Poitnina plačana v gotovini AKO RABITE TISKOVINE* ILUSTR Al CIJE ♦ KATALOGE ALI PROSPEKTE TODA SE NE MORETE ODLOČITI, V KAKŠNI TEHNIKI NAJ SE IZDELAJO, BLAGOVOLITE SE OBRNITI VEDNO | NA NAŠE PODJETJE V VSEH POTREBAH VAM JE V TEH VPRAŠANJIH DRAGE VOLJE NA RAZPOLAGO UGOSLOVANSKA TISKARNA LJUBLJANA UMET« GRAFIČNI ZAVOD V KATEREM SO ZASTOPANE VSE MODERNE GRAFIČNE PANOGE VSA GRAFIČNA DELA SE IZVRŠUJEJO LEPO, SOLIDNO IN PO ZMERNIH CENAH BRZOJAVI: JUGOTISKARNA LJUBLJANA O PRORAČUNI IN PONUDBE NA ZAHTEVO BAKROTISK SVETLOTISK OFFSET ♦ TISK KAMNOTISK ♦KLIŠARNA* LIVARN ICA KNJI60TISK ILUSTRACIJE »Časopisje* knjigovez NICA ////// TISKARNA : .* • * ' Priporoča se trgovina pletenin in tkanin Ženko Hribar Celje vživaš že na zemlji raji OGLASE ZA »RAZGLED« SPREJEMA NOVINSKI BIRO, D^Z O.Z., LJUBLJANA, ŠELENBURGOVA 7 II. leyerjev leksikon vl2.vpolusnje vezanih zvezkih Umetniške rajglednice SO razglednic z« Din 15’ razpošilja 100 . . . »•- _ 300 . . 100 - E. Križman, Ljubljana n «0.^ r;iolednl- D1-n «JT Poštni predal Štev. 172 za vaakih 1000 komadov 7. popolnoma nanovo predelana izdaja 150 svetovno znanih sotrudnikov. Zanes" ljiv in koristen pripomoček za vsakogar. Nad 160.000 člankov — 5.000 slik, zemljevidov in načrtov meti tekstom — 81®. celostranili (% večbarvnih) slik — 1®® zemljevidov — 200 statističnih pregledov. Potrebno kakor vsakdanji kruli! dosedaj izišle zvezke I., II., IV., V. in Vi. po Din 450'- in III. zvezek Din 495-, posl jemo zaporedno proti plačilu na mesečne obroke po | DlN Naročite takoj sedaj Ostali zvezki izidejo v presledkih po 5 do 6 mesecev in jih pošljemo takoj po izidu. 100 NOVINSKI BIRO družba z o.z. UUBUANA, ŠELENBURGOVA UM CA 7/H »Slovenski Narodi« najstarejši, najpo-znatejši in dobro vpeljani slovenski napredni dnevnik nafbolfši insercijsHi organ Naklada 12.000do 15.000 Cjubljana Knafljeva ulica 5 Filip Bizjak krznarstvo Cjubljana, Šelenburgova 6 A Velika zaloga vsakovrstne moderne ko$u0ovine kakor tudi 3e izgotovljeniO koiuOovinastip plaščev, Jop, različniO boa in ovratnikov za dame in gospode i siiv i In ZJ Po polnoči Fot. TonU Krasote našega zasedenega ozemlia: Most čez Idrijco pri sv. Luciji ob Soči Pogled na središče Slovenije, glavno mesto Ljubljano z novo tlakovanim Kongresnim trgom, levo slovenska univerza, desno muzej Hožidar Jakac . Oton Župančič 148 'f-r-T' Oton Župančič (Ob petdesetletnici) Štirje prameni prevratnega solnca za našo novo pomlad: prvi je v polja sejal, s škrjančki se bratil, se v gozda šumenje prepletal, mlad, razočaran — že truden ugasnil... drugi je bodro bodril svoje druge in sebe prešinjal, ranjena roža ognjena, v poletu izgorel... 4 tretji je v kresu mogočnem trohnobo in stud, farizejstvo požigal, mavrica — se je v oblake in gore razpel za most preko solz in pohojenih src v prečiščena carstva . . . On je poslednji, četrti, in prvi. Treh bratov blestenje zajel je v trikrat prebodeno dlan in se sprostil v višine. Svetel in silen je, dedič in ves samoživ, zakrožil nad zemljico našo, pesmi sočne, skrivnostne njene poslušal in svojih jo peti učil. S solncem je sipal sijajino sveto duha nad domača somračja, z roko žarečo tokove tuje prestrezal, pota zakrita razkrival, srca v daljave pozival je k darovanjem . .. V fisočstoletno skalo jezika je dolbel postave, Mojzes prešernis naše besede ponos in pesem v cekine zveneče koval je. Male, najmlajše, najželjnejše v godbo je zbiral krog sebe.: Pridite, bratci, sestrice, zarajajte v zlatih pramenih 1 Tuje svetove je v zemljo domačo presadil, tvorec — vrtnar, skoz sito pretanko sejal njih semena — besede. Z večnim avonskim labodom je jadral med žarnimi solnci, z bistrim abejem Coignardom ves zvit moževa!, se s Cyranom košatil. * * * Zdaj je ves veder, čaščen v svoja najgloblja teta pogledal. . . Da bi nam zdaj še svoje