OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE Vrbenčani praznovali str. 2 Pogumno z računalniki str. 5 Savinjske doline Osrednja tema: Za župane mineva zelo delovno leto str. 8 Javna dela kot uspešna alternativa v boju proti brezposelnosti str. 12 Leto I • številka 4 • cena 200 SIT • 24. november 1999 Mag. Marinka Marolt, minister dr. Pavle Zgaga in župan občine Polzela Ljubo Žnidar Šolski minister na Polzeli in v Šempetru Zakon je poskrbe! za obilico dela v vulkanizerstvih, največ seveda zadnje dni pred 15. novembrom. Na sliki: pri mdkanizerstvu Rehar v Šempetm. Žalec, Savinjska cesta 87 tel.: 718-285, 710-12-10 Nagradna igra za nakup nad 2000 SIT! Nagrade: 3 kg, 2 kg in 1 kg kave Trapic Nagrajenci žrebanja: 1. Danka Karalija, Vrbje 68, Žalec 2. Ivaniča Brinovšek, Čopova 25, Celje 3. Irena Tkave, Gotovlje 53, Žalec PROIZVODNJA CISTERN ZA VINO iz nerjaveče pločevine Se priporočamo! V petek je bil na obisku na Polzeli in v Šempetru minister za šolstvo in šport dr. Pavle Zgaga. Razlog njegovega obiska na Polzeli je bila prijava občine Polzela na razpis ministrstva za šolstvo in šport za sofinanciranje gradnje nove šole, telovadnice in vrtca v Andražu. Razloge za gradnjo podružnične šole sta ministru predstavila župan Ljubo Žnidar in ravnateljica Zavoda OŠ Polzela mag. Marinka Marovt. Med drugim sta poudarila, da na Polzeli že imajo devetletko, da je vrtec vključen v kurikulamo prenovo in da je bila podružnična šola v Andražu zgrajena že davnega leta 1885. Po oceni projektanta je šolska stavba neprimerna, krajani Andraža pa si želijo nove šole, telovadnice in vrtca, pa tudi to, da bi bila telovadnica grajena tako, da bi služila kot kulturni center v kraju. Ministrov obisk v Šempetru pa je bil namenjen spoznavanju oziroma prvim izkušnjam ob uvajanju devetletnega osnovnega šolanja v žalski občini. Prvi so z uvajanjem devetletke začeli prav na OŠ Šempeter, po besedah ravnateljice Ivice Čretnik pa so prve izkušnje zelo ugodne. Ovira pri uvajanju devetletke na drugih osnovnih šolah v občini je predvsem pomanjkanje denarja. Potrebne so namreč dodatne učilnice, telovadnice in drugi prostori. V pogovoru z ministrom sta sodelovala tudi župan občine Žalec Lojze Posedel in predsednik KS Šempeter Jože Randl. * Tone Tavčar Branko ZOTTEL, s.p. Ulica žalskega tabora, 3310 ŽALEC Tal.: 710-13-70 Tel. in faks: 715-484 9 771580 096004 Naj bo zima lepa Se še spominjate, kako smo ne tako daleč nazaj obžalovali zelene zime in si želeli snega, kakršnega so bili naši kraji vajeni nekoč? Pa smo letos spet dočakali eno tistih zim, ki bi lahko bile pravzaprav pravljično lepe, če bi imeli čas za uživanje, če ne bi kljub snežnemu metežu hiteli v službe in šole ter preklinjali snega na cestah ter vseh nevšečnosti, ki prihajajo s takšnimi jutri. A če se zamislimo, takole - s pogledom na snežinke, ki nam jih trosi nebo: Res, preveč hitimo skozi dneve in življenje, preveč se bojimo za vsako izgubljeno minuto, ko kakšen posel ni opravljen ali ko morda zamudimo na delo. Preveč se jezimo, koje treba pred hišami in bloki očistiti sneg, preveč smo jezni, ko čakamo, kdaj bo plug prvič peljal po naši cesti. Kako bi bilo lepo, ko bi lahko ob snežnem metežu obmirovali tako, kot se pod snegom umiri narava. V nedeljo smo si vsaj delček takšnega vzdušja lahko privoščili, a delovni teden nas je spet potegnil v vrtinec opravkov in dolžnosti. Pa vas je tale sneg kaj spravil v prednovoletno razpoloženje? Ste opazili, da so marsikje že napeljali lučke, okrasili drevesca in izložbe? Ne glede na to, kaj mislite o preskoku v leto 2000 - privoščite si ob tej priložnosti čim več. Pa ne dragih potovanj, oblek in podobnega - privoščite sebi in svojim čim bolj praznično in veselo razpoloženje, privoščite si vesel december! Koristno in obvezno Po novem zakonu je od 15. novembra do 15. marca čas, ko morajo biti vozila obvezno opremljena s predpisano zimsko opremo. Neupoštevanje tega določila je kaznivo. Tisti, ki so v preteklosti odlagali z montažo zimskih pnevmatik vse do takrat, ko v resnici niso mogli brez njih na cesto, so bili letos prisiljeni za zimsko obutev jeklenih konjičkov poskrbeti prej. Za zimsko opremo štejejo pnevmatike za zimsko rabo N+S na pogonskih kolesih ali radialne pnevmatike na vseh kolesih, pa tudi pnevmatike s tako imenovanim poletnim profilom, če so v vozilu tudi verige za pogonska kolesa. Avtobusi in tovorna vozila morajo imeti tudi lopato. Vse naštete pnevmatike morajo imeti na tekalni plasti po obsegu in širini najmanj 4 mm globoke žlebove. Policisti svetujejo, naj bodo vsa štiri kolesa opremljena z zimskimi pnevmatikami, ki jim tudi nizke temperature ne zmanjšujejo prožnosti in funkcionalnosti. Tako bo vožnja v zimskih razmerah varnejša. 9C SMUČARSKI KLUB GOZDNIK ŽALEC organizira od 26. do28.11.1999 v telovadnici stare osnovne šole v Žalcu msmtonmm Na sejmu bo komisijska prodaja rabljene opreme, Žana Žalec pa bo prodajala novo opremo za zimske športe. Sejem bo odprt: petek, 26.11. od 15. do 19. ure sobota, 27.11. od 9. do 19. ure nedelja, 28.11. od 9. do 16. ure P0KR0VITEU ŽANA T.T. november 1999 Občina Žalec Žalski svetniki potrdili predlog rebalansa Novi sveti KS imenovali predsednike Po volitvah v krajevnih skupnostih občine Žalec, ki so bile 17. oktobra letos, so se na prvih sejah že sestali novi člani svetov krajevnih skupnosti. Na njih so imenovali tudi nove predsednike svetov. Mnogi med njimi so bili predsedniki svetov že v prejšnjem mandatu. Novi predsedniki so: KS Galicija - Vladislav Majer iz Pemovega, KS Gotovlje - Leopold Škafar iz Podvina, KS Griže - Jurij Blatnik iz Zabukovice, KS Levec - Viktor Drama iz Levca, KS Liboje - Uroš Feldin iz Kasaz, KS Petrovče - Peter Kainz iz Petrovč, KS Ponikva - Ivan Jelen s Ponikve, KS Šempeter - Jože Randl iz Šempetra, KS Vrbje - Jožef Meh iz Vrbja, MS Žalec - Eran Sadnik iz Žalca. Predsedniki svetov krajevnih skupnosti so se 10. novembra že sestali z županom občine Žalec Lojzetom Posedelom. Na tem sestanku so se dogovorili tudi za nekoliko spremenjeno delo tajnikov krajevnih skupnosti. Po en tajnik bo namreč zaposlen za tri krajevne skupnosti skupaj, na voljo krajanom pa bo na sedežih krajevnih skupnosti v času uradnih ur. Po en tajnik bo za krajevne skupnosti: Levec, Liboje in Petrovče, za Griže, Vrbje in Šempeter, za Gotovlje, Ponikvo in Galicijo ter tajnik za mestno skupnost Žalec, skupaj torej štirje tajniki. K. R. V Šempetru razpisali referendum Za veljavnost referenduma je odločilna udeležba Svetniki občine Žalec so imeli deseto redno sejo zadnji četrtek v oktobru v dvorani Doma krajanov Vrbje. Kot je že običajno, jih je po sprejemu dnevnega reda in potrditvi zapisnika prejšnje seje v imenu gostitelja pozdravil predsednik sveta te krajevne skupnosti Jože Meh. Brez razprave so nato svetniki v prvi in drugi obravnavi potrdili predlog odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za del območja občine Žalec z oznako PUP I. Ta ureja območje severovzhodnega dela občine, to je krajevnih skupnosti Ponikva, Galicija in del KS Šempeter in predstavlja pravno podlago za pridobitev upravnih dovoljenj za večino posegov v prostor. Prav tako je bil po hitrem postopku in soglasno sprejet odlok o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta stanovanjske soseske V. Žalec in soseske Frenga Žalec. Na tem ureditvenem območju (severno od kotlarne v pasu med ulico in stadionom) sta na novo predvidena dva objekta: nov posiovno-trgovski objekt s pokrito tribuno za obiskovalce športnih prireditev na štadionu ter nadomestni poslovno-stanovanjski objekt. V nadaljevanju seje so se svetniki seznanili s stališči do pripomb in predlogov, podanih v času javne razgrnitve osnutka lokacijskega načrta za avtocestni priključek Celje-zahod, povezovalno cesto in oskrbni center Lopata. V povezavi s tem občina ostaja pri zahtevi po ureditvi ceste skozi Konec prejšnjega tedna so v krajevni skupnosti Vrbje praznovali krajevni praznik. Ob tej priložnosti so pripravili razstavo ročnih del, srečanje starejših krajanov s kulturnim programom, zbor krajanov in slavnostno sejo s podelitvijo priznanj. Na slavnostni seji, ki sta se je udeležila tudi župan občine Žalec Lojze Posedel in podžupan Janko Kos, je predsednik sveta KS Vrbje Jože Meh v svojem govoru nanizal Levec in gradnji križišča, za katerega je že odkupila zemljišča. Svetniki so soglasno podali pozitivna mnenja vsem kandidatom za ravnatelje. Jože Kruleč je edini kandidat za ravnatelja OŠ Petrovče, Adi Vidmajer pa za ravnatelja I. OŠ Žalec. Pozitivno mnenje sta dobili tudi obe kandidatki za ravnateljico. Vrtcev občine Žalec, to sta sedanja ravnateljica Mara Mohorko iz Žalca in Marjana Confidenti iz Celja. Odločilno besedo naj ima svet zavoda, so menili svetniki. V svet UPI Ljudske univerze Žalec pa je bil imenovan podžupan Ferdinand Haler. Pod točko dnevnega reda o premoženjsko-pravnih zadevah je bil sprejet predlog za odkup zemljišč oziroma plačilo odškodnine zaradi rekonstrukcije in ureditve lastništva ceste do čistilne naprave Kasaze, nato pa so se svetniki lotili prve in druge obravnave predloga odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Žalec za leto 1999- Predlog rebalansa je razložila vodja oddelka za finance Vlasta Simonič, nato pa so stališča do tega predloga predstavili predsedniki odborov občinskega sveta. Spremenjen proračun predvideva za 34,5 milijona tolarjev manj prihodkov (skupaj 1.458.300.000,00 SIT prihodkov), zmanjšanje pa gre zlasti 'na račun neuresničenih prihodkov od prodaje stavbnih zemljišč in zgradb. Proračunski odhodki so se povečali na 1.603.200.000,00 SIT, dosežke te krajevne skupnosti oziroma njenih krajanov. Med drugim je poudaril, da ravno ta čas mineva 20 let, od kar so se krajani Vrbja skoraj enoglasno odločili za samostojno krajevno skupnost, kar se je izkazalo za zelo koristno, saj je kraj v teh letih resnično napredoval. ■Kar zadeva komunalno področje, je najpomembnejša naloga izgradnja kanalizacijskega omrežja, ki poteka od leta 1996, zaključena pa naj bi bila prihodnje leto. S tem bo Vrbje prva krajevna skupnost v občini razlog za to pa so tudi nove naloge, ki niso bile predvidene v sprejetem proračunu. Ker mora biti proračun (prihodki in odhodki) uravnotežen, se je z rebalansom obseg zadolževanja povečal s 79 milijonov na 140 milijonov tolarjev. V razpravi je bilo slišati, da gre za velika odstopanja od načrtovanih proračunskih prihodkov in odhodkov ter da mora biti prihodnji profačun že v začetku leta načrtovan bolje, da ne bo proti koncu leta prihajalo do takšnih sprememb. Kljub temu je bil predlog rebalansa sprejet s 24 glasovi (prisotnih je bilo 27 svetnikov). Na deseti seji so svetniki potrdili tudi prijavo občine na razpis ministrstva za šolstvo in šport za investicije v obdobju med letoma 2000 in 2004. Investicije so predvidene na vseh šolah, razen v Šempetru. Vrednost vseh načrtovanih vlaganj po normativih ministrstva je skoraj 1,4 milijarde tolarjev, če pa prištejemo še dodatne želje v krajih, je vrednost vlaganj 1.935.045.231,00 tolarjev. V to je prišteta vrednost nove glasbene šole, ki naj bi- bila zgrajena tik ob žalskem kulturnem domu (vrtec ne bo porušen) in ki znaša nekaj več kot 300 milijonov tolarjev. Prav tako so svetniki sprejeli sklep o - določitvi športnih objektov občinskega pomena. Zaenkrat sta bila določena dva taka objekta: Športni center Žalec in smučišče Liboje, postopek pa poteka tudi za smučišče Gozdnik. Žalec, ki bo imela urejeno kanalizacijsko omrežje. “Zdaj v Vrbju skoraj ni opaziti posledic izgradnje kanalizacije kot so razrite ceste, zapore cest in podobno, saj so ceste asfaltirane. Manjka le še fina asfaltna prevleka, za kar je zmanjkalo denarja, pa še sneg nas je prehitel. Upamo, da mraz ne bo napravil prevelike škode in da bomo spomladi s tem delom zaključili. Skozi Vrbje smo napravih tudi prepotreben pločnik za varno hojo pešcev,” je med drugim povedal Jože Meh. Poleg omenjenega so v Vrbju obnovili dva mosta čez Strugo na poti, ki pelje do ribnika in Savinje, ki sta bila poškodovana ob poplavah leta 1998. Poteka tudi obnova gasilskega doma, čaka pa jih še razširitev ceste Vrbje - Roje -Šempeter, za kar je letos prepozno. Z nekaterimi lastniki zemljišč ob tej cesti imajo težave. Jože Meh je še pohvalil delovanje društev v kraju, ki je v znamenju dobrega sodelovanja s krajevno skupnostjo. V svojem nagovoru je župan Lojze Posedel izrazil priznanje krajanom Vrbja za njihove dosežke pri razvoju kraja. V nadaljevanju slavnostne seje so podelili priznanji krajevne skupnosti. Prejela sta ju Albin Kovač in Cveto Hercog. Nekaj pesmi je zapel moški pevski zbor s Ponikve pod vodstvom Anje Legvart V krajevni skupnosti Šempeter si v zadnjem obdobju zelo prizadevajo, da bi temu delu žalske občine zagotovili boljšo urejenost in funkcionalnost ter da bi rešili mnoge probleme. Območje te krajevne skupnosti je sicer kmetijsko in industrijsko primerno razvito, znano tudi po turističnih zanimivostih, na kar so krajani še posebej ponosni. Ugotavljajo pa, da je njihova krajevna skupnost v zadnjem desetletju precej zaostala za razvojem v drugih krajevnih skupnostih v nekdanji in sedanji občini Žalec. Potreb in želja je vse več, zgolj prizadevanja za njihovo uresničitev pa brez potrebnih finančnih sredstev niso dovolj. Vodstvo krajevne skupnosti je ugotovilo, da proračunskega denarja za ureditev vsega potrebnega ni dovolj, zato so se odločili za razpis krajevnega samoprispevka. Prvi pogovori o smotrnosti uvedbe krajevnega samoprispevka in o programih, ki bi jih financirah z njegovo pomočjo, so «e začeh že marca letos, in sicer s predstavniki kraj evadi gospodarskih subjektov, ustanov in društev. Ocenili so, da je potrebno začeti postopek za uvedbo samo- V gradivu za deseto redno sejo žalskega občinskega sveta je bil tudi odgovor na vprašanje svetnice Danice Jezovšek Korent glede zagotavljanja protipoplavnih ukrepov. V zvezi s tem je oddelek za okolje, prostor in komunalne zadeve sredi oktobra ponovno sklical sestanek, na katerega so bili povabljeni v prispevka, in v aprilu je svet KS Šempeter imenoval člane odbora za uvedbo krajevnega samoprispevka, katerega predsednica je Vera Kalčič. Odbor je na svoji prvi seji ugotovil, da je za oblikovanje programa investicij, ki bi se izvajale s pomočjo sredstev samoprispevka, nujno zbrati predloge krajanov, podjetij, ustanov in društev. V juniju so zato izvedli anketo. Odbor je na podlagi vrnjenih izpolnjenih anket ocenil, da je vzorec odgovorov (večina se jih je nanašala na ureditev komunalnih in drugih potreb) dovolj dober pokazatelj za pozitivno odločitev glede sprejema sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka. Oktobra so bile volitve v krajevnih skupnostih in novi svet KS Šempeter je že na svoji prvi seji - 8. novembra - sprejel sklep o razpisu referenduma in obravnaval predvidene prihodke, program in razdehtev sredstev. Referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka bo v nedeljo, 19-decembra letos. S samoprispevkom, ki naj bi bil uveden za obdobje petih let (plačila so oproščeni zavezanci po 12. členu zakona o samoprispevku), naj bi zbrali približno sto milijonov tolarjev. 60% zbranega denarja bi porabiti za ureditev komunalnih in drugih potreb v vseh naseljih v krajevni predstavniki Uprave RS za varstvo narave - izpostave Celje, Nivoja Celje in člani poplavnega odbora. Predstavniki prvih dveh institucij so se opravičiti in poslati po faksu nekaj podatkov o vlaganjih na področju vodnega gospodarstva v letu 1999 na območju spodnje Savinje s pritoki oziroma občin skupnosti, 17% za sofinanciranje razvoja osnovnega šolstva in nadaljnje uvedbe devetletnega šolanja ter obnove in opreme šempetrskega vrtca, 23% pa za sofinanciranje prostorov za kulturne in druge društvene dejavnosti v KS Šempeter, razvoja športa po prioriteti v KS, obnove in nabave gasilske opreme, postavitve kapele v Šempetra (na Petrovem trgu, kjer je bila nekdaj) ter druge verske potrebe in za sofinanciranje delovanja društev. Podrobnejši program samoprispevka bodo predlagatelji predstavili na zborih krajanov, ki bodo predvidoma: 7.12. v Zalogu, 8. 12. v Kalah, 9. 12. v Rojah, 10. 12. v Spodnjih Grušovljah, 13. 12. v Zgornjih Grušovljah, 14. 12. v Podlogu, 15.12. vDobrteši vasi in 16.12. v Šempetru. Vodstvo krajevne skupnosti in odbor za uvedbo krajevnega samoprispevka pravita, da je samoprispevek potreben za urejeno in prijazno krajevno skupnost z vsem, kar njeni krajani potrebujejo in si želijo, ter dodajata, da je za uspeh referenduma potrebna tudi dovolj visoka udeležba na glasovanju. Referendum je namreč veljaven, če se ga udeleži več kot polovica volilnih upravičencev. K. R. Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec. Po podatkih Nivoja - vodnega gospodarstva, d.0.0. Celje 'naj bi bilo iz programa rednega vzdrževanja v tem letu namenjenih 28,5 milijona tolarjev, iz programa sanacij po poplavah (po dragem interventnem zakonu) pa nekaj manj kot 27 milijonov, skupaj 55,3 milijona. Iz programa sanacij naj bi bila izvedena dela na Savinji v Ločici, Bolski v Brodeh, v Pondorju, na Gomilskem, v območju Pihlberta in v Zajasovniku ter na Merinščici v Merinci. K. R. UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE ŽALEC Predstavitev krožka: POZITIVNA VIZUALNA KOMUNIKACIJA Vpliv barv na počutje človeka v prostorih in naravi Krožek bo razdeljen na tri dele: 1. DEL - SPLOŠNI (nauk o barvah) Kaj je človek, kako se počuti v naravi, ki je barvno najbolj skladna. Eno življenje - tri življenjska obdobja. Energija, ki pride iz centralnega sonca v duhu in materiji, se porazdeli na sedem lastnosti, na sedem barv. Če te delujejo skladno, se tudi človek počuti dobro. 2. DEL - KULTURNA KRAIINA - stalnice in spremenljivke Polemično razmišljanje, ovrednotenje elementov kulturne krajine. Le-te ovrednotiti, poiskati stalnice, na katerih more temeljiti razvoj. Tema se bo navezovala na kulturno krajino, kulturo bivanja z vso specifiko v našem okolju in vplivi drugih okolij. Tema bo konkretizirana tudi v barvi v arhitekturi oz. materialih in njihovi obdelavi. 3. DEL - UREIANIE POVRŠIN V URBANIH OKOLTIH s poudarkom na ureditvi vrtov in zelenic z upoštevanjem kulturne krajine. Kot pri prvih dveh temah bo tudi v tem delu ta tema konkretizirana z upoštevanjem barv. Animatorka krožka Marija Masnec K. R. Vrbenčani praznovali 20 let KS Dobitnika priznanj Albin Kovač in Cveto Hercog. Letos 55 milijonov za vodotoke T. T. utrin Občina Žalec november 1999 3 Savinjske doline Mladi veliko vedo, a imajo še vedno veliko vprašanj Ob tednu otroka po vseh slovenskih osnovnih šolah potekajo tako imenovani šolski parlamenti, ki jim sledijo občinski otroški parlamenti in nazadnje zasedanje otrok v državnem parlamentu. Prejšnjo sredo so se tako tudi v sejni dvorani občine Žalec zbrali predstavniki osnovnih šol žalske občine, organizator parlamenta pa je bila občinska zveza društev prijateljev mladine Žalec. Letos so učenci v okviru oddelčnih in šolskih skupnosti razpravljali o spolnosti in aidsu pod sloganom IMAVA SE RADA. Mladi parlamentarci so v razpravi, ki jo je vodila učiteljica Lidija Koceli, razmišljali o tem, kdaj pričeti s spolnimi odnosi (omenjali so leta od 13 do 18, pri čemer so si bili edini, da so 13-letniki za zrelo odločitev o tem veliko premladi), kako se primemo zaščititi, s kom se pogovoriti o vseh vprašanjih v zvezi s spolnostjo, pa tudi o AIDSU in homoseksualnosti. Ugotovili so, da se za zgodnjo spolnost mnogi ne odločajo zaradi spolnosti same, ampak iz povsem drugih razlogov, kot je na primer pomanjkanje ljubezni v družini. Informacij o tej temi je veliko, tudi prek medijev, ki pa so lahko tako kot informacije od sovrstnikov izkrivljene. Prav bi bilo, da bi se mladi o tem čim več in dovolj zgodaj pogovarjali s svojimi starši. V razpravo sta se na koncu vključila tudi župan Lojze Posedel, ki je bil pokrovitelj otroškega parlamenta, in podžupan Ferdinand Haler. Vodja preventivne dejavnosti v Zdravstvenem domu Žalec Marjana Jager, ki sicer po šolah učence seznanja tudi s to temo, je povedala, da mladi parlamentarci zrelo in pravilno razmišljajo o spolnosti. Mladi parlamentarci so po uri in pol razprave izvolili dva predstavnika, ki bosta njihova mnenja posredovala na državnem zasedanju v Ljubljani. To sta Nina Baša in Gašper Zagoričnik iz L OŠ Žalec. K. R., foto: T. T. Sprejem francoskih rokometašic Gostujočo ekipo iz Francije in njihove spremljevalce je najprej pozdravil predsednik ŽRK Milan Dolar V Hotelu Žalec je vodstvo ženskega rokometnega kluba Žalec skupaj z občino pripravilo sprejem za francosko ekipo Besancon in spremljevalce. Med temi so bili tudi francoski novinarji in snemalci, ki so vestno zapisali in posneli dogajanje v Žalcu, predvsem pa večerno tekmo, ki so jo neposredno radijsko prenašali. V hotelu je goste najprej pozdravil predsednik ŽRK Žalec Milan Dolar, nato pa je v imenu občine spregovoril podžupan Gregor Vovk -Petrovski, ki je vodstvu francoskega kluba, obema sodnikoma večerne tekme iz Rusije in tehničnemu delegatu tekme iz Hrvaške podelil promocijska darila občine Žalec. Vsi skupaj so nato nazdravili in si zvečer zaželeli lepo in pošteno tekmo. Ta se je sicer končala s porazom Žalčank, kar je bilo nekako pričako- vano. Ob tem pa je potrebno povedati, da je ta mednarodna tekma bila tudi velika promocija za našo dolino, saj so Francozi v času bivanja v Žalcu spoznah našo bogato kulinariko, prijaznost in gostoljubje ter zanimivosti Žalca. Ker je to snemala tudi njihova snemalna ekipa, bodo Žalec spoznah še mnogi drugi Francozi in ga kdaj morda obiskali kot turisti. D. N. Plamenica miru za leto 2000 Zadnji dan v oktobru in prve štiri dneve v novembru je tudi v Sloveniji potekala mednarodna mirovna prireditev - Evropski tek miru tisočletja. Dvanajst tekačev iz več evropskih držav je v Slovenijo prišlo iz Hrvaške prek Zavrča in prvi dan so prispeli do Celja. Na poti iz Celja do Ljubljane so jih pospremili člani društva maratoncev in pohodnikov, njihova prva postaja drugega dne teka po Sloveniji (2. novembra) pa je bila v Žalcu pri Marjoli, kjer jih je sprejel žalski župan Lojze Posedel in se pridružil željam po miru na vsem svetu. Pozdravili so jih tudi mali šolarji žalskih vrtcev, nekaj učencev žalske šole pa se je tekačem pridružilo na delčku njihove poti proti Ljubljani. Tek miru - Sri Chinmoy Oneness-Home Peace Run - nosi ime po mednarodnem filozofu miru pesniku, glasbeniku in športniku - ŠRI ČINMOJU, ki je s svojim delom v dobro človeštva postal simbol preseganja nacionalnih, rasnih in verskih nasprotovanj. Ustanovljen je bil leta 1987 in je do danes prerasel v pravo mednarodno prireditev, ki poteka v mnogih državah po vsem svetu. Poleg teka vključuje tudi kulturne prireditve ob sprejemu plamenice miru. Prireditev nima komercialnega, političnega ah verskega ozadja, ampak žeh v ljudeh vzbuditi zavest, kako pomemben pri krepitvi miru na svetu je prav vsak posameznik. Osrednja misel teka je zato: Mir se začne z menoj. Letošnji tek je imenovan tudi Tek v leto 2000, z željo, da bi bilo tretje tisočletje za človeštvo tisočletje miru. Poslanici evropskih tekačev so z zanimanjem prisluhnili tudi žalski otroci, ki so se z dotikom plamenice pridružili željam po miru in harmoniji na svetu. Za spodbudo so jim zapeh nekaj pesmic, maratonci pa so nato tekli proti Ljubljani in v naslednjih dneh proti Italiji. Sicer pa je skupina evropskih tekačev 20.000 kilometrov dolgo pot po Evropi začela januarja letos v Lizboni, zaključila pa jo bo zadnji dan letošnjega leta na osrednjem štadionu v Londonu. K. R., foto: T. T. Savinjski dominikanci edini v Sloveniji (Od leve proti desni) Miran Cocej, Ivan Arzenšek, Drago Medved, Viktor Arh, Jože Rupar in Manes Zdolšek. Pred časom so se Občinski matični knjižnici v Žalcu predstavili patri dominikanci iz Žalca in Petrovč. Povod za to je bila izdaja slovenskega prevoda življenjepisa svetega Dominika, ustanovitelja dominikanskega reda. Knjigo Jean-Reneja Bouscheta so prevedli dominikanci, izdala pa založba Znamenje iz Petrovč. V Petrovčah in Žalcu sta edini dominikanski skupnosti v slovenskem vikariatu, ki sicer sodi v hrvaško provinco, ta pa je ena od 45-ih provinc, v katerih deluje ta red pridigarjev. Prvi dominikanski samostan na Slovenskem je bil že leta 1230 ustanovljen na Ptuju, drugi pa leta 1451 v Novem Kloštru pri Polzeli. Jožefinske reforme so ukinile tudi. Novi Klošter. Leta 1930 je v dominikanski red stopil Alojz Debeljak, rojen v Dramljah, in prav od tam so razen patra Mirana, ki je iz Vrbja, vsi ostali dominikanci. Prvega je dominikanski red pritegnil Pavla Zdolška, ki si je kasneje nadel ime Manes. Večer z dominikanci je bilo zelo zanimiv, saj so obiskovalci iz pogovora, ki ga je vodila pubhcist Drago Medved, izvedeli vehko o samem nastanku redovnih skupnosti, o svetem Dominiku in o življenju .dominikancev v Žalcu in Petrovčah. Poleg verske službe, študija in pridiganja je zanje značilno tudi to, da znajo poprijeti za vsako delo. Žalska patra Viktor in Jože imata tako največ zaslug za lepo obnovljeno cerkev in župnišče. Ne le za organizacijo del, pač pa se vedno pridružita delavcem. Tudi pri obnovi sto let stare ure na zvoniku, ki pa je pol svojega življenja morala mirovati, je bilo tako. Zdaj jo pater Viktor vsak večer ročno navije. Pater Miran je poznan po tem, da zelo lepo in rad poje, po delu v Karitasu in za računalnikom. Pater Vanči rad potuje in se ukvarja s športom. Je tudi predsednik kulturnega društva Petrovče in vodi založbo Znamenje. Pater Manes pa je tisti, ki povsem v duhu redovništva izdeluje tudi domače čaje in kloštrske kapljice. In prav kloštske kapljice so lepo zaokrožile zanimiv večer z dominikanci. K. R., foto: T. T. november 1999 Občine Proračunska usmeritev: šolstvo, kanalizacija in kultura OBČINA BRASLOVČE objavlja prosto delovno mesto svetovalca za gospodarske dejavnosti in finance Zahtevani pogoji: - VI. ali VIL stopnja strokovne izobrazbe ekonomske smeri, - znanje samostojnega vodenja knjigovodstva, - poznavanje zakona o računovodstvu, predpisov o prometnem davku, davčnih obveznostih in poznavanje proračuna, - znanje dela z osebnim računalnikom in ustreznimi programi za računovodsko in knjigovodsko poslovanje, - poznavanje programskih orodij (Word, Excel), - najmanj 5 let delovnih izkušenj pri enakih ali podobnih delih. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v osmih dneh na naslov: Občina Braslovče, Braslovče 22, 3314 Braslovče. 