najgloblje, najvišje povedali Povol Karlin Moderna stanovanja. Levo salon, desno spalnica Črno bela... Bonifacij Kokoš Mož ,in žena. On je imel ljubico, ona je imela ljubčka; sicer pa sta se kot mož in žena ljubila in se sijajno razumela. Po večerji sta obsedela pri inizi in pila črno kavo. Leno sta stegnila noge pod mizo in še bolj leno kramljala. Lenoba je svojevrsten užitek in mlada zakonca sta jo uživala z velikanskim razumevanjem. Ona je čitala inserate zadnjih dveh kolon, ki so navadno posvečeni različnim »Razno«, On je čital dnevne vesti, ki običajno pišejo o avan-ziranju ali odlikovanju politikov in še drugih takih zaslužnih ministrov in velmož. On se polagoma vzdrami: — Ti, kedaj pa je Crno-bela reduta? Ona se komaj zgane, puhne v zrak par oblačkov dima, ki diši (ali smrdi) po Šumadiji in leno in hinavsko zašepeta: — Ne vem. — Poglej, prosim te, morda najdeš datum na sedmi strani pod »Elitne prireditve«. '1 ukaj ni te rubrike. Ona, čeprav jc natančno vedela za datum, ker je zase trdno sklenila udeležiti se Čmo-bele«, se je hlinila še naprej in je končno razgrnila list ter pomežiknila na sedmo stran: 11. februarja, v veliki dvorani »Uniona«, — Ali misliš tudi ti na maškarado? Ne bi rekel dvakrat, da ne. Prejel sem davi v banki povabilo in bi morebiti šel, ker je to res prvovrstna elegantna prireditev. — Kaj misliš ti, a ? Tudi jaz ne bi rekla dvakrat, da ne. Baš prej sem si omislila lepo masko. Ti bi šel seveda tudi maskiran? Hm! Ne vem. Morda tudi. In sita se zamislila. Po kratki parminutni pavzi se on vzdrami, hoče nekaj reči, a sc Se zadnji hip premisli. Namesto tega seže po oigani, ki naj bi dišala po Havani, kajti natančno tako je bilo napisano na zlatem ovojčku, dosi ni bida importirana. Ona spet junaSko odpre usta: — Ti! — Kaj? — Jaz sem tudi zaito, da greva. — No pravi — Maskirana, seveda. — Masikirana. In spot se zamislita ... * . Dan pred Čnno-belo sedi on v banki in telefonira: — Tli, mucka, s svojo ženo sva se zmenila na črno-belo in sicer masikirana. Sijajno, ne. — Sijajno! — To se pravi, da bova lepo in mimo čakala poJ-nočnega demaskiranja na zofi, doma pri tebi! Sijajno, ne? — Veš, ti si tak lump, da mi kar imponirail — 1° se pravii, da boš ob osmih pri meni? — Do polnoči! Nato se odpeljem z avtom, da »spoznam« svojo ženo! — Ha! — Ha! >v Dan pred Črno-belo. Ona seže po telefonu in P«' ivoni. — Halo, isi ti Rudi? — Servus, dušica! No, kaj je? Kako jc? — vpraša nervozno Rudi. — Vse v redu! (Z možem sva sklenila, da greva n11 Crno-bwlo. Mislim, da bo zanj bolj črna, ker je dejal' da me iztakne, pa naj bom ic tako 7.veri/etui inaikir**1*- — Sijajno! Kedaj pa mislil, da boš pri nienii? — Ob osmih. In, pomisli, do polnoči. — Prekrasno! J — Glej, da bo lepo zakurjeno. Vse te dni mislim samo na tvojo mehko zofo! Le škoda, samo do polnoči! ... — Ali ne gre, da bi potegnila? — Ne morem, ker o polnoči sedem v avto in od-drdram, da »spoznam« svojega moža. — Haha! — Haha! Par minut po polnoči se mož in žena iščeta v splošnem vrvežu čmo-bele redute! Pri bifeju se srečata črno-beli pajac in belo-čma kolombina: mož in žena. Hahaha! Hahaha! — No? — No? — Si me spoznal? — Veš kaj! To ije pa že od sile! Ves čas zasledujem španjolko, trdno prepričan, da si to ti, na, pa najde, kar je povsem logično, pajac svojo kolombino! — Saj sem vedela, da me ne boš spoznal! — Ampak ta prireditev, 'kaj? Nekai impozantnega. — Nekaj čudovitega! — Ah, saj res, dolžan sem ti butil/jko šampanjca. — Ampak, kaj takega! — Zakaj pa tako neumno staviš? — Res, kar ponosen sem na svoijo ženo! — Jaz pa na svojega moža! — No, in si se zabavala, ves ta čas? — Sijajno! Najrajši bi, da bi črn o-bel a trajala kar štirinajst dni — nepretrgoma! Na vasi Vlad. Kapus Odpri, odpri Marjanica, nocoj je pozno že, vse vgasnjene so lučice in