0 izbiri bomo kandidate obvestili v 15-ih dneh po izbiri. OBČINA BRASLOVČE župan Dušan GORIČAR Plinifikacija v občini Polzela Na deveti redni seji konec oktobra so svetniki občine Prebold prvič obravnavali predlog letošnjega proračuna, ki naj bi bil po programu, prav tako sprejetem na eni od sej občinskega sveta, dokončno potrjen 6. januarja prihodnje leto. Po podrobnejši razlagi predloga proračuna so ga dali v javno obravnavo in nato v drugi obravnavi sprejeli več odlokov. Kot je ob predstavitvi predloga proračuna občine Prebold za leto 2000 povedal župan Vinko Debelak, je za prihodnje leto predvidenih nekaj več kot 305,7 milijona tolarjev prihodkov, od tega jih bo 22 milijonov prenesenih iz letošnjega v Župan občine Vransko je razpisal javno obravnavo osnutka sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta za avtocesto Arja vas - Ločica pri Vranskem za gradnjo avtocestne baze in predloga sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Žalec za obdobje 1986 do 2000 in srednjeročnega plana občine Žalec za območje občine Vransko v delu, ki ga opredeljuje osnutek sprememb omenjenega lokacijskega načrta. Javna obravnava je bila prejšnjo sredo v dvorani kulturnega doma na Vranskem. Javne obravnave se je kljub slabemu vremenu in prvemu letošnjemu snegu udeležilo zelo veliko občanov, kar dokazuje, da je tema obravnave naslednje proračunsko leto. Glede na nizka proračunska sredstva, še zlasti to velja za tisti del, o katerem dejansko odločajo svetniki in ne sodi v zagotovljeno porabo, bo občina Prebold svoj razvoj in porabo denarja usmerila še posebej na tri področja: vzgojo, izobraževanje in šport, komunalno področje in kulturo. Že spomladi prihodnje leto naj bi se pričela gradnja kanahzacije v Dolenji vasi, ki bo povezana s čistilno napravo v Kasazah. Župan je predstavil tudi idejni projekt dograditve in adaptacije prostorov osnovne šole ter gradnjo nove telovadnice, kar je potrebno zaradi uvedbe devetletnega osnovnega zelo aktualna in zadeva mnoge izmed njih. Najprej je o temi spregovoril župan občine Vransko Franc Sušnik, ki je izrazil zadovoljstvo nad tako veliko udeležbo. Zatem so osnutek sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta za avtocestno bazo predstavih in razložili še predstavniki ministrstva za okolje in prostor, urada za prostorsko planiranje, Družbe za avtoceste in Razvojnega centra Celje. Kot je znano, bodo za potrebe vzdrževanja avtoceste med Vranskim in Domžalami zgradili avtocestno bazo v Čepljah. Ta bo pokrivala vzdrževanje okoli 50 kilometrov avtoceste, 5 kilometrov viaduktov in mostov ter šest predorov. Sestavni del sprememb m dopolnitev lokacijskega načrta je tudi poročilo o šolanja. S tem projektom se je občina prijavila tudi na razpis ministrstva za šolstvo in šport. Nova telovadnica naj bi bila zgrajena poleg stare, ta pa naj bi bila preurejena v večnamensko dvorano, ki naj bi služila tudi občanom za kulturne prireditve. Ker v predlogu proračuna ni omenjena gradnja novega kulturnega doma oziroma ni nobenih sredstev, rezerviranih za to investicijo, je svetnica Anica Trivan povedala, da se društvo Svoboda s tem ne strinja in da prostor za kulturo ne more biti stisnjen med šolo bi telovadnico. Šola vsekakor potrebuje telovadnico, vendar mora biti že zdaj predvideno, kako se bo reševalo vprašanje kulturnega doma. Nekateri drugi svetni- vplivih na okolje, iz katerega bodo podrobneje razvidni obstoječe stanje v prostoru ter predvideni vplivi načrtovanih posegov. Prav pri tej točki so občani imeli največ predlogov. Urbanistična zasnova avtocestne baze v Čepljah je bila izbrana med devetimi variantami. Zahteva ustrezno prometno ureditev znotraj baze, zato je potrebno do nje zgraditi dovozno cesto. Znotraj območja baze bodo zgradbi upravno zgradbo, garaže, skladišča za posipe, kontejnersko skladišče, cisterno za plin, črpalko za gorivo in drugo. Na podlagi sprejetih sprememb o lokacijskem načrtu bo vlada sprejela odredbo, ki bo podlaga za odkup zemljišč, na katerih bo zgrajena avtocestna baza. T. T. ki so opozorili, da je v občini dovolj dvoran in prostorov, zlasti v gasbskih domovih, ki bi jih lahko uporabili za kulturne prireditve in vaje sekcij Svobode ter da bi nov kulturni dom pomenil za občino breme in bi prinašal izgubo. Omenjena stališča so bba že del javne razprave o predlogu proračuna, sicer pa so svetniki predlog nato dah v 15-dnevno javno obravnavo. V drugi obravnavi so nato sprejeh naslednje odloke: odlok o občinskih cestah, odlok o kategorizaciji občinskih javnih cest, odlok o organiziranju in delovanju sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, odlok o merilih za sofinanciranje gradnje primarnih in sekundarnih vodovodov ter odlok o merilih za sofinanciranje gradnje primarne in sekundarne kanalizacije- K. R. Jutri bodo imeli preboldski svetniki 10. redno sejo, na kateri bo v drugi obravnavi odlok o proračunu občine za leto 2000, v prvi obravnavi pa bo odlok o priznanjih občine Prebold. Določili bodo tudi vrednost točke za obračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v prihodnjem letu, eden od predlaganih sklepov pa bo poziv občanom, društvom, organizacijam in političnim strankam, da predlagajo kandidate za predsednika, podpredsednika, tri člane in njihove namestnike v občinsko volilno komisijo občine Prebold. K. R. Rebalans in predlog proračuna Predvčerajšnjim so se na svoji seji znova sešli svetniki občine Tabor. Ker smo redakcijo časopisa zaključili že dan pred sejo občinskega sveta, bomo več o njej lahko zapisali prihodnjič. Kot nam je povedala županja Vida Slakan nekaj dni pred sejo, sta bik glavni točki posvečeni rebalansu proračuna za leto 1999 in pa predlogu proračuna za leto 2000. Rebalans naj bi bil potreben zaradi večjih prihodkov, kot so jih načrtovali. Na nekaj razpisih jim je uspelo pridobiti dodatna sredstva, poleg tega so dodatna tudi sredstva iz sanacijskega programa, ki sicer še niso bila nakazana, naj pa bi jih prejeli do konca leta. Opravili so že nekaj del, upoštevajoč ta denar. Poleg tega pa so predmet rebalansa tudi sredstva rezervnega sklada za sanacijo plazov. D. N. Bergantov plaz saniran Plazovi na hribovskih cestah so eden največjih problemov prebivalcev na obrobjih dohne. Tudi Bergantove iz Črnega vrha je lansko zimo plaz odrezal od sveta. Pred dnevi je bil plaz vendarle saniran, za kar je poskrbela občina Tabor in na kmetijo Bergantovih, ki so življenjsko povezani s cesto, se je vrnilo normalno življenje. Tudi sneg, ki so ga vajeni vsa leta, jih ne bo tohko oviral, saj bodo lahko sedaj za pluženje poskrbeli sami. V soboto, 21 novembra, je bila pri Bergantovih tudi slovesnost ob zaključku sanacije. D. N. Občina Polzela je sodelovala na razpisu za pridobitev sredstev ministrstva za gospodarske dejavnosti z nalogo Energetska zasnova občine Polzela. Sredstva so bila odobrena, zato je sedaj čas, da občina v sodelovanju z družbo ISPO, d.o.o., Ljubljana nalogo tudi izpelje. Z energetsko zasnovo žeh občina Polzela pridobiti osnovno informacijo o rabi in oskrbi energije v občini. Razlog za zbiranje teh informacij je ugotovitev energetskega stanja v Svetniki občine Polzela so se včeraj sešli na 9- seji občinskega sveta. Razpravljali so o osnutku odloka o komunalnem prispevku v občini ♦Polzela, o predlogih odloka o občinskih cestah, odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za del območja občine Polzela z oznako Jutri, v četrtek, se bodo svetniki občine Vransko sestali na 13- seji. Med drugim bodo obravnavali osnutek odloka o proračunu občine Vransko za leto 2000, ki znaša 298 milijonov tolarjev. Poleg tega bodo obravnavali odloke o določitvi pomožnih objektov, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje, o načinu izvajanja obvezne javne lokalne dimnikarske službe, o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Vransko za leto 1999, obravnavah bodo pripombe občini ter možnosti za daljinsko ogrevanje občine (gradnja plinovoda) ter plinifikacije, kjer je to smiselno. Za izdelavo ustrezne dokumentacije, ki bo služila kot podlaga za nadaljnje odločitve, je nujen posnetek stanja na področju ogrevanja vsakega gospodinjstva oziroma poslovnega prostora. V teh dneh bodo vsa gospodinjstva v občini obiskali anketarji z vprašalniki, ki bodo služili za potrebno študijo. PUP 1 in o odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu Ločica ob Savinji II. faza. Razpravljali so tudi o predlogu odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Polzela za letošnje leto. Več o seji pa v decembrski številki Utripa. T.T. podane v času javne razgrnitve in javne obravnave k osnutku sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta za gradnjo avtocestne baze v Čepljah pri Vranskem ter predlog sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana in srednjeročnega družbenega plana občine Žalec za območje občine Vransko v delu, ki ga opredeljuje osnutek sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta. Seveda pa bo župan Franc Sušnik svetnike seznanil s tekočimi zadevami. T. T. V Čepljah pri Vranskem bo avtocestna baza Del predvidene lokacije T.T. Rebalans proračuna tudi na Poželi Na Vranskem o proračunu 2000 M m___ utrta Savinjske doline M PO DOLINI november 1999 5 Križišče na Groblji bo kmalu dobilo drugačno podobo, predvsem pa bo varnejše za stanovalce Hrastja in tiste, ki uporabljajo avtobusni prevoz. Kmalu varnejše križišče V Latkovi vasi - na Groblji že nekaj časa urejajo križišče. Dolga leta so krajani zaselka Hrastje, ki je na drugi strani magistralne ceste, želeli in zahtevali, da se jim uredi varnejši prehod. Letos • je končno prišlo do tega in delavci Cestnega podjetja Celje sedaj hitijo z deli, saj je zima že pred vrati. Vrednost investicijskih del, ki jih financira direkcija za ceste republike Slovenije, je bila po lanskem predračunu 65 milijonov tolarjev. V to ceno pa ni bila vključena razsvetljava, ki jo sedaj že postavljajo. Križišče bo imelo poslej prehod, ki bo označen z zebro in dvema utripajočima znakoma - bičema, ki bosta voznike opozarjala na prehod za pešce. Ti pa bodo po ureditvi po obeh straneh ceste imelf tudi pločnik, ki bo vodil do obeh avtobusnih postajališč. Za dodatno varnost pešcev, ki bodo prečkali križišče, bo poskrbljeno še s posebno oviro za voznike. D. N. Odprli odsek ceste v Zalogu V žalski občini so konec oktobra potekale volitve v svete KS. V Gotovljah so na prvi seji za novega predsednika sveta krajevne skupnosti izvolili Leopolda Škafarja in njegovega namestnika Marjana Novaka. Tudi novo vodstvo KS čakajo številne naloge, ki jih bo moralo opraviti v svojem mandatu. Ob zaključku mandata dosedanjega vodstva pa so za promet odprli novo asfaltirane ceste v zaselku Zalog v dolžini 400 metrov. Zbranim je najprej govoril predsednik režijskega odbora za gradnjo tega odseka Janko Stebemak, ki se je za pomoč zahvalil KS Gotovlje in občini Žalec. Govoril je tudi dosedanji predsednik sveta KS Henrik Krajnc, ki je ob tej priložnosti svoje dolžnosti predal nasledniku Leopoldu Škafarju. K delovnemu uspehu je krajanom Zaloga čestital tudi žalski župan Lojze Posedel. Cesto so s prerezom traku odprli predsednik režijskega odbora Janko Stebemak. (na sredini) in Henrik Krajnc (desno) ter Leopold Škafar. T. Tavčar Obnova vaškega perisca V Braslovčah na koncu Cvetlične ulice že vrsto let stoji včasih zelo obiskano vaško perišče. Perišče, ki je vaško zbirališče mlajših, pa tudi starejših krajanov ulice, je načel zob časa, saj od postavitve do sedaj ni doživelo nobene prave obnove. No, pa so krajani s pomočjo Občine Braslovče in turističnega društva vzeli stvar v svoje roke in ga pričeli obnavljati. Novo ostrešje, ki ga bo kmalu pokrila opeka, pa nov opaž in na koncu samo perišče bodo vsekakor dobro vplivali na podobo Braslovč. T. T. Po asfaltu v Hrastje Za prebivalce naselja Hrastje v Latkovi vasi v občini Prebold je gotovo najpomembnejša pridobitev v zadnjem času asfaltirana cesta. Ob njenem odprtju je najprej zbrane pozdravil predsednik režijskega odbora Brane Srčnik, ki se je zahvalil vsem, ki so sodelovali pri obnovi ceste, posebno še občini. Poudaril je, da je pridobitev pomembna predvsem za tamkajšnje prebivalce, dobrodošla pa bo tudi vsem dragim uporabnikom. Preboldski župan Vinko Debelak pa je povedal, da so v občini letos asfaltirali več odsekov krajevnih cest, za kar imajo zasluge režijski odbori, še posebej pa krajani, ki s sofinanciranjem in udarniškim delom k temu veliko pripomorejo. Cesto sta s prerezom traku odprla župan Vinko Debelak in predsednik režijskega odbora Branko Srčnik (na sliki), blagoslovil pa jo je preboldski župnik Franc Serec, ki je vsem zaželel varno uporabo nove ceste. T. Tavčar Pogumno z računalniki Osnovna šola Braslovče je v soboto odprla vrata tudi za starše in druge obiskovalce ter jih povabila k sodelovanju pri interesnih dejavnostih. Šola je predstavila projekt računalniškega opismenjevanja, ki je sestavni del poučevanja na osnovni šoli Braslovče že več kot šest let. Kot je povedal ravnatelj Emil Ribič, so ta dan prikazali, kako računalnik vključujejo kot učno pomagalo pri mnogih predmetih. Veseli so, da je prišlo toliko staršev in Uidi sodelovalo pri sami izvedbi pouka. Računalniški krožek je predstavil dosežke na svojem področju, na razstavi v jedilnici pa so si lahko obiskovalci ogledali, kaj so s pomočjo računalnika učenci dosegli na državnem tekmovanju. Seveda je bil največ pozornosti deležen robot, s katerim je učenec Gregor Doler postal državni prvak v elektroniki. V soboto dopoldne so izvedli tudi otroški parlament, katerega geslo je letos Imava se rada. Na njem so sodelovali predstavniki učencev matične šole in vseh treh podružničnih šol, prisluhnil pa jim je tudi župan občine Braslovče Duško Goričar. T. Tavčar V soboto v računalniški učilnici braslovške šole Zbor krajanov v Andražu Kljub močnemu sneženju v nedeljskem dopoldnevu, se je v Domu krajanov v Andražu na zboru krajanov zbralo kar lepo število domačinov. Problematika izgradnje nove podružnične šole, vrtca in telovadnice je prav gotovo v Andražu zelo aktualna tema, o kateri se govori že nekaj let. Župan občine Polzela Ljubo Žnidar, ki je sklical zbor krajanov, je povedal, da je občina na podlagi razpisa ministrstva za šolstvo in šport za naslednja štiri leta, v predpisanem roku pripravila in oddala vso zahtevano dokumentacijo za projekt izgradnje podružnične šole v Andražu. V pripravo razpisne dokumentacije so po njegovih besedah vložili precej truda, kajti zavedali so se, da bodo le s strokovno pripravljenim projektom lahko dokazovali upravičenost gradnje. V posebno zadovoljstvo si štejejo, da je obično Polzela obiskal minister za šolstvo in šport dr. Pavle Zgaga, da . so mu lahko še podrobneje pojasnili upravičenost in problematiko v zvezi z gradnjo šole v Andražu. Celoten projekt izgradnje bo po ocenah projektantov znašal okoli 160 milijonov tolarjev. Prestavitev ceste in utrditev terena pa bosta po ocenah zahtevala še dodatnih 20 milijonov. Znano je tudi, da lahko v najboljšem primeru od ministrstva pričakujejo do 40% sofinanciranja. V začetku prihodnjega leta bo znana odločitev o izboru in deležu tega financiranja. Kljub temu. pa bodo nadaljevali z izdelavo samega projekta in pripravo dokumentacije. T. T. S november 1999 Po DOLINI urrin Savinjske doline fg Gasilska vaja treh vasi v Matkah Ob zaključku meseca požarne varnosti so v Matkah pripravili gasilsko vajo treh vasi, ki je že dolgoletna oblika preverjanja usposobljenosti gasilcev iz prostovoljnih gasilskih društev Šešč, Svetega Lovrenca in Matk. Vsako leto je organizator vaje drugo društvo. Letos so bili na vrsti gasilci iz Matk, ki so v dogovoru z Golavškovimi pripravili simulacijo požara nji- Namišljen požar je bil javljen PGD Matke ob 15,52 minut, štiri minute kasneje so bili o njem obveščeni še v Sv. Lovrencu in Šeščah. Iz gasilskega doma Matke je kombi z moštvom starta! ob 16. uri, minuto kasneje pa še avtocistema. Začetek gašenja je bil hiter, saj je farma zraven gasilskega doma. Med tem časom so na prizorišče vaje prispeli še gasilci ostalih dveh vasi, tako da je bila veriga gašenja vzpostavljena že osem tem pa so vajo tudi končali. Po vaji, ki sta jo spremljala tudi predsednik in poveljnik OGZ Prebold Jože Veber in Branko Verk, je poveljnik in vodja tokratne akcije iz PGD Matke Jože Kupec poročal predsedniku OGZ in analiziral potek vaje. Gasilcem sta nato spregovorila predsednik in poveljnik OGZ Prebold, ki sta poudarila pomen takšnih vaj in dejala, da je usposobljenost gasilcev OGZ Prebold ustrezna, kar dokazuje tudi pravkar končana vaja. Svoje je dodal še podžupan občine Prebold Franc Kukovnik, ki se je gasilcem zahvalil za njihova prizadevanja na vseh področjih življenja v občini Prebold. Zahvalo gasilcem pa je izrekel tudi lastnik farme Marjan Golavšek st., ki je ob tem dejal, da je vesel, ker so izbrali za vajo njihov objekt, saj je med največjimi v vasi in tako tudi med najzahtevnejšimi za gašenje. Tokratna vaja je dobro uspela, hkrati pa je opozorila, da bo potrebno misliti v vasi še na razširitev hidrantnega omrežja, saj ima potok Kolja vedno manj vode. D. N. hove piščančje farme. minut čez 16 uro. Nekaj minut za Med vajo gašenja na kmetiji Golavšek seje znova pokazalo, kako pomembna je dobra gasilska oprema. Organiziranost primerna, denarja premalo Gasilska zveza Žalec vključuje 32 prostovoljnih gasilskih društev in poleg njih še tri industrijska društva v občinah Žalec, Polzela, Braslovče, Tabor in Vransko. Ob zaključku letošnjega meseca požarne varnosti je zveza o novi organiziranosti gasilstva v Spodnji Savinjski dolini pripravila problemsko konferenco, ki je bila prejšnji torek v sejni sobi gasilskega doma. Poleg vodstva Gasilske zveze Žalec so se je udeležili taborska županja in podžupani Janko Kos, Stanko Novak in Marko Balant. Novo organiziranost Gasilske zveze Žalec in vse njene aktivnosti v prvem letu delovanja so predstavih predsednik in poveljnik zveze Franci Skok in Franci Naraks ter poveljniki vseh petih občinskih poveljstev. Zveza dobro deluje kljub novo nastalim občinam in čeprav so iz nje izstopila gasilska društva iz občine Prebold. Nekaj težav je le s financiranjem. Čeprav imajo vse občine razumevanje za gasilce, pa denarja ni dovolj za vse njihove potrebe. To se bo moralo spremeniti, če naj gasilci dobro opravljajo vse naloge, ki jim jih nalaga zakonodaja, so poudarili. Županja in podžupani so se med drugim gasilcem zahvalili za njihovo požrtvovalnost. Ob tej priložnosti je vodstvo Gasilske zveze Žalec še predstavilo osnutek oziroma predlog pogodbe o opravljanju lokalne gasilske javne službe za leto 2000. Ta je glede na letošnjo pogodbo nekoliko spremenjena, saj naj bi bila prva dotacija društvom izplačana že februarja. Na predlog pogodbe lahko društva in občine vlagajo pisne pripombe do 15. decembra, podpisane pa naj bi bile najkasneje do 15. januarja 2000. Prav tako je bil predstavljen predlog finančnega plana Gasilske zveze Žalec za leto 2000. Skupni prihodki naj bi znašali 4.096.000 SIT, glede na število PGD pa naj bi občine prispevale: Braslovče - 896.000 SIT, Polzela - 384.000 SIT, Tabor -384.000 SIT, Vransko - 512.000 SIT in Žalec- 1.920.000 SIT. K. R. 10-letnica PGD Zavrh in zlata poroka Vas Zavrh je majhen zaselek, kar precej oddaljen od centra občine Žalec. Kljub temu pa želimo, da se tudi naš kraj razvija in zato smo leta 1989 ustanovili Prostovoljno gasilsko društvo Zavrh in zgradili gasilski dom oziroma dom Završanov, kot ga domačini imenujemo. Naša želja, da zgradimo svoj gasilski dom, pa se nam prav gotovo ne bi uresničila, če nam ne bi prisluhnila zakonca Novak, ki sta nam nesebično darovala svoj kos zemlje, na kateri danes stoji dom, ki je ponos vseh krajanov. V teh desetih letih, ki so kar hitro minila, pa mi gasilci nismo počivali. Ko smo zgradili dom, smo poleg manjših pridobitev kupih orodno vozilo Niva, motorno brizgalno, zaradi večjih potreb pa še eno orodno vozilo in avto-cistemo, ki nam služi predvsem za prevoz pitne vode v poletnih mesecih. Ker v tem letu praznujemo 10-letni-co delovanja našega društva, je bilo organiziranih vehko prireditev. Kot prvo naj omenim slavnostno sejo ob 10-letnici društva, izvedbo hitrostnega tekmovanja za pokal Zavrha, zaključili pa smo s piknikom, na katerega smo povabili vse krajane, in z zlato poroko zakoncev Novak. V zahvalo in za vso pomoč ter razumevanje smo Novakovim pripravili kratek gasilski program s šrangan-jem. V večernih uralt pa smo jih razveselili s podoglarjenjem. Da pa bi zlatoporočenca Marija in Martin imela tudi kaj za spomin od završkih gasilcev, smo jima podarili okrašen sodček z lepim napisom, napolnjen z žlahtno kapljico, ki smo ga naložili na voz s konjsko vprego. Ta vprega s sodčkom pa je potem spremljala povorko tako dolgo, dokler ni bil prazen. Šele nato smo ga odpeljali na Novakovo domačijo, kjer bo krasil njun dom. Vemo, da bi težko shajali, če ne bi bili povezani med seboj in če si medsebojno ne bi pomagali. Zato pa je naš gasilski dom predvsem dom Završanov in dom dobre volje, ki sprejme mlade in manj mlade oziroma vse, ki v srcu dobro mislimo. Ivi Šmarčan UiUAJV jJiVgLVUU JJUÒKUi V LUKU Af Ulj, LUKU JV UUU IUUI nu \JUJUUl. Tudi za orožje tehnični pregled V oktobru in novembru organizira Upravna enota Žalec tehnične preglede strelnega orožja, ki je registrirano v tej upravni enoti in katerega lastniki so fizične osebe. Kot je povedal Miran Krajšek, vodja oddelka za upravne notranje zadeve UE Žalec, je registriranih prek 1300 kosov lovskega in varnostnega orožja. Ker je kar približno 80 odstotkov tega orožja lovskega, potekajo tehnični pregledi v sodelovanju z lovskimi družinami oziroma v njihovih lovskih kočah. Po zakonu o orožju in navodilu o opravljanju tehničnih pregledov strelnega orožja je tehnični pregled orožja za fizične osebe obvezen vsakih pet let, opravi pa ga lahko le gospodarska družba, pooblaščena za preizkus ročnega strelnega orožja in strehva. Na podlagi javnega razpisa je žalska upravna enota za ta preizkus pooblastila podjetje LORS iz Rimskih Tophc. Pri tem je pomembna predvsem tehnična brezhibnost orožja in njegova primernost za uporabo, hkrati pa predstavnik upravne enote preveri verodostojnost podatkov o orožju. Če lastnik orožja ne pride na organiziran tehnični pregled, mora najkasneje v osmih dneh po zadnjem načrtovanem pregledu (zadnji pregled je to soboto, 27. novembra, od 10. do 16. ure v prostorih LD Braslovče) predložiti svoje orožje na preizkus pooblaščeni gospodarski družbi in nato v treh dneh o tem predložiti dokazilo pristojnemu organu, sicer se mu orožje po uradni dolžnosti odvzame. Če se na pregledu izkaže, da orožje ni tehnično brezhibno, mora lastnik v roku enega meseca poskrbeti za popravilo. Kot je povedal Miran Krajšek, je neustreznega orožja izredno malo. Prav tako je povedal, da je na upravni enoti zelo vehko prošenj za pridobitev dovoljenja za orožje. Dovoljenje je razmeroma težko dobiti, vsaj za športno streljanje (orožje kalibra 9 nun in več) pa naj bi bilo po sprejetju novega zakona drugače. Razen tega pa liberalizacija za fizične osebe na tem področju ni predvidena. Lovsko orožje lahko imajo le lovci, varnostno orožje pa tisti, ki se ukvarjajo z varovanjem oseb in premoženja (so registrirani za takšno dejavnost oziroma imajo licenco). Dovoljenje za orožje dobijo tudi tisti, ki dokažejo, da so dejansko ogroženi in da jim sistem javne varnosti ne zagotavlja primerne zaščite (so bili na primer že večkrat napadem), ah pa tisti, ki živijo v zelo odmaknjenih in osamljenih predelih. K. R. Gasilci - strojniki s predavatelji po izpitu v Braslovčah Tečaj za strojnike gasilce Občinsko poveljstvo Braslovče je v okviru meseca požarne varnosti organiziralo tečaj za ' strojnike gasilce. Tečaj je potekal v mesecu oktobru, tečaj pa so zaključili z izpiti. Razdeljen je bil na dva dela, teoretični in praktični, kjer so se tečajniki seznanili s sistemi za črpanje, najrazličnejšimi motornimi črpalkami, visokotlačnimi črpalkami kakor tudi črpalkami, ki so nameščene v avtomobilske gasilske cisterne. Obiskovalo ga je 35 gasilcev, 29 kandidatov pa je izpit opravilo. Vehko zanimanje gasilcev v drugih občinskih poveljstvih je pokazalo, da so potrebe po tej vrsti izobraževanja gasilcev vehke ter tudi nujno potrebne. Tečajnikom iz občinskega poveljstva Braslovče so se zato pridružili tudi tečajniki iz občinskih poveljstev Tabor, Polzela in Žalec. Tečaj je vodil strokovni delavec Marcelo Kamenšek ob pomoči sodelavcev iz občinskega poveljstva Braslovče, v izpitni komisiji pa je sodeloval tudi regijski poveljnik Darko Koželj. Glede na potrebe, ki se pojavljajo z razvojem gasilstva in gasilske tehnike, je ta tečaj pripomogel k boljši in bolj strokovni uporabi drage gasilske tehnike. T. Tavčar utrin PO DOLINI november 1999 7 Savinjske dotine gf Prijetna martinova sobota V dvorani Doma krajanov v Taboru je Društvo upokojencev občine Tabor tudi letos na mar-tinovo soboto pripravilo srečanje starejših krajanov. Ta dan so si izbrali predvsem zato, ker je že sam vesel in prijeten. Na račun sv. Martina lahko spijejo kakšen kozarček več kot sicer in se imajo prijetno. Tudi letos je bilo lepo in prav gotovo bo tako tudi v naslednjem letu, saj naj bi to srečanje postalo tradicionalno. Kakšnim dvesto starejšim krajanom je najprej spregovoril predsednik društva Tone Kozmelj, ki je izrazil zadovoljstvo nad udeležbo in prisotnim zaželel lepo počutje, hkrati pa se je zahvalil občini Tabor za finančno pomoč pri organizaciji srečanja. Zbrane je nato nagovorila županja Vida Slakan, ki se je starejšim občanom zahvalila za njihovo delo in prispevek pri razvoju nekdanje krajevne skupnosti in za pomoč, ki jo dajejo - kot še vedno aktivni občani - novi občini Tabor. Posebno pozornost je županja namenila 30 občanom, starim nad 80 let. V zahvalo sta jim s Tonetom Kozmeljem podelila priložnostna darila in jim zaželela čim več zdravja in lepih dni. Temu bolj uradnemu delu je sledil čudovit nastop mojstra igranja citer Mihe Dovžana in nekdanje Avsenikove pevke Jožice Kališnik, ki sta napolnila dvorano s glasbo in petjem. Z lepimi narodnimi pesmimi sta uspela razvneti občinstvo in ga potegniti v njun svet, v stanje, ko se niso mogli upreti, da ne bi skupaj z njuna peli. Za vse, ki so bili ta popoldan v dvorani, je bil to resnično lep kulturni dogodek. Organizatorji so s povabilom Mihu Dovžanu in Joži Kališnik dali starejšim občanom res lep koncert, hkrati pa niso pozabili na zabavo in ples, za kar sta s svojim igranjem in petjem dolgo v noč skrbela člana dua Fonzi. Martin je pač Martin. D. Naraglav Razstava ročnih del Z razstave Med prireditvami ob praznovanju praznika KS Vrbje je bila tudi razstava ročnih del krajank. Sekcija za ročna dela deluje v okviru Društva upokojencev Žalec, podoodbora Vrbje. Sekcijo za ročna dela v Vrbju že sedem let vodi Milka Selišnik, v njej pa sodeluje 14 upokojenk, ki so tudi razstavile svoje pletene, kvačkane in vezene izdelke. Razstavo so pripravili v Domu krajanov Vrbje minuli konec tedna, pritegnila pa je precej obiskovalcev. T. T. .......V.................. Kulturni utrip v Petrovčah Kulturno društvo Petrovče je razvilo bogato kulturno dejavnost. Na njegovo pobudo je v Hmeljarskem domu 6. novembra priredila samostojen koncert Alenka Lesjak, ki je navdušila številno poslušalstvo. Že tri dni kasneje pa je bila v krajevni knjižnici' otvoritev filatelistične razstave zbirateljev znamk iz Petrovč. Cirila Haler in Janko Pirnat sta na ogled postavila svoji zanimivi zbirki: slovenska kulturna dediščina in pisemske ovojnice, izdane ob posebnih zgodovinskih dogodkih na Slovenskem. Razstava je bila prava paša za oči. Za uvod je Alenka Lesjak ob spremljavi kitare zapela dve svoji pesmi, nato pa je navdušena filatelistka Cirila Haler podala kratek pregled zgodovine pošte in znamk. Sledil je ogled zares estetsko pripravljene razstave ob razlagi obeh filatehstov. Naslednji dan so si jo ogledah še učenci osnovne šole Petrovče. Krajam so ugotovili, da je krajevna knjižnica, ki od 30. junija 1999 domuje v novih prostorih KS Petrovče, idealen prostor za podobne kulturne prireditve. Tanja Predan - Knez Humanitarno martinovanje na Ponikvi Leta 1995 so na Ponikvi slovesno praznovali 70-letnico pozidave cerkve. Naslednje leto, 7. decembra, so vsejali gorčično zrno. Na seji župnijskega sveta pa so se odločili, da začnejo skoraj z neuresničljivo obnovo notranjosti cerkve. Letos, 25. septembra, je obnovljeno cerkev slovesno blagoslovil apostolski nuncij nadškof Edmund Farhat. S pomočjo župljanov in ugodnih kreditov je bila cerkev v razmeroma kratkem času popolnoma obnovljena. Dobila je tudi nove orgle in preurejeni prezbiterij. Ponkovljani so na opravljeno delo zelo ponosni, hkrati pa se zavedajo, da je kredite potrebno odplačevati. Da bi dolg lažje poravnavah, so stopili skupaj in organizirali humanitarno martinovanje, ki naj bi postalo tradicionalno. Ves izkupiček od sponzorjev in prireditve so že lani in tudi letos namenih za cerkev. Lani so s to akcijo zbrali 500.000 tolarjev, letos pa 785.000. Letošnje martinovanje so pričeli člani moškega pevskega zbora Ponikva. Zbrane je nato pozdravil predsednik sveta KS Ponikva Ivan Jelen, ki je bil na nedavnih volitvah znova izvoljen na to funkcijo. V svojem govoru je izrazil zadovoljstvo in veselje, da na Ponikvi živijo tako delovni in ustvarjalni občani, ki znajo stopiti skupaj in tisto, kar se domenijo, tudi naredijo. Dejal je tudi, da takšen način dela ponuja hitrejši napredek kraja in zato marsikdo, ki prvič obišče Ponikvo, kar težko verjame, da so zmogli narediti vse. Ob koncu govora se je Ivan Jelen še zahvalil sponzorjem, ki so darovali za to akcijo preko 500 tisočakov, in nato ta denar slovesno izročil župniku Tonetu Krašovcu, ki je bil glavni organizator in pobudnik obnove cerkve. V nadaljevanju večera so nastopile še ponkovške ljudske pevke, ki so skupaj z moškim pevskim zborom naredile martinovanje bolj domače in prijetno. Ob igranju dua Fonzi so se vrh Ponkovljani in Ponkovljanke veselo vrteli do zgodnjih jutranjih ur. D. N. Kartica zdravstvenega zavarovanja Vprašanja bralcev Ali bo kartica veljavna tudi v tujini in v katerih državah? Ob uvedbi kartice prav gotovo stremimo k vseevropski uporabnosti ah pa vsaj uporabnosti v državah Evropske unije. Slovenija je vključena v projekt Netlink, ki razvija izmenjavo izkušenj in izdelavo specifikacij za poenoten evropski sistem na področju zdravstvenih kartic, ki bodo omogočile harmonizacijo administrativnih in zdravstvenih podatkov ter interop-erabilnost med kartičnimi sistemi zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja v Evropi. Trenutno pa ta harmonizacija še ni tako daleč, da bi bila uporaba kartice možna na območju EU, čeprav pri Evropski komisiji že dlje časa intenzivno proučujejo to možnost in jo tudi povsem jasno podpirajo. Izdelana so ustrezna strokovna priporočila in standardi, ki predstavljajo.smerokaz za mnoge evropske države, ki načrtujejo in uvajajo kartice. Sistem slovenske kartice zdravstvenega zavarovanja upošteva vsa ta priporočila in standarde. V skladu z nadaljnjimi evropskimi integracijskimi tokovi bomo lahko kartico uporabljali tudi zunaj slovenskih meja. Do takrat pa bomo nujne zdravstvene storitve v tujini uveljavljali na obstoječ način, torej bodisi s posebnim obrazcem, ki ga zavarovanci pred odhodom v tujino dvignejo na Zavodu (velja za Avstrijo, Italijo, Nemčijo, -Madžarsko, Nizozemsko, Belgijo, Luksemburg, Romunijo in Hrvaško), bodisi s potnim hstom in zdravstveno izkaznico oz. kartico (v Angliji, Češki, Slovaški, Bolgariji in Poljski). V vseh ostalih državah pa moramo stroške nujnega zdravljenja poravnati sami in poskrbeti za povračilo v Sloveniji. Zakaj na kartici ne bo podatkov o krvni skupini in o nekaterih bolezenskih stanjih (sladkorna, dializa itd.)