mamice že spe. Pod okno tebe treba ni, na vasi mi ne poj, več treba ti ni vriskati, saj drug je fantič moj. Ti kmalu se jokala boš, tožila za menoj, saj pravil je, da tretja si, ko pojde k njej nocoj. Njena urica... Ivan Lah Marjo je stanoval zadnji čas v vili zunaj mesta, kjer so se začenjali že mestni parki, ki so segali prav do njegovih oken. Bili so še nemi in molčeči kakor utrujeni od zime in so hlastno vsrkavali prve solnčne žarke, ki jih je prinesla zgodnja pomlad. Ko sem vstopil, je ležal na divanu pri odprtem oknu in gledal zamišljeno v svetlo jasnino, ki se je razlivala nad mestom. Poznalo se mu je, da ije utrujen in da igrajo daljne sanje pred njegovimi očrni. Takšen je bil vselej, kadar ga je objemala otožnost, ker je čutil, da se ne vrnejo več dnevi opojnih radosti, ki jih je bil preživel na jugu. Na mizi je ležala srebrna damska urica na črnem mramornatem podstavku. Poleg nje je stal v temnomodri vazi šopek pomladanskih rož in okoli njih nekaj knjig. To so bile njegove prijateljice, s katerimi se je razgovarjal v svoji samoti. Ozrl se je počasi,' kakor da se je predramil iz sanj. »Prav je, da si prišel,« je rekel, »rad bi s teboj rešil problem.« »Kakšen problem?« »Problem tiste-le srebrne urice.« »Zakaj?« »Meni se namreč zdi, da urica gre.« Prislušknil sem. Ne gre. Stoji popolnoma mirno. Ves čas kaže čez poldvanajstih.« »To je čudno,« je rekel, »a meni se je zdelo, da slišim njeno tiktakanje.« »To je iluzija.« Ali misliš, da iluzije niso resnične?« »Mislim, da ne.« »In vendar... V tej urici je živa povest. Prišla je k meni na nekak čuden način. Prej, ko je še ni bilo, je bilo pri meni vse tiho in samotno. Čas je bil kakor večnost brez izprememb in presledkov. Življenje se mi je zdelo, kakor ura brez kazal in številk. Potem je prišla k meni ta urica, kakor tih nasmeh skozi pomladanski gaj. Tiktakala je z brezskrbno radositjo in njeni kazalci so s čudovito natančnostjo kazali čas. Bilo mi je, kakor da me je prišla opominjat, da čas beži. Prej človek niiti ne misli na t^ke reči. Čutil sem življenje, njegovo enakomerno utripanje, beg trenutkov, večni kolotok; videl sem belo roko, ki jo je položila na mizo, in rdeče rože, ki so ležale poleg nje. Zato pravim, da je v nji zakopana povest. Tako sva živela skupaj vso zimo, Naenkrat se je ustavila, čutil sem, da se ije nekaj zgodilo. In zgodilo se je. Tista bela roka je izginila in rože so zvenele. Prišle so dolge noči. Pozneje sem naenkrat začutil, da urica BILJAM N VSE POTREBŠČINE ZA BILJARJE s MOLLER IN SINOVI / ZAGREB, GUNDUUČEVA UL. 35 l1 H V A HRV. TOVARNA ZA BILJARJE Nekaj neobnovljenih srečk za III. razred drž. razredne loterije je še na razpolago. Interesenti jih dobe v oglasnem oddelku „Jutra“ v Prešernovi ulici 4 ter v /Zadružni hranilnici", r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 19. zapet gre. Bilo je, kakor da se je prebudilo življenje. Sredi tihe noči se je začulo njeno tiktakanje. Bilo je popolnoma jasno in razločno kakor spomin. In je zopet ohstala. Postal sem pozoren. To so bili čudni pojavi. Morebiti sem poslušal s srcem ne s sluhom, a slišal sem popolnoma jasno in tudi kazalci so se premikali.« »To je 'bila iluzija.« »Zakaj bi bila iluzija, če je bila resnica. Ali misliš, da naša misel nima sile, da bi obudila življenje, kadar se je ustavilo? In da naiša čuvstva ne sežejo preko nais?« »To je proiblem.« »Da, to je problem. In od takrait čakam. V tem čakanju je del moje življenjske sile. Vse misli, vsa čuvstva se zbirajo v eno samo točko in, kakor da premagajo zastoj, poženo življenje v nov tek. In tudi urica je del življenja.« »To je mrtev stroj.« »Mrtev. A če je v njem živa povest. In kadar se povest oživi, se zdi, kot da se je zganilo življenje v njej. In urica gre. Gre, dokler vpliva moč misli in zopet obstane.« »Ti še vedno misliš na njo.« »Mislim. Nemogoče je — ne misliti.« Nastal je molk. »In mislim, da so to njene misli, ki bude življenje v tej drobni urici. Zato čimdalje bolj zastaja. Le redko zatiktaka po noči in se ustavi. Tako umira ljubezen... Umolknil je. Njegove otožne oči so se uprle na nepremične kazalce. Urica je zatrepetala in glasno za-tiktakala. »Čuješ?« »Cujetn. To je čudno.« Poslušala sva. Urica je šla popolnoma mimo in tudi 'kazalka sta se premikala. Naenkrat je obstala. »Da, tako umira življenje. In nekoč bo prišla do dvanajste. Morebiti bo takrat obstala za vselej. In tam, kjer je bila nekdaj mlada, bela roka, se bo pokazala bela koščena... To je življenje in smrt. Problem? Hm, morda prav tako naravno, kakor je vse, kajti vse življenje gibljejo neznane nam sile.« Zagledal se je zopet skozi okno v daljno sinjino, ki je sijala nad zemljo. Dolgo je gledal tako. Nazadnje sc je ozrl, kakor da so se mu vrnile misli. »Ali slišiš?« je rekel in je napelo poslušal. »Kaj?« »Urica gre ...« Urica ni šla. Stala je mimo, kakor mrtva je ležala na črnem marmorju. »Gre... Čisto tiho. Slišim razločno njeno tiktakanje. In bela rolka, tista mlada, njena sega po nji. In rože cveto. Pomlad je prišla ...« Legel je na divan in se zagledal v nebo skozi odprto okno. Leta 1839 ustanovljena TOVARNA DEŽNIKOV L. MIKUŠ, Ljubljana Mestni trg it. 25 Skrbno izdelovanje 1 — Največja i/.bira ! — Najnižje cone ! Preobleke! — Popravila! Najslavnejši filmski umetnik Charlie Chaplin Nokturno Tone Justin Hladna zimska noč je bila tedaj, kajne, Mirjam? Zvezdnata sicer, a vendar tako mračna in različna od poletnih noči. Mrtva tišina vsepovsod, ko sva sc penjala na oni breg, da se je zdelo, da plezava nekje v vsemiru iskat solnca in dneva. Vendar v meni ni bilo cilja, niti želj, niti misli. Brez radosti, brez hrepenenja kot brez žalosti ali želj — brez vsebine in zopet brez realnosti kot ona noč sama: hladna, temna, brezkončna. Celo najini koraki so zamirali v njej brezslišno in molčula sva, kot da sva v brezzračnem prostoru. Sledil sem tvojim korukom, kot sledi senca človeku in nisem niti enkrat pomislil: kam? Tedaj si se ustavila in obstal sem poleg tebe, nudeč ti zaprošeno prižgano cigareto. Zagledal sem sc v tvoje lice, na polu odprta usta, ki *° strastno vdihavala dim s svežim zrukom, na razžarjene oči, v zvezdaste zenice in v polmraku se mi je zazdeloi kot da je spregovorilo vse tvoje telo v enem samem ritmu vroče nebrzdane strasli. Kot da je zazvenel, klical glasno in melodijozno sumo z enim udarom ogromen bronast zvon v noč, prekinil njeno tišino in mir ter P napolnil vso s svojo loplo strustjo, da je zadrhtelo, zavibriralo v vsej prirodi mrzli in mračni vse do vsemir« in se dotaknilo celo zvezd, Gledul sein skozi polmrak, kako je drhte klica a vsu tvoja bit z vso elementarno strastjo in hrepenenje"1 Operna pevka gospa Ktith e Slal/er- Stotlerfeva kot Margareta v „Faustu", ki je z velikim uspehom že parkrat gostovala v ljubljanski operi za nečem tujim, hladnim, neznanim, za menoj, Ahasverom, za živim izrečnim kontrastom tebe same. Ne vem — ali je 'pritegnil tedaj mene tvoj žar, ali tebe moj hlad ali oboje naenkrat — strnila sva še v dolgem strastnem objemu ter pila iz usten medsebojno oba ekstrema. Kot plapolajoč kres, kot požar, kot pozabljenje vsega so bili oni trenutki. Toda čim so sc ločile najine ustni, da izpregovore nežno besedo — padla sva zopet nazaj vsak v svoj ekstrem, še večji, izrazitejši, nedosegljivejši. Kot da sva izšla trenutno iz intenzivno sijajne svetlobe bliskanja —-požrla nas je zopet noč, tišja, temnejša, groznejša. In tvoje besede so mi zvenele na uho, v dušo kot strastno topla pesem, ki nas boža, a ki ne more najti vhoda in poti v našo dušo. Pesem, ki plnka in prosi, da ji odpremo vrata, da se ogreje pri nas, a mi j« puščamo zunaj, da zmrzuje in umira v noči in zimi. Samo poslušamo in stojimo nepremično tiho saini v topli svetli sobi, gledajoč na črno okno brez želj, brez čustev, kot da smo prikovani na tla na eno mesto. •Ne morem, nočem te deliti' z nobenim na svetu, hočem da sl moj, popolnoma, ves mo| ali nič, hočem vso tvojo dušo — ali slišiš? Hočem, da mi daruješ vso svojo dušo.