? Medicinskih podatkov, ki so se do sedaj brez pravih zakonskih podlag vpisovali v zdravstveno izkaznico, na kartici zdravstvenega zavarovanja zaenkrat ne bo. Potrebno je rešiti pravna, humanitarna in medicinska vprašanja glede zbiranja, hranjenja in prenašanja medicinskih podatkov ter varnosti teh podatkov(na primer o krvni skupini, alergijah, cepljenjih in pomembnih kliničnih stanjih). Vsebino teh podatkov morajo zakonsko določiti pristojni strokovnjaki s področja medicine in ministrstvo za zdravstvo. Sam sistem kartice z izbrano tehnologijo t.i. pametnih kartic in strogim sistemom varovanja podatkov sicer omogoča vpis tovrstnih podatkov na kartico, vendar pa ta odločitev ni v pristojnosti Zavoda za zdravstveno zavarovanje. V kratkem pa bo Zavod skupaj z ministrstvom za zdravstvo, Rdečim križem in slovensko Karitas, zdravniško zbornico in zbornico zdravstvene nege ter razširjenim strokovnim kolegijem za transplan-tologijo začel izvajati projekt Darovalec. Ljudje, ki se bodo odločili za darovanje organov in tkiv po svoji smrti, bodo lahko oddali svojo prijavo na zbirnih mestih, podatek o tem pa se bo vnesel na njihove kartice preko samopostrežnega terminala. Dostopa do teh podatkov ne bo imel nihče, razen pooblaščenih koordinatorjev v desetih slovenskih bolnišnicah, ki imajo centre intenzivne terapije. Kdaj dobijo kartico otroci in kako je z njihovim statusom? Ali morajo biti starši zavarovani, da so otroci tudi? ODGOVOR: Otroci (zakonski in nezakonski otroci in posvojenci) so zavarovani po roditelju kot ožji družinski člani. Otroci so zavarovani po starših do 18. leta, če že niso sami»> zavarovanci, po tej starosti pa, če se redno šolajo na srednji ah poklicni šoli ali redno oz. izredno študirajo (po 18. letu zahtevamo potrdilo o šolanju za tekoče šolsko leto). Družinski člani so zavarovani, če imajo stalno prebivališče v Sloveniji, razen če ni z mednarodno pogodbo drugače določeno. Otroci bodo dobili kartico enako kot odrasli s priporočeno pošiljko na stalni naslov prebivališča. Kartica bo potrjena za obdobje enega leta oz. pri tistih, ki so stari 18. let, do datuma, ko izpolnjujejo pogoj - do konca šolskega oz. študijskega leta. Ker so otroci praviloma zavarovani po starših, morajo le-ti imeti urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje. Ali bo lahko vsak zdravnik prišel do vseh podatkov o pacientu, tudi če ni njegov zdravnik; ali bo kje kontrola, kdo je kdaj iskal podatke o zavarovancu? ODGOVOR: Zaradi optimalnega varovanja osebnih podatkov je Zavod za zdravstveno zavarovanje vzporedno s kartico zdravstvenega zavarovanja uvedel tudi t.i. profesionalno kartico. Profesionalna kartica je ključ zdravstvene oz. pooblaščene osebe za dostop do podatkov na zavarovančevi kartici, s katerim imetnik v skladu s pooblastili lahko odpre in vidi podatke na kartici zdravstvenega zavarovanja. Namen profesionalne kartice je torej varovanje podatkov na kartici zdravstvenega zavarovanja. Šele kombinacija obeh kartic omogoča dostop do podatkov, ki so le administrativne narave (ime in priimek zavarovanca, naslov, rojstni datum, veljavnost obveznega in prostovoljnega zavarovanja ter podatek o izbranem osebnem zdravniku, zobozdravniku in ginekologu). Profesionalno kartico in PIN-kodo - tajno geslo, ki bo znano samo vsakemu posameznemu imetniku te kartice, bodo dobili: -izbrani zdravniki, -sestre pri izbranih zdravnikih, -zdravniki, ki ne morejo biti izbrani zdravniki (specialisti), in sestre oz. administratorji pri teh zdravnikih, -farmacevti, -drugi zdravstveni delavci -fizioterapevti, logopedi... -določeni referenti na Zavodu, ki sprejemajo prijave in odjave v obvezno zdravstveno zavarovanje, -referenti Vzajemne in Adriatica, ki sklepajo prostovoljno zdravstveno zavarovanje. Vpogled v vse podatke na kartici imata samo izbrani osebni zdravnik in njegova medicinska sestra. Vsi ostali imetniki profesionalnih kartic imajo vpogled samo v tiste podatke, ki jih potrebujejo pri svojem delu (npr. referent za prostovoljno zdravstveno zavarovanje ima vpogled samo v identifikacijske podatke zavarovanca, v podatek, ali ima oseba urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje in v podatke o prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju). Glede na vse povedano, dodatna kontrola o tem, kdo je kdaj iskal podatke o zavarovancu, ni potrebna niti smiselna. Vsa vprašanja v zvezi s kartico lahko naši zavarovanci naslavljajo na ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE Celje, Gregorčičeva 5, 3000 Celje ali pokličejo po telefonu (063) 42 02 367, vsak delovni dan med 7. in 15. uro. november 1999 Osrednje teme Za župane mineva zelo delovno leto Veliko je bilo zapisanih besed o delitvi občine Žalec, tudi to, da bo čas pokazal, ali so bila prizadevanja za nastanek šestih občin v Spodnji Savinjski dolini pozitivna za razvoj krajev in doline nasploh. Za takšno oceno je po manj kot letu dni delovanja novih občin še prezgodaj. Smo pa obiskali županjo in župane vseh šestih spodnjesavinjskih občin ter jih prosili za kratek pogovor ob prvi obletnici njihovega županovanja. Okrogle mize na to temo nismo organizirali, smo pa vsem županom in županji zastavili enaka vprašanja. Kako čisto osebno ocenjujete prvo leto vašega županovanja, je bilo takšno, kot ste pričakovali ob izvolitvi? Duško Goričar, župan občine Braslovče: “Vsa predvidevanja in pričakovanja, ki smo jih imeli štiri leta, ko smo si prizadevali za ustanovitev občine Braslovče, so se v letošnjem lem potrdila in pokazalo se je, da je bila ta odločitev pravilna. Morda navzven to ni tako očitno oziroma sami občani tega ne občutijo tako močno, vsekakor pa je stanje v novi občini in za občane bistveno boljše kot prej, in to na vseh področjih, od kulture, športa, do šolstva, ne glede na to, da imamo v občini Braslovče poleg matične kar tri podružnične šole." Vida Slakan, županja občine Tabor: “Čisto osebno to leto ocenjujem kot zelo zelo delovno. Leto se sicer ne izteka povsem po načrtu, saj sem sredi leta kot županja pričela to funkcijo opravljati profesionalno. Če pa ocenjujem po rezultatih, bi rekla takole: kakšnih velikih rezultatov ni, ker veliko dela ni dalo otipljivih rezultatov.” Lojze Posedel, župan občine Žalec: “Na lanskih volitvah za župana nisem kandidiral zaradi same funkcije in statusa župana, ampak zato, da bi spremenil določene zadeve, za katere sem si želel, da bi se odvijale drugače. Leto je ■bilo zelo naporno, predvsem zaradi očitno velikega pričakovanja ostalih, da se bodo zadeve odvijale drugače. Po enem lem z veseljem ugotavljam, da je predvsem delovanje občinskega sveta in vseh odborov bistveno boljše kot v prejšnjem mandatu, kar pomeni, da se zadeve dogovarjajo drugače kot prej, na osnovi predlogov, strokovnih argumentov, ne pa na osnovi preglasovanja. V tem lem smo veliko pozornosti namenih organizaciji občinske uprave, sodelovanju med njenimi oddelki ter sodelovanju med občinsko upravo in vodstvi krajevnih skupnosti, tako da bi bile te zadeve za prihodnja leta bolje urejene in da bi bilo manj nezadovoljstva. To pomeni, da bi se postavile prioritete tako po krajevnih skupnostih kot po vseh proračunskih področjih.” Vinko Debelak, župan občine Prebold: “Prvo leto županovanja je potekalo po mojih pričakovanjih, kar se tiče službenih zadev, iz čisto osebnega vidika pa moram reči, da je to županovanje zelo naporno in da zahteva izredno veliko časa in truda. Kljub temu ne razmišljam, da bi začel to funkcijo opravljati poklicno, ker menim, da ni prav, da se župan preveč zlije z občinsko upravo. Poleg tega so dosedanje izkušnje pokazale, da se večina dela opravi prav v popoldanskem času. Smo majhna občina, v kateri vsa društva in organizacije delajo prostovoljno, v svojem prostem času." Ljubo Žnidar, župan občine Polzela: “Osebno nisem pričakoval tako širokega obsega dela. Če rečem tako na pamet, je imel moj delovnik v tem letu kar 20 ur na dan. Vse to delo pa navzven sploh ni toliko vidno. Ogromno stvari je bilo potrebno urediti za nazaj in postaviti osnovo novi občini. To je zelo velik zalogaj.” Franc Sušnik, župan občine Vransko: “Moram reči, da sem z delom občine in s svojim delom kot prvega župana novoustanovljene občine zadovoljen. Mislim, da smo dosegli nekaj pomembnih rezultatov in da se lahko pohvalimo z uspehi. To kaže, da imamo dobre obete za prihodnost. Omenil bi predvsem to, da smo urediti področje otroškega varstva in pa to, da je v ljudeh veliko energije in pripravljenosti za sodelovanje. Veliko pametnih in dobrih idej se rojeva, ki jih skušamo zdaj vtkati v načrt občine Vransko.” Kakšno je vaše sodelovanje z občinskim svetom? Duško Goričar: “Občinski svet je zelo kakovosten in v tem letu ni prihajalo do nobenih problemov. Vedno pa so bile dobrodošle konstruktivne kritike.” Vida Slakan: “Pri sodelovanju z občinskim svetom oziroma svetniki ni bilo nobenih velikih zapletov, sploh na začetku ne, saj smo bili vsi novinci in nihče ni imel namena oziroma niti znanja, da bi nasprotoval. Seveda pa odnosi med županom in občinskim svetom nikjer niso idealni. Dejansko je občinski svet tisti, ki naj bi nadziral župana.” Vinko Debelak: “To sodelovanje je dobro in konstruktivno. Občinski svet zelo aktivno sodeluje pri oblikovanju občinske politike, sicer pa je bilo tako zastavljeno že ob mojem pristopu do dela, saj sem neprofesionalni župan. Menim, da je v majhnih občinah edino prav, da je občinski svet zelo aktiven oziroma da so svetniki aktivni v občini.” Ljubo Žnidar: “Gotovo je občinski svet organ, ki županu in občinski upravi stoji ob strani. Sodelovanje z občinskim svetom je dobro, kar je gotovo tudi posledica našega dobrega dela.” Franc Sušnik: “Sodelovanje z občinskim svetom je zelo dobro, zagotovilo za dobro sodelovanje pa je tudi sestava občinskega sveta, ki je za razvoj občine zelo pomembna. Mislim* da smo se kar dobro uskladili, da imamo dovolj skupnih točk. Predvsem pa moram reči, da je izrazita prednost lokalne skupnosti oziroma občine, ki je po meri ljudi, da so v občinskem svetu praktično zvodenela vsa politična nasprotja in da si vsi svetniki prizadevajo za napredek kraja.” Kje so bile največje težave na začetku delovanju vaše občine? Duško Goričar: “Vsak začetek je težak, tudi postavitev nove občine. Na začetku je bilo potrebno urediti tiste zadeve, ki so za občane manj opazne, to pomeni formalno-pravni status občine, sprejeti razne dokumente, od temeljenga akta občine - statuta naprej. Tudi kadrovski problem smo morati rešiti tako, da obvladujemo situacijo.” Vida Slakan: "Zagotovo so bile prve največje težave povezane z zaposlenimi, še bolj kot s financami. Finančno poslovanje nam je v prvi polovici leta vodila občina Žalec in razumljivo je bilo tudi tu nekaj težav oziroma nejasnosti. Smo jih pa po mojem mnenju reševal» dosti strpno. Kadrovskih problemov pa še zdaj nimamo v celoti rešenih. Na občini sta trenutno dva zaposlena, vendar ne po sistematizaciji, ki je sicer že sprejeta." Lojze Posedel: “Ob delitvi bivše občine Žalec so imele novonastale občine to prednost, da so začele z delovanjem čisto na novo in da so vse zadeve postavili tako, kot so želeti. Na sedežu stare občine pa je bilo praktično potrebno reševati tako kadrovske kot vse ostale zadeve, ki so vezane na sedež stare občine. Glede nekaterih zadev še danes nimamo natančno dogovorjeno, kako naj bi bik organizirane, na primer glede javnih zavodov, kar pomeni tudi določene probleme pri njihovem financiranju. Te stvari pa je vodila stara, žalska občina, se pravi žalski župan.” Vinko Debelak: “Rekel bi. da smo imeli največ težav na proračunskem področju oziroma pri oblikovanju prvega proračuna. Ne toliko po vsebini kot glede številk in zneskov. Novo nastale občine so ostale brez vsakršne pomoči države, kaj in kako oblikovati proračune. Ni bilo navodil o pravilno usklajenem razporejanju proračunskih sredstev in gospodarjenju z njimi. Edina takšna pomoč so bila navodila računskega sodišča. Glede kadrov težav nismo imeti, v občinski upravi imamo tri redno zaposlene in menim, da je to zaenkrat čisto dovolj." Ljubo Žnidar: “Na začetku jè bilo gotovo najpomembneje, da smo si izbrali primerno delovno ekipo. Z dobrimi sodelavci se delo opravi kakovostno in mislim, da v naši občini imamo takšno ekipo ter da smo postavili dobro osnovo za delovanje občine. Po drugi strani pa moram reči, da smo si kljub prvemu letu delovanja nove občine zadali ogromno nalog, morda celo preveč, saj smo sodelovati na vseh republiških razpisih in moram reči, da smo bili zelo uspešni, kar pomeni, da smo se zelo dobro pripraviti na te razpise.” Delitvena bilanca premoženja prejšnje občine Žalec še ni sprejeta. Kateri so s stališča vaše občine največji zadržki za njen sprejem, kaj je morda sporno? Duško Goričar: “Osebno sem pričakoval, in tudi na začetku je kazalo tako, da bo delitvena bilanca sprejeta bistveno prej. Izredno hitro smo na začetku leta uspeli razdeliti kadre, tako da praktično nihče iz bivše občinske uprave ni ostal brez dela. Razdeljen je bil tudi skupni žiro račun, kar je bilo bistvenega pomena. Kot predlogi so bile pravzaprav usklajene vse točke. Bilanca še ni podpisana, smo pa zelo blizu tega. Največji problem pri tej delitvi pa je po moji oceni' razdelitev stanovanjskega sklada bivše občine Žalec, ki ima ogromno obveznosti in terjatev, ki pa smo jih novonastale občine pripravljene sprejeti po enakem ključu. Tu se še iščejo neki kompromisi, sem pa optimist in kot kaže, bomo tudi ta oreh lahko kmalu strli.” Vida Slakan: “Ne bom rekla, da so glede delitvene bilance problemi, vendar pa je treba vedeti, da delitvena bilanca ni majhna zadeva in to ob vsem začetnem delu, ki smo ga imeti župani. Vsaka občina je morala namreč najprej pripraviti in sprejeti statut, poslovnik in sistematizacijo. Za vse to smo porabili veliko dela in na to sem tudi prej mislila, ko sem rekla, da rezultati dela niso otipljivi. Ljudje so zadovoljni z asfaltom, saniranim plazom in podobnimi konkretnimi zadevami. Mi pa smo se morati veliko ukvarjati samo s papirji. Ti so nam vzeli veliko časa, ker prej pač nismo biti župani, pa tudi te zadeve je potrebno urediti po meri vsake občine. Če se tega zavedaš, potem tudi teh dokumentov ne sprejemaš kar tako na slepo. Pogovori glede delitvene bilance so po dopustih spet zelo intenzivni. Delitvena bilanca bo v bistvu samo rezultat usklajevanj in pogovorov, kakšnih ovir, ki se jih ne bi dalo premagati, pa zaenkrat ne vidim. Res se naša stališča na vsakem področju nekoliko razlikujejo, ampak rešitev je samo v dogovoru in popuščanju, seveda do neke meje. Mislim pa, da delitvena bilanca v tem letu ne bo sprejeta. Tudi če se župani uskladimo, jo morajo potrditi še vsi občinski sveti.” Lojze Posedel: “Glede delitvene bilance so se stvari na začetku zelo dobro odvijale, potem pa je, ne vem zaradi katerega razloga, pri ostalih občinah prišlo do povezovanja pri delitvi od stare občine. Pri delitvi ne gre za to, kdo bo koga, ampak kako najbolj korektno razdeliti to premoženje, vso dokumentacijo, kadre in podobno.” Vinko Debelak: “Kot kažejo zadnji pogovori županov, pravzaprav ni kakšnih večjih težav glede delitvene bilance, o katerih se župani ne bi mogli dogovoriti, čeprav se ravno zdaj pojavljajo kar precejšnji zneski na področju stanovanjskega gospodarstva. Po mojem mnenju ni normalno, da bilanca še ni sprejeta in da bi zmogli v kakšnih treh mesecih malo bolj intenzivnih pogovorov to že opraviti. Morda bi si morali vzeti za to več časa in se pač ne raziti, dokler ne bi bil dosežen dogovor. Župani se spet sestajamo vsak teden, težko pa, da bi bila bilanca sprejeta še do konca tega leta.” Ljubo Žnidar: “Glede napredovanja delitvene bilance se pozna poletni predah, vendar se pogovori spet nadaljujejo z velikim tempom. Nekega problema, pri katerem bi se zataknili pogovori, z naše strani ni, mislim pa, da je tako tudi pri drugih občinah. Gotovo je, da je določena občina na nekaterih področjih malo na boljšem, na drugih pa malo na slabšem, ampak naš cilj je, da se premoženje razdeli čim prej. Bo pa zelo težko, da bi bilanco sprejeli še v tem lem." Franc Sušnik: "Po moji oceni priprava delitvene bilance poteka razmeroma dobro, je pa pri tem ogromno dela. Tisti, ki so pričakovati, da bo to narejeno en, dva, tri, so se ušteli. Zadeve trenutno zelo dobro napredujejo in po optimističnih napovedih bi lahko bila morda priprava bilance končana. Se pa trenutno največ nesoglasij kaže glede stanovanjskega sklada bivše občine Žalec.” Počasi se zaključuje prvo proračunsko leto novih občin. Kakšna so bila na začetku leta pričakovanja in kaj ste uspeli narediti s proračunskim denarjem v tem letu? Ga je bilo premalo ali pa ste morda pripravili rebalans zaradi višjih prihodkov, kot ste jih načrtovali v začetku leta? Duško Goričar: “Moram reči, da smo biti pri pripravi proračuna zelo previdni in smo pri načrtovanju proračuna za leto 1999 temeljili samo na izračunani primerni porabi, ki jo predpisuje država. Znotraj tega smo razdeliti prihodek -dobrih 300 milijonov tolarjev - na vsa področja, vsi proračunski porabniki pa so dobili bistveno več kot prej. Uspeti smo tudi na vrsti javnih razpisov, tudi na primer na natečaju za obnovo vasi in podeželja, tako da bo letošnji proračun visok krepko čez 350 milijonov tolarjev, kar si prej nismo upali napovedovati. Tudi rebalans za leto 1999 kaže, da bo dodan še kakšen milijon. Ne smem pozabiti na ekološko takso v višini dobrih 15 milijonov tolarjev, ki smo jo uspeti zadržati v naši občini. Če bo šlo s takšnim tempom tudi v naslednjem letu, bo predviden proračun krepko čez 350 milijonov tolarjev.” Vida Slakan: “V letošnjem proračunskem letu je bila največja opravljena investicija saniran Bergantov plaz. Za to smo pridobili interventna sredstva iz Ljubljane, pri tem pa smo se kar precej namučiti, saj smo se prvič srečali s pravim javnim razpisom oziroma celotnim postopkom, ki sodi k takšni veliki investiciji. Na podlagi sanacijskega programa po neurju smo popravili in celo izboljšati velik del hribovitih cest v Šentjanžu. V Taborskem klancu smo uspeti star vodovod zamenjati z novim, kar je osnova za rekonstrukcijo ceste na tem delu, pa tudi za zamenjavo kanalizacije. Načrtovali smo, da bomo tudi kanalizacijo urediti še letos, na razpisu za pridobitev sredstev smo uspeti, vendar pa nas je pri tem presenetilo oziroma prehitelo to, da je cesta medtem postala regionalna, zato že izdano gradbeno dovoljenje nima več pravne podlage. Uspeti smo tudi s projektom celostnega razvoja podeželja in obnove vasi za naselja Miklavž pri Taboru, Črni Vrh in Loke, torej hriboviti del občine. Pripravljati smo začeti še en podoben projekt, ki smo ga imenovali Možnosti razvoja za obrt in samozaposlovanje. Sicer pa smo tudi v naši občini pripravili rebalans letošnjega proračuna, ker je denarja več, kot smo načrtovali, saj smo uspeti na več razpisih. Med drugim na razpisu za ekspopriacijo cest v občini Tabor. Želeli smo kandidirati za rekonstrukcijo cest na demografsko ogroženem območju, pa smo ugotovili, da nimamo nobene ceste v naselju Miklavž vrisane v zemljiškem katastru, zato smo kandidirati na razpisu za sofinanciranje vrisa cest. Rebalans je potreben še zaradi nečesa. Zakon o financiranju je predvideval, da dobimo tako imenovane finančne izravnave samo v višini lastnih sredstev, mi pa nismo dosegati polovice lastnih prihodkov, kar pomeni primanjkljaj tudi glede na izračunano primerno porabo. Ustavno sodišče pa je določilo, da mora država občinam zagotoviti vsa sredstva, ki jim manjkajo do primerne porabe.” Lojze Posedel: “V to proračunsko leto je bilo prenesenih za več kot 170 milijonov tolarjev nalog, ki so bile izvršene ati pa dogovorjene in podpisane v lem 1998. To nam je v letošnjem proračunu predstavljalo že porabljen denar, zato smo šli v dodamo zadolževanje, da smo lahko naredili čim več in da smo vključiti tudi določene zadeve iz naslova odprave posledic poplav. Obseg letos opravljenega dela je zelo velik in ocenjujem, da je bilo to proračunsko leto sfinancirano zelo dobro in tudi enakomerno po področjih. Za leto 2000 pa nas čaka veliko delo, in sicer kako uskladiti velike potrebe na področju družbenih dejavnosti s področjem infrastrukture, kjer so prav tako ogromne potrebe, na primer na področju kanalizacije in oskrbe z vodo.” Vinko Debelak: “Rebalans bomo sprejeli, vendar predvsem zato, da na posameznih področjih prerazporedimo sredstva. Ponekod je namreč denarja zmanjkalo, drugod pa so ostala sredstva neporabljena. Glede na to, da je občina Prebold šele nastala, pač nismo mogli natančno ovrednotiti porabe na vseh področjih. Ne bomo pa se zadolževali niti ne bodo sredstva ostajala. Nekaj denarja bo sicer prenesenega v naslednji proračun, vendar ne zato, ker ga ne bi znati porabiti, ampak ker smo ga nameniti za investicije, katere bomo začeti v naslednjem lem.” Ljubo Žnidar: “To je bilo naše prvo proračunsko leto, vendar pa smo proračun kar dobro načrtovali, tako da večjih razhajanj zdaj pri rebalansu ni. Kljub temu smo pripraviti rebalans, ker gre znotraj postavk za nekatere preraz- " poreditve sredstev. Od večjih investicij v tem lem naj omenim obnovo občinske stavbe, v letošnji proračun smo prevzeli dolg iz lanskega leta za obnovo fasade šole na Polzeti, nekaj investicij pa je bilo tudi na komunalnem področju.” Franc Sušnik: “Tudi mi smo pripraviti rebalans proračuna za leto 1999- Po vsej verjetnosti bomo do konca tega leta realizirali približno 270 milijonov tolarjev prihodka. Veseli smo biti tudi dodeljene primerne porabe, ki je bila po razsodbi ustavnega sodišča dodeljena občinam v takšni višini, kot je bila izračunana. Veliko smo naredili na področju odprave posledic poplav oziroma plazov iz leta 1998, omenil sem že otroško varstvo, kar nekaj investicij pa smo izvedli tudi na komunalnem področju.” Proračun za leto 2000 verjetno že pripravljate. Katere večje investicije načrtujete? Duško Goričar: “Proračun pripravljamo, vemo pa, da je država šele pred kratkim poslala podatke o predvidenem izračunu primerne porabe za leto 2000. Na proračun prihodnje leto bo vplivala predvsem ena zelo velika postavka, namreč priprava na devetletno osnovno šolanje. Do konca novembra bo ministrstvo za šolstvo in šport objavilo, katere občine so uspele na njihovem javnem razpisu. Občina Braslovče se je na ta razpis prijavila za šoli na Gomilskem in v Braslovčah. V primeru, da bomo uspeli, bo proračun za prihodnje leto postavljen popolnoma na glavo, ker bo pač potrebno zagotoviti 30 odstotkov sredstev vrednosti teh investicij. Več vlaganj načrtujemo tudi na področju varovanja narave in ekologije. Pospešeno gradimo kanalizacijo in se pripravljamo na gradnjo čistilne naprave. Za slednjo pripravljamo gradbeno dokumentacijo, zemljišča pa so že odkupljena in če bodo finančna sredstva to dopuščala, naj bi čistilna naprava začela delovati že v prihodnjem letu.” Vida Slakan: “Večje investicije lahko načrtujemo samo prek uspelih razpisov. Občina Tabor je majhna in finančno-šibka, ker nimamo večjih podjetnikov, pa tudi naši občani imajo povprečno nizke plače. Občinski proračun se v glavnem napaja iz dohodnine, od nizkih plač pa ni veliko dohodnine. Za naslednje leto imamo zagotovljena sredstva za nadalje- vanje sanacije po lanskem neurju. Računamo, da bomo sanirali vsaj en plaz, morda dva. Vetrškovplaz zagotovo, trudili pa se bomo tudi, da bi odpraviti plaz na cesti proti lovski koči, s tem da imamo več plazov še na javnih poteh, ki vodijo do posameznih domačij. Omeniti moram še plaz Lobnikar, ki ogroža domačijo. V prihodnjem lem se bomo tudi pripravljali na investicijo v šolo, za katero bomo pridobivati dokumentacijo. Letos smo kandidirati na razpisu šolskega ministrstva in računamo, da bomo uspeti oziroma vprašanje je samo, kdaj bomo v njihovem načrtu prišli na vrsto. Načrtujemo tudi prestavitev zunanjih igrišč ob šoti na drugo bližnjo lokacijo, za kar imamo v proračunu že predvidena sredstva.” Lojze Posedel: “Občina Žalec že pripravlja proračun za leto 2000. Svetniki bodo gradivo v prvem branju obravnavati na seji 9- decembra. Dokončno naj bi bil proračun sprejet v januarju prihodnje leto. Prihodkov bo približno toliko kot letos, okoli milijarde in pol, predvsem pa želimo podrobno uskladiti investicije v krajevnih skupnostih in družbenih dejavnostih. Imamo nova vodstva krajevnih skupnosti, ki bodo verjetno pripravila programe za naslednje desetletje, ne pa samo za obdobje tega mandata. Potrebnega bo veliko usklajevanja, vendar pa ga bomo pripraviti tako, da potem ne bo odstopanj od dogovorjenega.” Vinko Debelak: “Predlog proračuna za leto 2000 bo že v drugi obravnavi na naslednji seji občinskega sveta. Vstopamo v izredno zahtevno obdobje za občino, zlasti zaradi investicij v šolstvo. V prvi fazi bomo zgradili novo telovadnico, leta 2001 pa adaptirati šolsko stavbo in staro telovadnico ter s tem pridobili več prostorov, nujnih za uvedbo devetletnega šolanja, pa tudi prostorov, o katerih namembnosti se bomo kasneje še pogovarjati. Predvsem bo za kraj pomembna pridobitev še ene dvorane oziroma večnamenskega šolskega prostora, ki ga šola potrebuje za svoje delo, sam pa menim, da bo ta dvorana ustrezala tudi za zahtevnejše kulturne prireditve. Ali bo ta dvorana primerna za to, bomo ocenili, ko bo zgrajena. Seveda nas v prihodnjem letu čakajo zahtevne- investicije tudi na komunalnem področju, začeti bomo graditi kanalizacijski sistem oziroma odvajanje in čiščenje odpadnih voda. S tako imenovano ekološko takso smo zastaviti gradnjo kanalizacije v Dolenji vasi, v zimskih mesecih pa bomo razpisali tudi koncesijo za gradnjo kanalizacije. Če bomo našli primernega koncesionarja, bo ta gradnja veliko hitrejša.” Ljubo Žnidar: “Proračun občine Polzela za leto 2000 bo višji, kot je bil letošnji, ker ugotavljamo, da imamo malo več lastnih prihodkov. Seveda pa imamo pripravljenih tudi veliko novih projektov. Med večjimi investicijami bo obnova vrtca na Polzeti, na ministrstvo pa smo prijaviti tudi investicijo za gradnjo nove podružnične šole v Andražu. Občina bo kupila zemljišče za šolo, ki bo stala pri zadružnem domu, nadaljnje aktivnosti pa so odvisne od tega, ali bomo izbrani na razpisu ministrstva. Če bomo izbrani, bomo v naslednjem letu izdelali projekt, leto za tem pa naj bi se pričela gradnja. Na komunalnem področju bomo nadaljevali z gradnjo kolektorja, reševali pa bomo tudi problem z oskrbo s pitno vodo, ki je trenutno najbolj pereč v dolinskem predelu občine, saj imamo prav v naši občini ta čas najbolj intenzivno individualno gradnjo, zlasti ob Savinji.” Franc Sušnik: “V prihodnjem letu bomo nadaljevati z gradnjo vodovoda Stopnik, druga največja investicija pa bo izdelava občinskega plana, saj se srednjeročni in dolgoročni plan bivše občine Žalec za območje občine Žalec z decembrom 2000 iztekata. Nadaljevati bomo z vlaganji v obnovo šole in vrtca, v načrtu pa imamo tudi še tri, štiri cestne odseke, ki jih je potrebno končati. Zelo pomembno pa je tudi, da zaključimo delo pri načrtovanju avtocestne-vzdrževalne baze in jo pričnemo graditi v Čepljah ob izvozu z avtoceste. Prepričan sem, da bo to dodatna spodbuda za razvoj občine Vransko.” K. Rozman Osrednje teme november 1999 ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA «ANKETA • Kako smo zadovoljni s funkcioniranjem novih občin? Pred dobrim letom dni, točneje 22.novembra 1998, smo se Savinjčani podali na volitve za župane in občinske svetnike. Občinske svetnike smo izvolili že tisto nedeljo, župane, z izjemo vranskega župana Franca Sušnika, pa v drugem krogu. Z anketo, ki smo jo opravili med naključno izbranimi občani po dolini, smo želeli zvedeti, kako se občani počutijo v novih občinah, če je opazna kakšna razlika in kje jih morda še ’’čevelj žuli.” urejevali na Vranskem.” usposabljanje.” Marija Goropevšek, Prebold: “Živim v Šeščah pri Preboldu in sem zadovoljna, da je tako, saj je naš kraj lep in prijeten. Kakšne posebne razlike,, glede na prejšnjo skupno občino Žalec in sedanjo preboldsko, ne čutim. Vesela pa bom, če bo ta razlika pozitivna in v korist vseh občanov naše občine. Je pa res, da bo v Preboldu težko, saj je dediščina že kar katastrofalna. Dom Svobode je porušen in novega verjetno še ne bo kmalu, če kdaj sploh bo. Žalosten je pogled na hotel in še na marsikaj. Ob tem pa ne manjka problemov na infrastrukturnem in komunalnem ter še kakšnem področju.” Matevž Gorenjšek, Vransko: “Mislim, da smo se pametno' odločili, da smo poštah svoja občina. Življenje v njej je normalno in lepo teče dalje. Marsikaj se je že naredilo na infrastrukturnem področju in tudi sicer se vidi, da je podoba Vranskega že kar lepo spremenjena na bolje. Če nič drugega je pozitivno že to, da je letos znova obratoval bazen, ki nam je bil kar nekaj časa v sramoto. Ja, fino pa bi bilo, če nam ne bi bilo potrebno za vsako figo hoditi na državno upravo v Žalec. Sicer pa sem zadovoljen.” Jože Klopčič, Vransko: “Pravzaprav niti ne vem, kaj bi rekel. Meni sé zdi, da ni nič drugače kot prej. Na Vranskem živim trideset let in tako kot prej nisem veliko hodil na občino v Žalec, upam, da mi tudi na sedanjo na Vranskem ne bo treba iti. Ne pogrešam tako rekoč ničesar, res pa je, da zaradi svoje bolezni ne grem daleč od doma, da bi kaj več videl in da bi lahko rekel, kaj je dobro in kaj je morda slabo. O tem naj več povedo mlajši:” Lojze Škoda, Prebold: “Mislim, da se pozitivni rezultati že poznajo. V Šeščah, na primer, so začeli prenavljati zadružni oziroma kulturni hram. Žalska občina prej leta in leta ni imela posluha za to, sedaj pa se zadeve urejajo. Na splošno bi rekel, da vidim v načrtih nove občine dobro zastavljeno pot. Ta pa bo v veliki meri odvisna od denarja in ljudi, ki smo jih izvolili. Sedaj ko sva takole na snegu, bi omenil, da je v minuli zimi bila zelo slabo organizirana zimska služba. Prav bi bilo, da bi v tej zimi bilo drugače.” Franc Turnšek, Žalec: “Mislim, da je kar v redu. Sicer pa smo mi še vedno velika občina in se za nas pravzaprav ni spremenilo kaj veliko ah pa sploh nič. Živim v Levcu, tam pa je še vedno problem križišče pri prodajnem centru, ki bi ga morah že zdavnaj semaforizirati, saj se je zelo težko vključiti v promet. Prav bi bilo, da bi se tega nekdo že končno lotil, a ne na papirju, temveč dejansko.” Peter Plešnik, Žalec: “Živim na Ponikvi pri Žalcu. Za nas se tako ni nič spremenilo. Smo pa veseh, da smo občani občine, ki je velika in Jožica Šalamon, Tabor. “Odkrito rečeno, ne počutim se nič drugače kot prej, ko smo bik še v skupni občini Žalec. Sem mati štirih otrok in imam z njimi dela več kot dovolj. Je pa res, da se v naši sedanji občini vedno dogaja kaj zanimivega, zlasti na kulturnem področju je zelo živahno. Čeprav smo majhni, imamo vehko srce. Smo tudi delovni in nekako gre. Zelo pa bi bila vesela, če bi se drugače uredil prevoz otrok v šolo. Sedaj hodijo peš, saj kombi pelje že ob 6.30 uri zjutraj, kar pa je za otroke le prezgodaj.” Mirko Hirci, Braslovče: “Jaz bi dejal, da glede na čas, kako dolgo smo samostojna občina, še ni mogoče reči, kohko je sedaj boljše ah slabše. Na splošno sem zadovoljen z življenjem v Braslovčah, moti pa me, da po tretji uri ni mogoče kaj urediti na pošti ah banki, saj sta obe že zaprti. To sedaj večinoma opravim . na Polzeli in se iz tega razloga včasih počutim, kot da živim v občini Polzela in ne v občini Braslovče. Prav bi bilo, ko bi se to uredilo.” Jože Blatnik, Vransko: “Zaenkrat sem kar zadovoljen, upam pa, da bom v prihodnje lahko še bolj. Kot svoja občina imamo dosti večje možnosti kot prej v veliki skupni občini. Predvsem pa vemo, kohko je denarja in kaj lahko z njim sploh naredimo. Sicer sem kmet, doma iz Tešove, in ker je ravno danes začel padati sneg, mi na misel prihaja zimska služba. Ta se je minulo zimo, ko je zapadlo vehko snega, dobro izkazala. Upam, da bo tako Uidi to zimo, ki že kaže zobe. Jaz in mnogi občani pa bi bili zelo veseh, če bi lahko razne dokumente in papirje Cvetka Strojanšek, Braslovče: "Rada imam Braslovče, to je lep kraj in sem vesela, da živim v tem koncu Savinjske dohne. Čeprav je minilo še premalo časa za dajanje ocen, bi rekla, da se nekateri pozitivni premiki že opazijo. Upam in želim, da bodo tisti, ki vodijo novo občino, imeh pri tem čim več sreče. Več ko je bo, bolj bomo zadovoljni občani. Za enkrat pa sem s tem, kakor je, kar zadovoljna.” Stane Jerman, Braslovče: “Pravzaprav ne čutim nobene poseb- Jožica Korent, Polzela: “Pravzaprav sem Žalčanka, ' tu na Polzeli sem le v službi v vrtcu. Sicer pa moram reči, da mi je Polzela zelo všeč. Tu preživim kar vehk del dneva in se prijetno počutim tako med mojimi sodelavkami kot med otroki, ki so prijetno radoživi. Čeprav tohko ne poznam dela občinske uprave in svetnikov, mislim da zadeve kar dobro funkcionirajo. Sicer pa je polzelska občina med novonastalimi največja po številu prebivalcev, ima industrijo in precej zasebnega gospodarstva, tako da ima vse možnosti za uspešen nadaljnji razvoj. Glede Žalca pa bi rekla, da bi bilo zelo dobrodošlo, če bi na delavski univerzi poskrbeli tudi za pedagoško Milan Lesjak, Tabor: “Zdi se mi kar prav, da smo poštah svoja občina, saj ljudje niso bili pripravljeni biti v vranski občini, v žalski pa tudi nismo smeh ostati. Kaj posebno drugače ni, dela se, a smo majhna občina, ki nima tohko denarja kot kakšna večja. Mislim, da to vsi vemo, a tudi občutimo, čeprav je v istiVapi treba reči, da se prizadevanja kažejo na vseh področjih. Mene osebno in moje sokrajane v Ojstriški vasi pa najbolj žuli potok Konjščica, ki ob vsakem večjem deževju poplavlja.” ne razhke, še zlasti ne, ker moramo dokumente urejevati večinoma še vse v Žalcu. Glede na to, da živim v Parižljah, mi je tako rekoč vseeno, ah grem na pošto, banko, trgovino v Braslovče ah na Polzelo. Sicer pa se kot Parižljan in občan občine Braslovče počutim kar dobro. V glavni ulici Pariželj pa bi bik vsi zelo veseh, če bi v občinskem svetu in občini čim prej uredili javno razsvetljavo.” tako tudi finančno močna. Že v preteklosti se je na Ponikvi marsikaj naredilo, upam, da nam bo pri tem pomagala tudi sedanja občina. Problemov je še vedno veliko: Eden takšnih je tudi cesta iz spodnjega dela Ponikve, ki je že kar katastrofalna. Krajani vehko naredimo sami, to pa je le prevelik zalogaj.” Zvonka Doberšek, Žalec: “Ne vem, kaj bi rekla. Mislim, da se za nas ni nič spremenilo, razen tega da imamo drugega župana in druge občinske svetnike. Življenje teče dalje in mi z njim. Kljub vsemu pa bi dejala, da nas čevelj žuh zaradi pločnika. Pogrešamo ga iz Ložnice proti Gotovljam, saj je tu cesta precej prometna in tako tudi nevarna. Na Ložnici smo pločnik sicer dobili, vendar bi ga morah podaljšati proti Gotoveljam.” Rihard Kregar, Žalec: “Po mojem mnenju ni bistvenih sprememb, vsaj jaz jih ne občutim. To pa morda tudi zato, ker živim na Ponikvi, ki je precej oddaljena od središča občine. Tam smo ljudje že od nekdaj vehko sami naredili in bomo zagotovo morah tudi v prihodnje, če bomo hoteh kaj imeh lepše in boljše. Bi pa rekel, da imamo zelo delovnega predsednika sveta KS, ki je tudi občinski svetnik in zato upam, da bo znal ubrati prave strune.” Darko Naraglav ^9,1 M«, PREBOLD KI T« JE Telefon studio: 703-200, redakcija: 724-724, faks: 724-427. Poslušajte nas vsak dan, od 5.30 do 10. in od 14. do 19- ure. telefonski mali oglasi: 090-46-31 (razen nedelje vsak dan po 8. in 16. uri) POGONSKE TRAKTORSKE GUME: Podfetje za inženiring, trienje^N gostinstvo ki turizem Reška ceste 27, ))U Prebold Tel./Saks: 063 7*4 0*0, GSM: 041 07« 775 9,S X 24 ........ 