« — Mojo dušo? Kaj ti veš otrok, kaj je moja duša? Ali ako jo sploh imam? — »Ne ne — jaz jo čutim in ona me privlači, da že v tem čutim neko naslado, slast, pomešano z grozo, kot za nečem tujim, neznanim.« — — Duša? — ali misliš, da se more ona darovati kai kaka igračka ali cigareta, dokler se ne zavrže ali pokadi? Ali misliš, da se more odpreti široko kot vrata na skednju? Čuj: Bilo je bitij, ki so me zelo ljubila in ki me ljubijo še sedaj, ki jih morda jaz nisem ljubil nič manj, ali svoje duše nisem mogel podariti nobenemu. Vzeli so si jo sami, njen del, nekdo več, drugi manj, po okusu in potrebi in vsakega je zadovoljevala nekaj časa. Nekateri so se hoteli z njo celo igrati, misleč, da se igrajo z menoj, z neko stvarjo. Ali duša ni stvar. Ona zbeži in izgine, a more pustiti za seboj vse prej kot zadovoljnost ali celo srečo. A kaj je moja duša — jaz sam ne vem. Vem samo, da je varijantna in ekspanzivna do brezkrajnosti, večno nova, da je ogromna kot vesoljstvo, dokler more za-državati v sebi istega kot vse, kar vsebuje svet in življenje. Včasih je pretiha in prenežna pesem, drugič zopet divja pantera. Včasih je čista in prozorna kot gorski v.efec, drugič dušeča, razžarjena, suha, peščena puščava. Mogoče je niti jaz sam nimam v svoji oblasti in ne živi ona v meni, temveč jaz v njej isto kot ti, mogoče je ona vesoljstvo samo, v katerem se znam samo najti, razumeti ga in si prilastiti vse nijanse njegovih tajnosti, a mogoče nikakor celokupne njegove vrednosti in bogastva. Kako torej hočeš, da ti jo vso darujem? Ne, mpreš se mogoče zagledati, poglobiti v njo, spoznati jo za trenutek ali prilastiti si njen del, ali jo moreš izgubiti zopet popolnoma brez sledu. Če si gibčna, divja in neukročena pantera, uspelo ti bo to mogoče brez moje pomoči, ako pa je v tebi samo duša domače mačke —L potem bi bil vsak poskus popolnoma brezploden. Zaikaj jaz ljubim samo silo in moč, a ne onega, kar prosjači in plaka za drobtinico. Nocoj so goreli kresovi po gorah, Mirjam. Osamljen sem stal na griču in jih opazoval iz teme, ki me je ovijala in skrivala pred razigranim smehom in petjem kresne noči. Gledal sem, kako sp se prižigali in skakali stotero iz gore na goro kot iskre, zažareli in zaplapolali kot zvezde na večernem nebu, in vsa noč je' odzvanjala od smeha in petja. Stal sem nepremično kot volk v zasedi, samo oči so mi begale, iskajočc novih' plamenic v temnih daljavah. Tako kratko — in kresovi so pojemali in ugašali; drug za drugim, kot da jih tepta in gazi orjak z nogami, zamiral je smeh, utihnila pesem in zavladala je tišina, črna in mrka tema je vrgla iz zasede svojo zanko in jo zadrgnila in v tesnem, dušečem naporu je izdahnila je bilo nekaj neizrečno tesnega, slično grozi pred nepoznanim, ki jo., je občutil človek v meni. Nekaj me je stiskalo v grlu, ko sem se tipaje spuščal v dolino ... Ne, ni bil jok, Miriam, niti strah, a vendar poslednja svetla iskra v daljavi. Otoile gorčico je najboljša razgovorom ne bo je čakal Igo Syma tega zaprosil za < Igo Sym v Zagrebu c' Prišel je, da prisostvuje zagrebški premijeri svojega tretjega filma dunajske .Sascha«-produkcije »Tingl-Tangl« in da se osebno predstavi Zagrebčanom, posebno pa Zagrebčankam. Prosil sem ga ie pri prvi predstavi za kratek razgovor v ho-ttlu, katerega mi je ljiibeznivo določil za drugi dan dopoldne. Ko vstopim torej sledečega dne ol> določeni uri v foajč hotela »Esplanade«, kjer je ložiral Igo Sym za časa svojega bivanja v Zagrebu, opazim poleg drugih gostov štiri v mehkih risnr • »••• ' sedežih se zibajoče deklice s šolskimi torbami. Takoj mi je bilo jasno, koga čakajo in kaj hočejo, jasno mi je pa tudi bilo, da z mojim razgovorom ne bo nič, kajti dame imajo prednost. Razen tega je čakal Igo Syma tudi ravnatelj »Bosna filma« ter sem ga radi tega zaprosil za drugi čas. Po pregledu programa za tekoči dan mi reče: »Ob štirih popoldne se pridem v hotel preobleči; tedaj imam pol ure časa in med oblačenjem se bomo pogovarjali. Oprostite mi, ali res ne najdem drugega izhoda.« — Medtem sem imel priliko opa*Ati, kako so one štiri obozevateljicc filmskega igralca zardele od veselja in zadrege, ko ije stopil njih ljubljenec med nje, Jco se je pogovarjal z njimi in jim pisal avtograme. Rdečica jim je ostala, ko so odhajale, mogoče jim je ostala ves dan —________ Ko sem torej ob štirih popoldne potrkal na vrqta hotelske sobe, kjer je ibil nastanjen Igo Sym, me je sprejel v 'takem štadiju toalete, v katerem ne bi — po mojem takratnem mnenju — mogel sprejeti n. pr. dam. Drugega dne sem moral namreč spremeniti to svoje, mogoče že zastarelo mnenje, kajti Igo Sym je sprejel sledečega dne prenavdušene Zagrebčanke v istem stanju toalete, čeprav nehotč, kajti vdrle so enostavno v njegovo sobo — — Bil je torej po kopeli v pr^v početnem stanju oblačenja v frak, da nastopi ob 5. uri zopet osebno v kinu. Navil je gramofon in se začel počasi oblačiti. Igo.Sym je rojen leta 1896. v Innsbrucku, a starša so mu PoijakL V rojstnem mestu je obiskoval srednjo šolo in tu tudi maturiral. Nato se je s starši preselil v Varšavo. Tu se je po volji staršev vpisal na tehniko; poleg tega se je pa bavil z psihološkimi študijami, ker je vedno mislil na filrti. Že kot 161eten deček namreč, ko je bil vprvič v kinu, je le-ta napravil nanj tak vtis, da se je odločil, da postane filmski igralec. Toda takrat v Varšavi še ni bilo filmske industrije in on se je moral po želji staršev pripravljati za inženjerski poklic. Medtem je izbruhnila vojna in odšel je na fronto kot avstrijski ofeir. Po vojni je sprejel mesto bančnega uradnika v Varšavi, toda na film ni pozabil. Ko je čul, da hoče neki poljski režiser pričeti z ^inscenacijo nekega filma v Varšavi, se mu je takoj ponudil — in res, bil je sprejet in dotnl zaposlenje takoj v glavni vic^i današnjega filma. S tem, je bilo ugodeno njegovi želji in principu, namreč da začne z glavno vlogo ali pa nič. Igral je v Varšavi v treh filmih glavne vloge, izmed katerih je »mel film »Varšavski vampir« naj več ji lokalni uspeh. To je bilo leta 1925. Nekega dne je prirpel v Varšavo grof Saša Kolovrat — k>. *e kratkim preminul na Dunaju in bil ustanovitelj avstrijske filmske industrije ter firme »Sascha-Film« in ki je prav takrat iskal zasedbo vlog za svojo novo produkcijo. Bil je že v besedi z nekim operetnim pevcem, ko pa je videl Syma, se je takoj odločil zanj ter ga angažiral za leto dni k »Saschi« na Dunaj. Tu je igral glavno vlogo v filmu »Prater-inizzi« z Nito Valdi in Anny Ondro. To je bil njegov prvi avstrijski film, ki mu je pa že prinesel ime in popularnost. Naslednji njegovi filmi iste produkc)e so »Spoved vojnega kurata« in » 1 ingl-1 angl«. Zadnji sc je predvajal pred dobrim tednom v Zagrebu kot premijera in temu je prisostvoval Igo Syn' osebno. Pred kratkim je dovršil na Dunaju četrti film: »Kavarna Electric«, sedaj pa prične z »Cesarskim lovcem«. Do marca je pogodbeno vezan pri »Saschi«, potem bo pa prevzel angažma v Berlin. Medtem je že prišel šef »Olimp kina« »priganjati svojega dragega gosta in jas sem se poslovil. Pri odhodu mi je še zaupal, da nju Zagreb — ne da bi laskal — Ugaja nad vse pri* čakovanjc in posebno, da je vzradoščen nad prisrčnim in toplim sprejemom. Toplo mi je stisnil roko rekoč; »Srdačno pozdravite — euerc Leser driiben. Es tut mir leid, daB ich auch zu ihnvn nicbt persflnlich kommen kannl._____________ M. F. , f 'hodita- Kaiserje ve prsne karamele s..3jelkami Moj svetovni višinski rekord • Hawthome C. Gr»y '.*•. * '*»•; •#' ' 1 ' * i -Jr" Kaj obsuti človek, če se dvigne 13.000 m''Visoko, torej viSje, kakor je kdaj stopila človeška noga, tako visoko, da je zrak preredek za življenje, in pade toplomer na 60 stopinj pod ničlo? Pred nekaj tedni sem dosegel 12.945 m ter potolkel s tem vse svetovne rekorde, pa naj. si 'bo potem za letalo ali zrakoplov. V prihodnjih dneh se bom dvignil še enkrat, in prepričan sem, da bom dosegel več kakor 13.000 m. Dvignil sem se iz Scottfelda z balonom, ki. je imel 22,640 kubičnih metrov prostornine, toda ko sem dosegel višinski rekord, je pričel padati s tako hitrostjo, da sem moral skotiti s padalom iz njega, ker bi sicer prehudo treščil na zemljo. V višin* 12.800 m, ko sem si z umetnim vdihavanjem kisika .vzdrževal življenje, sem v tej grozni puščobi in miru poslušai s po mod jo svojega radioaparata nek jazz-onkester, ki je igral v. St. Louisu. Godbo sem sliSal jasno in čisto brez vseh običajnih motenj. In to je bilo edino, kar me je še vezalo s svetom, ki sem ga zapustil globoko pod seboj. Spodaj pod maoo, nad plastmi oblakov, v višini 3600 m, sta me stražila dva spremljevalca balona. V enem so imeli filmskega operaterja, v/drugem pa zdravnika. Pod njimi pa so zaikrivali oblaki zemljo, in le tu in tam se je zastor nepredirnih oblakov z« hip raptrgnl. Tedaj se nam je nudil krasen razgled "na reki Mississippi in Missouri, Nad menoj pa se je bočilo jasno nebo v v«) bajni sinjini. Prah, radi katerega vidimo eolnčno luč belo, tein pustil za seboj. Pri 12.200 m sem izmetal zadnji o»tanefc.1 2132 kg obtežilnega peska, kar je imelo kmalp za posledico, da je zrakoplov prenehal v dviganju. Toda na to sem bil pri-pravfien. Izdelal sem si posebna padala, ki naj ‘bi nosila vsak' posamezni koš celotne opreme. Tako sem zvezal padalo s cilindrom, ki je vseboval prej kisik ter ga vrgel čez krov, Radi redkega zraka in vdihavanja kisika sem toliko oslabet da M mi je zdel cilinder težak najmanj 70 kg, ko sam ga dvigati &e!z rob košare. Ko se je zrakoplov iznebil še te teže, se je dvignil zopet za nekaj sto metrov, kar mi je prineslo svetonrni rekord in pobilo zadnjega, ki ga je prošlo jesen postavil neki coski letalec z letalom in ki je dosegel višino 12.400* ja. Vedel sem, da je v balonu nad menoj samo še osmi del prvotnega plina, kjub temu da je bila oblika še popolnoma napeta. Ko je prišel zrakoplov v lažje zračne plasti in je zračni"pritisk pp!f, pustil, je. plin vhajal po cevi, ki je preprečila, da se ovOj tli razpočil. Dokler sem plul v visokih plasteh, je oftal balon napolnjen, ko pa sem se pričel spuščati navzdoJ, se je najbrž plin v zrakoplovu radi naraščajočega zračnega pritiska zgoirtiL Tako bi dosegel v najboljšem slučaju in z nezmanjšano i plina, ki sem ga še imel, z le pičlimi 2800 m* zemljo. Prišel je torej čas, ko sem moral nazaj na zemljo, Po-j' tegnil sem za vrvico ob ventilu in balon je začel padati. Padal je vedno hitveje in hitreje, kar pa sem mogel seveda (azbrati edinole s statoskopa, ki je kazal dvig in padanje. To padanje je zavzelo tako hitrost, da sem moral zmetati precej stvari čez krov, da sem vsaj malo zadržal prehitri padec. Prvotno *0 bilo je čudno, ko so jeklene poeode za ki«3k, ki »o tehtale naj-trostjo 50 cm na sekundo, toda moj balon je padal hitrteje, in , bilo je čudno, ko so jeklene posode za kisik, kv«0:tehtaie najmanj 11 kg> skakale navzgor, oziroma so letele v-i*ti vrsti z f balonom. Imel sem samo še dve bombi a, kisikom, baterija , akumulatorji, ki sem jo rabil za električno