19.806,00 SIT 11.2 X 24 ....... 21.777,00 SIT 12.4 X 24 ....... 28.282,00 SIT 11.2 X 28 ....... 24.593,00 SIT 12.4 X 28 ....... 27.710,00 SIT 13,6 X 28 ....... 33.490,00 SIT 14.9 X 28 ....... 35-350,90 SIT 16.9 x 28 ....... 41.087,00 SIT 18.4 X 30 ....... 57.090,00 SIT 300/70 R 20 ------ 24-555,00 SIT 7,50 X 20 TIGAR . 13.069,00 SIT 360/70 R 28........38.130,00 SIT 380/70 R 28........43.951,00 SIT 420/70 R 28 .... 54-641,00 SIT 480/70 R 28........65.911,00 SIT 480/70 R 30........71.080,00 SIT 480/70 R 34........84.004,00 SIT 10,5 X 20 ...... 40420,00 SIT Continental 750 X 2 ... 9.708,00 SIT VODILNE TRAKTORSKE GUME: 600 X 16...................................*».374,00 SIT 750 X 16 ................................10.258,00 SIT VSE CENE VKLJUČUJEJO DDV IN VELJAJO DO RAZPRODAJE ZALOG! november 1999 Podjetništvo Usposabljanje lokalnih turističnih vodnikov Udeleženci usposabljanja so zadnji dan prektično preverjali svoje znanje. «s kfgMpJ np :: Jk 71: f H ^ UlS Kar 20 tisoč v Belgijo in Nemčijo Sadjarstvo Mirosan ima dolgoletno tradicijo gojenja sadnih sadik in že kar dve desedetji te izvaža tudi na zahtevne zahodne trge. Tudi letos bodo izvozih v Belgijo in Nemčijo 20 tisoč sadik jablan, sorte braebum in idared. Sicer pa vzgojijo vsako leto okrog 150 tisoč sadik, med katerimi prevladujejo jablane; poleg tega še hruške, sbve, češnje, višnje, breskve, marelice, kutine, nešplje, leske, ribez, josta, maline, robine, aktinidije, kaki in ameriške borovnice. V vsaki sadni vrsti lahko kupci izbirajo med razhčnimi sortami, ki se raz-Ukujejo po okusu, videzu plodov, času zorenja, trpežnosti plodov in bujnosti rasti. Za lažjo odločitev je pri roki strokovnjak. Sedaj je pravi čas za sajenje vseh vrst drevnin, saj se v jeseni posajene boljše vrastejo in spomladi lažje odženejo. T.T. Delnice Tuteksa na borzi Uprava Ljubljanske borze je konec oktobra sprejela sklep o sprejemu rednih delnic delniške družbe Juteks Žalec na prosti trg borze. Nominalna vrednost 641.432 rednih delnic, ki imajo oznako JTKG je 641,432 mibjona tolarjev, prvi dan trgovanja z njimi pa je bil 2. november. V centralni register vrednostnih papirjev Centralne klirinško-depotne družbe so bile vknjižene 26. oktobra letos. K. R. transport tei.: 053 749-1 PRODAJA KURILNEGA OLJA UGODNE CENE KURILNEGA OLJA ▲TA, BREZPLAČNA DOSTAVA ▲TA PLAČILO DO 6 ČEKOV Telefon & faks: (063) 716-858 Mobitel: 0609 612-283 KOTHIK,, Igor KOTDIK Nikole Tesle 6, Žalec • GRADNJE INDIVIDUALNIH HIŠ IN POSLOVNIH OBJEKTOV, ADAPTACIJE • SLIKOPLESKARSKA DELA IN DEMIT FASADE • PLESKANJE NAPUŠČEV IN BELJENJE FASAD Z DVIŽNO KOŠARO Turizem je ena od gospodarskih panog, ki ji tudi v Podjetniškem centru v Žalcu namenjajo precejšnjo pozornost. Nedavno so organizirali štiridnevni seminar za lokalne turistične vodnike, ki naj bi bili v prihodnje na razpolago za vodenje turistov po naši dolini in tudi izven nje. Prvi dan seminarja so se slušatelji seznanili z znanjem, ki ga morajo turistični vodniki obvladati na splošno. Spoznavali so osnovne vsebine in prvine vodenja, turistično literaturo in uporabo le-te. V preostalih treh dneh pa so se seznanjali z lokalnimi turističnimi vsebinami, se preizkušali v izdelovanju turističnih potovalnih načrtov in tudi sestavili načrt za zadnji dan seminarja, ko so izvajalce programa izobraževanja in nekatere goste, kot bodoči turistični vodniki, popeljali z avtobusom po Spodnji Savinjski dolini in osvojena znanja tudi praktično preizkusili. Ves čas potovanja, ki se je pričelo v Žalcu in je potekalo mimo Novega Celja, Petrovč, Mirosana, Griž, Šešč, Prebolda in do Vranskega ter nato po drugi strani doline nazaj mimo Gomilskega, Braslovč, Polzele, Novega kloštra, Podloga, Gotovelj do Žalca, so se udeleženci seminarja izmenjevali pred mikrofonom in bili v vlogi vodnikov. Ob vmesnih postankih v Preboldu, na Vranskem, v Braslovčah ter tudi med vožnjo so jih izvajalci seminarja dopolnjevali, opozarjali in svetovali ter tako še obogatili njihovo znanje. Nekakšna sinteza izobraževanja, kjer tudi ni manjkalo pohval, pa je bila ob zaključku nedeljskega popotovanja po Savinjski dolini na turistični kmetiji Pri Mlinarju v Gotovljah. Tam smo nekatere slušatelje in izvajalce povprašali o vtisih, pomenu in počutju na seminarju. Danica Korent - Jezovšek, vodja podjetniškega centra Žalec: “Naš podjetniški center se je za to obliko usposabljanja odločil predvsem zato, ker pričakujemo, da bo Uidi v Savinjski dolini turizem kmalu postal pomembna gospodarska panoga. Brez znanja in za to usposobljenih ljudi pa tudi turizem ne more delovati uspešno. Eden od teh predpogojev so usposobljeni lokalni turistični vodniki. Izobraževanje smo izpeljali po trenutno veljavnem zakonu in vsi udeleženci seminarja bodo prejeli potrdilo, da so lokalni turistični vodniki, ki dobro poznajo svojo dolino, svoj domači kraj in so tako primerni za vodenje stacioniranih turistov in izletnikov po dolini. Seveda pa je to le prvi korak v tej smeri usposabljanja, s katerim pa smo lahko zelo zadovoljni. Daje nam tudi korajžo, da tako nadaljujemo in s tem omogočamo čim hitrejši razvoj te gospodarske panoge.” Milena Siter - Matelič, izvajalka usposabl-j a n j a : “Prihajam iz tistega dela, ki se mu reče neposredno turistično gospodarstvo. Zelo sem vesela, da so se v Žalcu lotih izobraževanja svojih bodočih turističnih delavcev. To pa še tembolj, ker opažamo, da Slovenci, tudi to je bil eden od poudarkov našega seminarja, premalo znamo ceniti tisto, kar imamo, hkrati pa tega, kar imamo, ne znamo izkoristiti. V tistem delu seminarja, kjer sem sodelovala tudi jaz, smo slušateljem predstavih tehniko vodenja, osnove poslovanja turističnih podjetij in jih oborožili s praktičnimi znanji. Menim, da so takšna izobraževanja zelo dobrodošla, čeprav je treba vedeti, da recepta, kako narediti dobrega turističnega vodnika, ni. To, kar smo jim ponudili mi, je le sinteza nekaterih znanj, osnova, ki zahteva še mnogo dodatnega znanja in osebne angažiranosti.” Branko Goropevšek, izvajalec usposabljanja: “Udeležencem seminarja sem predstavil geografski oris dohne, poleg tega pa tudi vso njeno bogato preteklost, ki jo je Savinjska dohna doživhla, preživela in s svojimi ljudmi soustvarjala. Na seminarju, in tudi sicer je to splošna značilnost, se je pokazalo, da relativno dobro poznamo svoj domači kraj, znanje o dolini kot celoti pa je precej šibko. Slušatelji so bili zelo dovzetni za tovrstne vsebine in upam, da bodo na osnovi literature, ki sem jim jo predlagal, zelo obogatili svoje znanje in ga potem širih ne le med goste, ki bodo prišli v dohno, ampak Uidi med domačini. Sicer pa bi bilo prav, da bi se, tako kot smo se mi danes, vsaj enkrat vsak podal po dolini in ob dobrem vodenju lokalnega turističnega vodnika le-to bolje spoznal.” Tako izvajalci programa usposabljanja. Kaj pa o tem pravijo nekatere udeleženke - bodoče lokalne turistične vodnice? Barbara Kvas - Ocvirk: “Zelo sem zadovoljna z organizacijo seminarja, vehko sem pridobila, predvsem pa sem se navdušila za ponovno odkrivanje zgodovine in kulturnozgodovinskih znamenitosti Spodnje Savinjske doline. Sem Žalčanka, vendar moram priznati, da sem bolj malo vedela in mislim, da tudi mnogi drugi Žalčani bolj malo vedo o svojem kraju, o njegovi zgodovini in znamenitostih. Upam, da bomo lahko mi, kot lokalni turistični vodniki, pripomogli k temu, da se bomo začeli vsi skupaj bolj zavedati, kaj imamo, in da bomo to tudi cenili. Mnogi hodijo mimo raznih znamenitosti, pa sploh ne vedo za njih. Mislim, da še večina Žalčanov ni bila v hmeljarskem muzeju ah v antičnem parku v Šempetru. Današnje srečanje z mikrofonom mi ni bilo nije, saj imam že nekaj izkušenj s turističnim vodenjem.” Suzana Felicijan - Bratuš: “Seminar je bil zelo zanimiv Jn dobro organiziran. Še posebno zanimivo pa je bilo danes, ko smo opravili krožno pot po dolini in se preizkusih v vlogi vodnikov. V Savinjski dolini živim šele 5 let, seminar in današnje potepanje po dolini sta mi tudi zato dala precej novih spoznanj in znanj o njej in njeni zgodovini. Moje srečanje z mikrofonom je spremljala rahla trema. Mislim, da smo se prepričah, da vodenje ni enostavno in da se je nanj vedno treba dobro pripravit. Danes smo se sicer le igrah, že jutri pa bo morda šlo zares. Turizem je zame izziv, čeprav vem, da je potrebno vehko vedeti in imeti široko znanje. Za enkrat se še ne mislim aktivno vključiti, pozneje pa bom z veseljem kaj naredila tudi na tem področju.” Natalija Marolt: “Savinjska H .. S dohna ima j u ji J * danost' za UBI ~ u 'hm tun; tn.i 1 m iSP sl] *n zat° sem : -ES JmT m ze'° vesel;>. da :J se v zadnjem Likt —času posveča temu vedno več pozornosti. Savinjčani se premalo zavedamo, kaj imamo, in tudi zato sem vesela tega seminarja za lokalne turistične vodnike. Udeležili smo se ga tisti, ki delamo oziroma želimo delati v turizmu. Sem študentka etnologije in kulturne antropologije na filozofski fakulteti v Ljubljani. Za ta študij sem se odločila predvsem zaradi tega, ker sem se že v srednji šoli začela zavedati, da imamo v Savinjski dolini dobre možnosti za turizem, da je dohna izredno lepa, da pa ne znamo tega ponuditi in predstaviti niti domačim, kaj šele tujim gostom. Upam, da bom po končanem študiju lahko delala v turizmu. Vsekakor je to moja želja, saj verjamem, da ima naša dohna prihodnost v turizmu.” Marica Uršič: “Menim, da je bil seminar zelo zelo potreben M osebno sem se zanj I__________1 odločila pred- vsem zato, da bolje spoznam Savinjsko dolino in tako našim gostom, ki obiščejo jamo Pekel, povem še kaj več in ne samo tisto, kar je v » mojem opisu del in nalog, ki jih imam kot tam zaposlena. Čeprav že dolgo delam v turizmu, menim, da smo od tega seminarja vsi precej odnesli. Ne samo to, da smo bolje spoznah naše kraje, ampak smo dobro spoznah tudi tehniko avtobusnega vodenja, kar je bila nekakšna rdeča nit seminarja. Če hočeš biti pri delu uspešen, te mora nekdo o tem poučiti. Zaenkrat verjetno ne bom imela časa, da bi vodila Uniste po dolini, saj sem preveč zaposlena pri jami. Če mi bo čas dopuščal, pa bom z veseljem to počela.” Podelitev potrdil o zaključku usposabljanja je bila včeraj v Šeneku na Polzeli. i Podjetništvo november 1999 Hmezad Kmetijstvo ni bilo prodano Politika kakovosti v Tekstilni tovarni Prebold Petrovčanka v Petrovčah Majhna pozornost, veliko presenečenje. Te prekrasne vrtnice in še veliko drugih dodatkov bo dalo vašemu LX telegramu poseben pečat. Seznam vseh LX telegramov in dodatkov najdete na vseh poštah in v Telefonskem imeniku Slovenije. KJ POŠTA SLOVENIJE V ponedeljek, 15. novembra, je bila na celjskem okrožnem sodišču dražba podjetja Hmezad Kmetijstva Žalec v stečaju oziroma premičnega in nepremičnega premoženja hmeljarskega dela podjetja. Kot je povedal stečajni upravitelj Zlatko Hohnjec, dražba ni uspela, saj je-bilo na njej veliko opazovalcev, vendar nobenega kupca. Na dražbi je bilo najprej na prodaj podjetje kot pravna oseba z vsem premoženjem in z izklicno ceno 825,8 milijona tolarjev. Ker zanj ni bilo nobenega kupca, je stečajni upravitelj takoj nato ponudil na prodaj (za izklicno ceno 717,6 milijona tolarjev) celoto premičnega in nepremičnega premoženja, ki je povezano s hmeljarstvom. Tudi za to premoženje ni bilo zanimanja. Konzorcij kmetijskih zadrug in hmeljarjev prav tako ni kupil premoženje Hmezada Kmetijstva v stečaju, čeprav je zbral denar za kupnino. Kot je povedal predsednik konzorcija, sicer direktor KZ Petrovče, Rudi Trobiš, je bila cena premoženja, ponujenega na dražbi, previsoka. Brglezova pomlad Minuli četrtek je bil v Žalcu za marsikoga nenavaden dan. Dan po prvem snegu, ki je pobelil nastì pokrajino in povzročil že prve probleme, je prišla “pomlad”. Zanjo pa ni bil “kriv” nihče drug kot pek in podjetnik Roman Brglez z Vranskega, ki je v Žalcu na Kidričevi 17 odprl novo trgovino. To samo po sebi ne bi bilo nič nenavadnega, če ne bi otvoritev spremljala tudi prireditev, kjer se je pilo in jedlo, ne da bi za to bilo potrebno seči v denarnico. Prav v tem pa je prispodoba pomladi, ki ji je dal svoj prispevek še ansambel Mira Klinca in Miro s svojimi humornimi vložki, ki so dodobra ogreli številno publiko, čeprav je bila temperatura le malo nad ničlo. Ob toplem čaju, kuhanem vinu, okusnih klobasicah mesarstva Strašek, potici, pekovskem pecivu, krofih, najrazličnejših keksih in še čem, se je kljub hladu dalo zdržati. To pa tudi zato, ker sta bila v praznovanje odprtja nove trgovine vključena tudi pevca hrvaške estrade Ljubka Dimitrovska in Ivica Šerfezi, ki sta imela zvečer še koncert v žalskem Domu kulture. Novo trgovino, ki je tik ob že dolgo let poznani Brglezovi slaščičarni, je s prerezom traku predal svojemu namenu Brglezov sin Tomaž, ki kot izučen pek hodi po očetovih stopinjah, pri tem pa mu je pomagala tudi sestra Dragica, ki vodi žalsko slaščičarno. Skupaj s svojimi 0 sodelavkami je za ta dan izdelala približno kvadratni meter veliko torto, iz katere se je narezalo kakšnih 500 kosov. Ob vsem že ponujenim, je bila to še sladica, ki se jo niso branili ne stari in ne mladi, saj je splošno znano, da so Brglezove torte res zelo dobre. Tudi v Žalcu se je pokazalo, da Brglezov slogan ZVESTOBA SE NAGRAJUJE, učinkovito deluje še naprej 1 Odpiranje lastnih trgovin pa je prvenstveno namenjeno prodaji njihovega proizvodnega programa, ki je resnično bogat in kakovosten. In mnogi to že vedo. D. Naraglav Tekstilna tovarna Prebold bo nadaljevala svojo uspešno tradicijo tekstilne dejavnosti s poslovanjem, ki ustvarja dobiček, skladno z razvojem kraja, skrbjo za okolje in zagotavljanjem eksistence ohranjanja delovnih mest. To bo zagotavljala s proizvodnjo tkanin, nogavic in s konfekcijo za dom, gospodinjstvo in zaščito ter oblačili. Zastavljene cilje naj bi dosegli s kreativnostjo, kakovostjo dela vseh zaposlenih, znanjem in dobrimi medsebojnimi odnosi. Približno tako je v uvodu informacije Politika kakovosti TTP zapisal generalni direktor TTP dipl. ing. Vinko Žohar. Poleg vizije tovarne je v tej informaciji spregovoril še o njeni strategiji in ciljih. Strategija podjetja mora po njegovem sloneti na rentabilnosti artiklov, na razširitvi komercialnega sodelovanja na večje število držav in povečanju komercialnega sodelovanja na novih trgih. Potreben je selektiven pristop do modernizacije tehnologije, nujno pa je tudi dosledno vzdrževati opremo in čistočo okolja, delovnega mesta in opreme. Kot ena najpomembnejših strateških odločitev pa je pospešeno izvajanje izobraževanja za kakovost, vodenje procesov, za nova znanja iz informatike, jezikov, organizacije dela in obvladovanja časa. Z izgradnjo sistema kakovosti bodo uredili sistem organizacije dela in s tem tudi povečali produktivnost in kakovost proizvodov in poiskali rezerve v porabi materiala, energije in časa. Med dolgoročne cilje so zapisali 1%-ni donos na kapital letno, povečan izkoristek časa nad 90%, zmanjšanje stroškov reklamacij pod 10% vrednosti iz leta 1998, zmanjšanje manjvrednostnih proizvodov pod 5% hi povečanje tržnega Letos julija je pekarna podjetnika in peka Cveta Uduča slovesno proslavila 5-letnico svojega delovanja. Svoje pekovske proizvode in drugo blago široke potrošnje pa od minulega meseca dalje prodajajo tudi v svoji na novo odprti trgovini Petrovčanka v Petrovčah. Za trgovino ob pekarni v Pongracu, trgovino v Velenju je to že tretja njihova trgovina, ki ima 60 kvadratnih metrov prodajne površine in je dobro založena. Nova trgovina je v centru Petrovč, v neposredni bližini petrovske cerkve. D. N. deleža izvoza na 70% celotne prodaje. Že letos pa naj ne bi bilo število izostankov z dela višje od 7%. Prav tako morajo stroški reklamacij biti nižji za 50% v primerjavi z letom 1998. Da gre za resnična prizadevanja potrjuje tudi nedavni obisk mednarodnih presojevalcev za dodelitev cetifikata kakovosti ISO 9001, ki so v tridnevni presoji ugotovili, da potekajo prilagajanja za pridobitev tega certifikata zelo uspešno in da bo po odpravi nekaterih manjših odstopanj Tekstilna tovarna Prebold tudi prejala ta certifikat kakovosti. To se naj bi zgodilo nekje spomladi leta 2000. D. N. Podjetniške gazele Gospodarski vestnik med drugim sestavlja in objavlja lestvico najuspešnejših podjetij oziroma podjetij z najhitrejšo rastjo. Najpomembnejši kriterij za uvrstitev na lestvici je rast čistih prihodkov od prodaje v zadnjih petih letih. Najhitreje rastoča podjetja se imenujejo tudi gazele in nekaj gazel prihaja iz Spodnje Savinjske doline. Med prvih sto se je tako uvrstilo podjetje Kota iz Petrovč, na lestvici največjega donosa kapitala pa se je celo na prvo mesto uvrstilo podjetje SIP Mobil iz Šempetra. Med gazele na lestvici proizvodnih podjetij je bilo visoko uvrščeno tudi podjetje Matjaž iz Petrovč. www.posta.si injo@posta.si NOVO NOVO *** NOVO NA POLZELI PAPIRNICA A4 POLZELA Tamara Senic, s.p. tel.: 063/722-008 (v poslovnem centru - pri Občini Polzela) PONUJAMO VAM: $ FOTOKOPIRANJE * ** VEZAVO *** VSE VRSTE OBRAZCEV *** POSLOVNA DARILA 5^5 »Jo tj« 5^» »J» OTROŠKE IGRAČE 5^5 S^v »J» Za obisk se priporočamo! — KUHINJE - KOPALNICE gorenje BELA TEHNIKA PROIZVODNJA IN MONTAŽA OGREVALNE TEHNIKE Peči za centralno ogrevanje s kuriščem in bojlerjem iz nerjavečega materiala \________________I__________________s RAZ VOJ POLZELA, LOČICA 75/a tel.: 701-249, 701-366 odprto: od 8. do 18. ure 12 november 1999 Obvestila utrip JAVNA DELA ROT USPEŠNA ALTERNATIVA V BOJU PROTI BREZPOSELNOSTI V Sloveniji je bilo dolgo značilno stanje praktično ničelne stopnje brezposelnosti. S sprejemom zakon-. odaje o stečajih konec leta 1987 se je sprožila veriga stečajev podjetij in množični odpusti delavcev. Razmere so se čez noč spremenile. Število brezposelnih je postalo alarmantno, gospodarska gibanja pa niso obetala skorajšnjega izboljšanja položaja. Na začetku devetdesetih let so se začeli razvijati številni programi aktivne politike zaposlovanja. Kot alternativa pa so se uveljavila tudi. javna dela, ki predstavljajo enega pomembnih instrumentov v boju proti brezposelnosti. SPLOŠNE ZNAČILNOSTI JAVNIH DEL Javna dela so namenjena zmanjšanju brezposelnosti, ne da bi se s tem povečala inflacija. So neprofitne, vendar družbeno koristne narave, saj sledijo temeljnim družbenim ciljem, njihovi produkti pa imajo določeno uporabno vrednost. Javna dela so: - nekonkurenčna obstoječim delom, - kratkoročna, ker je vključenost brezposelnega časovno omejena na eno leto, - odprta, ker omogočajo takojšen izstop udeleženca, če si najde ustrezno zaposlitev, - dostopna po principu enakopravnosti tako za moške in ženske, kakor tudi za stare in mlade in - namenjena manjšemu številu udeležencev. Javna dela razpisuje Republiški zavod za zaposlovanje in so pod enakimi kriteriji namenjena dolgotrajno brezposelnim in težje zaposljivim osebam in mladim, ki so prijavljeni na uradih za delo Republiškega zavoda za zaposlovanje. Pri organiziranju in izvajanju javnih del usklajeno sodelujejo Republiški zavod za zaposlovanje, naročniki javnih del in izvajalci javnih del. Programe javnih del za koledarsko leto potrdi Upravni odbor Republiškega zavoda za zaposlovanje oziroma Odbor za izbor javnih del. Javna dela se lahko pričnejo po podpisu pogodb zgoraj imenovanih partnerjev. Izbor brezposelnih oseb, vključenih v javna dela, opravi območna enota Republiškega zavoda za zaposlovanje. Ta v sodelovanju z naročniki javnih del tudi spodbuja, izbira in pomaga pri programih javnih del ter nadzoruje vstop v posamezne programe. Njena naloga je tudi, da poroča upravnemu odboru o rezultatih posameznega programa. Naročniki javnih del so občine, upravne enote, zveze, društva, javni zavodi, pospeševalni centri oziroma druge neprofitne organizacije ali državne ustanove. Naročnik zagotovi vsa potrebna soglasja za začetek izvajanja javnega dela ter potrjuje javni interes za izvajanje programa. Za izvajanje javnih del zagotavlja tudi materialne stroške, vključno s stroški prostorov in potrebne opreme. Izvajalci javnih del so praviloma ustanove in javni zavodi, ki se .ukvarjajo z dejavnostjo na področju socialnega - varstva, kulture, izobraževanja, turizma in drugih podobnih dejavnosti javnega interesa. Javnih del ne smejo organizirati delodajalci ah druge organizacije za tiste dejavnosti, katerih cilj je pridobivanje dobička ali kadar bi z javnimi deh na trgu povzročili nelojalno konkurenco. Izvajalec uvaja tudi udeleženca javnih del v delo in organizira delovni proces. Udeleženec v javnem delu dobi status zaposlene osebe pri izvajalcu na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Iz pogodbe izhaja, da mu pripada plača (75% prispeva Republiški zavod za zaposlovanje, 25% prispeva naročnik oziroma izvajalec) po tarifnem razredu Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo ali negospodarstvo, za delo, ki ga opravlja v javnem delu. Udeležencu se povrnejo stroški prevoza na delo z javnim prevoznim sredstvom in stroški prehrane. Udeleženci imajo tudi pravico do minimalnega letnega dopusta, do bolniške odsotnosti in do porodniškega dopusta. Med izvajanjem javnega dela se udeleženec vključuje v program usposabljanja in izobraževanja v skladu z zaposlitvenim načrtom ter si aktivno išče zaposlitev do ene četrtine delovnega časa. JAVNA DELA V OBČINI ŽALEC V LETU 1999 Občina Žalec se že deveto leto uspešno vključuje v izvajane javnih del na štirih področjih: 1. programi socialnega varstva, 2. programi v javni upravi, izobraževanju, kulturi in turizmu, 3. programi v ekologiji, kmetijstvu in gozdarstvu in 4. programi v komunalni infrastrukturi. Iz naštetih področij v občini deluje 18 programov (tabela 1), ki zajemajo vsa dela, od fizičnih del do visoko zahtevnih strokovnih del. Iz tabele je razvidno, da se programi razlikujejo po izobrazbeni strukturi, vsebini in številu udeležencev. Od skupaj 70 udeležencev v realiziranih programih javnih del jih ima dokončano poklicno šolo 47.1% udeležencev. S srednjo strokovno izobrazbo jih je 44,3% udeležencev. Z dokončano višjo in visoko strokovno izobrazbo pa 8,6% udeležencev. Med udeleženci je 45.2% moških in 54.7% žensk. Medtem ko v programih komunale prevladujejo moški udeleženci pa v socialnovarstvenih programih prevladujejo ženske udeleženke. Manj kot 26 let starih udeležencev je 41.4% in 58.6 % udeležencev starih več kot 26 let. Število udeležencev, ki so starejši od 40 let je 32.8%. 40% programov javnih del se je izvajalo 6 mesecev in 60% programov eno leto. Od skupnega števila udeleženih v javnih delih v letu 1999 se jih je redno zaposlilo 21.4% udeležencev, kar je v skladu s postavljenimi cilji. Izobrazbena struktura v programih komunale, ekologije in goz- Zap. št Ime programa Naročnik Izvajalec St. vklj. i. Učna pomoč otrokom Občina Žalec Center za socialno delo Žalec 10 2. Pomoč družini na domu Občina Žalec Center za socialno delo Žalec 7 3. Pomoč pri delu z otroci s posebnimi potrebami Občina Žalec Center za socialno delo Žalec 2 4. Pomoč pri delu v dnevnem centru za uporabnike psihiatrije Občina Žalec Center za socialno delo Žalec 2 5. Pomoč pri delu v dnevnem centru za otroke in mladostnike Občina Žalec Center za socialno delo Žalec 2 6. Mladinske delavnice Občina Žalec Center za socialno delo Žalec 2 7. Vzpostavitev delovanja lokalne turistične organizacije in informacijskega centra Savinjske doline GIZ Podjetniški center Žalec GIZ Podjetniški center Žalec 3 8. Ureditev evidenc in območja KS Šempeter v Savinjski dolini Občina Žalec Občina Žalec L 9. Urejanje javnih površin občine Žalec Občina Žalec Občina Žalec 20 10. Obnova in vzdrževanje parkovnega kompleksa Novo Celje in izdelava idejne zasnove rabe Dvorca Novo Celje Občina Žalec Občina Žalec 5 11. Lokalni razvojni eksperimentalni zaposlitveni program GIZ Podjetniški center Žalec Izvir d.o.o Žalec '7 12. Pomoč pri opravljanju administrativnih del Tržni inšpektorat RS Ljubljana Tržni inšpektorat RS Ljubljana 1 13. Višanje stopnje informiranosti občanov Savinjske regije Občina Žalec Občina Žalec 2 14. Spremljanje in varovanje otrok v času šole Druga osnovna šola Žalec Druga osnovna šola Žalec 2 15. Razvijanje podjetniških, kmetijskih in drugih razvojnih programov v Sp. Savinjski dolini GIZ Podjetniški center Žalec GIZ Podjetniški center Žalec 4 16. Lokalni vodnik po Rimski nekropoli in pomoč pri vzdrževanju nekropole Turistično društvo Šempeter Turistično društvo Šempeter 2 17. Pomoč pri oskrbi varovancev v Domu Nine Pokorn Občina Žalec Dom Nine Pokom 3 18. Pomoč pri izvajanju socialnega programa Občina Žalec Območno združenje Rdečega križa Žalec 1 SIPRO d.o.o. t STANOVANJSKO PODJETJE 3310 ŽALEC, Pečnikova 1 tel.: 063/ 717-121, faks: 063/ 717-282 CERTIFIKAT Sl. 129 ISO 9001 SlQNetg NAJEMNINE ZA STANOVANJA se v mesecu novembru 1999 ne bodo povečale. Povprečna najemnina za stanovanja v občini Žalec znaša v mesecu novembra 1999 11-570,70 SIT in 236,79 SIT/nr. V občini Prebold je povprečna najemnina za stanovanja 10.986,69 SIT, na Polzeli pa 12.246,18 SIT. Najemnine za stanovanja in stroški upravljanja se oblikujejo v skladu s pravilnikom o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih. Pravilnik je objavljen v Uradnem listu RS, št. 47/95. NAJEMNINE ZA POSLOVNE PROSTORE se v mesecu novembra 1999 ne bodo povečale. Povprečna neto najemnina za nr poslovnega prostora v občini Žalec znaša 865,27 SIT. Po sklepu kurilnega odbora se povprečna akontacija za m2 toplotne oskrbe oblikuje v skladu s porastom cen kurilnega olja. Povprečna akontacija za toplotno oskrbo znaša v mesecu novembra 124,00 SIT za nr ogrevalne površine in se ni povečala v primerjavi z mesecem oktobrom. Glede na porabo toplotne energije, ki smo jo spremljali v pretekli kurilni sezoni, so vsi stanovanjski objekti razvrščeni v akontacijske razrede. Ob koncu kurilne sezone 1999/2000 bo v mesecu juniju 2000 opravljen obračun po dejanski porabi v kurilni sezoni 1999/2000. Obvestila (fdejanski porabi bodo objavljena na oglasnih deskah stanovanjskih objektov. Stroške lahko plačate na naši blagajni, in to vsak dan od 7. do 15. ure, ob sredah od 7. do 17. ure in ob petkih od 7. do 13. ure. Vsak dan lahko dobite tudi informacije o poslovanju za vaš stanovanjski objekt. Informacije vam dajemo po telefonu, pisno ali ustno. darstva je nižja kot med udeleženci socialnovarstvenih programov. Vendar pa javna dela še daleč niso namenjena samo nizko kvalificiranim skupinam, kar dokazujejo tudi programi v izobraževanju, javni upravi, kulturi in turizmu, kjer prevladuje poleg srednje tudi višja in visoka izobrazbena struktura. Zlasti v zadnjih letih se povečuje intelektual-izacija javnih del. Med temi programi najdemo tudi razvojne programe, ki presegajo običajne programe javnih del. V občini delujeta tudi dva nacionalna programa javnih del, ki ju organizira Ministrstvo za kmetijstvo in obsegata kmetijska dela v hmeljarstvu in sadjarstvu. V času delovanja (sezonski značaj) vključita več kot 430 udeležencev. Na uspešnost javnih del ne smemo gledati le z ekonomskega učinka, kajti dosti pomembnejši so socialni učinki. Ukinitev teh programov bi pomenila znižanje kvalitete življenja občanov, kajti z uspešnim orga- niziranjem javnih del so se izboljšale komunalne storitve in socialni servisi, kar nenažadnje vpliva na pozitivno klimo v delovnem in bivalnem okolju naše občine. Javna dela preprečujejo demoralizacijo brezposelnih, ohranjajo njihove delovne navade, usposabljajo za trajno zaposlitev, odkrivajo nove zaposlitvene možnosti in spodbujajo samozaposlovanje. Pri obravnavi učinkov javnih del je potrebno ocenjevati tudi njihov vpliv na delovno silo v smislu ohranjanja zaposlitvene kondicije brezposelnih oseb, kot zaloge delovne sile" saj je učinek izgube delovnega potenciala v narodni ekonomiji zelo drag. Jama dela v občini se bodo nadaljevala tudi v letu 2000 in bodo ostala pomemben korektivni dejavnik za ohranjanje delovne kondicije brezposelnih. Za marsikaterega udeleženca bodo še naprej pomenila edino možnost pridobitve minimalnih sredstev za preživetje in socialno varnost. Občina Žalec, Oddelek za gospodarstvo in negospodarstvo Damjana Mrak, prof. zgod. in soc. Elektro K * 'EK, 0*0% TRGOVINA Z ILEKTROMATERIALOM Šlandrov trg 20a, 3310 Žalec tel. & faks: 063/J15-717, 716-106 Za bolj slovesen prehod v novo tisočletje IZJEMNA PONUDBA BOŽIČNO-NOVOLETNIH OKRASKOV? VWLKAIMIIRÌW© m AVTOPRALNICA Jure VELIGOŠEK, s.p.,GRIŽE tel.: 063 716-820, 041 656 041 PRODAJA IN MONTAŽA VSEH VRST GUM, PLATIŠČ, ALU PLATIŠČ TER VERIG ZA OSEBNA TER OSTALA VOZILA. Ugodni plačilni pogoji in popusti V AKCIJ ‘OBNOVLJENE GUME od 3.800 SIT dalje * BREZPLAČNA MONTAŽA IN VIJAČENJE! JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC, d o.o. Nade Cilenšek 5, 3310 Žalec, telefon: 063/ 715-225, 715-098, 715-378 Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občin ŽALEC, POLZELA, PREBOLD, BRASLOVČE, TABOR in VRANSKO je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Okvaro lahko prijavite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko: 041/612-731. Uradne ure za stranke na DE Vodovod so vsak torek in četrtek od 8.do 12. ure. Delovni čas JAVNEGA KOMUNALNEGA PODJETJA ŽALEC JE OD 7. DO 15. URE. Politične stranke november 1999 DeSUS *■ - Občinska organizacija Prebold Tudi v občini Prebold žal ugotavljamo, da postajamo vse bolj družba starejših. Večina upokojencev je včlanjenih v Društvo upokojencev, ki zagotavlja dobro organizirano in pestro društveno dejavnost. Upokojenci pa imajo posluh tudi za DeSUS, saj je krajevna organizacija ob zelo zgodnji ustanovitvi štela okrog 400 članov. Ob razdelitvi bivše občine Žalec na več občin se je tudi krajevna organizacija preoblikovala v občinsko organizacijo. Na ustanovni skupščini smo v organe stranke izvolili 25 članov, sprejeli statut in program dela stranke. Žal je tudi del članstva odšel v drugo občino. Zato je bila prvenstvena naloga pridobivanje novih članov in osveščanje vseh upokojencev, kako pomembno je, da sodelujemo na vseh ravneh, kjer lahko zastopamo svoje interese. Skrbimo tudi za reden pretok informacij, od republiškega 10 prek območnega odbora, občinskega sveta do obveščanja naših članov. Z rezultati teh prizadevanj smo kar zadovoljni, saj imamo svoje predstavnike v skoraj vseh pomembnih organih odločanja. V želji “biti koristen sebi in družbi” se aktivno vključujemo v dogajanja v našem okolju. V letošnjem, svetovnem letu ' ' ' '7 starejših smo starejši populaciji v naši občini zeleh posvetiti še več pozornosti. Zato smo dah pobudo za pripravo okrogle mize na temo Dodajmo življenje letom. Skupaj z društvom upokojencev smo na informativnem sestanku, 26. 8. 1999, predstavih potrebe starajoče generacije in že nakazah nekatere probleme in pomanjkljivosti. Organizacijo je nato prevzela občina. Na sestanku 29- septembra 1999 so se zbrali predstavniki skoraj vseh organizacij in društev v občini. Predstavih so svoje področje dela, nakazah probleme in nekatere predloge za prihodnje delo. Žal smo zaradi časovne omejitve in široke tematike uspeh narediti le nekakšno inventuro obstoječega stanja, v razpravi pa smo se posvetili bolj zdravstvu, sociali in medgeneracijskim odnosom, V želji, da bi naša prizadevanja rodila tudi sadove, bomo z razpravami nadaljevali tudi na drugih področjih. K sodelovanju vabimo čim več občanov. Vsi se moramo zavedati, da moramo Uidi sami prispevati svoj delež pri razvijanju koncepta družbe za vse starosti. 10 DeSUS Prebold predsednik Franc Povše Na izletu LDS Sončno in toplo jesensko soboto, 30. oktobra, se je skupina liberalnih demokratk in demokratov odpravila na izlet k štajerskim vinogradnikom. Po normalni zamudi smo se odpeljali v smeri proti Ptuju oziroma še naprej v bivšo krajevno skupnost, sedaj pa samostojno občino Juršinci, ki leži v osrčju Slovenskih goric. Poleg vinogradništva so poznani Ogledah smo si vinogradniški muzej in prečkah maloobmejni prehod, ker imajo Gaubetovi vinograde čisto na meji z Avstrijo. Primerjali smo lahko razliko med slovenskimi in avstrijskim vinogradi. Peš smo nadaljevali do bivše stražnice na meji, kjer je včasih domovala slovenska vojska, danes pa je preurejena v prijetno gostišče, in zaključili izlet s predvsem po trsničarstvu. Ustavili smo se pri gospodu županu, svetniku v državnem svetu Republike Slovenije in seveda uspešnem vinogradniku gospodu Kaučiču. Ogledah smo si vinograde in vinsko klet, kjer smo ob obilnih narezkih pokušah različne vrste vin in bolj kot ne smo si bili enotni, da so bili vsi preizkušeni vzorci odhčni. Po končani degustaciji smo si ogledah še krajevni muzej. Izlet smo nadaljevali z vožnjo proti obmejnemu naselju z Avstrijo, imenovanem Svečina, kjer so nas pričakovali na vinogradniški kmetiji Gaube. prihodom domov v poznih večernih urah. Tohko v vednost vsem, ki ste zamudili ta izlet. Pa kdaj drugič. Klaudija Kač Fotografija: Posnetek z izleta (Gregor Vovk Petrovski) Obveščamo vas, da ima poslanec v državnem zbora, gospod Niko Rožič, uradne ure vsak ponedeljek od 11.00 do 12.00 ure v pisarni LDS v Žalcu, Uhca Ivanke Uranjek 1. Vse nadaljnje inforamcije dobite vsak delavnik po telefonu: 716 060. Kar prihrani desnica, zapravi levica SKD SLS in lokalna samouprava Slovenska ljudska stranka Pogoj za napredek je varčnost. Za državo je sreča imeti varčno vlado in gorje-zapravljivo. Varčna vlada pobira majhne davke, tako podjetjem ostaja več dohodka, ki z njim odpirajo nova delovna mesta. Zaradi nizkih davkov prihajajo podjetniki tudi od drugod, država se zato hitreje razvija in ima manj socialnih problemov. Praviloma so desne vlade varčnejše kot leve. Po drugi svetovni vojni nam je bilo dano, da smo lahko kot v laboratoriju opazovali kako se razvijajo države z desno vlado in kako zaostajajo države z levo. Nemci in Korejci so živeli razdeljeni v državah z desno in levo vlado. Severna Koreja je pod levo vlado v 50 letih tako zaostala, da ji grozi lakota medtem ko se Južna Koreja pod desno vlado zelo uspešno razvija. Nam je bližji in bolj znan primer Vzhodne in Zahodne Nemčije. Vzhodno je vodila leva komunistična vlada, Zahodno pa desna krščansko-demokratska. Po desetih letih ločenega življenja, je Zahodna Nemčija Vzhodno toliko prehitela, da so začeli ljudje množično bežati iz vzhoda na zahod. Da bi preprečili to bežanje, so zgradili znameniti berlinski zid, ki je postal simbol komunizma. Ko se je pred desetimi led sesul komunizem, so podrli tudi zid. V zahodni Nemčiji so našli delo brezposelni iz cele Evrope, med njimi tudi dober ^nilijon iz nekdanje Jugoslavije. Podobno zaostajanje so beležile .vse države, ki so jim dalj časa vladale leve vlade. Češka je na lestvici razvitosti padla iz šestega na triinpetdeseto mesto. Jugoslavija je po drugi svetovni vojni dosegla v razvoju za polovico slabši rezultat, kot bi ga lahko. Po deležu v svetovni trgovini je padla iz 30 na 70 mesto, njen delež se je v 45 letih prepolovil. Zapravljive leve vlade so v tujini najemale velike kredite in namesto, da bi vlagali v razvoj smo morah plačevati obresti za nepremišljeno porabljen denar. Pred desetimi led nas je doletel popoln polom. Inflacija je presegla 200 % in grozilo je, da bo treba odpustiti dva milijona delavcev, od tega po izračunih Šinigojevega IS v Sloveniji 260.000. V teh, navidez brezizhodnih razmerah se je tedanja leva oblast odločila za demokratične volitve. Na volitvah je zmagala desnica. Vlado je sestavil DEMOS. S preudarnimi in učinkovitimi ukrepi je vlada obrnila razvoj v pozitivno smer. Najpomembnejša je bila osamosvojitev. Ko smo imeli svojo državo in lasten denar se je začel skokovit napredek Devizne rezerve so naraščale po 100 milijonov dolarjev mesečno in inflacija je pričela hitro padati. Devizne rezerve so daleč presegle državni dolg. Javna poraba je zaradi varčnosti vlade padala za procent in pol na leto. Žal je desno vlado kmalu zamenjala leva. Ta je nato javno porabo kmalu povečala za 20 %. Razrasel se je državni aparat. Država postaja vse dražja. Davki so vedno večji. Pozitivni učinki desne vlade so v nekaj letih skopneli. V zadnjem letu je zunanji dolg že za 1,5 milijarde dolarjev presegel devizne rezerve. Mesečno uvozimo za 250 milijonov dolarjev več kot izvozimo. Blago za naše potrebe izdelujejo drugi, naši delavci pa ostajajo brez dela. Proračunski primanjkljaj je vedno večji, naš ugled v svem pa kopni. Obstaja bojazen, da bo podobno usodo, kot država, doživela tudi naša občina. Predlog letošnjega proračuna je predvideval zadolžitev 70 milijonov SIT, ki se je z rebalansom povečala na 140 mio SIT in s tem dosegla maksimalno zadolžitev. Bila pa so obdobja, ko je občinska blagajna beležila proračunski presežek. In prav bi bilo, da bi tudi v bodoče razmišljah o tem, da ostane nekaj sredstev iz proračuna nerazporejenih za reševanje nepredvidenih izdatkov, kot so naravne katastrofe in podobno. Naše pero Ker smo se v našem občinskem odbora SLS odločili, da predstavimo inventuro našega dela v tem iztekajočem se letu in jo damo Vam, spoštovani simpatizerji in člani v proučitev in presojo v novoletni številki našega UTRIP-a, smo današnji zapis posvetih lokalni samoupravi. Da je lokalna samouprava nekaj, kar je nam blizu, ve vsak, ki se kakor koh srečuje s problemi vsakdanjega življenja. Pa naj bodo to elektrika, vodovod, ceste in ne nazadnje sneg, ki nam že povzroča nemalo skrbi. Tudi stranka, ki živi in dela, se prav tako srečuje s takšnimi problemi -morda še večjimi. Lokalna samouprava je po svoje slabost in kot takšna lahko zagreni tudi marsikatero stvar, ki bi jo s samoupravnimi dogovori ne smela. Vemo, da samoupravljanje in samouprava iz polpretekle zgodovine nista prinesla tega, kar so načrtovalci tega imena imeli v mislih. Da so se stvari izjalovile in tema imenoma dale zelo negativni prizvok, pa niso bili krivd ljudje - koristniki vsakodnevnih dogovorov, usklajevanj in ne nazadnje prijateljstev, ampak predvsem ljudje - politiki, ki jim je bila ta beseda predvsem tuja, čeprav so na ves glas trobili, da jo poznajo samo oni in da navajajo navadne ljudi k razumevanju teh visokomiselnih pojmov, ki pa imajo v vsakdanjem življenju zelo enostavne pomen - to, da se moramo ljudje pogovarjati med seboj in usklajevati vsakdanje življenje. Lokalna samouprava - če že prevzamemo ta pojem za svojega, je temelj demokracije vsega svobodnega in demokratičnega sveta. Brez te nestranskarske in nedržavne pohtike volilni sistemi, pa naj si bodo takšni ah drugačni, to osnovno cehco ne morejo porušiti. Brez teh cehe ne bi bilo oblasti, bila bi izključno absolutistična oblast volje posameznikov in strank. V nižje razvitih demokracijah so to spoznah kaj kmalu po padcu fevdalizma, pri nas pa nam nekako še do današnjih dni ni prišlo v zavest, da je lokalna skupnost kot družina, ki mora delovati skupaj, in da le več družin da skupnost, ki navzven zagovarja interese teh družin! Naši zakonodajalci si nikakor nočejo dah dopovedati, da je treba dati lokalnim skupnostim večje pristojnosti za odločanje o stvareh, ki so pomembne za nemoteno življenje na obrobju. Velikokrat smo že napisali in se zavzemali, da visoko politiko potrebujemo, potrebujemo pa tudi politiko za male vsakdanje ljudi.-Ta politika se mora odvijah na domačem pragu in domačem dvorišču. Nikakor ne smemo dovoliti, da si bodo na domačem dvorišču ljudje, ki poosebljajo lokalno samoupravo, šli visoko pohtiko in s svojo samopašnostjo izigravah svoje domače ljudi za “velike interese”. Temu se bomo v naši stranki odločno zoperstavili. I J. O prvi SDS konferenci Za nami je 1. konferenca Socialdemokratske stranke Slovenije, ki je bila 12. in 13- novembra v Mariboru. Na njej je bilo sprejetih več resolucij. Zelo odmevna je bila resolucija o človekovih odgovornostih, ki bo posredovana tudi Državnemu zboru Republike Slovenije. V njej so v petih členih poglavjih opredeljeni “Temeljni principi za človeštvo, Nenasilnost in spoštovanje življenja, Pravičnost in solidarnost, Resnicoljubnost in strpnost in Medsebojno spoštovanje in partnerstvo. “V resoluciji o drogali je med drugim tudi zapisano: “Socialdemokrati se zavzemamo za strožjo kaznovalno pohtiko do razpečevalcev drog. Še naprej pa bomo podpirali vse obhke in programe zdravljenja odvisnikov, ki predvidevajo celovito obravnavo odvisnika, njegovo življenje in pomoč pri ponovnem vključevanju v družbo.” Konferenca je bila odmevna predvsem zaradi izjave predsednika SDS Janeza Janše, ki je v svojem govoru označil kakšen je tipičen predstavnik Liberalne demokracije Slovenije. Mnogo manj pozornosti so mediji posvetih samim resolucijam, ki so bile sprejete na 1. konferenci in pa tudi mednarodnem simpoziju ob padcu Berhnskega zidu. Mariborska konferenca je predvsem s sprejetimi resolucijami pokazala vse napake, ki nas oddaljujejo od Evrope in obenem so bili v teh resolucijah podani tudi predlogi za izboljšanje sedanjega stanja. Evropa nas opozarja na neusklajenost pravnih aktov z evropsko zakonodajo, počasnost sodnih postopkov -sojenje v razumnem roku, vse to in predlogi za izboljšanje sodnega sistema so bili podani v resoluciji o pravosodnem sistemu. Mesto Maribor je v resoluciji o “gospodarskem razvoju Maribora in okolice” obravnavano kot pozitivna možnost gospodarskega razvoja, seveda če bo ustanovljen Svet za razvoj Maribora in bo v Zakonu o regionalnem razvoju Maribor dobil določeno prioriteto.Tudi resolucija o Termoelektrarni Trbovlje D nakazuje pozitivne rešitve za celotno trboveljsko področje. Konferenca je minila v zelo prijetnem vzdušju z mnogimi pozitivnimi predlogi, glede same izjave predsednika SDS Janeza Janše pa lahko le povzamem že znan pregovor, ki pravi, da se za dobrim konjem vedno dviga prah, za kljusetom pa ne. Ah kakor je dejal naš znan politik; “Kdor more naj razume”. V mesecu novembra smo na podlagi sklepa Izvršilnega odbora SDS ustanovili iniciativni odbor SDS Vrbje. Vabimo vse somišljenike v Vrbju, da se včlanijo v Socialdemokratsko stranko in tako tudi javno pokažejo svojo pripadnost stranki SDS. Sedaj ima Socialdemokratska stranka že dvajset tisoč članov, z vašo pomočjo jih bomo imeh še več. P.G. Katere stvari ta čas najbolj žulijo ljudi v Občini?! V občinski organizaciji ZLSD Žalec smo upali, da bodo odgovor na to vprašanje prinesle priprave na krajevne volitve, soočanje programov in same volitve v KS Občine Žalec v mesecu oktobru. Pa se ni zgodilo nič takega. Zelo malo je tistih, ki so pripravljeni s kandidiranjem ugrizniti v kislo jabolko reševanja perečih problemov v svojem kraju, prevzeti odgovornost in se izpostaviti večnim kritikam in očitkom. Prav nenehno prigovarjanje, kritiziranje in škodoželnost so nam Savinjčanom kar preveč domače lastnosti. Ponavadi to počno prav tisti, ki vse vedo in vse znajo, niso z ničemer zadovoljni, še najmanj pa z izidom vohtev, katerih se seveda ne udeležijo. Zaradi tega po temeljiti analizi krajevnih vohtev, ki smo jo naredili v 00 ZSSD Žalec izhaja zahvala vsem, ki so bili pripravljeni kandidirati, vsem izvoljenim pa iskrena čestitka. V OO ZLSD nismo bili preveč presenečeni nad veliko nezainteresiranostjo ljudi za delo v KS, saj so nekako naveličani in utrujeni, nekateri pa dobijo “kurjo polt” že ob sami pomisli na vse, kar diši po politiki, čeprav se v KS rešujejo predvsem konkretni in vsakodnevni problemi, s katerimi politika ne bi smela imeti veliko skupnega. Zato smo v 00 ZLSD Žalec vsem izvoljenim članom vodstev KS, ki smo jih mi predlagati oziroma nagovorih k sodelovanju, zapovedali strpno in povezovalno obnašanje, ki je vse bolj značilno za celotno Združeno tisto socialnih demokratov. Verjetno je prav zaradi tega z ZLSD pripravljenih sodelovati vedno več ljudi vseh generacij. Očitno nas ne vidijo več le kot naslednico nekdanje komunistične partije, temveč kot stranko, ki si več ah manj uspešno prizadeva za levosredinski koncept modernizacije in razvoja slovenske družbe. Mnogi so pravilno ugotoviti, da so nas zapustiti “stari” pravoverni komunisti in si poiskali zavetje drugod. Iz tega pa tudi sledi očitek, da smo se odrekli vrednotam iz naše preteklosti, kar pa ni res. Nasprotno, spoštujemo pozitivne vrednote, s preteklostjo pa nismo obremenjeni in razmišljamo predvsem o prihodnosti. Vse to je še posebno pomembno za prepoznavnost stranke in sklepanje zavezništev za program razvojno naravnane in socialno pravičnejše družbe na državnozborskih volitvah 2000. V državnem zbora gre v nasprotju s krajevno skupnostjo za čisto pravo pohtiko in interes strank, ki niso vedno istovetne z interesi volilcev, delavcev, davkoplačevalcev... Nemalokrat lahko politika tudi duši m onemogoča razvoj, onemogoča podjetniško žilico in ustvarjalnost v človeku. V Združeni tisti smo prepričani, da tega ne boste dovohh in boste pri naslednjih volitvah bolj sodelovati, saj je od tega odvisna naša skupna prihodnost! Za 00 ZLSD Žalec Janko Kos 14 november 1999 Po DOLINI utrip Savinjske doline f Še vedno čila in polna energije Po končani osnovni šoli se je zaposlil v Rudniku Zabukovica, kjer je delal do zaprtja rudnika, upokojitev pa je dočakal v kamnolomu v Libojah. Rozalija pa se je rodila v Zagrebenu kot prva izmed petih otrok. Po končani osnovni šob je pomagala na domači kmetiji. Pri 21. letih se je prvič poročila in rodila hčerko Miro. Njeno zakonsko srečo pa je že naslednje leto prekinila vojna vihra, njen mož je padel v partizanih. S Fehksom sta se spoznala ob koncu vojne, poročila pa sta se štiri leta pozneje v Žalcu. Presebla sta se na Čulkovo kmetijo in dobila še sina Srečka. Vebko preizkušenj in odrekanj jima je preneslo življenje, zaradi rudnika jima je hiša začela pokab, zato sta morala zgraditi novo. Kljub vsemu pa sta ob krepki podpori, medsebojni ljubezni in spoštovanju premagala vse težave, ohranila ljubezen, srečo in predvsem veselje do življenja. Še vedno sta čila, rada hodita v hribe in uživata v družbi svojih otrok in njunih družin. T. Tavčar Zlatoporočenca Feliks in Rozalija Čulk sta si ponovno nadela prstana. Zlato poroko sta praznovala 75-letni Feliks Čulk in njegova Rozalija, ki je dopolnila 76 let. Civilni obred je v Savinovi spominski sobi v Žalcu opravil žalski župan Lojze Posedel, cerkvenega pa župnik Jože Planinc iz griške župnije. Na slavju se je zbralo vebko sva- tov, ki so se vesebb skupaj z zlato-poročencema in njunima družinama. Seveda so obujab spomine in tako je Febks povedal, da se je rodil v Zabukovici kot predzadnji otrok očem Francu in mami Ivani. Očeta so kmalu izgubib, toda ob pomoči maminega očeta niso trpeb poman- Brez poročil ni spanja 90 let Marije Pohote iz Galicije - Obljuba dela dolg V tem mesecu smo Slovenci izgubili našega najslavnejšega športnika vseh časov, ki je s svojo vitalnostjo pri 100 letih navduševal ves svet. Leona Štuklja ni več, živi pa še ženska, ki je lansko leto obljubila, da bo živela toliko let kot Štukelj. Na to obljubo so jo v soboto, 13-novembra, ko je praznovala svoj 90-letni življenjski jubilej, spomnili njeni domači in številni drugi sorodniki in sosedje, ki so do zadnjega kotička napolnili največjo sobo na Poholovi -Grobljekovi domačiji v Galiciji in s šampanjcem nazdravili njenemu visokemu jubileju. Za posebno presenečenje pa je ta večer poskrbela 96-letna, res še zelo vitalna Marijina - Mickina sorodnica in soimenjakinja Marija Ramšak, ki je slavljenki zapela napitnico. To je bil za vse prisotne res nepozaben uvod v slovesen večer praznovanja Mickinega rojstnega dne in godovan-ja sv. Martina. Razlogov za dobro voljo in zabavo tako ni manjkalo, marsikatero pa sta rekb tudi obe starostnici, ki se radi šahta. Ta večer je bil tudi priložnost za obuditev spomina na prehojeno življenjsko pot slavljenke. Marija Pohole - Micika je bila rojena v Vinski Gori pri Velenju. Luč sveta je zagledala kot drugi otrok očeta Jožefa in matere Frančiške, katerima se je rodilo devet otrok. Oče je bil rudar, mati gospodinja, ki je ob delu na zemlji imela še vebko dela s sedmimi sinovi in hčerkama. Micika kot druga najstarejša ji je morala že kmalu pomagab. Tako je bilo vse do leta 1936, ko se je poročila in odšla na moževo domačijo v Gakcijo, kjer jo je znova čakalo delo na zemlji. Kmalu se je njihova družina povečala za sina Milana in hčerko Jožico. Življenjska usoda pa je bila kruta, saj je leta 1945 mož Jakob umrl in jo zapustil samo z otrokoma. Z njima se je nato prebijala skozi življenje, delala na zemlji in dočakala čas, ko so drugi začeb skrbeti zanjo in ji vračati ljubezen. Danes je srečna, veselje in družbo pa ji delajo zlasb hčerka Jožica ter 6 vnukov in vnukinj, ki so ji dah že tudi 9 pravnukov oziroma pravnukinj. Kot pravi Marija, bi ji nič ne manjkalo, če bi bolje videla, tako pa je njen sedanji svet bolj belo-črn. Včasih je vebko brala, sedaj pa to nadomešča s poslušanjem radia in televizije. Zlasb radio je vključen skorajda noč in dan, tako da je vedno na tekočem, kaj se dogaja doma in po svetu. Zelo jo zanima pokbka in je kar jezna, če ni kaj tako, kot bi bilo treba. Dan brez poročil je zanjo skoraj tako, kot da ne bi nič jedla. Z Marijo in njenimi sem bil le kratek čas, a že bsto je bilo dovolj, da sem spoznal, kako jo imajo radi, kako jo spoštujejo in kako se skupaj z njo vesebjo vsakega novega dne. Naj bo tako še dolgo. Sicer pa, Micika, ne pozabi, da obljuba dela dolg. D. Naraglav S slovesnosti zlate poroke v Savinovi spominski sobi v Žalcu Tudi na kmetiji še kaj postorita Petdeset let skupnega življenja - zlato poroko sta praznovala Martin in Marija Novak iz Zavrha pri Galiciji. Civilni obred je bil v Savinovi spominski sobi v Žalcu, opravil ga je Franc Žužej, cerkvenega pa v župnijski cerkvi v Galiciji domači župnik Janko Cigale. Martin Novak se je rodil 1923. leta v Zavrhu pri Gabciji Francu in Angeh na srednje vehki kmetiji. Otroštvo je preživel pri starših na kmehji, kjer jim je pomagal tudi po končani šob. Mimo, delovno in skromno življenje je prekinila vojna. V njej je sodelo- val, o čemer priča tudi več odkko-vanj. Ves čas je bil Martin akhven pri godbi na pihala, bil je tudi dober pevec in pevovodja v domačem pevskem zbom. Žena Marija, rojena Naraks, se je rodila leta 1919 kmečkim staršem v kraju Železno. Po končam osnovni šob je ostala doma in pomagala pri kmečkih in gospodinjskih opravibh. Po poroki je sreča napolnila dom s šhrimi hčerami. Nista jih mogla razvajab, učila pa sta jih spoštovanja do sočloveka in delovnih navad. Kar prehitro so odrasle in postale skrbne zakonske žene, ki so si ustvarile svoje družine. Hčerka Irena je ostala doma z možem in s tremi otroki. V življenju zlatoporočencev je bilo vebko težkih, pa tudi prijetnih in vesebh dni, tako da jesen življenja uživata v miru in sreči. Trenutke pa jim polepšajo obiski otrok, 13 vnukov in 2 pravnuka, ki v njun dom prinašajo sonce, dobro voljo in veselje. Njune dobrota, ljubezen, poštenost so neizrekljive in vpisane v knjigo življenja, ki se odraža v lepem družinskem prazniku - 50-letnici skupnega življenja. T. Tavčar Slavljenka s hčerkama, vnuki in vnukinjami ter pravnuki in pravnukinjami, ki so bili pri njej v času našega obiska. Življenje z zemljo 90 let Betke Žličar iz Kaplje vasi Na dan, ko goduje sv. Martin, ki spremeni mošt v vino, je na svet privekala Betka Žličar -Jugova mama iz Kaplje vasi pri Preboldu. To pa se seveda ni zgodilo včeraj, ampak pred devetdesetimi leti, v času, ko je Slovenija še spadala pod avstroogrsko monarhijo. Betka je tako doživela in preživela tri vojne, štiri režime if! še marsikaj. Trdo življenje, ki ji je kmalu po poroki vzelo moža in jo pustilo samo s petimi otroki, jo je ojeklenilo. Zemlja, delo na njej in njeni sadovi pa so ji omogočih, da je spravila otroke h kruhu in zaživela lepše in lažje življenje. Ljubezen do zemlje, do narave ji je ostala, jesen življenja pa ji bogabjo vnuki in pravnuki. Tudi letošnjo martinovo soboto so bik ob njej, ko je slovesno proslavljala svoj 90-letni jubilej. Ebzabeta je bila rojena kot drugi otrok očeta Franca in mame Marije na Potočnikovi po domače Valajevi kmebji v Kaplji vasi. Bib so številna kmečka družina z osmimi -otroki. Osnovnošolska znanja si je Betka nabirala v preboldski šob, sicer pa je bila vse življenje povezana z zemljo. Najprej doma pri starših, nato pa na moževem domu, kjer živi še sedaj. Poročila se je leta 1936, a ji ni bilo usojeno živeti lepega družinskega življenja, saj je že leta 1945 izgubila moža in ostala sama s petimi otroki. Skupaj s hčerkami Ekco, Gebco in Jožico ter sinovoma Francijem in Ivanom se je nato sama prebijala skozi življenje. Otroci so odšb, se poročik, si ustvarih družine. Domaje ostal le Ivan, ki pa je že pred leb umrl. S snaho Rozino in vnukoma Matjažem in Boštjanom, s katerimi živi še sedaj, je še enkrat doživljala čas, ko je pri hiši manjkala moška roka. To je nekako nadomeščala s svojo, saj je bila navajena vedno trdo delati. Še pri svojih 87 lebh je delala na njivi, potem pa so ji moči pošle, kljub temu pa tudi danes ne miruje. Če ne drugega, lušči fižol, drugače pa čas preganja z branjem, gledanjem televizije in še čim. Vedno pa je vesela obiskov svojih otrok, devebh vnukov in enajsbh pravnukov, ki jo tudi sicer radi obiskujejo. Sobotna slovesnost je bila zanjo gotovo eden najlepših dogodkov, saj so bib poleg nje skoraj vsi njeni potomci, ki jo imajo radi, tako kot ima ona rada njih. Pa na zdravje, Jugova mama! D. Naraglav utria PO DOLINI november 1999 15 Savinjske doline gf Izlet na Kras Sožitje med generacijami Ženski forum ZLSD in Območna organizacija ZZSD Žalec sta letos, namesto tradicionalnega kostanjevega piknika, za svoje članice in člane ter simpatizerje pripravila zelo zanimiv izlet na Kras. Predsednica ženskega foruma Marjana Šmajs je udeležence izleta popeljala po zelo zanimivi poti. Najprej so si v Lokvah pri Sežani ogledali proizvodnjo pršuta. Po dobri malici, kjer so pokušali dobrote lokovske pršutame in pili teran, so si ogledali še zasebni vojaški muzej in lokovsko cerkev sv. Mihaela, ki je znamenita zlasti po slikah, ki jih je med vojno narisal Tone Kralj. Slike so nekaj posebnega, ker poudarjajo ljubezen do domovine in odpor proti okupatorju. Temu zanimivemu sprehodu skozi čas je sledil ogled najstarejše turistične jame Vilenice in nato še spoznavanje Štanjela, ki je eno najzanimivejših kraških naselij z bogato zgodovinsko preteklostjo. Svoje popotovanje pa so zaključili z družabnim večerom v prijetnem gostinskem okolju s pogledom na Štanjel. Na območju občine Braslovče je med najznamenitejšimi objekti grad Žovnek, ki pa ga je zob časa močno načel. Do leta 1993 se tukaj ni ničesar dogajalo, le posamezni obiskovalci in domačini so nemočno opazovali tisto, kar je ostalo od gradu. Območje gradu je bilo močno poraščeno, tako da tudi ruševin skoraj ni bilo videti. Da bi se to spremenilo, so ustanovili Kulturnozgodovinsko društvo Žovnek. Prvo zelo zahtevno in obsežno delo je bila ureditev statusa gradu, ki kljub velikemu zgodovinskemu pomenu ni bil uvrščen med kulturno zgodovinske spomenike. Istočasno je potekala očiščevalna akcija. Društvo se je v te dejavnosti vključevalo kot interesna skupina ljubiteljev žovneške zgodovne, ki želi preprečiti, da bi grajski kompleks prav v našem času doživel propad. 0 tem, kaj se je pri gradu Žovnek Izlet, ki bi mu lahko rekli tudi zanimiva ekskurzija spoznavanja kul-turno-zgodovinskih, naravnih in drugih zanimivosti Krasa, je navdušil udeležence. Tudi v prihodnje naj bi V prostorih gostišča Slovan -Filač Vransko so se konec minulega meseca na svoji letni konferenci zbrali člani in simpatizerji občinskega odbora SDS Vransko. Njihovega zbora se je udeležil tudi predsednik regijskega odbora SDS in poslanec v državnem zboru g. Jazbec. Na letni konferenci pa so bili prisotni tudi vsi predsedniki občinskih odborov SDS iz Spodnje Savinjske doline. Zbrane je najprej pozdravila predsednica 00 SDS Vransko Irena Peklar, ki je nato poročala o delovanju njihovega odbora SDS. V nadaljevanju letne konference so člani potrdili preimenovanje in z njim dogajalo v iztekajočem letu, pa nam je predsednik društva Franc Kralj povedal: “V drugi polovici letošnjega leta so se pričela gradbena dela pri zaščiti zunanjega obzidja in pripravili so temelje za postavitev vhoda, ki se je pred leti porušil. Dela opravlja gradbeno podjetje Pluton, ki je do sedaj močno zaščitilo gradbišče, pozidalo osnovne temelje med zunanjim in notranjim obzidjem pri vhodu v grad, pripravljajo pa tudi temelje za nov vhod. Gre za kar zahteven poseg, s katerim naj bi uredili dostop v osnovni grajski kompleks. Člani društva pri tem aktivno sodelujemo, saj smo organizirali 18 delovnih akcij, opravili 300 ur, v tem času pa opravljali predvsem očiščevalna dela in enostavnejša zidarska dela v predgradju in južnih delih notranjega obzidja. Zelo zahtevno je bilo delo v okroglem obrambnem stolpu, kjer smo uredili vhod z zidanimi stopnicami in zaščitili južno odprtino, okno v tem stolpu. Poleg tega smo popravili zelo načeto steno na stiku med stolpom in bilo spoznavanje Slovenije vključeno v delo in življenje ženskega foruma, pa tudi stranke. D. N. predsedstva v izvršni odbor ter preimenovanje nadzornega odbora v nadzorno komisijo. Sprejeli so še programa dela za leta 2000, ki bo zaradi volitev zahteval še večjo aktivnost članov. Na to se je nanašala tudi naslednja točka dnevnega reda, v kateri je poslanec g. Jazbec spregovoril o aktualnopolitičnih dogajanjih v slovenskem prostoru. Za tem se je razvila burna razprava, ki je prinesla na dan dobre in slabe strani delovanja občinskega odbora in predloge, kako še izboljšati njegovo delo. O teh stvareh pa so še dolgo debatirali po konferenci, ki so jo zaključili z družabnim srečanjem. D. N. grajskim palacijem. Vsekakor pa želimo grajsko okno na stolpu še pred zimo zaščititi. Vsa dela so še toliko težja, ker je dostop do gradu oviran in lahko material dovažamo le z osebnimi avtomobili in manjšimi prikolicami, poleg tega na kompleksu ni elektrike in vode. Prav zaradi tega želimo v najkrajšem možnem času napeljati vsaj elektriko”. Franc Kralj je še povedal, da si je v letošnjem letu grad Žovnek ogledalo zelo veliko obiskovalcev, kar je gotovo povezano s celjsko razstavo o Celjskih grofih. Pri nekaterih obiskih so kot razlagalci sodelovali tudi člani društva, obžalujejo pa, da več obiskovalcev ni bilo najavljenih. Dijaki Šolskega centra Celje, Splošne strokovne gimnazije Lava, so pripravili celo raziskovalno nalogo na temo Grad Žovnek nekoč in danes. Zelo dobrodošel bi bil objekt z osnovno gostinsko ponudbo in spominki. Z nastankom novih občin je prišlo do nekaterih pravnih težav, saj je grad zaenkrat še v lasti žalske občine. Z delitveno bilanco bo tudi to rešeno. Odnos med občino Žalec in kulturnozgodovinskim društvom Žovnek je bil opredeljen s pogodbo, ki je točno določala medsebojne obveznosti. V letošnjem letu pogodba seveda ne velja več, kar je imelo vpliv na opravljanje očiščevalnih in vzdrževalnih del. Vsa dela financira do polovice ministrstvo za kulturo, drugo polovico je doslej krila občina Žalec. Seveda pa se pričakuje, da bo ta delež odslej plačevala občina Braslovče. T. Tavčar Letos je mednarodno leto starejših, katerega geslo je Sožitje med generacijami. Odločili smo se, da v vrtec Zabukovica povabimo del skupine Sončnice, v kateri deluje 16 članic, starejših od 50 let. Naš namen je bil, da nam pomagajo pri načrtovanem projektu pod naslovom Na novo odkrite stare igre. Današnji otroci se namreč igrajo drugačne igre, kot so se nekoč igrah njihovi dedki in babice. Njihove igre so bile preproste in skromne, kot so bile skromne Uidi njihove igrače -žoge, frnikole, stari kovanci, palice, kamni ... Marsikatero igračo so si naredili sami. Mnoge njihove igre so šle v pozabo, a bi jih bilo vredno na novo odkriti in obuditi, saj marsika- Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani so od 10. do 13. novembra letos potekali dnevi tehnične kulture, na katerih se je predstavilo 80 domačih in tujih razstavi j alcev. Ker osnovna šola Prebold na tehničnem področju že nekaj let dosega lepe rezultate, smo se opogumili in se odzvali vabilu, da pripravimo svoj razstavni prostor. Naš razstavni prostor je bil v hali C. Učiteljice Nevenka Andoljšek, Breda Tekavc in Tatjana Hedžet ter tera ponuja več, kot je videti na prvi pogled. Tako npr. otroci ob metanju žoge v zrak razvijajo enakomerne gibe, usklajenost oči in rok in predvidevajo potek dogajanja. Vse to pa pripomore k lepši pisavi, štetju in kasnejšemu računanju v šoli. Pet udeleženk iz skupine Sončnice se je tako odzvalo na povabilo in so se z otroci v vrtcu Zabukovica igrale 11. novembra 1999- V uvodnem, spoznavnem delu so se s pesmijo ob spremljavi citer predstavile gospe, nato so zapeli še otroci, po skupnem rajanju pa so poštah že pravi prijatelji. Nato so dejavnosti potekale v petih skupinah: izdelovali so žoge iz nogavic in ostankov blaga, si jih podajah, metali v zrak, ujemali, šteh mete; luščili so fižol, ga razvrščali po barvah in ga na znak pobirali v učenci - člani modelarskega krožka smo si 14. novembra ogledah celoten sejem. Naši zmaji vseh vrst (deltoidni, škatlasti, krilati... ) pa so bili na obisku v Ljubljani štiri dni in morda so še koga navdušili. Bilo je pestro in zanimivo, saj je bilo na ogled mnogo vrhunskih dosežkov modelarstva in konstruktorstva, vrstili pa so se prikazi in aktivnosti s številnih področij raziskovalne in inovativne dejavnosti mladih. Maketarstvo, računalništvo, robotika in druge ljubiteljske dejavnosti, ki se odvijajo v tehničnih klubih in lončke (razvijah gibljivost prstkov); izdelovali so punčke iz koruze, se z njimi igrali, pogovarjali in si izmišljah zgodbice; metali so kamenčke v posodo z mivko in tako razvijah ocenjevanje razdalje in moč meta; prisluhnih so citram, peli pesmice in spremljali igranje s ploskanjem, udarjanjem z nogo ob tla, s palicami in kamenčki. Prvo srečanje je bilo zelo prijetno in otroci so na igriv in zanimiv način spoznah del kulturnega izročila, se spoprijateljili s starejšo generacijo in spoznah, da so sožitje, delo in igra z njimi prav prijetne dejavnosti. Še se bomo srečah. društvih, še posebej pa v osnovnih in srednjih šolah, so dobri izzivi za mlade, možnost za samopotrditev, morda tudi prvo tipanje bodočih poklicnih poti. “Tu je bilo nekaj zame,” so družno ugotovili mladi modelarji osnovne šole Prebold, kar je pomenilo skoraj isto kot: “Še bomo žagah, lepih in konstruirah, saj znamo ustvariti prav imenitne stvari.” mentorica tehničnega krožka Tatjana Hedžet Grad Žovnek ne bo več le ruševina Letna konferenca SDS Vransko Alenka Ježovnik, vrtec Zabukovica Preboldski modelarji na dnevih tehnične kulture november 1999 Po DOLINI Inovacijski projekti v šolstvu Ministrstvo za šolstvo že četrto leto razpisuje natečaj za prijavo inovacijskih projektov v vrtcih, osnovnih, srednjih in glasbenih šolah, dijaških domovih in šolah za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami v Republiki Sloveniji in zamejstvu. So oblika spodbujanja in razvijanja inovacijskih dejavnosti, kot tudi ena od baz podatkov in pomoči pri odločanju komisijam in skupinam, preden sprejemajo učne programe in praktične rešitve. Razpis je bil objavljen in poslan zavodom meseca aprila. Nanj se je prijavilo 64 zavodov. Inovacijskim projektom je ministrstvo namenilo 25 milijonov tolarjev. S savinjskega območja so projekte prijavile OŠ Vransko, OŠ Polzela, OŠ Petrovče in OŠ Prebold. Šoli Vransko in Polzela sta prijavili projekte, ki se nanašajo na devetletno šolo. Inovacijski projekt OŠ Petrovče nosi naslov Modeli povezovanja podružnične šole z matično šolo in okoljem kot primer zagotavljanja kakovostnega pouka. Matična šola Petrovče ima dve podružnici - Galicijo in Veliko Pirešico. Sodelovanje med njimi je že sedaj dobro utečeno. S projektom želimo: še povečati sodelovanje z učitelji matične šole na raznih področjih za doseganje čim boljših učinkov pouka na podružničnih šolah, sodelovati z ožjim in širšim okoljem na področju izobraževanja, povečati želimo socialno integracijsko vlogo podružnične šole ter večjo socializacijo le-te, avtonomijo in strokovno odgovornost učiteljev na podružnični šoli, spodbujati aktivno vlogo učenca z uvajanjem sodobnih raznolikih didaktičnih pristopov, spodbujati želimo vlogo učitelja kot organizatorja kakovostnega samostojnega in sodelovalnega učenja, z dodatnim strokovnim izobraževanjem pridobiti še dodatna znanja o vzgoji in izobraževanju skladno z vsebino projekta, informirati javnost o naših dosežkih. Projekt je zasnovan po fazah: operacionalizacija projektnih nalog, izvajanje pestrih sodobnih oblik poučevanja in učenja, strokovno usposabljanje, medsebojno sodelovanje obeh podružničnih šol in matične šole, sodelovanje z ožjim in širšim okoljem, obveščanje o naših prizadevanjih in uspehih. Vse faze imajo še operacionalizirane in finančno ovrednotene naloge. Zaključek enoletnega projekta bomo predstavih s publikacijo. V Sloveniji je veliko matičnih šol s podružnicami. Verjamemo, da bomo še katero spodbudili k boljšemu sodelovanju. Republiški koncept razvoja Slovenije spodbuja razvoj podeželja. Podružnične šole pa so praviloma na podeželju in le z razvojem teh malih šol se bo ohranilo tudi podeželje. Nada Jelen POŠ Velika Pirešica Po sledeh na tekmovanju V odlični organizaciji Kinološkega društva Pluton Polzela je bilo na njegovem poligonu in okolici državno tekmovanje psov slednikov in regijska tekma. Nastopilo je 44 psov z vodniki iz raznih krajev Slovenije. V državnem tekmovanju psov slednikov so zmagali v skupini A Janez Emeršič s psom Odina iz Žirovnice, v skupini B Franc Žitek s psom Šeri iz Murske Sobote, v skupni C pa Stane Malnar s psom Toby iz Kočevja. Sedmi je bil Vlado Marjetič s psičko Orno Vimperško s Polzele. V regijski tekmi pa je član polzelskega društva Miran Gorenc z nemškim ovčarjem (na sliki) osvojil četrto mesto. V času krajših počitnic so na polzelski OŠ potekale številne aktivnosti, od taborniških in planinskih dejavnosti, športa in likovnih delavnic, računalništva in tečaj angleškega jezika. Zadnji dan počitnic je bil posebej zanimiv. Učenci iz podružnične OŠ Andraž so bili povabljeni na petkovo popoldne, ki so ga poimenovali Tea at five. Delovali so v dveh skupinah. Prva se je izpopolnjevala v znanju angleščine in druga na področju računalništva. Gost dneva je bil William Vanderberg iz Seatla v Združenih državah Amerike, s katerim OŠ Polzela že dalj časa sodeluje v okviru mednarodnih povezav na področju računalništva. William Vanderberg si je ogledal šolo in bil z njeno urejenostjo izredno zadovoljen. Še posebej pa je pohvalil opremljenost računalniške učilnice. Šoli je podaril več zgoščenk in učitelje seznanil z nekaterimi novostmi na področju računalništva. T.T. Živa Zidanšek ter izvajalki programa Patricia Goubar in Bernarda Kolšek. Vse pa so tudi na voljo za individualne pogovore. Pri sestavljanju programa se potrudimo, da se aktivnosti ne ponovijo prehitro. Poskušamo, da je program vedno zanimiv, živahen in prijeten. O svojem počutju, delu in interesnih smo oblikovali in zapisah pesmi, sestavke, recepte. Zbiramo jih za bilten, ki bo kmalu izšel. Izleti in pikniki so bik priložnost za spoznavanje drugačnosti, individualnosti, na drugačen način kot ob delavnicah in krajših sprehodih. Razpoloženje na izletih je bilo sproščeno in veselo. Posneh smo tudi precej fotografij. Za opremo in za izvedbo različnih delavnic pa smo sodelovali tudi z delovnimi kolektivi in organizacijami, ki so nam določene stvari poklonih ah pa prodah po ugodni ceni. Vehko stvari so nam poklonih: OŠ Žalec, KILI Liboje, Zarja Petrovče, Cvetličarna in darilni butik Žalec, Steklarna Hrastnik in Steklarna Rogaška Slatina, Garant Polzela pa nam je ugodno prodala sobno omaro. Živahno med počitnicami Delovni center EUREKA Delovni center (DC) je oblika dela za ljudi, ki imajo težave z duševnim zdravjem. Kot oblika dnevnega centra deluje od začetka marca 1999- Prostor DC je v stavbi Centra za socialno delo Žalec. Na razpolago imamo sobo. Aktivnosti DC potekajo ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9- do 15. ure. Dejavnosti DC obsegajo: različne delavnice (risanje na svilo, steklo, keramiko, izdelovanje nakita iz različnih materialov, izdelovanje vhtkov, shk s stročnicami in z drugim materialom, oblikovanje iz fimo mase, moosgomija, marmoriranje, zlatenje, srebrenje ..., razne kuharske delavnice, oblikujemo pa tudi stolp iz vžigalic); priprava različnih tophh obrokov ah peka peciva; izleti v bližnje in daljne kraje (do sedaj smo obiskali živalski vrt v Ljubljani, Lipico, Piran, ogledah smo si slap Savica v Bohinju, Bled, Logarsko dolino ...); piknik na prostem; praznovanje rojstnih dni; sprehodi po Žalcu in nakupi potrebnih drob- narij; razvedrilo na igrišču; nabiranje gozdnih sadežev in plodov; enkrat mesečno pa imamo srečanje, namenjeno debati. V dnevni center redno prihaja 18 oseb. Na izletih in piknikih je število večje, pridružijo se nam tudi nekateri sorodniki, kar se je izkazalo za zelo pozitivno. V DC obstajajo tudi določena pravila, ki omogočajo normalno delo- vanje centra. Ta so: ob skupnih srečanjih ne pijemo alkohola, prepovedano je kajenje v prostoru, pomivamo in pospravljamo sproti, ne preklinjamo, med sabo si pomagamo, delavnic se udeležimo vsi prisotni, kar je skupna last, si razdelimo, odhodi se sporočijo, na izletih pa ostajamo v skupim. Za dnevni center skrbijo vodje Mojca Hrastnik, Natalija Zupančič in Udeleženci dnevnega centra na pikniku ob Žovneškem jezeru Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče Žalec, 4. PD Zabukovica. Kategorija F (družine) 1. PD Dobrovlje Braslovče, 2. PD Zabukovica, 3. PD Polzela, 4. PD Žalec, 5- PD Dobrovlje Braslovče. Najboljši so bik mladi tekmovalci iz OŠ Braslovče. F. Kumer Savinjska orientacijska liga 23. oktobra je bila v Braslovčah prva tekma orientacijske lige, ki jo je pripravilo PD Dobrovlje Braslovče. Med sabo se je pomerilo 30 ekip s 120 tekmovalci iz šestih planinskih društev. Tekmovalci so morali prehoditi proge na območju Podvrha in Dobrovelj, dolge od 5 do 9 km, na njih poiskati kontrolne točke in rešiti vprašanja iz planinske šole. Na živih KT so delali različne planinske vozle in prepoznavali planinsko cvetje. Start in cilj sta bila pri Braslovškem jezeru. V kategoriji A (učenci 5. in 6. razredov) so prva tri mesta zasedle ekipe PD Dobrovlje Braslovče, 4. PD Polzela, 5. in 6. PD Dobrovlje Braslovče, 7. PD Žalec, 8. PD Polzela in 9- PD Zabukovica. Kategorija B (učenci 7. in 8. razredov) 1. in 2. mesto PD Dobrovlje Braslovče, 3. PD Polzela, 4. PD Zabukovica. Kategorija C (mladinci do 26. leta) 1. PD Dobrovlje Braslovče, 2. PD Vransko, 3- in 4. PD Žalec, 5. PD PD Prebold, 3-PD Žalec. Kategorija E Zabukovica. Kategorija D (člani do (veterani nad 40 let) 1. PD Dobrovlje 40 let) 1. PD Dobrovlje Braslovče, 2. Braslovče, 2, PD Polzela, 3- PD T.T. Napovednik november 1999 PRIREDITVE V DECEMBRU 1999 DATUM, ura KRAJ PRIREDITVE: ORGANIZATOR: KONTAKT. OSEBA: TELEFON: 1999 1.12. ob 19h POTOPISNO PREDAVANJE ROKA KODRUNA - TIBET, NEPAL, INDIJA, KITAJSKA OBČINSKA MATIČNA KNJIŽNICA ŽALEC ZAVOD ZA KULTURO ŽALEC Anka Krčmar (063) 717-717 2.12. ob 19-30 MONOKOMED1JA ZIJAHA A. SOKOLOVIĆA - CABARES, CABAREI DOM II SLOVENSKEGA TABORA V ŽALCU ZAVOD ZA KULTURO ŽALEC Anka Krčmar (063) 717-717 4.12. ob 19 h VZEMI SI ČAS ( Alenka Lesjak s prijatelji) DOM KRAJANOV TABOR OBČINA TABOR Alenka Lesjak (063) 727-304 4. 12, ob 19 30 premiera komedije Mož, ki si ne upa, AG Vrba Vrbje Dom krajanov Vrbje AG Vrba Vrbje 5.12. ob 17h MIKLAVŽEVANJE ŽUPNIJSKA CERKEV POLZELA KARITAS POLZELA Blaž Jelen (063) 720-066 5.12. ob 17h SPREVOD MIKLAVŽA S SPREMSTVOM IZPRED ŽALSKE CERKVE • V DOM n. SLOVENSKEGA TABORA priložnostni program z obdaritvijo prisotnih otrok v Domu 6.12. ob 20h MIKLAVŽEV VEČER S PLESNIM ORKESTROM ŽABE DOM II SLOVENSKEGA TABORA V ŽALCU ZAVOD ZA KULTURO ŽALEC Anka Krčmar (063) 717-717 9.12. ob I6h SADNA OPERA PLESNEGA FORUMA CELJE DOM II SLOVENSKEGA TABORA V ŽALCU ZAVOD ZA KULTURO ŽALEC Anka Krčmar (063) 717-717 11.12. ob 19 h LETNI KONCERT MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA “KORAL” IZ LAŠKEGA DOM KRAJANOV TABOR OBČLNA TABOR Lilijana Štor (063) 727-236 11.12. ob 19.30 premiera Podlaga zakonske sreče, gledališka skupina Grifon KUD Šempeter dvorana Hmeljarskega doma KZ Šempeter Grifon KUD Šempeter 14.12. ob 18h PREDBOŽIČNI KONCERT KRISTALNA DVORANA GRAŠČINE SENEK NA POLZELI TD POLZELA Alenka Žnidar (063) 701-010 15.12. ob 10 h OTROŠKA GLEDALIŠKA PREDSTAVA POLONICA PIKA DOM H SLOVENSKEGA TABORA V ŽALCU ZAVOD ZA KULTURO ŽALEC Anka Krčmar (063) 717-717 16.12. LITERARNI VEČER OB ZAKLJUČKU TEDNA OTROKA OŠ VRANSKO OŠ VRANSKO Osnovna šola ■ (063) 725-424 17.12. ob 19 h BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT CELJSKEGA GODALNEGA ORKESTRA DOM KRAJANOV TABOR OBČINA TABOR Vida Slakan (063) 727-236 S SOLISTKO ANDREJO ZAKONJŠEK 17.12. RAZSTAVA LIKOVNIH DEL JONA GALA PLANINCA SAVINOV LIKOVNI SALON ŽALEC ZAVOD ZA KULTURO ŽALEC Anka Krčmar (063) 717-717 18.12. ob 18h BOŽIČNI KONCERT ŽUPNIJSKA CERKEV V ANDRAŽU KD ANDRAŽ Vili Pižom - (063) 720-337 19.12. ob 18 h NOVOLETNI KONCERT GODBE LIBOJE DOM SVOBODE LIBOJE GODBA LIBOJE Jože Jančič (063) 718-583 20.12. ob 19.30 GLEDALIŠKI ABONMA DOM H SLOVENSKEGA TABORA V ŽALCU ZAVOD ZA KULTURO ŽALEC Anka Krčmar (063) 717-717 21.12. ob l6h NOVOLETNA PRAVLJICA OBČINSKA MATIČNA KNJIŽNICA ŽALEC ZAVOD ZA KULTURO ŽALEC, Anka Krčmar (063) 717-717 22.12. BOŽIČNO-NOVOLETNI SEJEM OŠ VRANSKO OŠ VRANSKO Osnovna šola (063) 725-424 (SODELUJE VRTEC IN UČENCI OD 1-4 RAZREDA) PRED ŠOLO ALI V TELOVADNICI 25.12. ob 24 h SV. MAŠA - POLNOČNICA ŽUPNIJSKA CERKEV SV. JURIJA V TABORU ŽUPNIJSKI URAD SV. JURIJ Leopold Selčan (063) 727-092 26.12. ob 16 h BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT MePZ PEVSKEGA DRUŠTVA TABOR DOM KRAJANOV TABOR PEVSKO DRUŠTVO TABOR Ivan Topovšek (063) 727-308 26.12. ob 15h DOBRODELNI BOŽIČNI KONCERT ŽUPNIJSKA CERKEV NA POLZELI ŽUPNIJA POLZELA Jože Kovačec (063)705-0003 28.12. ob 20 h GALA NOVOLETNI KONCERT GODBE LIBOJE IN GOSTOV DOM II SLOVENSKEGA TABORA V ŽALCU GODBA LIBOJE Jančič Jože (063) 718-583 (Hinko ftaas-pianfst, Miro Božič-Virtuoz na ustni harmoniki, Danica Hladnik / Dada-Jazz pevka) s. 31.12. ob 21 h ZAHVALNA SV. MAŠA OB IZTEKU LETA 1999 ŽUPNIJSKA CERKEV SV. JURIJA V TABORU ŽUPNIJSKI URAD SV. JURIJ Leopold Selčan (063) 727-092 31.12. ob 22 h SILVESTROVANJE NA PROSTEM OJSTRIŠKAVAS agrarna SKUP.ojSTRiŠKA VAS-TABOR Milan Lesjak (063) 727-081 31. 12. SILVESTROVANJE V CENTRU TRGA VRANSKO TRG V VRANSKEM TD VRANSKO Vlado Rančigaj (063) 725-120 31.12. SILVESTROVANJE NA PROSTEM V ŽALCU MESTNI TRG ŽALEC OBČLNA ŽALEC 31.12. ob 20.30 SILVESTROVANJE NA PROSTEM V ŠEMPETRU z ansamblom Savinja pred HMELJARSKIM DOMOM KZ Šempeter KS Šempeter z društvi - FILMSKI PROGRAM KINA ŽALEC Od 3. do 5.12. DRAGULJ Z MISSISSIPIJA - drama GENERALOVA HČI - akcijski triler Od 10. do 12. 12. INSTINKT - drama Od 17. do 19. 12. ASTERIX IN OBELISK PROTI CEZARJU - komedija Od 24. do 26. 12. FUL GAS - avanturistična komedija AFERA THOMASA CROWNA - erotična kriminalka 10 RAZLOGOV ZAKAJ TE SOVRAŽIM - komedija X Spodnji Savinjski dolini lahko obiščete: Etnografski muzej na Ponikvi, tel.: 728-524 ♦♦♦ Galerijo Doreta Klemenčiča - Maja in Savinovo spominsko sobo Odprto: vsak četrtek od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure, za skupine po dogovoru, tel.: 717-717. ♦♦♦ Gasilski muzej Žalec Odprto: ponedeljek od 8. do 12. ure, sreda od 14. do 18. ure ali po dogovoru, tel.: 718-272. ♦♦♦ Hmeljarski muzej Odprto: po dogovoru, tel.: 715-830. ♦♦♦ Muzej motociklov Vransko Odprto: Muzej je odprt čez celo leto od 10. do 18. ure. Zaprt je ob četrtkih, tel.: 725-126. ♦♦♦ Muzej parnih cestnih valjarjev, Tel.: 718-108 ♦♦♦ Razstavno-prodajno galerijo Oskar Kogoj Odprto: vsak dan od 9- do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure, tel.:715-300. ♦♦♦ Savinov likovni salon Odprto: V času razstav vsak dan, razen nedelje in praznikov, od 10. do 12. ure, za skupine po dogovoru. ♦♦♦ Spominsko sobo Slavka Šlandra Odprto: po dogovoru, tel.: 724-066. ♦♦♦ Občinsko matično knjižnico Žalec Odprto: ponedeljek, sreda, petek od 8. do 18. ure, torek, četrtek od 8. do 14. ure, sobota zaprto, tel.: 717-717. KI N O S KO P Kako zanimivo je biti, hm, “novinar” oziroma človek, ki mora podajati točne informacije o različnih stvareh. V prejšnjem uvodniku za tole rubriko sem zapisal nekaj o mrzlem novembru, potem pa: na začetku meseca sonce zasije tako močno, da bi še poletje vpilo od sreče. In čeprav se sedaj temperature že drastično nižajo, tokrat ne bom stopil na tanek led. Moja najnovejša napoved je preprosta: zima bo. In kakšni filmi jo bodo popestrili? Začeli bomo tam, kjer smo nazadnje končali. Se še spominjate - prvi petek v mesecu in art oziroma evropski filmi? Decembra pride DRAGULJ Z MISSISSIPI-JA. Pestra drama Roberta Altmana, prekleto znanega režiserja, posneta v njegovem značilnem stilu ... z množico večplastnih stranskih in glavnih oseb, katerih vloge se med sabo prepletajo na zanimive in nepredvidljive načine. Začne se s samomorom vdove Patricie Neal, ki bi ga nekateri radi prikrili, nekateri spremenili v umor, nekateri nato ta umor rešili, no, nekateri pa imajo druge skrbi in jih to niti ne zanima preveč. Film o režiranju življenja in o smrti ter življenjih, ki se ne pustijo zrežirati. Poleg že omenjene igrajo še Glenn Close, Liv Tyler, Chris O’Donell... INŠPEKTOR GADGET je edini film od tokrat prisotnih, ki ga nisem gledal, torej bo tale komentar malo bolj podoben komentarjem distribucijskega materiala, kot mi je to po navadi všeč - ampak dobro. Če rečem, da film izhaja iz studiev Walt Disneya in da je družinska komedija, j»to verjetno zadosti dobra usmeritev. Mathew Broderick igra varnostnika, ki po naključju postane inšpektor Napravca (lasten prevod), kar pomeni, da je napol ali pa še več stroj in da premore, v lastnem telesu, kup malih naprav in izumov, ki mu pomagajo loviti kriminalce. Ki seveda nimajo nobene možnosti proti njemu. Ali pa? Režiral je David Kelogg. FUL GAS je dokaj preprosta, a humorja polna kriminalka, ki povsem pripada dvema glavnima igralcema: Chrisu Tuckerju, največjemu nakladaču Zahoda, in Jackie Chanu, najhitrejšim nogam vzhoda; prvi se šele vzpenja po lestvicah priljubljenosti, drugi je vsaj ljubiteljem filmov borilnih veščin že zelo znan, čeprav doslej v Ameriki ni imel tako velikega hita. Tale film je bil velik hit. Tudi v Sloveniji se ne drži tako slabo. In pravzaprav zasluženo, no, vsaj do neke mere. Ne, zgodbe ni kaj veliko, zaplet je znan kot dojenčku lastni palec, toda oba igrala kot par izredno dobro delujeta in vse, kar naredita, gre bolj v prid gromkemu smehu kot kakšnemu resnemu reševanju težav; Uidi borilne veščine niso izjema v tem. Jackie prileti iz domovine, da bi prevzel primer ugrabitve hčerke svojega veleposlanika, Chris mu pri tem, bolj po nesreči, pomaga. Film je nastal pod taktirko režiserja video spotov (Mariah Carey in njen Heartbreaker je njegov poslednji izdelek) Bretta Ratnerja. ASTERIX IN OBELK PROTI JULIJU CEZARJU je še povsem svež v mojem spominu. Ste kdaj brali strip? O majhni vasici v Galiji, ki se edina upira mogočnemu rimskemu imperiju... predvsem po zaslugi magičnega napitka, ki za kratek čas daje neustavljivo moč, in bistrega Asterixa ter Obelixa, ki je kot majhen padel v kotel s tem istim napitkom, zaradi česar je supermensko močan ves čas - obenem pa tudi dokaj naiven in neumen. Christian Clavier iz Obiskovalcev, Gerard Depardieu iz... iz množice filmov, med drugim Zelene karte in Cyranoja de Bergeraca, Roberto Benigni iz Življenje je lepo, manekenka Letitia Casta... so pod vodstvom Claudea Zidija spravili na filmsko platno stripovski svet in naredili film, ki učinkuje predvsem kot ena velika dogodivščina z ogromno statisti in pisanimi nošnjami in veličastnimi prizori ... manjka pa ji ščepec tistega zbadljivega besedno igračkastega humorja iz papirnatega originala. Lahkotna, pisana zabava, polna pretepov in zapletov ter odpletov, predvsem med imperialno vojsko ter neuničljivima Galcema. Ki pa se tokrat, za spremembo, potolčeta tudi med sabo. Kjer ju bomo tudi pustili, kajti prostora počasi zmanjkuje, do naslednjič pa lep filmski pozdrav, Peter Zupanc november 1999 Kultura Utrip izpolzelske knjižnice Pol stoletja knjižnice na Polzeli Slovesnost ob jubileju se je odvijala v soboto, 13 novembra, v kulturnem domu na Polzeli. Začeli so jo pevci zbora DPD Svoboda Polzela. Po uvodnem pozdravu je bila predstavljena kratka zgodovina knjižnice, sledila je podelitev šopkov knjižničarkam - tudi gostjam iz Občinske matične knjižnice Žalec, direktorici Zavoda za kulturo Anki Krčmar ter Ireni Verbič. V nadaljevanju sta Savina Vybihal ter Marko Sinkovič kot povezovalca predstavila najprej dela znanih pišočih Polzelanov, od Neže Maurer, Mete Rainer, Branka Hofmana, Marice Kotnik do Stanka Kotnika. Peter Kolšek, pesnik, kritik ter urednik, in akademska slikarka Darinka Lorenčak sta bila častna gosta. Prireditve se je udeležil tudi polzels-ki župan Ljubo Žnidar. Po plesni točki skupine Desdemona iz Žalca sta se voditelja posvetila še stvaritvam mlajšega roda literatov, najmlajši, osnovnošolci, pa so na oder prišli kar sami ter predstavili svoja dela. Sledila je še zahvala naj bralcem knjižnice. Prireditev so zaključili, kot so jo začeli, pevci DPD. Po prireditvi je bila organizirana slavnostna zakuska. Program so pripravili Alja Bratuša in Savina Vybihal, skupaj z Majdo Cvikl ter Zinko Vybihal ter ob pomoči učiteljice osnovne šole Polzela Regine Mratinkovič in njenih učencev, ki so oblikovali lepa vabila. Peter Zupanc Alenka s prijatelji “po akustično” Od leve proti desni: Božo A. Kolerič, Vera Trapela, Alenka Lesjak in Jerry Zelič Mnogi se še spominjajo promocijskega" koncerta v začetku letošnjega leta ob izidu prve zgoščenke savinjske avtorice in pevke Alenke Lesjak, ko je v dvorani žalskega Doma II. slovenskega tabora zmanjkalo prostora za vse obiskovalce. Tudi plošča z naslovom Korak v življenje, na kateri je Alenka uglasbila pesmi Mete Rainer, je že razprodana. Uspešnica s te plošče je skladba z naslovom Vzemi si čas, za katero je besedilo in glasbo napisala Alenka in je nekakšna napoved njene nadaljnje glasbene poti. Koncert v Petrovčah to napoved potrjuje. Kljub uspešnosti promocijskega koncerta v Žalcu Alenka ne želi ponavljati stvari, zato se je odločila in s svojimi prijatelji pripravila nov koncert z naslovom Vzemi si čas, ki je bil prvo soboto v novembru v Petrovčah. S koncertom je hotela dokazati, da znajo igrati in peti v živo prav tako dobro, kot je slišati na posnetkih, poleg njenih skladbic pa so predstavih tudi skladbe Boža A. Koleriča. Alenka in Božo sta namreč postala dobra glasbena prijatelja in sodelavca, poleg njiju pa so igrah: Jerry Zehč (ritem in solo kitara, orglice), Blaž Lesjak (kontrabas), Dejan Tamše (bobni, tolkala) in Vera Trafela (spremljevalni vokal). Tudi tokrat je plesala Ksenija Steblovnik, koncert pa je povezoval Andrej Hofer s pomočjo skupine otrok. Scenarij, sceno in režijo je Alenka zaupala še eni prijateljici - Poloni Kuder. Uro in pol dolg koncert je ponovno navdušil obiskovalce. K. R. Bogat in lep kulturni večer 70 let DPD Svoboda Liboje “Življenje je hitra, minljiva karavana. Vse prevečkrat je takšno, da se nimamo časa ustaviti in si kaj ogledati. Ni časa, da bi se kam zastrmeli, da bi v gozdu poslušali, kako lepo pojejo ptice. Ni časa, da bi opazili zvezde na nebu, in ni časa, da bi videli, da je nekdo poleg nas žalosten. Revno bi bilo taksno življenje. Zato ne hitimo. Ustavimo se včasih. Poduhajmo cvetlice, saj cvetlice vedo za svojo pot, vzcvetijo brez vprašanj, drevesa ozelene, ko jih obdane pomladni veter, plodovi dozore, ko je sonca dovolj.” S temi stavki je predsednica Darja Baloh začela slavnostni govor ob 70-letnici DPD Svoboda Ludvika Oblaka Liboje. Že pred tem pa so slovesnost najavili člani Savinjskega kvinteta trobil. Po končanem govoru, ki je bil poln prijetnih in lepih besed, ki so odstirale delo in življenje društva, so hbojsko dvorano kulturnega doma napolnili nežni zvoki tamburic tamburaške skupine Liboje. V nadaljevanju slovesnosti, ki jo je povezovala Janja Ramšak, so nastopih učenci podružnične osnovne šole Liboje. Za njimi so večer obogatili Tomislav Rus, Andrej Perger, Vojko Hajnšek, Bogdan Železnik in Jože Janič, ki sestavljajo Savinjski kvintet trobil. Sledila je podehtev priznanj posameznikom in sekcijam, ki so pomembno vplivali na razvoj in kakovostno delo društva. Priznanja so prejeh: vrtec Liboje, šola Liboje, dramska skupina, tamburaška skupina, Godba Liboje in kot posameznik Anton Mlinarič, ki se je zadnjih 18 let razdajal kot predsednik društva. Zbranim je nato spregovorila tudi predsednica Zveze kulturnih društev Savinja Žalec Vera Kalčič, ki je izrekla vse čestitke dobitnikom priznanj, nato pa podelila društvu za njegov visoki jubilej grafiko slikarja Rudija Špan-zla. Kulturni program so sklenili člani lani pomlajenega harmonikarskega orkestra Glasbene šole Rista Savina Žalec. Neko obdobje za društvo se je izteklo, tako kot se izteka tisočletje. Slovesnost in dejavnost društva, ki znova oživlja tudi dramsko sekcijo in pevski zbor, pa sta dokaz dobrega dela v preteklosti in novega poleta ustvarjalnosti. D. Naraglav Med podelitvijo priznanja dolgoletnemu predsedniku Antonu Mlinariču Gala koncert v slovo tisočletju Cerkev nadomestila operno hišo Od leve proti desni: Juan Vasle, Višnja Kajgana, Diego Barrios Ross, Zdenka Gorenc, Rebeka Radovan, Nace Junkar in Helena Blagne-Zaman Cerkev sv. Pavla v Preboldu je bila v nedeljo, 14. novembra, polna kot le ob največjih cerkvenih praznikih. Razlog za to pa ni bila kakšna jubilejna cerkvena slovesnost, ampak napovedani izvajalci gala koncerta s Heleno Blagne in Nacetom Junkarjem na čelu, ki so v Prebold prišli na povabilo DPD Svoboda Prebold in občine, ki je bila tudi pokrovitelj tega koncerta v slovo tisočletju. Cerkev se je to nedeljo spremenila v veličastni kulturni hram, drugič letos in hkrati v svoji stoletni zgodovini je bila tudi operna hiša, Za to so poskrbeli imenitni operni solisti: Rebeka Radovan - sopran, Zdenka Gorenc - sopran. Diego Barrios Ross -tenor in Juan Vasle -bas. Na klavirju jih je spremljala Višnja Kajgana, program pa je povezovala Jožica Ocvirk. Koncert so začeh pevci Moškega pevskega zbora DPD Svobode Prebold, zatem pa so na sceno stopih operni solisti in v izredno akustičnem prostoru so oživele arije Figarova svadba, Seviljski brivec, Ples v maskah, Ljubezenski napoj, Tanhauser, Ea Gioconda, Tosca, Emani, Gianni Schichi, Don Carlos, Adriana Lecouvreur in Trubadur. Ovacije občinstva so bile dokaz, da tudi na podeželju ljudje radi doživijo kaj takšnega, kar je običajno “re- zervirano” za mestno gospodo, ki ima več časa in možnosti za obisk takšnih in podobnih kulturnih dogodkov. Rebeka, Zdenka, Diego in Juan so vnesli v ta popoldan nekaj novega, za večino še nedoživetega, hkrati pa pri ljudeh zbudili drugačno razmišljanje o svojem ustvarjanju. Še posebno pa sta pubhko navdušila tenorist Diego Barrios Ross in basist Juan Vasle, ki ima po očetu svoje prednike v Savinjski dolini. V drugem delu koncerta pa sta nekaj sto obiskovalcev navduševala Helena Blagne - Zaman in Nace Junkar. Cerkev so napolnile njune najlepše pesmi Prijatelja za vedno, Vrniva se na najino obalo, Čuvaj to ljubezen, Kraljica mojih sanj, Vsaj ne nocoj in drage. Zelo lep prizor pa se je obiskovalcem ponudil na koncu prireditve, ko so na sceno prišli vsi izvajalci programa in prejeh vsak svoj šopek rož. Z dolgim in močnim aplavzem je publika še enkrat potrdila, da je to nedeljsko popoldne bilo zanjo res nepozabno. Gala koncert v slovo tisočletju je izvrstno uspel. Organizatorjem gre zanj vsa pohvala, glede na tako množičen obisk pa bi bilo vredno kaj podobnega še organizirati. D. Naraglav Kultura november 1999 Moški pevski zbor KD Ponikva je s svojim “Vasovalcem" prepričal komisijo in občinstvo. Iskre ustvarjalnosti četrtič Ljudje smo večni tkalci vrednot: pesmi, skladb, plesov in likovnih del, v katera vlagamo svoja srca. Nič ni lepšega, kot če zadovoljstvo ob ustvarjanju delimo z drugimi. To je osnovna misel, na kateri temelji vsakoletna oktobrska revija Iskre ustvarjalnosti v Šempetru in jo organizatorji prireditve upoštevajo že od začetka. Ideja za prireditev se je pred štirimi leti porodila v šempetrskem kul-turno-umetniškem društvu Grifon iz želje po čim tesnejšem sodelovanju kulturnih društev, spoznavanju, druženju in izmenjavi izkušenj. Že prvi razpis za sodelovanje na prireditvi je bil precej odmeven in kulturna društva so prijavila nastope z različnih področij kulturnega delovanja: glasbenega, plesnega in gledališkega. Organizatorjem se je zdelo umestno, da v revijo vnesejo tekmovalnega duha in najboljše nastopajoče nagradijo. Že na prvi reviji je nastope presojala posebna komisija in trem podelila nagrade za izvirnost, domiselnost in svežino nastopa, upoštevala pa je tudi avtorstvo izvedbe. Enake kriterije je komisija upoštevala tudi na naslednjih dveh revijah, od lanskega leta se je v oceno nastopov poleg komisije vključilo tudi občinstvo in s pomočjo glasovalnih lističev izbralo najboljšega izvajalca. Konec oktobra so se na reviji Iskre ustvarjalnosti v Šempetru, ki je letos potekala že četrtič zapored, s petjem, glasbo, gledališko igro in plesom predstavili člani kulturnih društev iz Gotovelj, Prebolda, Vranskega, Ponikve, Žalca, Galicije, Mozirja, Šmartnega ob Paki in Šempetra. Vseh nastopajočih je bilo 119. Prireditev je potekala v organi- V zgornjih prostorih kulturnega doma na Polzeli je bila od 23. oktobra do 2. novembra razstava oljnih slik tihožitij in pokrajin slikarja Vojka Babiča. Slikar, ki ustvarja že od majhnega, se je najbolj intenzivno začel ukvarjati s slikanjem sedaj, ko je v pokoju. Eno od slik je imel razstavljeno tudi na pravkar minuli LIKOVNI zaciji kultumo-umetniškega društva Grifon iz Šempetra in Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti -Območne izpostave Žalec. V komisiji za presojo nastopov sodelujočih v tekmovalnem delu so sodelovali Živko Beškovnik, producent za gledališko in lutkovno dejavnost RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti - Območna izpostava Celje Januš Rasiewicz, profesor glasbe iz Žalca in Miran Krajšek, predsednik sveta Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti -Območna izpostava Žalec. Komisija je pri presoji nastopov na podlagi pogojev iz razpisa za sodelovanje na reviji kot odločujoče kriterije upoštevala: avtorstvo skladbe, scenarij ah koreografije, izvirnost režijskega pristopa in izvedbe, domiselnost scenskih in kostumografskih elementov in sporočilnost. V tekmovalnem delu so se predstavih: ženski pevski zbor iz KD Gotovlje z nastopom pod naslovom Vrtičkarice, gledališka družina DPD Svoboda Prebold s skečem Mali oglas, moški pevski zbor Pevskega društva Šempeter s tremi pesmimi, gledališka skupina KUD Grifon z dvema enodejankama Otroške bolezni in Odvetnik, dekliški sekstet iz KD Vransko z dvema pesmima, plesalka Barbara Virant iz KUD Svoboda Žalec s plesno koreografijo Danes pa pojdem v včeraj, gledališka skupina KD Galicija z dramatizacijo Prešernove pesmi Povodni mož in skupina ljudskih pevk Pušeljc iz KD SLAP iz Mozirja s tremi pesmimi iz zbirke starih zapisov ljudskega gradiva Marije Ročnik. V netekmovalnem delu so se predstavih: Klemen Cvirn iz Glasbene šole Tipko, plesalci folklorne skupine KUD Grifon iz Šempetra s spletom štajerskih plesov, iz Šmartnega ob KOLONIJI PRIJATELJSTVA 99-Samostojna zbirka še bolj podrobno prikaže njegovo sposobnost zlivanja barv v čudovite prizore pokrajin. Verjetno si boste zbirko lahko ogledali še v kakšnem bhžnjem kraju. Ne zamudite! Razstavo je organizirala znana polzelska slikarka Irena Pevnik. Peter Zupanc Paki pa je prišla skupina Vesele babice, ki prepevajo stare slovenske narodne pesmi, ob spremljavi harmonike, kitare in basa. V okviru Isker ustvarjalnosti je bila obiskovalcem na ogled tudi razstava likovnih del člana KUD Grifon Zvoneta Kalčiča - Kalija. Nagrajeni • so bili: gledališka skupina KD Galicija, dekliški sekstet KD Vransko ter moški pevski zbor KD Ponikva, ki je s svojim nastopom najbolj prepričal tudi občinstvo. Nagrajenci za najbolj izviren nastop so prej eh v dar in spomin likovna dela slikarjev: Štefke Kordež, Oskarja Sovinca in Zvoneta Kalčiča -Kalija, moški pevski zbor KD Ponikva pa je kot nagrajenec občinstva prejel sladko darilo Gostišča Štorman -slaščičarske delavnice iz Pariželj, vehko torto. Statistični podatki kažejo, da se je doslej na revijah predstavilo od sedem do enajst kulturnih društev, od 60 do I62 nastopajočih. Številke so prav gotovo zelo zgovorne. Izkušnje, ki so bile do sedaj pridobljene, kažejo, da je pot, ki jo revija ubira, prava. Tudi v prihodnjih letih bo revija spodbujala izvirnost nastopov, poudarek pa bo seveda tudi na kakovosti. Razpis za sodelovanje na reviji bo objavljen dovolj zgodaj, tako da se bodo nastopajoči na revijo utegnih dobro pripraviti. Že v naslednjem letu bo glede na število prijavljenih potrebno razmisliti o izbirnih nastopih pred samo revijo, tako da bodo na koncu na njej predstavljeni najboljši. Prireditev je že sedaj območna, organizatorji pa si bodo prizadevali, da bo pestrost krajev, iz katerih bodo nastopajoči, v prihodnje še večja. Revija Iskre ustvarjalnosti v Šempetru je tudi letos brez dvoma potrdila upravičenost svojega nastanka. Vera Kalčič Vse to je življenje Jutri (četrtek, 25.11.) bo ob 18. uri v Savinovem likovnem salonu v Žalcu odprtje razstave reportažnih fotografij Vse to je življenje. Tega je za nekaj stotink sekunde zaustavil in zabeležil fotoreporter Edi Masnec. Razstava bo na ogled do 11. decembra letos. O razstavi bo spregovoril pubhcist Drago Medved, zapela pa bo Alenka Lesjak s prijatelji. RAZSTAVA SLIK VOJKA BABIČA NA POLZELI Tretja kaseta in zgoščenka družine Galič Kdhec oktobra je družina Galič izdala svoj tretji glasbeni projekt, kaseto in zgoščenko z naslovom K tebi želim. Štiričlanski ansambel, ki ga sestavljajo mati Cita, oče Jože ter otroka Katarina in Marko, nastopa že šest let. Zadnja tri leta pa tudi veliko snema. Tako je predlani prijetno presenetil s projektom Božični večer z družino Galič, lani s priredbami narodnih in ponarodelih pesmi, letos pa z izborom pesmi K tebi želim pretežno verske vsebine. Prve tri promocijske koncerte je družina Galič pripravila v Moravčah, Črnem Vrhu nad Idrijo in v Marija Reki, osrednja predstavitev pa je bila 7. novembra na Polzeli. Na dobro obiskanem koncertu sta z družinskim ansamblom nastopila tudi dva imenitna gosta: mladi harmonikar Primož Zvir ter priljubljena Ema Prodnik, pevka, ki je najbolj zaslovela pri Avsenikih, sicer pa zelo rada poje narodne pesmi. Koncerta na Polzeh so se udeležili Stanko Novak, podžupan občine Polzela, Igor Podpečan, direktor in urednik založbe Zlati zvoki, ki je doslej izdala vse pesmi družine Galič, ter predstavnik Zedinjene Slovenije, slovenskega društva iz argentinskega Buenes Airesa, kjer naj bi Galičevi nastopih predvidoma konec prihodnjega leta. Nekaj zanimivih gostovanj pa jih čaka še v tem letu. Najbolj vroče bo prav gotovo na Silvestrovo, ko bodo s plesno glasbo zabavah Slovence v Berlinu. T. Tavčar Med nastopom na Polzeli: družina Galič z gostjo Emo Prodnik Umetnost čutenja Že v juniju je skupina ljubiteljev umetnosti, vin in kulinaričnih dobrot iz Žalca pripravila zanimiv projekt Umetnost čutenja. Dvodnevni projekt je bil zastavljen tako, da je prvi dan predstavil svet shkarja Božidarja Zavška-Dareta, drugi dan pa so udeleženci projekta poskušali sozvočje pristnih savinjsko-štajer-skih vin. Minuli teden pa je sledilo pod mecenstvom UPI-Ljudske univerze iz Žalca in pod vodstvom Tanje Vovk-Petrovski nadaljevanje projek- ta. Po besedah voditeljice je jesen tisti čas, ko nas narava bogato obdari z izobiljem svojih plodov in pa tudi čas, ko je naše razpoloženje zelo naklonjeno glasbeni umetnosti. V umetniškem programu je nastopil prof. klavirja na Akademiji za glasbo v Ljubljani Hinko Haas. Njegovo izvajanje je navdušilo občinstvo, ki je dodobra napolnilo salon Savinove hiše. Po mnenju strokovne kritike pa je Hinko Haas najvidnejši predstavnik mlajše generacije slovenskih pianistov. V drugem delu pa sta kuharja Branko Podmenik in Matej Trbežnik pričarala skupaj z vini vinogradniške družine Erzetič harmonijo jesenske kulinarične podobe Goriških brd. V žalskem hotelu je bilo predstavljeno osem različnih jedi, ki so jih jedli nekoč, nekatera se jedo še danes v Brdih. K vsaki jedi pa so postregh drugo vrsto Erzetičevih vin. Projekt Umetnost čutenja je gotovo eden izmed tistih, ki dvigujejo vsesplošno kvaliteto življenja. T. Tavčar K. R. Jedi in pijača so bili paša za oči, vonj in okus pa nepozabna. november 1999 Sport Pričakovana zmaga Francozinj Sonja Zidar v akciji, kipa seje žal končala neuspešno Rokometašice RK Žalec so si z osvojenim tretjim mestom v prvi državni rokometni ligi v lanski sezoni znova priborile nastop v pokalu EHF. Lansko leto so bile njihove nasprotnice Ukrajinke, letos pa Francozinje iz kluba Besancon. Francozinje so že od vsega začetka veljale za favoritinje, saj so bile celo lansko sezono med najboljšimi štirimi v državi, letos pa so se še okrepile z izvrstno igralko Podravke in Kraša Samiro Hasagič. Kljub temu Žalčanke niso vrgle puško v koruzo in na prvi tekmi, ki je bila 31. oktobra v Franciji, naredile Franco-zin-jam precej problemov. Z malo več športne sreče bi lahko tekmo obrnile celo v svojo korist, tako pa so morale tekmo na domačem terenu pričeti s petimi goli razlike. Polne tribune žalske telovadnice so v soboto, 6.novembra, obetale bučno navijanje in pomembno moralno podporo Žalčankam, ki so bile odločene dati od sebe vse. Sprva je kazalo, da jim bo uspelo držati korak s Francozinjami, vendar so v preveliki želji po uspehu naredile vse preveč napak. Tekma se je začela z napadom Žalčank, ki so po napaki Francozinj v sedemmetrskem prostoru dobile prednost z golom Barbare Urankar. Gostje so izenačile že v naslednjem napadu z golom Samire Hasagič. Na 2:1 je nato znova povedla Barbara Urankar. V tretji minuti tekme je izenačila kapetanka Besancona Sandrine Delerce, takoj za tem pa je po napaki Žalčank Simona Mocanu svoje moštvo povedla v vodstvo. Žalčanke so z golom Martine Strmšek in nato še z golom Barbare Urankar še izenačile pri rezultatu 3:3 in 4:4, potem pa so gostje vodile za dva ab tri gole. Igralke so pod vodstvom kapetanke moštva Sergeje Klinc nekaj časa še držale korak s Francozinjami, potem pa so jim ušle za tri gole in tako vodile vse do prvega polčasa, ki so ga dobile z rezultatom 10:14. Upanje, da bi tekmo obrnile sebi v prid, je pred začetkom drugega polčasa še obstajalo, vendar se je kmalu razbbnilo, saj so gostje z golom Alexandre Castioni še povišale vodstvo. Tina Randl ga je kmalu zatem zopet znižala, vendar je bil le obbž za začetek drugega polčasa. Francozinje so od 38. minute dalje vodstvo samo poviševale. Žalčanke so se borile, vendar žoga nikakor ni hotela zatresti mreže Besanconove vratarke Laurie Cabrol, ki je res izvrstno branila. Ob koncu jo je sicer uspela s krila dvakrat prelisičiti Sergeja Mine, pred njo in za njo pa še Tina Randl, ki je bila s 7 gob tudi najuspešnejša igralka žalskih rokometašic. Tri gole je dala Barbara Urankar, po dva pa še Sergeja Mine, Sonja Zidar, Mojca Derčar in Martina Strmšek. Pri gostjah pa je bila prav tako s 7 gob najuspešnejša Alexandra Castioni. Sicer pa so se pri gostjah med strelke vpisale vse igralke, ki so bile na parketu. To pove, kako močna je ekipa Besancona in s tem je tudi poraz Žalčank razumljiv, čeprav bi na koncu lahko bila razbka manjša (18:27). Žal je bilo vse preveč izgubljenih žog, pa tudi sodniške odločitve Medvedova in Borisova iz Rusije niso bile najbolj pravične. Sicer pa lahko Žalčanke z dobro uvrstitvijo v državnem prvenstvu drugo leto dobijo novo priložnost za nastop v pokalu EHF. Izjava trenerja Aleša Filipčiča: “ Francoska ekipa je v Žalcu pokazala vso svojo moč. Na prvi tekmi so nas verjetno podcenjevab, saj so imeb na ogled kaseto s tekme s Krimom, kjer smo izgubib z 20 gob razbke. Glede na to, da smo v Franciji izgubib le s 5 gob, so v Besanconu imeb kar malo strahospoštovanja pred mojimi varovankami. Seveda pa so v Žalec prišb motivirani in trdno odločeni, da zmagajo. Moje punce so se maksimalno borile, dale so vse od sebe, a so žal delale preveč napak. Sicer pa, kakovost je bila in je na strani Besancona in zato puncam nimam kaj zameriti. Naše mish bodo že jutri usmerjene v državno bgo, kjer si tudi letos žebmo doseči tretje mesto. Pred sezono smo sklenib, da za to mesto igramo samo z domačimi igralkami. Če nam bo to uspelo, bomo lahko zelo zadovoljni." D. N. Derbi ekipi B&L Utrip V nadaljevanju prvenstvenega tekmovanja v drugi slovenski odbojkarski hgi za ženske sta se v 6. krogu v šempetrski športni dvorani srečah ekipi, ki krojita sam vrh. Mlade odbojkarice B&L Utripa Šempeter, ki jih uspešno vodi Dragan Bojinovič, so premagale ekip Frupu šou K 2 iz Ljubljane, v setih 3 : 1, in se tako še bolj utrdile na čelu prvenstvene lestvice. Če bodo Šempetranke nadaljevale s tako dobro in borbeno igro, se jim obeta uvrstitev v I. slovensko odbojkarsko bgo. Moška ekipa SIP Šempetra pa je v 6. krogu gostovala v Kočevju in tam premagala ekipo Kovinarja s 3 : 1 v setih. Na prvenstveni lestvici so na tretjem mestu. T.T. Odbojkarice B&L Utrip Šempeter. Od leve proti desni čepe: Eva Gorenšek, Petra Ambrožič, Anja Štrucelj, Urša Brodar, Jasmina Matko, Špela Brodar; stojijo: trener Dragan Bojinovič, igralke Andreja Vodeb, Simona Zagožen, Ana Mlakar, Katja Skaza, Petra Kerkoš, Ana Bojinovič. j.. '■ LX*' jk «- m 1 t? 2 V' r -V ■> Vi 1 I 1 1 J I 1 L 3 i Ì 7 J h % i lil BLsrnif vi & 31«*# ii I Bim* fl f 1 .JBp Konec za Hopse v Evropi Savinjski Hopsi so v 8. krogu pokala Saporto gostovali v Rusiji in srečanje proti ekipi Arsenal Tula izgubili z rezultatom 67: 59. Tako so najbrž zapravili še zadnjo vozovnico za drugi del tekmovanja. Savinjskim Hopsom tako ni uspelo ponoviti dosežkov zadnjih treh sezon. Do konca tekmovanja v prvem delu jih sicer čakata še dve srečanji na domačem parketu. Če bi jim v 9- kolu 7. decembra uspelo premagati trenutno prvo ekipo v skupini Pameso, 14. decembra pa še BV Kalevc (obe srečanji bosta v polzelski dvorani ob 20. uri) imajo nekaj možnosti za napredovanje. V 10. krogu bge Kolinska pa so Savinjski Hopsi gostovati v Novem mestu in srečanje z ekipo Krka Telekom izgubib z rezultatom 92 : 77. Trener Polzelanov Boris Zrinski je po tekmi povedal: “Z dobro igro smo se precej časa enakovredno kosati z gostitelji. Ko smo se jim približati, smo z nespametno igro dovoliti, da sta se razigrala Petrov in Smodiš, kar je bilo usodno za nas.” Savinjski Hopsi so tako na lestvici s štirimi zmagami in šestimi porazi trenutno na 7. mestu. V nadaljevanju tige Kolinska bodo v soboto, 4. decembra, doma gostiti ekipo Kraškega Zidarja, 11. decembra Loka Kavo iz Škofje Loke, 18. decembra pa prav tako doma ekipo Rogla Atras iz Zreč. Vsa tri srečanja se bodo pričela ob 19.30 uri. V slovenskem košarkarskem pokalu pa so Savinjski Hopsi v soboto v četrtfinalni tekmi v Škofji Loki srečanje z ekipo Loka Kave izgubib z rezultatom 91:81 in se tako posloviti od nadaljnjega pokalnega tekmovanja. T. T. Smučarski sejem tudi v Preboldu Sejem rabljene smučarske opreme bo v prostorih osnovne šole Prebold, in sicer: v petek, 3- decembra, od 16. do 19. ure, v soboto, 4. decembra, od 9-do 18. ure in v nedeljo, 5. decembra, od 9-do 13. ure. Trije najboljši v disciplini compound bare bow za leto L999- V sredini je zmagovalec Franc Romih iz LK Polzela, drugo mesto je osvojil Izido Marinko in tretje Damjan Adamič, oba člana DLLL Mobitel Ljubljana. Finale C AMO pokala 99 Lokostrelski klub Polzela in Zveza društev 3D Slovenija sta 6. novembra priredila finale CAMO pokala za leto 1999, ki se ga je udeležilo rekordno število tekmovalcev iz vseh slovenskih klubov in iz tujine. Pomerilo se je kar 110 tekmovalcev, ki so tekmovali v petih kategorijah in v devetih slogih. Tekmovanje je potekalo pri gostišču Pri trojčkih v neposredni bližini Doma starejših občanov Šenek na Polzeti. Tamkajšnji travniki in gozdne površine so omogočati dobro in zanimivo postavitev proge s tridimenzionalnimi tarčami, maketami živali. Tekmovalci hodijo od enega štartnega mesta do drugega v skupinah, Živah pa so postavljene na razhčnih dolžinah, ki jih morajo tekmovalci sami oceniti. Od teh ocen so v veliki meri potem odvisni tudi zadetki. Tokrat je boginja lova Diana namenila medalje precejšnjemu številu tekmovalcev. Med njimi tudi nekaterim iz naših logov. Pri mladincih je v olimpijskem stilu dobil srebrno medaljo Peter Virant iz LK Žalec. Pri članih je v slogu gob lok prejel bronasto medaljo Ciril Pilih iz LK Polzela. Med dobitniki medalj je bil tudi veteran Roman Zupanc iz lokostrelske sekcije TVD Polzela, ki je prejel zlato medaljo v tradicionalnem stilu. Pri najmlajših je še dobro streljal Žiga Domjanič iz LK Polzela, ki si je prislužil 5. mesto. Med člani je bil znova uspešen Borut Žabkar iz 3D Savinjska, ki je med 21 tekmovalci v kategoriji compoud zasedel 7. mesto. V tej kategoriji in v tem stilu, kjer je tudi konkurenca najmočnejša, je znova slavil Karti Gradišnik, mnogim bolj poznan kot citrar iz Logarske doline. S to zmago je postal tudi zmagovalec CAMO pokala za leto 1999 v svoji kategoriji in stilu compaund. Enak naslov pa si je že pred tem tekmovanjem, na katerem je opravljal naloge glavnega organizatorja, pristreljal Franci Romih iz LK Polzela, sicer evropski podprvak v disciplini compound bare bow. Polzelski lokostrelci so se znova izkazati kot izvrstni organizatorji in tako ni naključje, da je bilo finale CAMO pokala znava v Savinjski dolini. D. Naraglav Svetovno prvenstvo v karateju v Sofiji Končina skupaj z ekipo Slovenije Bolgarsko glavno mesto Sofija je tri dni gostilo najboljše mlade karateiste z vsega sveta. Med 451 so biti na tem SP tudi trije žalski karateisti. Matjaž Končina je v mladinski konkurenci nastopil že v petek, 28. oktobra, in sicer v ekipnih bojih. V I. kolu je slovenska reprezentanca dobila za nasprotnika Italijo. Končina je edini premagal italijanskega nasprotnika. Ta dvoboj je slovenska reprezentanca izgubila z 1:4. Ker pa je bila Italija zmagovalka skupine in finalist, se je slovenska reprezentanca uvrstila v repasažne borbe. V borbi ekip, ki so izgubile z Italijo za 3- mesto, je najprej premagala ekipo Nove Zelandije. Končina je suvereno premagal svojega nasprotnika s 6:0, slovenska ekipa pa je zmagala s 4:1. V drugi repasažni borbi je dobila za nasprotnika ekipo Češke. To borbo je izgubila z 2:3, Končina pa je kot prvi od petih tekmovalcev izgubil svoj dvoboj z 1:6. Slovenska reprezentanca je tako osvojila 7. mesto. Končina tretji dan prvenstva ni imel sreče v posamičnih bojih mladincev do 75 kg. Že v prvem kolu je 7, Lukač 9 dobil za nasprotnika Angleža Danielsa, s katerim je po napeti borbi izgubil s 4:3. Ves čas borbe je vodil, nato pa je trenutek nepazljivosti izkoristil Daniels in dosegel dve točki ter zmagal. V tej skupini je bilo več odličnih tekmovalcev, od katerih je vsaj pet nosilcev medalj iz mladinskih in članskih EP. Daniels nato ni uspel zmagati v svoji skupim (osvojil je 5. mesto) in tako Končina ni prišel v repasaž. Dejan Lukač je med kadeti v športnih borbah do 65 kg imel več sreče. Osvojil je 9- mesto in tako dosegel svoj daleč največji uspeh. V tej skupini je nastopilo 32 tekmovalcev. Manj sreče je imel tretji žalski karateist Sebastjan Sorčan v športnih borbah kadetov do 55 kg. Že v I. borbi je izgubil s Turkom Sonmezom z rezultatom 0:2. Sonmez je po tem prek repasaža osvojil 3- mesto in s tem srebrno medaljo. Mjub vsemu smo z izkupičkom kar zadovoljni, svojo vrednost pa bodo ti in še nekateri drugi tekmovalci lahko pokazati tudi na EP februarja v Celju. S. Marič ŠPORT november 1999 S tradicijo in delavnostjo v leto 2000 v Športno društvo Partizan Prebold DELAVSKE IGRE 2000 v občini ŽALEC V občini Prebold deluje precej društev, ki imajo v svoje delovanje vključeno športno-rekreativno dejavnost. Osnovni pobudnik športa in rekreacije pa ostaja Športno društvo Partizan Prebold, ki se ponaša z več kot polstoletno tradicijo. V okviru društva je v preteklosti potekala vrsta najrazličnejših športno-rekreativnih aktivnosti, ki so v marsičem prispevale, da je bila preboldska krajevna skupnost kar petkrat proglašena za najboljšo KS v športni rekreaciji v Sloveniji. Tudi danes ni njihova vloga nič manjša. Prej nasprotno, saj je Prebold, s tem ko je postal samostojna občina, prevzel nase tudi odgovornost za ustrezni razvoj, za možnosti in pogoje športno-rekreativnega delovanja svojih občanov. Glavna in naj večja skupna naloga pa naj bi bila gradnja nove telovadnice. O njej, predvsem pa o delu društva Partizan smo se nedavno pogovarjali s predsednikom Janijem Laznikom. “Naše društvo ima ves čas svojega obstoja zelo razgibano in pestro delovanje. Tako kot v vsakem društvu so tudi v našem bila nihanja v aktivnosti, vendar si športa in rekreacije, v obsegu, ki smo mu bili priča v preteklosti in tudi sedaj, ni mogoče zamisliti brez ŠD Partizana Prebold. Trenutno deluje v društvu pet sekcij. Najbolj močna je košarkarska, uspešno pa delujejo še teniška, nogometna in rekreativna, ki je povezana s plavalno sekcijo. Slednja skrbi zlasti za organizacijo plavalnih tečajev,” je uvodoma povedal Jani Laznik. Kot ste dejali, deluje v društvu pet sekcij, vendar bi bilo prav, če bi pobliže predstavili njihovo delo. “Naj začnem pri teniški sekciji. Ta . ima okrog 50 članov in članic, vodi jo Janez Pirnat, pomagajo pa mu še nekateri najbolj aktivni člani, ki skrbijo za ureditev teniških igrišč, za pridobivanje novih članov in za orga- nizacijo turnirjev in tečajev, kar je tudi najpomembnejša naloga te sekcije. Letos so pripravili dva turnirja dvojic in turnir naključno izbranih dvojic, poleg tega pa še štiri posamične turnirje. Vsi ti turnirji so bdi zelo dobro obiskani. Udeležili so se ga tudi tekmovalci, ki živijo izven meja preboldske občine. Vsekakor Jani Laznik, predsednik ŠD Partizan Prebold pa ta sekcija opravičuje svoj obstoj. Kot druga zelo aktivna je nogometna sekcija, ki predstavlja zlasti ekipo, ki nastopa v občinski ligi za mah nogomet. Ta liga se odvija skozi vse leto. Organizirana je na enakem principu kot vse nogometne lige v državi. To pomeni, da se začenja z jesenskim in konča s spomladanskim delom. V letošnjem jesenskem delu je ekipa ŠD Partizan Prebold suvereno zasedla 1. mesto. V tej ekipi nastopa približno 15 igralcev, njihov vodja pa je Darko Orožim. V letošnjem letu so se tudi malo pomladih, kar je dalo ekipi novega zagona. Poleg nastopanja v ligi so letos organizirali tudi medvaški turnir in pa turnir za igralce do 15 let. Tretja in četrta sekcija skrbita v glavnem za športno-rekreativne prireditve. Pozimi organizirajo zimsko rekreacijo za člane in članice, v poletnih mesecih pa plavalne tečaje in diuge oblike rekreacije. V leto, ki se izteka, smo organizirah le en plavalni tečaj, saj so bile vremenske razmere precej neugodne. Upamo, da bo v leto 2000 drugače, in da bomo enega od tečajev uspeh opraviti še pred dopusti.” Košarka pa ima v okviru vašega dmštva posebno mesto oziroma je najbolj prepoznavna tudi izven meja preboldske občine. Kako je torej s tem? “Košarkarsko sekcijo sem namerno prihranil za konec, saj je daleč najbolj aktivna in še zlasti številčna. To pa terja polno udeležbo vseh članov upravnega odbora društva kakor tudi mnogih drugih. V tej sekciji delujejo članska, mladinska, kadetska ekipa in pa ekipa starejših in mlajših dečkov. Poleg tega pa ne smemo pozabiti še na košarkarsko šolo. Menim, da imamo organiziranost in pokritost vseh selekcij na zavidljivi ravni. V vsaki selekciji trenira minimalno vsaj 15 dečkov oziroma mladincev, kadetov in članov. V vseh teh letih, kar sem predsednik Partizana, smo uspeh tudi izobraziti kar nekaj košarkarskih trenerjev, ki so si ta naziv pridobili na Fakulteti za šport v Ljubljani. Tudi v tej sezoni naj bi si ta naziv pridobili trije novi dosedanji pripravniki iz našega društva. Kot zanimivost naj povem, da je eden izmed Ustih, ki smo mu mi pomagali priti do naziva trener, tudi Srečko Lesjak, ki je sedaj pomočnik Aleša Pipana v KK Pivovarna Laško. Naša članska ekipa trenutno nastopa v slovenski košarkarski ligi vzhod in je edina brez poraza na 1. mesto. Ob tem bi veljalo še povedati, da smo pred tremi leU namerno izstopih iz druge lige, ker nismo imeh ustreznih prostorskih pogojev. Košarkarska zveza nam namreč zaradi neprimerne telovadnice ni dovolila igrati tekme v Preboldu, ampak smo morah gostovati na Polzeli. S tem smo izgubih stik s preboldskimi ljubitelji košarke. Sedaj igramo na nižji ravni, a smo se vrniti v preboldsko telovadnico. Poìne tribune so dokaz, da smo ravnati pravilno, čeprav si žehmo, da bi lahko na domačem terenu igrah tudi tekme druge hge. Če bo prišlo do uresničitve šolskega programa, ki vključuje tudi gradnjo nove telovadnice, potem bo tudi to mogoče.” V teh zadnjih besedah je izražena velika želja, ki bo, kot kažejo razmere, tudi uresničena, saj ima šolski program v občinskem proračunu prednost. Je tako? “Glede na to, da se bliskovito približuje čas, ko bodo morale vse šole pričeti z devetletno osnovno šolo, prevladuje tudi v občinskem sveto usmeritev, da se poskuša skupaj s šolo čimprej zagotoviti ustrezne pogoje za ta prehod. Med ovirami, ki naj bi to sedaj preprečevale, je zlasti telovadnica, ki najmanj ustreza zahtevanim normativom. Obstaja že idejni projekt za celotno rešitev šolskega programa, ki zagotavlja, poleg telovadnice, tudi rešitev vseh problemov 9-letne osnovne šole. Ob spremembi namembnosti stare telovadnice v večnamensko dvorano in knjižnico pa se rešujejo tudi drugi problemi šole in kraja.” la konec najinega pogovora pa morda še nekaj besed o financiranju društva. Vemo, da je to huda težava večine društev. Kako je to rešeno pri vas? “Res je tako, saj tudi pri nas ni nič drugače. Še posebno košarka zahteva pre.cej sredstev. Za mlajše selekcije, tja do 18. leta, se sredstva zagotavljajo iz proračuna, čeprav jih je še vedno premalo, saj ugotavljamo, da smo vsa ta sredstva-že porabiti. Primanjkljaj bomo morah zagotoviti drugače. Za člansko selekcijo moramo vsa sredstva zagotoviti prek sponzorjev. Enaka velja tudi za ostale sekcije v društvu, nekako drugače je le pri tenisu, kjer se zbere kar nekaj denarja s članarino, ki pa se porabi za urejanje igrišč. Skratka, denarja ni vehko, se pa s prizadevnostjo naših članov to nekako nadomesti. Naj izkoristim to priložnost, da se zahvatim vsem, ki kakorkoli pomagajo ah prispevajo k uspešnemu delovanju našega društva. Naj bo tako tudi v prihodnje.” D. Naraglav Zveza športnih društev občine Žalec bo tudi v leto 2000 organizirala delavske športne igre. Program, ki ga ponujamo: MOŠKI: mah nogomet, košarka, odbojka, tenis, namizni tenis, smučanje, pikado, streljanje, pohodništvo ŽENSKE: košarka, odbojka, tenis, namizni tenis, smučanje, streljanje, pohodništvo Sistem tekmovanja bomo določiti glede na predhodne prijave - (turnirji. Hga). Odličen začetek tekmovalne sezone žalskih strelcev V Kranju je 23. in 24. oktobra potekalo prvo kolo državne strelske hge v sezoni 1999/2000 za pionirje in mlajše mladince. Ker se do prve tekme v sezoni ne ve, kako močna je konkurenca, sta se obe ekipi intenzivno pripravljah na prvo srečanje. Kljub lažji bolezni je presenetil Uroš Vogrinc, ki je odstreljal doslej svojo najboljšo tekmo v pionirski konkurenci. Tudi po končanem tekmovanju je ostal z vehko prednostjo na prvem mesto in v prvem kolu državne hge zmagal z rezultatom 187 krogov od 200 možnih. Nastopilo je 18 ekip oziroma kar 64 posameznikov. Tudi v konkurenci ekip je zmagala ekipa pionirjev SD Juteks Žalec z rezultatom 539 krogov. Druga je bila ekipa SD Tolmin, tretja pa ekipa Elektro iz Maribora. Za pionirsko ekipo Juteksa sta uspešno nastopila še Duško Gračner (177 krogov) in Marko Karlovčec s 175 krogi. V posamezni konkurenci pa je nastopil še Matej Drobne, ki je nastreljal 171 krogov. V nedeljo pa so nastopih mlajši mladinci SD Juteks v streljanju z zračno puško standardne izdelave. Ker so v tej konkurenci lahko mešane ekipe, je tokrat za ekipo Juteksa nastopila mladinka Tadeja Vsi zainteresirani iz občine Žalec se lahko prijavijo na: Zvezo športnih društev občine Žalec, Ul. Savinjske čete 4, 3310 Žalec ah dobijo podrobnejše informacije na: TEL: 710 - 1960 ah GSM: 041/ 252 - 168 Lahko se prijavite tudi po elektronski pošti: sportna.zveza.zalec @ siol.net Prijave so možne do 31. 1. 2000. ZŠD Žalec Anita Seles ^ REZULTATI OSNOVNIH ŠOL VROKOMETU MLAJŠI DEČKI 1.1. OŠ ŽALEC 2. OŠ ŠEMPETER 3. OŠ GRIŽE MLAJŠE DEKLICE 1. I. OŠ ŽALEC 2. OŠ ŠEMPETER 3. OŠ PETROVČE 4. OŠ GRIŽE STAREJŠI DEČKI 1. OŠ ŠEMPETER 2.1. OŠ ŽALEC STAREJŠE DEKLICE 1.1. OŠ ŽALEC 2. OŠ PETROVČE 3. OŠ ŠEMPETER ZŠD Žalec Anita Seleš, prof. Urankar z Gomilskega, ki je pričela s streljanjem pred mesecem dni. Glede na prvi ekipni rezultat je ekipa zelo obetavna, je menil trener strelcev Janko Melanšek. V močni konkurenci je ekipa zasedla 4. mesto za ekipo SD Leskovec in ekipo SD Elektro iz Maribora. Za ekipo so streljati: Janez Bitenc,.370 krogov od 400 možnih; Dani Marakovič, 358 krogov, ter Tadeja Urankar, 345 krogov. Skupno je ekipa nastreljala 1073 krogov. Savinjska košarkarska liga Košarkarsko društvo Koš Polzela se je odločilo, da bo tudi letos pripravilo tekmovanje v Savinjski košarkarski ligi. Za nastop se je prijavilo 9 ekip. Ker pa igralci ekipe Griž niso prišli na srečanje v 2. krogu, jih je tekmovalna komisija izključila iz nadaljnjega tekmovanja. Rezultati 2. kroga: Velenje : Nazarje 34:42 (17:22), ŠD Mozirje : Polzela 95:93 (86:86, 71:71, 28:28). Po dveh podaljških je na tem srečanju Pungartnik (Polzela) dosegel kar 65 točk, od tega 6 trojk. KK Velenje : Laško 67.56 (30:32). Lestvica po 2. krogu: Nazarje 2 2 0 15:87 18 4; Polzela 2 11153 : 144 9 3; Prebold 1 1 0 70 : 59 11 2; KK Velenje 1 1 0 67: 56 11 2; Mozirje 1 1 0 95: 93 2 2;Velenje 2 0 2 83 : 102 -19 2; Laško 2 0 2 115 : 137 -22 2; Gornji Grad 1 0 1 53:63 -10 1. T.T. V počastitev praznika občine Braslovče je strelska družina Braslovče organizirala odprto občinsko prvenstvo za posameznike v streljanju z MK-puško serijske izdelave na razdalji 100 metrov. Med 30 tekmovalci je zmagal M. Kralj (SD Braslovče) z 92 krogi, drugi je bil M. Prungl, 48 krogov (LD. Polzela), tretji M. Turnšek (SD Braslovče) z 81 krogi. Športna zveza Braslovče in Odbojkarski klub Braslovče sta na igrišču v Parižljah pripravila prvo občinsko prvenstvo občine Braslovče v odbojki na mivki za ženske ekipe. Prvo mesto sta osvojiti Saša Vitanc in Monika Kustič, drugo Špela in Katja Kronovšek, tretje pa Lucija Baš in Teja Trotovšek. Prve tri ekipe so prejele medalje, ki jih je podelil župan občine Braslovče Dušan Goričar. Nogometaši Vranskega so v zadnjem jesenskem krogu (10 krogov) gostovati v Brežicah in zmagah s 6:1. S to zmago so na prvem mesto prvenstvene lestvice in so s trenerjem - igralcem Tomom Druškovičem najresnejši kandidati za napredovanje. T. T. ŠK Žalec je priredil zadnji, osmi ciklus v pospešenem šahu, na katerem je sodelovalo prek 80 šahis-tov iz Savinjske, Gorenjske, Zasavske in Šaleške. Najboljši je bil Milan Matko iz ŠK Velenje (6 točk) pred svojim klubskim kolegom Radetom Rajkovičem (5 točk). Sledijo Gazvoda iz Lipa Šentjur, Leon Krajnc iz Griž ter mednarodni mojster V. Ivačič iz Domžal - vsi po 5 točk. V skupnem seštevku vseh osmih turnirjev pa je zmagal mednarodni mojster Vladimi Ivačič s 101 točko, drugi je bil domačin MK Dušan Brinovec iz ŠK Žalec (92 točk), tretji pa njegov oče Franci Brinovec (ŠK Žalec) z 90 točkami, četrti Milan Matko iz Velenja (89 točk) pred Milanom Lesjakom (ŠK Žalec) s 76 točkami. Pri mladincih je bil najboljši Bojan Šumiga (ŠK Žalec). J. G. Zaključek jesenskega dela Jesenski del medkrajevne malonogometne lige, ki se ponaša z več kot 15-letno tradicijo, se je zaključil. Največ točk (23) so zbrali nogometaši ekipe Športnega društva Partizan Prebold, ki so v Marija Reki, v derbi tekmi s šestkratnimi zmagovalci te lige - ekipo Zlatorog Račk, zmagali z rezultatom 1:0. Drugo mesto na lestvici pripada Kaplji vasi, ki ima dve toči manj, tretje pa Zlatorogovcem, ki zaostajajo za Preboldom za sedem točk. Njim sledijo še Latkova vas-mlajši (15 točk),Roje-Ropotar team (13), Matke (10), Latkova vas-starejši (9), NK Nika Sv. Lovrenc (8) in Dolenja vas ter Šešče, ki imata po šest točk. Liga v malem nogometu, ki jo z izjemo dveh let ves čas vodi Športno društvo Matke oziroma brata Marjan in Boris Golavšek, je za nekaj mesecev končana. Sedaj je na vrsti zima in zimski športi, spomladi pa bodo igrišča znova oživela. Glede na jesen- 7 derbi tekme med ekipama preboldskega Partizana in marijareškega Zlatoroga, ki so jo dobili Preboldčani z rezultatom 1:0. ski del so za skupno zmago favoriti tudi Zlatorogova, čeprav sedaj niso Preboldčani in ekipa Kaplje vasi. več tako motivirani, saj imajo v vitri- Prav gotovo pa se bo v boj za prvo ni že dva prehodna pokala te hge. mesto vmešal še kdo drug. Verjetno ^ D. N. november 1999 Prve objave, pisma bralcev Pisma bralcev Gre za cesto Petrovče -Novo Celje Gotovo se še spominjate mojega članka v Savinjčanu pred nekaj meseci, ko sem mu postavil več vprašanj v zvezi z nadaljevanjem graditve ceste Petrovče - Novo Celje. Dobil sem odgovor kakršnega vaščani nismo pričakovali. Cesta od Jelena do križišča sredi vasi je bila namreč zgrajena prej, kakor sem dobil odgovor na moj članek, medtem, ko se bo še v prihodnjih dneh nadaljevalo proti progi. Razčistili smo tudi vprašanje višine stroškov za rekonstrukcijo vodovoda. Govorice o dvakrat višjih stroških, kot je znašal predračun, so neosnovane. Res pa je, da je prišlo do večjega odstopanja od prvotne ocene, ker za izdelavo predračuna spričo predvolilne naglice, ni bilo niti časa. Ni bilo tudi potrebnega časa za razpis natečaja, kar bi izvedena dela vsekakor pocenilo. Ko bo gotova III. etapa od križišča sredi vasi do križišča pri kapeli, pride na vrsto še križišče samo ter razrešitev ožine pri Žagarju. Kolikor sem seznanjen, naj bi do tega prišlo še letos. Za prihodnje leto bi ostala le še montaža zapornic ter ustrezna ureditev ceste, ki povezuje vas z glavno cesto. Zavzemali se bomo tudi za odstranitev cestnega znaka pred glavno cesto, ki nam onemogoča zavijanje v levo. Ta znak je bil namreč postavljen takrat, ko še nismo imeli avtoceste, ko je še ves promet potekal po tej cesti, medtem ko je sedaj promet znatno redkejši z daljšimi presledki. Vsekakor je potrebno ob tej priliki izraziti vse priznanje vodstvu KS Petrovče in občinskim službam za opravljeno organizacijsko in strokovno delo. Sicer pa si lahko krajani Dobriše vasi sami ustvarimo sodbo o prizadevanju našega župana za napredek našega kraja. Rado Rotar Dobriša vas Poplave so pred vrati! Navezujem se na svoj članek z istim naslovom, ki sem ga objavil v septembrski številki tega časopisa. Od takrat dalje se je dogajalo v zvezi s stanjem brežine ob Savinji marsikaj, vendar lahko danes ugotavljam, da nič konkretnega in optimističnega. Po mojem mnenju bi bili morah biti vsi sestanki in posvetovanje, ki so bili organizirani v zvezi s poplavami, že takoj po škodi, ki je nastala lani oktobra zaradi visoke vode. Izgovori, da ni tehnične dokumentacije, da ni finančnih sredstev, bi povsem odpadli. Postavlja se seveda vprašanje, kdo je odgovoren za tako stanje brežine ob Savinji. Ni namreč dovolj, da stroka pozna tehnične rešitve, kakor je nekdo izjavil na delovnem sestanku županov, ki je bil 27. septembra v Žalcu, ampak da pravočasno ukrepa. Upam, da letos že ni prepozno za pravočasno načrtovanje za prihodnje leto, kajti zlasti državni proračun mora zagotoviti potrebna finančna sredstva, pa tudi lokalne skupnosti ne bi smele stati ob strani. Prepričan sem namreč, da bi tudi naša občina primaknila kakšen tolar, če bo ta problem stroka pravilno in seveda pravočasno prikazala. Verjetno nisem edini, ki resno razmišlja o tem problemu, sicer pa so zavarovalnice, ki zavarujejo ogroženo imetje. Rado Rotar Dobriša vas Za veselo in zdravo jesen življenja Človek, del narave, je živi stroj, ki prav tako “rjavi”, peša in odpove, če ga redno ne neguješ in vzdržuješ. To vodilo naj bo smernica za boljše telesno in duševno počutje. Razgibavanje kakor koli, predvsem pa v zdravem okolju, je najučinkovitejše zdravilo. Čvrsta volja in vztrajnost sta pogoj za rekreacijo. Ta dva dejavnika nas morata spremljati vse življenje. O pravilni prehrani ne bom izgubljal besed, ker to sodi v posebno poglavje. Sivi lasje, pleša, gube na čelu, zareze na obrazu še ne pomenijo starosti, marveč zrelost. Ljudje se srečujemo s srci, ne pa z leti. Lepo je biti mlad, a tudi ostareti ni težko! J. Grobelnik Tudi v drugo nezaupnica predsedniku društva diabetikov V avli Splošne bolnice Celje je 4. novembra potekal drugi volilni občni zbor društva diabetikov Celje, ki se ga je udeležilo 80 udeležencev iz celjske in savinjske regije. Prva točka dnevnega reda je bila namenjena predavanju o zdravljenju diabetesa z insulinom. Predaval je dr. Gregor Vinešek. V nadaljevanju so člani društva diabetikov že v drugo izrekli nezaupnico predsedniku Radu Ambrožu, ker je pri opravljanju predsedniških poslov protizakonito opravljal blagajniške in tudi tajniške posle, kar pa ni v skladu s statutom., društva. Skratka, njegovo delo in poslovanje predsednika je bilo slabo - vse je delal za plačilo, nič zastonj. Zaradi vsega tega so izvolili novega predsednika Slavka Brusa in tajnico društva Jožico Matelko in sedaj pričakujejo, da bo delo bolje teklo. V svoje vrste bodo privabili Uidi sladkorne bolnike iz vrst mladih tako iz celjske kot iz savinjske regije, je ob koncu občnega zbora povedal novoizvoljeni predsednik Slavko Brus, sicer pa nekdanji fizioterapevt iz celjske bolnišnice. Jože Grobelnik Izpod peresa mladih Razmišljanje brez odgovora Danes je biti osmošolec težko. Težje kot nekdaj. Včasih je bilo 70 % otrok doma s kmetij, danes jih je približno 20 %. Tako je bilo že v večini rešeno, kaj bo kdo v življenju. Kmet ... Sedaj pa ni tako. Doma ti tečnarijo: pojdi se učit, pojdi na trening, pojdi kmalu spat, jej, pij... Tako kot da živijo namesto tebe. Potem še v šoli vse narobe, s prijatelji se ne razumeš najbolje. Kar naprej ti kdo teži. Včasih bi se najraje ulegel na posteljo, si prižgal dobro glasbo in malo oddremal. Vendar s tem ne rešiš ničesar! Še vedno ne vem, kaj bi v življenju najraje počel. Začasno sem to odločitev rešil, da grem v gimnazijo. A kaj potem? Ko bi bilo to edino vprašanje! Koliko jih je še in nič ah malo odgovorov. S tem se bom še dolgo ukvarjal. Marko Bojinovič, 8.a OŠ Šempeter Razmišljanje osmošolke Počitnice ... 1. september - prvi šolski dan. Za mano sta dva meseca lenarjenja. In sedaj sem zopet na šolskem pragu. Konec svobode! Osmošolka sem! Zadnje leto, ki ga bom prebila s svojimi starimi sošolci. Zadnja jesen v tej šolski zgradbi, zadnji prvi šolski dan na tem šolskem hodniku, v teh učilnicah, na tem dvorišču. Konec vsega, kar sem počela zadnjih sedem let. Pred mano je leto, polno odločitev - pravilnih ah napačnih. Sem leto dni starejša, zrelejša in odgovornejša. Morala se bom odločati o pomembnih stvareh, o nadaljnjem šolanju. Izbrati bom morala tisto pravilno -eno in edino stvar, ki me bo spremljala vse življenje - poklic. Hočem si izbrati poklic, ki ga bom z veseljem in zanimanjem opravljala, ki se ga ne bom naveličala. Poklic je stvar, ki te spremlja velik del življenja, in če ti tvoje delo ni všeč in ga opravljaš z odporom, je tvoje življenje še tohko bolj zapleteno. Zato se hočem čim bolje izšolati ter izbrati pravi poklic. “Kolikor znaš, tohko veljaš,” pravi pregovor, ki ga razumem in dojemam. Poleg tega je pred mano še leto polno tekmovanj in dejavnosti na vseh področjih. V to šolsko leto vstopam polna pričakovanj in odgovornosti do same sebe. Tohko spominov bo ostalo med nami, sošolci! Tohko veselih in manj srečnih trenutkov, neizrečenih besed in besed, ki jih bomo nekoč hoteh vzeti nazaj, kot da ne bi bile nikoh izgovorjene. Kljub napornemu letu, ki se nam in se mi obeta, bi ga rada preživela, kar je možno - najbolje in čim več časa s sošolkami in sošolci. Razšh se bomo. Vem, da se bomo še srečevali, a nikoh več ne bo tako, kot je sedaj. Vse, kar je bilo med nami, v nas, vse to bo šlo z vsakim posebej... A spomini bodo ostali! Metka Dobravc, 8.a OŠ Šempeter Dan boja proti mučenju živali Nekdo v naši družini je podedoval skrb in ljubezen do Živah. In to sem bila jaz. Že od prvega leta svojega življenja sem si želela psa. Pa ne kakršnega koh. Imela bi hrvaškega ah škotskega ovčarja. Želja se mi je izpolnila. Dobila sem hrvaškega ovčarja. Bil je črne barve in sijočih modrih oči. Vsakogar je pozdravil s prijaznim laježem. Vendar ni dolgo živel. Ko je 15. septembra'umrla moja babica, je odšel po njeni sledi. Prišel je do kraja, kjer je babico povozil avto. Stekel je na sredino ceste, ki je bila prazna, potem pa je prihrumel tovornjak in ga povozil. Njegove tačke so odletele proč. Stekla sem na sredino ceste in ga pobrala. Ni me bilo sram prijeti krvavečega psa. Odnesla sem ga k očetu. On pa ga je odnesel domov. Skopal je jamo in zbil krsto iz desk. Poslovila sem se od njega in pokopala sva ga. To je resnična zgodba, a še vedno ne dojemam, zakaj se tovornjak ni ustavil. Slovenski rek se glasi: KDOR ŽIVALI NA MUČILA DAJE, TISTI SATANA V SRCU VARJE. Patricija Peklar, 4.b OŠ Vransko Bili smo na Bukovici Poletni dnevi so se prevesih v lepo pisane jesenske dni. Z njimi je prišel mesec september, ki je mesec športa in rekreacije, nadaljeval pa se je v teden otroka, ki je letos potekal od 14. do 10. oktobra. V teh dneh smo se v vrtcu Zabukovica ubadah z dejavnostmi, ki so bile povezane z že omenjenimi temami, zaključili pa smo jih 9- oktobra, ko smo se skupaj s starši odpravih na izlet na Bukovico. Ob 9. uri smo se zbrali pred gasilskim domom v Zabukovici, si oprtali nahrbtnike, v katerih je vsakdo nosil rezervna oblačila, prvo pomoč, vrečko za smeti, kostanj in seveda malico. Veseh smo se odpravih na pot, ki se sprva položno dviga proti vrhu Bukovice, se po nekajminutni hoji dvigne nekohko bolj strmo in se prav pred vrhom zopet zložno vije do koče. Še vedno dobre volje, vsi klepetavi in zaradi tega še bolj zadihani smo prispeli do lepo urejene okohce koče, posedli na klopi, razrezali nahrbtnike in se lotih malice. Po tem polurnem počitku smo pričeli z dejavnostmi. Nabiranje suhih vej za kurjenje so prevzeh otroci, jih spretno lomih in dajali staršem, ki so se ponudili za peko kostanja. Mamice so rezale kostanj in zvijale vrečke iz papirja, v katere smo potem natrosili pečen kostanj, med čakanjem nanj pa so otroci imeli možnost lepiti in ustvarjati iz naravnega materiala, izdelovati papirnate verižice, gugati na gugalnicah. Na razpolago jim je bila tudi vsa bližnja okohca koče, kjer so se lahko po mik volji lovih in se tako nadihali svežega bukovega zraka. Seveda si tudi notranjosti koče nismo pozabili ogledati, si v njej privoščiti čaj, kavico ah pivce, otroci pa tako željne sladkarije. Pojedh smo še kostanj, uredili prostor za sabo in ga ob 12. uri zapustili takšnega, kot smo ga našh. Vsi smo bih zadovoljni, veseh in dogovorjeni, da se bomo takšnega izleta še udeležili. Mi smo se imeh lepo, vas pa vabimo, da se kdaj odpravite v naravo po gozdnih poteh, kjer so misli jasnejše, pogovarjanje s soizletniki pa bolj zabavno in ustvarjalno. Hoja utrjuje mišice, sklepe, dihala, srce, ožilje, pospešuje prebavo, nas telesno in duševno sprosti ter vodi do lepot neokrnjene narave. Vse to pa so nasveti za zdravo in srečno življenje. Alenka Lepo, da ste bili z nami Letošnjega prvega kulturnega dneva se bomo vsi v osnovni šoh Prebold še dolgo radi spominjali. Ker je potekal pod geslom Sožitje generacij, smo si seveda zaželeh srečanj, skupnega dela in pogovora z dedki, babicami, ljudmi, ki znajo polno živeti, ki so modri, izkušeni, imajo čas in vse to radi dehjo z drugimi. Več kot osemdeset gostov smo imeh ta dan, 15. oktobra, in prav vsi so našemu dnevu dodah zrnca plemenite ustvarjalnosti. Doktor Anton Trstenjak, velik znanstvenik in še večji poznavalec človeka, njegovih poti in stranpoti bi nas za tak dan zagotovo pohvalil. Takole je pred leti zapisal: “Tako hitro živimo, da nimamo časa biti srečni, ker za srečo se je treba ustaviti in jo uživati, za to pa nimamo časa ...” Tudi drugo misel akademika Trstenjaka, “s pomanjkanjem časa je povezana usoda družine", starši in učitelji mnogokrat lahko slutimo in potrdimo v svojem življenju in pri delu. In kaj lahko storimo? Res ni potrebno organizirati kongresov, okroglih miz, seminarjev, treba je ... imeti rad. Narediti korak. Napisati vabilo. Zavrteti telefon. Kako zelo potem žarijo zvedave očke tiste- ga, čigar dedi je ves razred navdušil za rezbarjenje! Nič manj ne greje misel, da so nas odprtih rok sprejeli na kmetiji in z nami ličkali, da nam je čebelar ponudil svoj najboljši med, da bo spomladi v zabojčkih pred šolo zacvetelo sto in več tulipanov, ki smo jih sadik skupaj z babico, ki se na rožce dobro spozna. Zares težko je omeniti vse, s čimer smo se ukvarjali v naših delavnicah. Pozabljena stara opravila, najboljši babičini recepti, uporabni okrasni predmeti, cvetlični aranžmaji in slike na steklo, ki bodo polepšale prostore doma starejših občanov in še in še. Podarili smo si čas, tako kot ga je Mah princ svoji najljubši vrtnici.Ob delu so izginile razlike v letih, pomembno je bilo, da kaj lepega ustvarimo, se znamo poslušati, zmeniti, se iskreno čudih, spoznavamo nove spretnosti in imamo prijeten dan. Bil je droben prispevek mednarodnemu leht starejših. Bil je topel jesenski dan. Lepo, da ste bih z nami. Bilo je kot praznik. Marija Smrke Mednarodno leto starejših Na razredni uri v 5. a razredu OŠ Prebold smo kramljali o starejših ljudeh, razmišljah smo še posebej, ZAKAJ JE LEPO IMETI BABICO IN DEDKA. - Babica in dedek nam velikokrat pomagata in se tudi poigrata z nami. - Babice nam pomagajo in nas učijo delati. - Babice in dedke imamo zato, da jih imamo radi in jih spoštujemo, včasih jih tudi kaj sodobnega naučimo. - Babica mi marsikaj pove o preteklosti. - Babico potrebujemo, če nas v šoh začne boleh glava, pa nimamo nikogar doma. Babica je vedno doma, zato lahko gremo domov. Babico imamo tudi zato, da nam včasih kaj da. Babica je zelo prijazna. - Babica mi marsikaj pove in mi pomaga pri domači nalogi. Včasih, kadar potrebujem kaj, mi da in jaz se ji zahvalim. - Babica je kdaj moja rešitev iz težav. Zelo vehko mi pomeni, mi je kot mamica. Pove mi, kako so živeli včasih, me pazi, mi pomaga in me vehko nauči. Je del mojega življenja. Imam jo zelo zelo rada. - Če imaš kakšno skrivnost, jo lahko brez skrbi zaupaš babici in stala h bo ob strani. - Babice imamo zato, da nas imajo rade in nas učijo delati, da bomo znah delati, ko bomo veliki. Jaz dedija nimam več. Škoda, da se nisva poznala. - V Šempetru v Savinjski dohni imam babico in dedka. Oba sem marsikaj naučila in onadva sta naučila mene. Včasih jima pomagam na polju in imam tudi svojo muco. Kadar pridem, zaslužim 1.000 SIT ah pa tudi več. Svojo babico in dedka imam zelo rada. - Moja mama je “fajna” mama. Kuji rečem, mi izpolni in me vehko nauči. - Dedek in babica sta mi všeč, ker zaslužim “cvenka”, kadar jima pomagam. - Moja babica me je naučila poštevanke in branja, včasih pa jaz kaj naučim njo. Moja babica je superbabica. Imam jo rad. Učenka in učenci 5. a utri n Mladi november 1999 n SavinjsjrvjfnlinßJ Študentski klub Žalec se je razširil Študentski klub Žalec se je razširil in postavil na noge mladinsko sekcijo. Sekcija naj bi združevala vse srednješolce, ki le imajo veselje do članstva v neki takšni instituciji. V klubu naj bi se dogajalo marsikaj zanimivega. Veliki projekti so na vidiku za Študentski Klub Žalec. Klub bo organizator poslovilnega koncerta Interceptor 27. 11. v Gotovljah. Obljubljeno je veliko zanimivih stvari, saj se bodo Interceptorjem na tem koncertu pridružili še Miladojka Youneed, Kaoz iz Velenja, Coma iz Petrovč, Hailenstein iz Polzele, Weeping Willow in Giljotina iz Celja. Koncert bo zaključil desetletno kariero “težke”, dobre, metalne žalske skupine. Po neuradnih virih smo izvedeli tudi, da se misli pevec skupine Gregor Čulk mlajši s skupino pokopati .V tej novici so bile omenjene tudi krste ... Dajmo se presenetiti! Klub bo enkrat mesečno pripravljal oddajo na Savinjski televiziji STV. Oddaje bodo namenjene dejavnostim kluba in novostim, ki se ga posredno in neposredno zadevajo. Sedaj je klub, kot smo že omenili, razdeljen na dva dela. To sta študentski in mladinski del. Vsak deluje zase, z močno medsebojno pomočjo. Mladinci bodo, prav tako kot študenti, organizatorji svojih prireditev. Petek je bil določen kot dan mladincev v Študentskem klubu Žalec. To pomeni, da je vsak petek v letu vsesplošno druženje dijakov interesentov-potencialni članov in članov, ki bi radi pripomogli k rasti te žalske institucije. Mladinska sekcija vam ob petkih ponuja zdravo zabavo in prijetno in seveda kvalitetno preživeto petkovo noč. Vrata so vam odprta od sedme ure zvečer. Vsi, ki ste zainteresirani, da bi bili del neke “zdrave” stvari v Žalcu, lahko to postanete s potrdilom o šolanju, ki bo služil kot dokaz, da res obiskujete neko šolo in da vas standardiziran način življenja sili v nekaj drugačnega, v nekaj več, kot pa ste poznali do sedaj. Zabave, kresovanje, predstavitve tujih in neznanih dežel sveta z diapozitivi, koncerti, časopis, mesečne oddaje, po možnosti tudi radio - PO MOŽNOSTI !!! in še marsikaj drugega lahko pričakujete od te Prodaja gradbenega in tehničnega blaga iT Dobrteša vas 46 b ŠEMPETER 063/ 702-231 UGODNA POSOJILA OD 1 leta DO 3 let ZA VES GRADBENI MATERIAL Ponujamo vam * vso opremo za kopalnice in stanovanja (pohištvene cevi, vijake, izolacije ... ) * Novoletne okraske za lepši božično-novoletni čas KUPLJENO BLAGO DOSTAVIMO NA DOM I K À mtmut Šempeter v 5. d. 13a tel. 063/701-547 , Celje, Ul. mesta Grevvenbroicha 9 ' Vtnm-Mi c /\4: IÄC4 A4, barvno, 180 SIT vezava fotokopij od 260 do 300 SIT M KMGS©© ©Gi^KIO© ©d® PHQSàMA ŠTVmmSKm OSZ^TFO© IHG.*** VSI ČLANI NAŠEGA SERVISA IMAJO: D 10% popust pri opravljanju vozniškega izpita pri Avtošoli MAZZONI v Žalcu, tel.: 717-570 D 100 SIT popusta pri ogledu kinopredstav v kinu Žalec - kupončke za popust dobite na našetn servisu Trgovina IRA Hmeljarska 15, 3312 Prebold Tel.: 063/724-554 Herman Albin, s.p. slikopleskarstvo in izdelava plastičnih fasad Soseska 12,3312 Prebold, OD OPEKE ... DO STREŠNIKA - in še mnogo veš! NA NAŠIH PRODAJNIH MESTIH VAM PO UGODNIH CENAH NUDIMO VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO KRITINE: BRAMAC, TONDACH, SALONIT, CREATON TER OSTALE HIDRO- IN TERMOIZOLACIJE APNO, CEMENT, MALTIT FASADE IN FASADNE SISTEME BAUMIT, JUG in TIM SCHIEDEL DIMNIKE ARMATURNE MREŽE IN BETONSKO ŽELEZO ROBNIKE, TLAKOVCE, BETONSKA KORITA OPEKO IN OPEČNE IZDELKE VSEH VRST TER OSTALE IZDELKE IZ BOGATE PONUDBE • IZKORISTITE AKCIJSKE CENE IN GOTOVINSKE POPUSTE e NUDIMO VAM MOŽNOST DOSTAVE Z AVTODVIGALOM NOVO**NOVO - PRODAJA VSEH VRST PIROTEHNIČNIH IZDELKOV ZA POPESTRITEV NOVEGA LITA V trgovini vas pričakujemo vsak dan od 7. do 19. ure, v soboto od 7. do 13. ure. V SAM-u NISI NIKOLI SAM GARANT d.d. POLZELA GJRflNr Industrijska prodajalna POLZELA %P°LZELA tel.: 063/7037 130, 7037 131 UGODNA PONUDBA V INDUSTRIJSKI PRODAJALNI velika izbira vseh vrst pohištva po ugodnih cenah <*- dodatno znižanje omar z drsnimi vrati - 15 % razprodaja opuščenih programov in vzorčnih sestavov - izjemno ugodno «r RAZPRODAJA PROGRAMA COMPO - znižanje 30 % NOVO*NOVO*NOVO: PROGRAM G - 2000 Delovni čas prodajalne: od pon. do pet.: od 8. do 18. ure, ob sobotah: od 8. do 12. ure. POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ DOM! J \ VABLJENI V PRENOVLJENI SALON POHIŠTVA! J HČI # L^l/. \P Vf i ▼ Veterinarska ambulanta FARMA, d.o.o. Podlog 1,3311 Šempeter (zasebna veterinarska ambulant^ Ambulanta je odprta od 7. do 9. ure in od 17. do 18. ure. Tel.: 701-323 DEŽURSTVO 24 ur. Mobitel: 0609 646-202 november 1999 Kronika Julijana, Usoda je Sako hotela, Le teke, draga zena Julka, je vzela. In vendar vrnitve tvoje ni nazaj. Je tvoj dom se zmerom prazen, A ni. verjeti, da si se za vedno poslovila. Niti zlogom mi nisi rekla, ko si šla od doma, A nikdar ne boš pozabljena. V SPOMIN 26. novembra bo minilo žalostno leto, odkar te več ni, draga žena JULIJANA PREDOVNIK iz Dolenje vasi pri Preboldu. Žalujoči mož Janez Pred letom potop V začetku novembra so mnogi Savinjčani s strahom pričakovali kakšno močnejše deževje, ki bi ponovno povzročilo poplave. Spomin na lanski 4. november je še zelo živ. in za mnoge zelo boleč. Na območju Vranskega in Malih Braslovč je pričela voda poplavljati 4. novembra zvečer, čez noč pa se je vodna ujma nadaljevala ob Bolski, Ložnici, Savinji in njihovih pritokih navzdol. V četrtek, 5. novembra, so bile zaradi vode in plazov neprevozne številne ceste, v Preboldu, na Vranskem in v Taboru ni bilo pouka. Poplavljena so bila mnoga podjetja, izredno škodo je voda naredila Tekstilni tovarni Prebold. Prve ocene za Spodnjo Savinjsko dolino so napovedovale več kot milijardo tolarjev škode, mnogo posledic poplav pa tudi po letu dni še ni odpravljenih. K. R., foto: D. N. Obnovili vaško kapelo Na sredi vasi Poljče v občini Braslovče so ponovno blagoslovili kapelo, posvečeno svetima Roku in Valentinu. Kapela je stara več kot sto let, bila pa je že potrebna obnove. Sedaj je zelo lepa, krasijo jo poslikave Petra Bizjaka s Polzele in kip Lurške Marije. Največ zaslug pri obnovi imata Viki in Marija Podbregar, pomagali pa so tudi drugi vaščani. Ob slovesnosti se je zbralo veliko krajanov, Impelo pa sta blagoslovila braslovški župnik Jože Zidanšek in Ivan Napred, župnik iz Šmartnega ob Paki. S tem se je tudi ta kapela pridružila vrsti drugih, ki so jih v zadnjih letih obnovili v braslovški župniji. T. T. Rečica Bolska seje 5. novembra lani spremenila v obilno reko in ponekod v veliko jezero, kot na primer v Preboldu. Prometni znaki niso nič krivi jalno AC Levec. Odnesel je dva avtoradia in štiri zvočnike, s tem pa lastnika Milana P. oškodoval za okoli 100.000 tolarjev. Mrknili štirje zaboji Z nakladalno-razkladne rampe podjetja Hmezad Export - Import Žalec so 6. novembra izginili štirje kartonski zaboji, v katerih je bilo 7200 metrov mrež za suhomesnate proizvode. Mreže bi moralo dobiti podjetje Nam trade, d.o.o. iz Pondorja, ki je zaradi tega oškodovano za okoli 200.000 tolarjev. Gume ga niso zanimale Vulkanizerske delavnice so imele v prvi polovici novembra veliko obiskovalcev, ki so želeli predvsem zimske gume. Obvezna zimska oprema pa vlomilce očitno ne zanima, vsaj tistega ne, ki je v noči na 13-november vlomil v vulkanizersko delavnico v Trnavi. Odnesel je namreč GSM aparat in štiri neizpolnjene čeke. Alojz L. je bil zaradi vloma oškodovan za 60.000 tolarjev. Vlom v All Sports V noči na 15. november je bilo vlomljeno v izložbeno okno trgovine All Sports na Šlandrovem trgu v Žalcu. Iz izložbe je izginilo več nožev, nabojev in zračna pištola, v skupni vrednosti približno 100.000 tolarjev. Vloma je osumljen D. M.. Prometni znaki so pogosto tarča nepridipravov, ki ne vedo, kaj bi počeli s svojo energijo, čeprav so včasih resnici na ljubo enostavno “napoti” kar voznikom samim. Takšno početje pa ni poceni, vsaj ne za občine, ki so dolžne financirati prometne znake. Pogosto se dogaja, da so celo novi znaki takoj uničeni. Nekateri menijo, da so za večino tega vandalizma krivi otroci, prav gotovo pa nekateri takšni otroci štejejo že kar precej let. ZAHVALA Minilo je žalostno leto, kar Te, draga Mica, ni več med nami. Ostajaš pav naših srcih. Radi bi se zahvalili vsem, ki obiskujejo Tvoj grob, prižigajo sveče in prinašajo cvetje. Najlepša hvala gospe Idi Završnik za njene lepe besede, ki jih je napisala v spomin nate, ob prvi obletnici Tvoje smrti. Vsi Tvoji Prebold SER VIS GOSPODINJSKIH APARATOV ANTON KITEK, s p. Kasaze 107g, Petrovče tel.: 063/ 708-256 mobitel: 0609/ 632-660, GSM: 041/ 632-660 POPRAVILA: • pralnih strojev • štedilnikov • sušilnih strojev • zamrzovalnikov • HITRO • KAKOVOSTNO • V NU/NIH PRIMERIH TAKO/ • / N iS im ) n Po plašč brez plačila V prodajalni Nataša v Žalcu so imeli zadnji vikend v oktobru tudi kupca, ki je potreboval zimski plašč, očitno pa ni imel denarja zanj. Tat je izkoristil zmanjšano pozornost prodajalcev in z obešalnika vzel plašč, nato pa mimo odšel iz prodajalne. Sebi je prihranil, trgovino pa oškodoval za 37.500 tolarjev. Kraja ur V noči na 4. november je neznanec vlomil v trgovino Kamelija na Mestnem trgu v Žalcu. Razbil je dvojno steklo izložbenega okna in ukradel devet moških ur. Lastnica Ljerka P. je oškodovana za približno 180.000 tolarjev. Skozi izložbo po avtoradio V noči na 4. november je nekdo skozi izložbeno okno vlomil v proda- Umrl Albin Vipotnik Kot je sporočila Zveza združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije, je pred dnevi v Ljubljani umrl nosilec partizanske spomenice 1941 Albin Vipotnik. Rojen je bil pred 93 leti v Zabukovici. Že kot zelo mlad delavec - ključavničar se je vključil v delovsko-prosvetno društvo Svoboda, zatem v sindikat rudarjev, leta 1935 pa v Komunistično partijo. Bil je udeleženec ustanovnega kongresa Komunistične partije na Čebinah in aktivist Osvobodilne fronte na območju Savinjske doline in Štajerske. Po vojni je bil več mandatov poslanec v skupščini SFRJ in skupščini SR Slovenije. Savinjske doline MÜS ZAHVALA Ob boleči izgubi očeta FRANCA CAGLICA iz Žalca se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste bili z nami v teh trenutkih. Sinova Branko in Bojan z družinama Vdana v božjo voljo je živela in umrla ZAHVALA Ob nenadni smrti naše drage mame, stare mame in babice ANGELE TAVČER z Brega pri Polzeli se od srca zahvaljujemo vsem, ki ste se prišli v tako velikem številu posloviti od naše mame in jo pospremiti na zadnjo pot. S tem ste ji izkazali svojo ljubezen in spoštovanje. Hvala za vse ustno in pisno izrečene besede sočutja, za cvetje, sveče, sv. maše in darove za cerkev, še posebej pa g. Petru Pungartniku za lep nagovor, moškemu pevskemu zboru za žalostinke in g. župniku Jožetu Kovačecu za duhovno spremstvo in tolažilne besede. Hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakor koli pomagali. Vedno Vam bomo hvaležni! Vsi njeni ZAHVALA V tihem jesenskem dnevu nas je nenadoma zapustila naša draga sestra in teta JOŽICA SULER iz Kasaz 90 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebno se zahvaljujemo pogrebni službi Ropotar, godbi na pihala Liboje, g. Srebotu za odigrano žalostinko, govorniku g. Mlinariču in ge. Jožici Ocvirk za ganljive besede slovesa in g. dr. Đuriću za vso skrb in pomoč pri njenem zdravljenju. Iskrena hvala tudi Marjanu in Marici Videc, Duški in Jožetu Neuholt, Jožici Čadej ter vsem ostalim, ki ste ji pomagali lajšati ure samote po moževi smrti. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame JUSTINE MARINC iz Prebolda se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za darovano cvetje, sveče, svete maše in izraženo sožalje. « Iskrena hvala pevcem, govorniku Rudiju Hermanu in gospodu župniku za opravljen obred. Žalujoče hčerke: Jožica, Mirica in Pavlika z družinami v SPOMIN 7. decembra bo minilo 15 let, odkar je komaj v 32. letu starosti prenehalo biti plemenito srce našega ljubega edinca TONIJA JUGA iz Žalca. Bil si nam smisel življenja, veselja in ljubezen. Vendar boš ostal v naših srcih in čas nikoli ne bo izbrisal spomina nate. Tvoji ljubeči: mami, ad, žena Danica in sin Boštjan Zahvala Umrla je draga ELIZABETA MASTNAK Sedminekova Lizi iz Zgornjih Roj. Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, duhovniku in pogrebni službi Ropotar. Vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi naše dobre mame MARIJE ŠKETA iz Orle vasi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in za darovane maše. Hvala pogrebcem, govorniku, pevcem in g. župniku Zidanšku za poslovilne besede, patronažni sestri Anici in dr. Podbregarjevi za pomoč v času bolezni. Žalujoči: hčerka Marinka z družino in sin Jože Bolečina da se sirici, tudi solze zatajiti, le ljubljenega sina, očka, brata ne more nibče nam taniti. V SPOMIN DANIJU CRNJAVICU iz Pongraca 8. decembra bo minilo žalostno leto, odkar si odšel od nas. V naših srcih boš ostal za vedno. Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njegovem preranem grobu, prižigate sveče in se ga spominjate! Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Vsi njegovi ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi ljube žene, mame, stare mame in sestre KAROLINE FONDA iz Kamenč 15 se iskreno zahvaljujemo sosedom za nesebično pomoč, župniku g. Zidanšku, ge. Ropotarjevi za poslovilne besede, pevcem ter prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter nam ustno in pisno izrekli sožalje. Žalujoči: vsi njeni [POXBUMSMI S1MMME (E 3 § tf H H !£ Matke 8/a, 3312 PREBOLD Tel.: 063 724-206, 041 666-598 • mmm Če bi solza Te zbudila, zemlja ne bi Te zakrila. Zbogom, Malli, sladko spavaj. '■ j. » ZAHVALA Ob težki bolečini, ki jo preživljamo ob nenadni izgubi drage hčerke in sestre MALO SATLER z Brega pri Polzeli se zahvaljujemo vsem, ki z nami sočustvujete in ste nam stali ob strani v najtežjih dneh. Zahvala pevcem za odpete žalostinke, hvala Tovarni nogavic, pogrebni službi Ropotar, g. župniku Jožetu Kovačecu, govornikoma ter vsem ostalim, ki ste nam bili kakor koli v pomoč. Žalujoči: mama in sestre ter svakinja z družinami ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega sina in brata v v ' FRANJA MIKLAVZICA iz Tabora se zahvaljujemo častni straži premogovnika Velenje in godbi premogovnika Velenje ter ZSAM Savinjske doline. Se posebej se zahvaljujemo osebnemu zdravniku dr. Petru Strouhalu za prizadevno zdravljenje in pomoč v času njegove bolezni. Hvala gospodu župniku Poldetu Selčanu za opravljen obred in pogrebni službi Ropotar za vestno opravljeno delo. Hvala tudi vsem sosedom za darovano cvetje in sveče ter vsem ostalim, ki ste ga pospremili na njegovo prezgodnjo zadnjo pot. Žalujoči: mama, brat Damjan z družino in sestra Marjana z možem Kapitalni siile v Preserjih Lov na sulca se prične vsako leto s 1. novem-! brom. Letos se je takoj na začetku lovne sezone na sulca ribiška sreča nasmehnila Robiju I Urlepu iz Paške vasi, ki je s pomočjo Srečka j Dreva iz Velenja iz Savinjepotegnil na suho 94 j cm dolgega in 9,8 kg težkega sulca. Robi I član ribiške družine 3 leta in to je največji ulov, zato bo v prihodnje krasil njegov dom. T. T. Braslovški lovci pripravljajo koruzo za krmišča. Srečni ribič Robi Urlep s sulcem Lovci pripravljeni na zimo ^ Zelena bratovščina ima med svojimi odgovornostmi tudi skrb za divjačino pozimi, ko primanjkuje hrane. Tudi člani lovske družine Braslovče so se na zimo temeljito pripravili, saj imajo več kot 4000 ha velik revir. Gospodar družine je Jože Slapnik, ki je povedal, da za eno zimo pripravijo okrog 8000 kg koruze, poleg tega imajo dve krmni njivi na Dobrovljah za odvračalno krmljenje, imajo pa tudi več njiv za pridelavo koruze. Poleg koruze gojijo še ohrovt in topinambur, ki zraste do 1,5 m visoko in je divjadi postopen tudi v visokem snegu. T. T. NAROČILNICA Glede na to, da Utrip Savinjske doline prejemajo le gospodinjstva v Spodnji Savinjski dolini in da bi ga želeli prejemati tudi tisti, ki ne živijo tu, objavljamo naročilnico. Naslovljeni izvod Utripa Savinjske doline stane 200 tolarjev, letno naročnino pa lahko poravnate v uredništvu ah prek položnice, ki vam jo bomo poslali na podlagi vašega naročila. Veseli bomo vseh naročnikov, ki tudi drugod po Sloveniji in v tujini mislijo na Savinjsko dolino. Naročijo naj se tudi občanke in občani občine Tabor, ker Občina zanje ne bo odkupila izvodov in Utripa Savinjske dobne ne bodo več prejemali brezplačno. Spodaj podpisanih naslov:__________ naročam mesečnik Utrip Savinjske doline in se zavezujem, da bom letno naročnino (200 tolarjev za vsak izvod) poravnal v uredništvu / s položnico (obkroži). podpis:______________________________ Izdaja: Zavod za Kulturo Žalec; odgovorna urednica: KSENIJA ROZMAN; člani uredniškega odbora: EMILIJAN LESJAK, IVAN JOŠT, KSENIJA ROZMAN, LOJZE POSEDEL. MARIJAN TURIČNIK PETER GOM1NŠEK, RADO ROT.AR, ROMAN VIRANT; naslov uredništva: UTRIP SAVINJSKE DOLINE, til. Savinjske čete 4, tel.: 041 346 380; uredništvo: KSENIJA ROZMAN, TONE TAVČAR, DARKO NARAGLAV; tajnica uredništva: MARIJA CILENŠEK lektorica: MOJCA CESTNIK; naklada: 14.000 izvodov; tehnični urednik: Marginalija - VASJA KNAPIČ. oblikovanje in prelom: Marginalija - DARINKA KNAPIČ, tisk; TČR, d. d., Ljubljana, Dunajska 5. Pokličite brezplačno telefonsko številko in se dogovorite za nakup Brezplačno Vam ga v rdeči vrečki dostavimo na dom. Paket vključuje digitalni telefon, ki omogoča izpis številke kličočega, paket SiOL za dostop do interneta, modem ISDN ter nadgradnjo analognega priključka v priključek ISDN. Brezplačna priključitev terminalske opreme je zagotovljena! S se stroški Vašega pogovora ne spremenijo. Hitrost prenosa podatkov se poveča. Cena je 49.900,00 SIT Zdaj je čas! in vključuje DDV. Telekom V) Slovenije november 1999 Zanimivosti Savinjske doline