pregrevanj* v tvojem aparatu za umetno dihanje, dalje baterijo za r*(Uo in : končno še lesena stojalo za vreče balast«,. rtt *em vrjel,. ve4J' M:m niogel zmanjšaiti padanje. Pomagalo je le j malo. Običajno zgubi slabo konstruiran zrakoplov svojo o oliko pri padanju. Moj tega iz izvestnih vzrokov ni storil. Iz višine 2400 m sem zagledal vrh drevesa, ki je stalo tik nekega malega močvirja. Spoznal sem, da me žerne veter' natančno y 'smeri * proti.tem močvirju. Zrakoplov je padal s 550 m na minuto, to je približno im je dalo končno vendarle poivod, da sem v zraku zapustil 1 svojo zračno ladjo. Oprijel sem sc stranice košare, potegnil ca ventilovo vrvico ter jo pritrdil na košari. To radi tega, da bo balon ob pristanju zgubil ves plin in lepo .padel. Potem sem odskočU, potegnil vrv svojega padala — in že me je potegnil navzdol. Spodaj pa je krožil zrakoplov s Ulmskim operaterjem, ki je snlsn&l zadnje poglavje. > * ^ VK- Rešen moje tele, se je balon zoipet nekoliko dvignil 'in pristal, gnan od vetra, nekakih 16 km od mene. Jaz pa sem pristal 175 km oddaljen od prvotnega starta Pred dvigom sem Ido Kravanja (v sredi) t režiserjem injgravci v Nici Ali hočete k filmu? Nepregledne so vrste deklet in žena, ki hočejo na vsak način k filmu. Milijonske številke dosegajo pisma, ki prosijo za filmski angažma. Na tisoče in tisoče žensk potuje celo Peš, kar se je tudi že zgodilo — v filmski paradiž Hollywood, kjer se potem zgodi, da angažirajo od 3000 došlih deklet k večjemu tri. Tako v Ameriki. Tudi v Nemčiji je isto. »Samo da bi vedela, če sem za film sposobna.« — »Ali oi mi ne mogli pomagati z dobrim nasvetom?« — »Rada bi namreč k filmu, pa ne vem, če imam obraz za to?« -r- Tako *e glasi vprašanja, ki dnevno dežujejo v redakcije. Vsem, ki hočejo k filmu, izdajam s pričujočimi vrsticami čudovito tajnost poskusa, katerega blagovolite 'izvesti pred zrcalom. Potegnite ob bradi, ušesih in vrhu čela tangente, pa dobite lep SUrikotnik, katerega razmerje mora biti 2 : 3. Razdalja med obema očesoma mora biti natanko tako velika, kakor spodnja *irina nosa. Sirinn enega očesa pa naj znaša dve tretjini ustne Širine. To je vse, kar je treba v obrazu v zunanjem pogledu. Seveda je treba poleg tegu še nekoliko talenta, precej pnotek-c'je, izvrstne reklame in dobrega — managerja. ISTIH A Z1)RAV:..|| pripravil za vsako stvar poseben listek s prošnjo, naj najditelj izpolni papir v smislu prošnje in z ozirom na kraj in čas itd. Moji kolegi so se norčevali iz te moje zaupljivosti — toda ko sem zbiral potem čez krav zmetane stvari, sem jih od sedem komadov vendarle dob M pet nazaj. Ta uspešni rekordni polet — bil je moj 107. z balonom — je bil drugi tekom enega meseca. Pri prvem sem dosegel 8200 m, potem sem se radi utrujenosti in onemoglosti moral vrniti. Zmetati sem moral dve in pol toni peska čez krov. H koncu sem se onesvestil in v nezmanjšani višini me je veter cellih 45 minut poganjal sem in tja, dokler se nisem spet zavedel in potegnil za ventilovo vrvico, nakar sem začel padati. Izučen po takih skušnjah sem si za drugi polet omislil druge vrste vreče za pesek, ki so se odpirale spodaj in jih ni bilo treiba dvigati in metati čez krov. . Aparat za kisik sem izboljšal ter ga združil z votlim, z asbcsitom izoliranim cilindrom, ki VINx\> ZxV*- D A A\E +IN* OfoS P C D E ♦ ..Razgled" izhaja mesečno in stane celoletno Din 80'—, posamezna Številka Din S' — . Kdor ne vrne na ogled poslanega l*vo tekom 3 dni, ga smatramo za naročnika in Je dolžan plačati naročnino najmanj za '/, leta. Uprava in urednlfttvo (in, v Ljubljani, štlenburgova ul. 7/11. Izdajatelj: Novlnskl biro, d. z o. z., Ljubljana. Za uredništvo odgovarla: Kla Vse pravice pridržane. Ponatis prepovedan. Rokopisov ne vračamo. — Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel