Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - I Gruppo
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
G o r i z i a , Riva Piazzutta, 18 • tel. 3177
PODUREDNISTVO:
T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603
Polletna naročnina..............L	1.250
Letna naročnina.................L	2.500
Letna inozemstvo................L	3.500
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
	
	SV
Wi
Leto XVIII. - Štev. 6 (884)
Gorica - četrtek, 10. febr. 1966 - Trst
Posamezna številka L 50
jubilej ■ danes in HEKOč Tisoč let Cerkve na Poljskem
Proti koncu vesoljnega cerkvenega zbora je papež Pavel VI. večkrat poudaril to niisei: »Ta konec bo začetek mnogih stvari.«
Končan je 2. vatikanski koncil in že se pričenjajo ti dogodki: prvi — jubilej, ki bo trajal od 1. januarja do 29. maja 1966.
Glavna teža koncila je brez dvoma slonela na papežu in koncilskih očetih; oni so igrali glavno vlogo. Toda koncil je bil tudi naš s tem, da smo bili poklicani k sodelovanju in smo dejansko vseskozi sledili njegovemu poteku, spremljali vse ogromno delo z zanimanjem, z molitvijo in z raznimi pobudami, kakor je bilo pač v naših možnostih. Bazilika sv. Petra — središče koncila — je bila stalno predmet živega zanimanja celotne katoliške družine in, kot vemo, celo nekatoliške.
Velika ideja koncila, posrečena zamisel pokojnega Janeza XXIII., se je razlila iz Rima po vsej zemeljski obli do na jpreprostejše vasice. Pri temu imajo veliko zaslugo tudi radio, televizija in tisk. Preko teh obveščevalnih sredstev je bil ves svet kot občinstvo pred odrom; pritegnila so pozornost milijonov gledalcev, poslušalcev in bralcev, od radovednežev in vernikov do nasprotnikov.
SPLOŠNA ZAVEST
Ob koncu koncila je naš prvi občutek zadovoljstvo. Storjeno je bilo veliko delo. Cerkev je napravila velik korak naprej, cePrav je trenutno ta korak v glavnem satno še na papirju.
Zadovoljstvo pa je že bolj občuteno, če pomislimo, da imajo po koncilu zastavljeni načrti trdno podlago in gotovost za bodočnost: dobro vemo namreč, kam so naši koraki usmerjeni.
Danes se zavedamo, kaj je in kaj pomeni sedanjost, osvetljena nam je bodočnost, v katero stopamo z novimi po-Eledi in tudi očiščeni od ovirajočih škofij, kar vse nam da pogled v širino brez vsakršnega strahu.
V	ZGODOVINO JUBILEJEV
Iz sedanjosti gledamo v bodočnost, motamo pa zato poznati preteklost, zgodovino, da dobijo posamezni dogodki še Večjo povezanost.
Tudi jubileji imajo svojo zgodovino, s katero se hočemo bežno seznaniti.
Prvi jubilej, o katerem imamo zgodovinsko gotovost, je bil leta 1300 po odločitvi papeža Bonifacija VIII. O tem ®mo brali v šolskih klopeh, ko smo študirali Dantejevo »Božansko komedijo«. Temu jubileju je sledila dolga vrsta drugih, ha j prej vsakih sto let, nato vsakih 50 in Potem vsakih 25 let. To so redni jubileji.
Starejši ljudje bi se lahko spomnili jubileja Leona XIII. leta 1900. Nam so bližnji jubileji Pija XI. leta 1925, osebno smo doživeli jubilej Pija XII. leta 1950.
Jubilej Pavla VI. spada k izrednim jubilejem, je torej izven stoletnih letnic.
Takih jubilejev ni malo.
Že papež Aleksander V. je proglasil kar Pet izrednih jubilejev: ob priliki svoje izvolitve — leta 1655; leta 1656 in 1663 ob icžkih trenutkih za posebne potrebe Cer-kve; ter dva proti Turkom, ki so grozili Evropi, leta 1661 in 1664.
Sv. Pij X. je proglasil prvega ob 50 letnici proglasitve dogme Marijinega brezmadežnega spočetja ter še enega leta 1913 °b 16. stoletnici Konstantinovega miru.
Tudi zadnji cerkveni zbori so dali povod Jubilej. Po tridentinskem koncilu se vršil jubilej Pavla IV. leta 1560; po
|
*■ vatikanskem koncilu (čeprav z zamudo) Jubilej Leona XIII. leta 1879.
Majlzrednejši je bil jubilej Pija XI. — °d 2. aprila 1933 do 2. aprila 1934 — ob
19
stoletnici človeškega odrešenja.
»NOVOST« SEDANJEGA JUBILEJA
Jubilej Pavla VI. spada med izredne jubileje, ima pa novost, ki je ne srečamo trl prejšnjih.
V	jubilejnem letu je bilo do sedaj predpisano po večini romanje v Rim, k grobu
sv. Petra. Da bi še bolj usmerili prihod vernikov v Rim, se je ceio dogodilo, da so bili, samo za to dobo, odvzeti odpustki posameznim krajem, predvsem romarskim.
Novost sedanjega jubileja je v tem, da ima za središče stolnico posameznih mest in celo župno cerkev ali kak drugi primeren kraj, kar se doslej še ni zgodilo.
Namen vsakega jubileja je pridobitev odpustkov pod že določenimi pogoji. Letošnji jubilej pa ima tudi ta namen, da seznani vernike z delom koncilskih očetov, torej preučitev verskih resnic (poučni namen), zato so predvideni posebni govori ali tečaji, ki naj bi razlagali odloke koncila in vlili v vse željo po prenovljenju ter so obenem pogoj za prejem odpustkov.
Cilj je zgraditev duhovne Cerkve, nadnaravne in univerzalne družbe, ki se na tem svetu, ki trpi, dela in moli.
Vse to pomeni, da se moramo nasloniti na svoj krst, obuditi v sebi prvo seme milosti božje in uresničevati v našem zasebnem in javnem življenju to, kar nam ta zakrament nalaga, četudi moramo vsak trenutek računati z našo prirojeno slabostjo.
Jubilej, ki ga zdaj doživljamo, je torej prvi otipljiv začetek nakazanih dogodkov, ki se bodo vrstili in množili v pokoncilski Cerkvi.
Iz vsega tega naj privre v nas zavest žive, sodobne Cerkve, ki je z vso pripravljenostjo usmerjena v bodočnost, ki je odprta vsem, ki vzbuja okrog sebe vedno več zanimanja in pozornosti, čeprav nekateri ta napredek zavirajo.
Dušan Jakomin
Letos na velikonočno soboto bo minilo tisoč let, kar je sprejel krst poljski vojvoda Mječeslav I. Krščanstvo je prinesla v deželo češka knjeginja Dobravka, ki si jo je Mječeslav izbral za svojo ženo. Kmalu po krstu poljskega vojvode, se je tudi ves narod oklenil katoliške vere in ji ostal zvest do danes.
Srednji vek pomeni za poljsko Cerkev čas cvetenja in zorenja, pa tudi dobo hudih preizkušenj. Če smo morali Slovenci in Hrvati več stoletij prenašati turške vpade, so pa isto doživljali Poljaki s strani divjih Tatarov, ki so pustošili po Rusiji in Poljski in grozili vsej zapadni Evropi. Tedaj so prav Poljaki obvarovali za ceno hudih žrtev krščansko civilizacijo Zapada pred uničenjem.
V	17. stoletju so bili spet Poljaki tisti, ki so preprečili, da protestantski Švedi niso uspeli vsiliti krive vere osrednji Evropi. Tekla je kri, mesta so bila požgana, dežela opustošena, nasilje vsepovsod, a Poljaki so vzdržali. Švedi so se morali vrniti, od koder so prišli, a Poljska je ostala Rimu zvesta.
L. 1683 je bila ponovno Poljska tista, ki je rešila Avstrijo pogube. Turki so že stali pred' Dunajem in le nastop poljskega kralja Jana Sobieskega gre zasluga, da Turki niso uspeli. Bili so premagani ob dunajskem obzidju in dokonč-
MORO NI USPEL
Vladna kriza, ki se je pričela 21. januarja z odstopom Morojeve vlade, se je še bolj zapletla. Dasi je Moro prejel nalog od predsednika republike Saragata, naj sestavi novo vlado v okviru dosedanjega levega centra, se je kmalu pokazalo, da ne bo šlo tako lahko kot so sprva mislili.
Socialisti postajajo vedno bolj zahtevni in ob podpori Saragatovih socialdemokratov menijo, da je sedaj prišla njihova ura za vladanje v Italiji.
O.snoyno načelo v političnem življenju je, da se ena stranka ne vtika v notranje dogajanje druge stranke. Krščanski demokrati so se to pot odločili, da bodo
v	vlado vključili predstavnike vseh struj, ki v njej obstajajo, torej tudi Scelbo ali vsaj njegovega zastopnika. Scelba je znan kot odločen antikomunist, italijanskim levičarjem pa še posebno v neljubem spominu, saj je kot svoječasni notranji mi-
nister komunističnim krogom odločno preprečil vse njihove poskuse kaljenja javnega reda.
Nennijevi in Saragatovi socialisti so pa sedaj odkrili, da bi Scelbov vstop v vlado levega centra neugodno odjeknil v delavskih (beri: levičarskih) vrstah in paraliziral delo nove vlade, zato so se odločno izrekli zoper njega. Vodstvo Krščanske demokracije je smatralo tako ravnanje za nedopustno, saj pomeni diktat ene stranke drugi, zato je odločno vztrajalo na tem, da socialisti niso poklicani odločati, kdo bo iz vrst Krščanske demokracije prišel v novo vlado.
Tako je prišlo do zastoja v pogajanjih, kjor sta se obe strani pokazali za nepopustljivi. Moru ni kazalo drugega, kot da vrne Saragatu mandat za sestavo vlade. Predsednik republike je začel nova posvetovanja, ki bodo trajala do petka. Za sedaj so odprte vse možnosti.
Ruski vesoljski uspeh
Rusom je uspelo, da so po 9 poskusih z uspehom spustili na luno svojo avtomatsko postajo »Lunik 9«, ki je rahlo pristal na luninem površju in takoj začel oddajati slike z lunine površine. Polet »Lunika, 9« je potekal kar se da skrivnostno, saj o njem niso sporočilo drugega kot to, da so ga uspešno izstrelili.
»Lunik 9« tehta 1583 kg in je sestavljen iz treh delov: prava avtomatska postaja, pogonski sistem in predeli, ki vsebujejo aparate za usmerjevanje in za polet. Postaja je pristala na zahodnem delu lune, ki ga imenujejo »Ocean neviht«. Tam je površina sorazmerno gladka. Posnete so bile slike s soncem v različni višini nad obzorjem. Te slike bodo dale sedaj dovolj materiala za proučevanje lunine površine. 2e sedaj se je dalo na njih podlagi napraviti sledeče zaključke:
1.	Lunina površina je podobna gobi in bi jo utegnilo sestavljati vulkansko ska-
lovje, ki so ga močno načeli meteoriti.
2.	Lunina površina je bolj gladka kot se je do sedaj mislilo. 3. Zdi se, da na površini lune ni večjih plasti prahu, saj se vesoljska postaja ni pogreznila v tla.
Med prvimi, ki so Sovjetom čestitali na novem vesoljskem uspehu, je bil ameriški predsednik Johnson. »New York Times« je zapisail, da Sovjetska zveza prednjači, kar zadeva raziskovanja lune, glavni tajnik Združenih narodov pa je brzojavno čestital predsedniku sovjetske vlade Kosiginu z besedami: »Upam, da bo ta uspeh sovjetskih znanstvenikov pripeljal do večjega miru in do večje blaginje za življenje človeka na zemlji. Zdi se, da je »Lunik 9« obrnil novo stran zgodovine za nas vse.«
Po dveh dneh oddajanja so se električne baterije na »Luniku 9« izčrpale in ta je umolknil.
no zavrnjeni iz avstrijskih dežel.
Toda Avstrija je kmalu pozabila na uslugo, ki ji je storil poljski narod. V letih od 1772 do. 1795 si je skupaj s protestantsko Prusijo in pravoslavno Rusijo razdelila ozemlje poljske države. Poljska je zginila z zemljevidov, Poljaki pa so postali zasužnjen narod. Šele konec prve svetovne vojne jim je vrnil svobodo, ki pa so jo mogli uživati le 21 let. Nato pa je prišla najhujša preizkušnja : nacistični napad, razdelitev ozemlja med Hitlerjevo Nemčijo in Sovjetsko zvezo ter načrtno uničevanje poljskega naroda.
ŠEST MILIJONOV UMORJENIH!
Preganjanje prvih kristjanov v prvih treh stoletjih s strani rimske države je le slabotna slika, kar so morali prestati Poljaki s strani nemških in sovjetskih zavojevalcev.
Sovjeti so množično odpeljali razumstvo. Na Stalinov ukaz je bilo v Katvnu pomorjenih petnajst tisoč poljskih častnikov. Zločin, o katerem še danes svetovna javnost ter poljske komunistične o-blasti iz napačnega obzira do Sovjetske zveze sramežljivo molče. Ko so sovjetske čete sredi poletja 1944 že stale pred Varšavo, poljskim glavnim mestom, so domoljubi v mestu pričeli z uporom zoper Nemce, trdno pričakujoč, da jim bodo Sovjeti pomagali. A Sovjeti so vedeli, da domoljubi niso komunistično nadahnjeni. Zato so čakali toliko časa, da so Nemci v pouličnih bojih od hiše do hiše mesto popolnoma porušili, u-pornike pa prisilili k predaji. Šele potem so Sovjeti prešli v napad in Varšavo zavzeli. Tudi o tem se še danes na Poljskem ne sme govoriti. Sovjeti so pokazali, da jim ni mar dobro poljskega ljudstva, temveč le zmaga marksizma nad katoliškim narodom.
Še bolj so divjali Nemci. Od leta 1939 do 1945 so umorili in uničili v koncentracijskih taboriščih 3,5 milijona poljskih Judov in 2,5 milijona Poljakov. Od 10.017 svetnih duhovnikov, ki jih je imela Poljska na začetku druge svetovne vojne, je bilo pobitih preko 20%, t. j. 2.647. Življenje je zgubilo tudi 113 bogoslovcev in 238 redovnic. Trinajst poljskih škofov je bilo odpeljanih v pregnanstvo, štirje od njih so prestali mučeniško smrt.
Nato je prišel konec strašne vojne. Sovjetska zveza se je polastila poljskih vzhodnih pokrajin. Spet so se morali Poljaki seliti, to pot proti zapadu; potsdamski dogovori so Poljski prisodili z Nemci poseljeno ozemlje do rek Odre in Nise. Nemci so bili pognani iz dežele, na njih mesto so prišli Poljaki iz vzhoda. Jasno je, da so te nove pokrajine za Poljake postale življenjskega pomena, ki se jim ne morejo več odreči, saj živi v njih osem milijonov ljudi, ki so porazdeljeni v pet škofij. Tudi poljski škofje so v tem oziru čisto na strani vlade in zagovarjajo e-nodušno stališče, da se meje na Odri in Nisi ne dajo več spremeniti. Radi bi dosegli od Sv. stolice, da bi nove škofije dokončno priznala, a Vatikan še okleva. Brez dvoma ga pri tem zadržuje misel na nemške katoličane, toda prej ali slej bo treba to dejstvo sprejeti.
VZCVETELO JE
NOVO VERSKO ŽIVLJENJE
Dvajset let po zadnji vojni ima Poljska kljub ozemljem na vzhodu, ki jih je morala odstopiti Sovjetski zvezi, spet nad 30 milijonov prebivalcev. 29 milijonov od njih so katoličani, saj za Poljaka je biti katoličan nekaj istovetnega.
Danes šteje Poljska 25 škofij s petimi nadškofi in enim kardinalom, svetovnoznanim Wyszyn-skim; škofov je 63, župnij 7.000, svetnih duhovnikov 15.000. Moški redovi, ki jih deluje na Poljskem 50, imajo 8.500 članov, ženske redovne skupnosti, 111 po številu, pa 30.000 članic.
Kljub temu, da je država oropala poljsko Cerkev skoro vsega njenega premoženja, pa Cerkev s pomočjo svojih vernikov še naprej vzdržuje svoje ustanove( med njimi katoliško univerzo v Lublinu) in svoj tisk. Število duhovniških kandidatov neprestano raste. Lani so morali zaradi pomanjkanja prostora v enem izmed semenišč odkloniti kar 23 prosilcev!
Res, kako silna moč je skrita v poljskem katolicizmu! Vsa brezbožna zakonodaja, verski pouk izven šole in oviranje verske svobode niso uspeli, da bi Poljska za las popustila v svoji zvestobi do katoliške Cerkve.
Zato bomo tem bolj razumeli veselje, ki ga občuti poljski narod, ko letos obhaja tisočletnico svojega pokristjanjenja. Že devet let so se na to duhovno pripravljali s posebnimi obnovam'. Te so imele za svoje geslo: 1. Zvestoba do Boga, križa in evangelija, do Cerkve in njenih pastirjev; 2. življenje v posvečujoči milosti božji; 3. varujmo nerojena življenja! zakonska zvestoba; 5. vzgoja mladine k zvestobi do Cerkve in Boga; 6. posvečevanje domačega ognjišča in posvetitev družin; 7. socialna pravičnost in ljubezen; 8. boj proti narodnim napakam; 9. častimo in ljubimo Mater božjo.
V	zvezi s to devetletno duhovno obnovo je romala od leta 1958 velika kopija čenstohovske Matere božje od škofije do škofije, od župnije do župnije. V vsaki župniji je ostala 24 ur. Pred sprejemom je imela vsaka župnija štirinajstdnevni misijon pod geslom: »Po Mariji k Jezusu!« Skoro vsi verniki so prejeli svete zakramente, uredilo se je na tisoče zakonov v vsaki škofiji, začela se je velika borba proti pijančevanju in drugim narodnim napakam.
Glavne cerkvene slovesnosti se bodo pričele 17. aprila v Gneznu, kjer je bil do nedavnega sedež poljskih primasov. Tam se bodo zbrali vsi poljski škofje, imeli svojo konferenco, nato pa šli v Poznanj, kjer počivajo prvi poljski krščanski kralji. Tretji del konference bo pa v Čenstohovi, kjer se bo 3. maja vsa Poljska posvetila Materi božji.
Če bo kardinal Wyszynski dobil potno dovoljenje, bo šel meseca avgusta v ZDA in Kanado in bo tam ostal do oktobra. Po vseh večjih mestih bodo slovesnosti za a-meriške poljake. Največja bo 28. avgusta v Chicagu, kjer pričakujejo do 250.000 Poljakov.
Bodimo z našimi brati Poljaki v tem letu duhovno združeni tudi mi in prosimo čenstohovsko Mater božjo, naj ohrani vsem slovanskim narodom vero in zvestobo Bogu in njej!
m
i
j
us
Nadškof dr. Josip Srebrnič - 90-letnik
SLOMŠKOVA POT DO OLTARJA
Slovensko ljudstvo je stalno poudarjalo svetost škofa Slomška in pričakovalo, kdaj se bo začel proces za prišletje k blaženim. Leta 1893 je bila taka izjava prvič objavljena v tisku. Leta 1912 ob 50-letnici Slomškove smrti pa je dal tedanji mariborski škof dr. Mihael Napotnik prvo pobudo, da bi pričeli misliti in delati za Slomškovo beatifikacijo.
Prva svetovna vojna je te prve načrte prekrižala. Škofijski postopek se je pričel leta 1926 pod škofom dr. Andrejem Karlinom, nekdanjim tržaškim škofom. Po-speševatelj ali postulator postopka je bil takratni kanonik dr. Ivan Tomažič, poznejši škof v Mariboru. Proces je naglo napredoval, največ po zaslugi pokojnega prelata dr. Franca Kovačiča. Ta je napisal obširen, zgodovinsko zelo temeljit življenjepis škofa A. M. Slomška, prepisoval Slomškove rokopise in sestavil tako imenovane »artikule«, to je: odgovore na obrazec z 90 vprašanji, ki se nanašajo na kreposti in svetniško življenje škofa Slomška. Zal je dr. Kovačič umrl že leta 1939.
Za njim je kot škofijski postulator nadaljeval delo kanonik Mirt, ki je na tretje-redniški duhovniški skupščini 21. novembra 1940 mogel poročati, da so zbrani in prepisani vsi Slomškovi tiski in rokopisi ter da je tudi proces o sluhu svetosti v glavnem zaključen. Spomnil se je tedaj tudi leto poprej umrlega prelata Kovačiča, najboljšega poznavalca Slomška, in najbolj zavzetega delavca za njegovo beatifikacijo.
Ko se je slovenski domovini bližala druga svetovna vojna, so se Slovenci zopet javno zatekli k Slomšku ob njegovi 140-letnici, in sicer na predvečer njegovega smrtnega dne, 23. septembra 1940. Tedanji grozeči svetovno politični položaj odmeva tudi v govoru škofa Ivana Jožefa Tomažiča: «Slomšku moramo biti hvaležni kot vzorniku, ki je vse svoje delo posvetil slavi božji in zveličanju duš. Njemu se imamo v veliki meri zahvaliti za slovensko zemljo in besedo materino. Zato danes prosimo za njegovo beatifikacijo. Njemu pa se priporočamo, naj izpolni svojo obljubo, da bo Slovencem priprošniik pri božjem prestolu.»
Vihar druge svetovne vojne je v aprilu leta 1941 zgrmel nad Slomškov Maribor. Grob svetniškega katoliškega slovenskega škofa so sovražniki razdejali, niso se pa mogli znesti nad njegovim truplom, ki so ga budni Slomškovi častilci v zadnjem trenutku prepeljali v kripto bazilike Matere Milosti v Mariboru.
S Slomškove rojstne hiše so odstranili spominsko ploščo, s ponikovske šole njegov kip. Slomškovo podobo v ponikovski cerkvi pa so verna dekleta pred sovražniki Slomškovega spomina prekrivale z zelenjem.
Med okupacijo je bilo v veliki nevarnosti tudi dotedanje delo škofijske komisije za Slomškov proces. Slomškovi spisi in vsi uradni akti škofijske komisije so namreč vsa leta vojne v odprtih zabojih ležali na hodnikih, kjer so vsak dan hodili okupatorski ljudje. Toda, kakor da bi jim bili prikriti... Nedotaknjeni so dočakali konec okupacije. Tako je mogla škofijska komisija s svojim delom takoj nadaljevati.
Nove pobude je prizadevanju za Slomškovo poveličanje pred vesoljno Cerkvijo dala stoletnica prenosa lavantinskega škofijskega sedeža v Maribor leta 1959. Sedanji mariborski škof dr. Maksimilijan Držečnik se z veliko vnemo trudi za to, da bi njegov prednik na škofijskem sedežu čimprej bit proglašen za blaženega. Duša prizadevanja za Slomškovo čast na oltarju po drugi svetovni vojni je kanonik Franc Hrastelj, ki je teta 1959 izdal šmarnična berila o A. M. Slomšku, leta 1962 pa je napisal knjižico »Škof Slomšek«.
CELOTNI POSTOPEK BEATIFIKACIJE
Danes je celotni škofijski postopek za prištetje k blaženim in svetnikom škofa Slomška na obredni kongregaciji (urad apostolskega sedeža za prištetje k blaženim in svetnikom) v Rimu.
Celotni postopek obsega:
1. postopek o sluhu svetosti in junaških kreposti božjega služabnika Slomška:
2. postopek o nečeščenju, to je, da božjega služabnika Slomška do sedaj niso še nikjer javno častili;
3. postopek o spisih: ta je že nd prvega zasedanja koncila, od oktobra I. 1962 na obredni kongregaciji, kjer zapriseženi bogoslovni strokovnjaki proučujejo vse Slomškove spise — katerih, kakor vemo, ni malo; izjaviti morajo, da so vsi spisi v verskem in nravnem oziru neoporečni.
Prvi in drugi postopek obsegata 800 z roko in posebnim črnilom pisanih proto-kolnih strani. Oba sta v celoti prevedena iz slovenskega v latinski jezik, kakor zahtevajo cerkveni predpisi.
Prevod je oskrbel mariborski škofijski ordinariat, kateremu je obredna kongregacija na postulatorjevo prošnjo dala za to posebno pooblastilo. Prevajanje v Rimu bi namreč zahtevalo veliko časa in ogromno vsoto denarja.
Tako je mariborski škof dr. Maksimilijan Držečnik med tretjim koncilskim 'zasedanjem leta 1964 osebno v spremstvu postulatorja izročil apostolskemu sedežu oba omenjena postopka in s tem s svoje strani izpolnil vse pogoje za uvedbo apostolskega procesa.
Sv. oče je na postulatorjevo prošnjo proglasil začetek obeh procesov z odlokom dne 23. novembra 1964.
Vse Slomškove spise morata proučiti dva bogoslovna strokovnjaka neodvisno drug od drugega. Prvi teolog bo svoje delo v kratkem končal in vsi spisi bodo predani v pregled še drugemu.
Zgoraj smo govorili o latinskem prevodu prvega in drugago postopka. Obredna kongregacija je sicer dala pooblastilo škofijskemu ordinariatu v Mariboru, da oskrbi latinski prevod; obdržala pa si je pravico, da ta prevod overovi strokovnjak, k; ga bo ista kongregacija za to določila v Rimu. Tudi ta izvedenec je po sklepu koncila še pred božičnimi prazniki začel s svojim delom.
Trenutno sta torej na sv. kongregaciji v teku dve stvari: 1. proučevanje vseh Slomškovih spisov; 2. overovljenje latinskega prevoda obeh ostalih procesov.
Brž ko bo to končano, se bo pričelo z uvedbo apostolskega postopka. Ta bo nas Slovence postavil pred nove naloge, o katerih bomo poročal; ob drugi priliki. Vsekakor moramo med tem pripraviti Slomškov življenjepis v italijanskem jeziku, da ga bomo predložili sv. kongregaciji.
Dr. Franc Šegula, Rim
Na Španskem nova Fatima?
Od 18. 10. 1961 dalje se na severnem Španskem v vasic; Garabandal, ki spada pod škofijo Santandez, prikazuje Mati božja štirim, tokrat enajstletnim deklicam z istim naročilom, kakor v Lurdu in Fatimi, ]e z razliko, da je to zadnji opomin svetu. Santandezski škof je poveril preiskavo dogodkov zdravniški in cerkveni kontroli. Hvaležen je, da si je Marija izbrala njegovo škofijo za zadnji opomin svoje usmiljene ljubezni do človeštva.
L’Osservatore Romano je že poročal o tem in pravi, da so cerkvene oblasti že naročile natančna opazovanja in poročila o poteku dogodkov. Zgodila šo se že o-zdravljenja in izpreobrnjenja.
Newyorška nadškofija ima svojo televizijsko mrežo
Newyorška nadškofija bo v kratkem imela največjo televizijsko mrežo za šolski pouk v ZDA. Nadškof kardinal Spell-man je namreč objavil, da je newyorška nadškofija kupila vse televizijske naprave za oddajanje barvastih slik, ki so bile v kontrolnem središču ameriške televizijske družbe na svetovni razstavi v New Yorku. Naprave bodo namestili v semenišču sv. Jožefa, kjer bo tudi ustanovljen urad za program. Te oddaje bodo razširjene na vso newyorško nadškofijo, ki ima 400 katoliških ljudskih in srednjih šol in skupno 225.538 gojencev.
Položaj katoliške Cerkve v Albaniji
V Albaniji je bila pred vojno katoliška metropolija v Skadru s tremi škofijami: Pulati, Sappa in Alessio ter samostojno opatijo Aroshi. Sedaj sta v Albaniji dva katoliška škofa. Skader in Alessio upravlja kot apostolski administrator naslovni škof Nikola Troshani, škofijo Pulati pa naslovni škof Antonin Fishta, frančiškan. Verniki se v katoliških cerkvah v velikem številu udeležujejo bogoslužja.
Zveza za duhovne vaje
V Rimu je imela svoj prvj občni zbor italijanska zveza za duhovne vaje. Občnega zbora se je udeležilo 200 članov iz raznih delov Italije. Bili so duhovniki redovniki, redovnice in laiki. Ta zveza za duhovne vaje je bila ustanovljena pred dobrim letom.
Pregled dvigal po vsej Italiji
Več kot enemu milijonu državljanov grozi, da bodo morali prihodnje leto peš po stopnicah, če gospodarji hiš ne bodo poskrbeli za uvedbo novih varnostnih ukrepov na dvigalih. Po zakonu, ki .zapade 2. decembra 1966, morajo lastniki dvigal, postavljenih pred letom 1963, oskrbeti popravila, ki jih določa zakon. Po tem datumu bodo inženirji ENPI pregledali vsa dvigala in prepovedali njihovo uporabo, če ne bodo v skladu z novim zakonom. V Italiji je bilo od pričetka leta 1965 registriranih 131.497 dvigal. Od teh je bilo 100.000 postavljenih pred letom 1963 in so zato podvržena novemu zakonu.
Ob koncu 1. 1962 je Janez XXIII. dejal španskim škofom: »Potrebe Latinske Amerike so strašne. Treba je storiti mnogo več: poskusite poslati 1500 duhovnikov v treh letih.« škofje so odgovorili: »Da, obljubimo.« In skoraj vsi so skušali držati besedo, mnogokrat tudi tisti, ki imajo v svojih škofijah premalo duhovnikov. Vsega niso mogli spolniti, vendar so v zadnjih 6 letih poslali 1016 duhovnikov, zelo veliko, vedno več pa se jih pripravlja.
Vse španske škofije skupaj so že leta 1948-1949 organizirale OCSHA (družbo špan-sko-ameriškega duhovniškega sodelovanja), ki ima zdaj svoj zavod v okolici Madrida. Vodstvu predseduje sedaj madridski nadškof Morcillo. Tam se pripravljajo duhovniki v starosti od 25 do 35 let za odhod v Latinsko Ameriko ob predavanjih glede položaja krajev, v katere bodo odšli, in se v ozračju evangeljske svobodnosti in prisrčnega bratstva oblikujejo za uspešno delovanje.
V tem pogledu sedaj ni videti nič več tistega »španstva« in občutja kolonialistične vzvišenosti, kakor se je nekdaj tako rada prikradla tudi v srce morda sicer dobrega misijonskega delavca. Sicer pa so zadevne skušnjave preprečene tudi s tem, da se po pogodbi vsi duhovniki, kateri pridejo v Latinsko Ameriko, morajo dati na razpolago tamkajšnjemu krajevnemu ško-
Gibanje »Emaus« se širi
Gibanje za pomoč ubogih, ki ga je leta 1954 začel v Parizu francoski duhovnik, poznan pod imenom Abbe Pierre, se je v teh letih zelo razširilo. Imenuje se »Emaus«. Svoje postojanke ima danes v številnih državah Evrope, Azije, Afrike in Latinske Amerike. Člani gibanja se povsod trudijo, da pričajo za Kristusa z dejanji krščanske ljubezni.
Pomanjkljiva dušnopastirska oskrba za italijanske izseljence
V Evropi živi 2 milijona in 300 tisoč italijanskih izseljencev. Med njimi je 314 italijanskih dušnih pastirjev. Čuti se zato veliko pomanjkanje izvežbanih italijanskih duhovnikov, ki bi se posvetili težkemu delu za dušnopastirsko delo med svojimi rojaki. Dobrih 70 odstotkov izseljencev prihaja iz južne Italije, a dušnih pastirjev, ki delajo med temi izseljenci, je le 10% iz jtižne Italije.
Zasedanje jezuitske družbe se bo nadaljevalo
Drugi del generalnega zasedanja jezuitske družbe se bo začel na praznik Marijinega rojstva, 8. septembra. Generalni predstojnik pater Arrupe je imenoval za svojega generalnega vikarja patra Pavla Dezza. Generalni predstojnik sedaj obiskuje redovne ustanove na Bližnjem Vzhodu in v Afriki.
Stoletnica vzgojnega zavoda
Na Cejlonu so slavili stoletnico vzgojnega zavoda sv. Benedikta. Slovesnosti se je udeležil tudi ministrski predsednik. V govoru je poudaril, da cejlonska vlada želi, naj se vzgoja mladine vrši na verski podlagi. Po končani slovesnosti je ministrski predsednik razdelil nagrade najboljšim dijakom.
Zveza katoliških podpornih ustanov
Da bi postala pomoč državam na poti razvoja bolj učinkovita, so se povezale razne katoliške podporne ustanove. V zve-so so vstopile škofijske dobrodelne ustanove Severne Amerike, Nemčije, Francije, Belgije, Holandije, Avstrije in Švice. Predsedstvo zveze je prevzel holandski kardinal Bernard Alfrink.
Na svečnico, 2. februarja je dopolnil 90 Jat življenja naš veliki rojak, krški škof in naslovni nadškof dr. Josip Srebrnič. Rodil se je v Solkanu. Po gimnazijskih študijih v Gorici je odšel na dunajsko univerzo, kjer je z doktoratom končal filozofsko fakulteto kot zgodovinar. K promociji je prišel s svetinjico Marijine kongregacije na prsih.
Kmalu je začutil duhovniški poiklic, odšel je v večno mesto, kjer je končal gregorijansko univerzo kot gojenec Germani-
fu in po njegovih navodilih izvrševati dušno pastirstvo. Ti duhovniki pa ohranijo svojo pripadnost škofiji svoje domovine in so poslani le »na posodo« za nekaj let. Ob koncu tega časa pa se morajo vrniti v Španijo ali pa obnoviti pogodbo in še naprej ostati v Ameriki, kar mnogi store.
A tudi »veliki kolegij« v Salamankj in špansko-ameriško teološko semenišče v Španiji pripravljata semeniščnike, ki nameravajo oditi v Južno Ameriko. Razen tega pa sta ustanovljeni tudi za laike dve posebni organizaciji za špansko-ameriško sodelovanje: ena pripravlja laiške sodelavce pri apostolatu v Latinski Ameriki, druga pa je v pomoč z materialnimi sredstvi.
Iz Slovenije
Kopališče v Radovljici razpada
V Radovljici so imeli pred vojno najlepše kopališče v Sloveniji. Bilo je lepo urejeno, voda v bazenu je bila čista, buf-fet je v redu deloval in imel celo dobiček. Pri tem se dopisnik »Tedenske Tribune«, ki izhaja v Ljubljani, Janez Govc ponorčuje: »Včasih so pri nas vsi buffeti imeli dobiček; kaj, kakšni časi!« Gozdič, ki se razprostira nad kopališčem; je branil kopalce pred vetrom. Nekaj metrov niže je bilo teniško igrišče. Tudi parkirni prostor je bil precej velik, čeprav je bilo tedaj še malo avtomobilov. Pa kljub temu, ob poletnih nedeljah se jih je nabralo precej več kot lanj ob najbolj vročih dneh.
Sedaj pa: vse propada. Vsako leto je škode za nekaj milijonov več. V buffet so se naselili taki, ki drugod niso našli strehe. Verjetno bodo ostali v njem tudi čez poletje. Saj če bo šlo tako naprej, kopališča kmalu ne bo več in potem jih ne bo nihče preganjal. Zob časa gloda naprej. Verjetno bodo najprej popustili nosilci strehe nad kabinami, obstoja pa tudi nevarnost, da se bosta robova bazena nekega dne zrušila.
Zaradi takega stanja v kopališču so i-meli v Radovljici lani manj gostov kot prejšnja leta. Mesto naj bi bilo turistično, vsaj kot takega ga propagirajo, toda ko gost pride, mora ugotoviti, da kopališče ne odgovarja temu, kar o njem govorijo turistični prospekti. Nevoljen in razočaran odide — in se ne vrne več.
Predelski prelaz potrebuje modernizacije
Leta 1964 je šlo čez predelski obmejni prehod 21.993 tujih avtomobilov s 109.730 osebami. Ta promet b; se lahko petkrat zvišal, če bi predelska cesta ne bila takšna kot je, to se pravi močno ovinkasta, strma, ozka in prašna. Leta 1964 je šlo čez omejni blok pri Trbižu iz Avstrije v Italijo en milijon sto tisoč vozil s 4,3 milijoni potnikov. V poletni sezoni prečka ta blok dnevno tudi do 24.000 avtomobilov, t. j. 20 na minuto. Jasno je, da se promet v smeri proti Vidmu vedno bolj zgošča in zastaja. Predelska cesta b; bila zato za razbremenitev pontebanske ceste silnega pomena, pa še potniki bi bili deležni lepih krajev, ki si v dolini reke Soče. Ce bi jugoslovanske oblasti cesto asfaltirale, računajo, da bi vsaj 500.000 potnikov zavilo s Trbiža preko Predila v Gorico. To bi pustilo Jugoslaviji 800 milijonov deviznih dinarjev ali z drugo besedo: že v enem letu bi bili poplačani stroški modernizacije predelske ceste.
Katoliško časopisje v ZDA
Naklada katoliških časopisov v Severni Ameriki se je v preteklem letu povečala za štiri odstotke. Skupna naklada katoliških časopisov in revij znaša 30 milijonov izvodov.
Imena na Češkem
Na Češkem prevladujejo krščanska imena. Najbolj priljubljena imena so: Peter, Pavel, Janez, Tomaž in Jurij.
ka. Po vrnitvi v Gorico je bil profesor zgodovine v bogoslovnem semenišču. S tem semeniščem je med prvo svetovno vojno pribežal v Stično. Po končani vojni pa je bil poklican na teološki fakulteto v Ljubljano, kjer je izvrstno predaival cerkveno zgodovino in patrologijo. Tudi kot znanstveni pisatelj se je pridno udejstvoval v naših revijah.
Bil je zvest sodelavec škofa dr. Mahniča. Najbrž si ga je Mahnič sam v nebesih izprosil za naslednika. Ko je bila stolica krške škofije že tri leta prazna, je bil 48-lstni profesor Srebrnič imenovan leta 1923 za njenega škofa. V svoji škofiji, ki je takrat imela malo duhovniških poklicev, je v nekaj letih vzgojil rodove mladih duhovnikov. Bil je velik častilec sv. Reš-njega Telesa in Matere božje. Zadnja leta je trdno prikovan na posteljo. Ko mu k redkemu jubileju njegovi rojaki prisrčno čestitamo, se ga tudi spominjamo v molitvi.
Duhovni testament sv. Bernardke
Revija »Fonti vive« je pred kratkim objavila duhovni testament sv. Bernardke Soubirous, ki so ga šele sedaj našli. Objavljamo iz njega nekatere odstavke:
»Za revščino mojih staršev, za podrtijo mlina, kjer stanujemo, za "obtoževalno klop" slabega spomina, za garjeve ovce, hvala ti, o moj Bog!
Flvala ti, o moj Bog, za prokuratorja, za komisarja, za policaje, za trde besede Župnika Peyramala.
Za dneve, ko ste se mi prikazala, presveta Devica, in za dnevet ko sem Vas zaman pričakovala, se Vam bom mogla šele v nebesih dovolj zahvaliti. Za udarce, ki sem jih prejela, za zasmehovanja in norčevanja, za. vse, ki so me smatrali za noro, za vse, ki so menili, da sem lažniva, za vse, ki so me imeli za preračunano hinavko, hvala, Mati Marija.
Hvala, hvala, kajti če bi na zemlji Živelo dekletce, bolj neumno in nevedno od mene, bi prav gotovo izbrala njo.
Za mater Jožefo, ki me je proglasila za ničvredno( hvala, za prezirljive opazke, za vso ironijo in krivičnost matere uR-teljice, za kruh ponižanja, ki sem ga morala jesti, hvala.
Hvala, da sem bila jaz tista, o kateri je mati Marija Tereza rekla: ("Ali vam ni še dovolj komedij?”
Hvala, da sem bila izbrana za očitanja in ukore in da so lahko moje sestre rekle: "Kakšna sreča, da nisYno Bernarda!"
Hvala, da sem bila Bernardka, da so mi grozili z ječo, zato ker sem Vas videla, presveta Devica, da sem bila tako revna in neznatna, da so ljudje o meni začudeno govorili: "In to je Bernardka?”.«
Cerkev in cerkveno petje
Cerkev, ki ceni vse, kar je lepo in plemenito, je vedno pospeševala cerkveno petje, bodisi ljudsko ali polifonično. Drugi vatikanski vesoljni zbor je dal cerkveni glasb; najvišje priznanje. Imenuje jo »zaklad neprecenljive vrednosti, vzvišen nad druge izraze umetnosti zlasti zato, ker kot cerkveno petje tvori nujno in neločljivo sestavino slovenskega bogoslužja«.
In kot je petje sestavni del bogoslužja, tako so pevci uradni sodelavci pri bogoslužnih opravilih. O pevcih pravi: »Tudi člani pevskega zbora opravljajo pravo H' turgično službo. Zato naj svoje opravilo vršijo s tisto iskreno pobožnostjo, ki taki službi božji pristoja in kakor jo božje ljudstvo od njih po pravici zahteva«.
Vesoljni zbor nadalje določa, naj se skrbno ohrani zaklad cerkvene glasbe, naj duhovniki gojijo cerkvene zbore in skrbe za njihovo glasbeno vzgojo in vajo, naj se ustanovijo višji zavodi in posebne škofijske komisije za cerkveno petje.
Liturgična obnova želi, da bi vse cerkveno občestvo, vsi verniki, zavestno dejavno sodelovali pri bogoslužju, da b! vsi glasno molili in prepevali. S tem Pa ni rečeno, da so pevski zbori odslužili. ^a' sprotno! Pevski zbori bodo ostali. Saj s° priznani kot uradni bogoslužni sodelavci' Prepevali bodo zlasti pri slovesni božj1 službi, pa tudi pri navadnih nedeljskih mašah izmenoma z ljudskim petjem. Liturgična konstitucija priporoča namreč, naj se v posameznih deželah spoštujejo narodna in glasbena izročila in naj se sam0 bogoslužje prilagodi tem izročilom, tako da se tej glasbi zagotovi ustrezno mestO' S tem pa je že zagotovljena bodočnost Pre' bogatemu zakladu naših ljudskih in umetnih pesmi v bogoslužju.
Iz življenja Cerk
    MnMiiimiiiiHiiiiiiimiiiimuimiiiiiiiiiiimiHiiiiiiimiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiim
Duhovniki za Latinsko Ameriko
Knjižni dar Goriške Mohorjeve družbe E F11M
Tri knjige, 540 strani za borili 1200 lir, ^ je v številkah povedan letošnji knjižni kr Goriške Mohorjeve družbe. Toda, koto bogastva je nakopičeno v teh knjigah!
bo priznal vsak, ki je segel po njih
1,1 jih prebral. Skromne so te knjige na a ko se z njimi seznaniš, si vesel, si prišel do njih in hvaležen založnici, ^ jih je za tako nizko ceno spravila na slovenski zamejski knjižni trg. Ni čuda zanimanje zanje z vsakim dnem '»te. Kdor še pomišlja, ali naj jih kupi ® ne, naj pohiti, saj utegne ostati brez »jih.
Začnimo pri Koledarju za leto 1966!
Naslovno stran krasi slika slavnega pe-^a in misleca Danteja Alighierija, čigar ^letnice rojstva se je lani spominjal ves ^turni svet. Koledarski del spremlja 12 :^rtretav naših slovenskih pesnikov in pi-^kljev, katerim je dodan kratek življenje-in jedrnati, a značilni citati iz njihovih Na ta način se zvrstijo pred bralče-
vi	očmi Fran Erjavec, Franc S. Finžgar, Lovrenčič, Igo Gruden, Anton Me-ad, Narte Velikonja, Franc Ksaver Me-t0. Silvin Sardenko, Janko Kersnik, Si-^ Jenko, Josip Stritar in Fran Milčinsk.i
kalendariju sledi bogato ilustriran in Sj1 razgiban drugi del, ki obsega kar « strani. V njem bo bralec našel toliko Enoličnosti, da knjige ne bo odložil, do-^ si je ne bo do konca osvojil. Šest ^ikov je v njej objavilo 22 svojih pro-j^odov, Vinko Beličič pa svoji črtici »Stav-j^azi« jn »Poštenjak«. Tudi msgr. Srečko 'tegorc, dasi bolan, se je zopet oglasil. Popeval je zgodbo v dveh delih: »Brez J^nika«. V celoti je objavljen govor sv.
Pavla VI. 4. oktobra 1965 na sedežu Rženih narodov v New Yorku. Raznim letnicam so posvečeni štirje članki (Naš tajzes — dr. Janez Ev. Krek, 400 let ^ti blažene Hozane Kotorske, Spomin-^ obletnice in Beneški Slovenci sto let ^ Italijo). O pomembnih možeh za naš je gOVOra v šestih sestavkih (Josip rašič, Dr. Florijan Gregorič, P. Anton rešeren, Ob katafalku itreh goriških nad-Msgr. Janez Hladnik ter msgr. Tanko Premrl). Pod naslovom »Pričevale ljubezni,« je govora o velikem človeko-jn misijonarju dr. A. Schweitzerju.
N se je zgodilo v preteklem letu je ftrno opisano v članku »Leto dni v življu narodov in Cerkve«. Kritiku v »Pri-'rskem dnevniku« ta prikaz ni bil nič ^ všeč. Trdi, da je preveč enostranski.
k —- —.............................. nepn-
, Menimo, da ima Koledar ustanove, Je Mohorjeva družba vso pravico, da bajanja v svetu motri s katoliškega ^ga kota. Slab koledar, ki bi se ovil i 1-alfo brezbarvnost kot jo ima letos Ko-ar celjske Mohorjeve družbe. In kolegi. ki jih izdajajo naši levičarski krogi, |. ^ar ideološko odprti in vsestranski? . 1’ se pa Jugoslavije tiče, naj vsakdo | bere> kaj je 0 njej napisanega! Zal je i vedno tako, da je v njej več temnih j svetlih' strani, zlasti kar se tiče nas ^encev in resnične verske svobode. To-
^loško ozek in do Jugoslavije
tega ni kriva Jugoslavija kot taka,
Vež nesrečni politično-gospodarski si-
ki se šopiri v njej že nad 20 let.
^sijonar Radko Rudež nas popelje v
^ kjer deluje, t. j. v Zambijo, S. Z. ^ opisuje lansko pot slovenskih romarja v Sveto deželo. Prav zanimiv je tudi o Berlinu, razdeljenem mestu sredi ^Unistične Vzhodne Nemčije. Avtor ga °sebno obiskal in od blizu doživel °ko razliko, ki jo ustvari resnična in
lažna demokracija. Tudi astronavtiki je posvečen en sestavek, saj je bilo preteklo leto eno najbolj plodovitih na tem področju. Problemov moderne psihologije se je dotaknil dr. Alfonz Čuk, dr. Danilo Rustja pa razpravlja o razkuževanju in razkužilih ter o človeku in živalskih nalezljivih boleznih.
Razumljivo je, da je govora tudi o političnih problemih pokrajine Furianija-Ju-lijska krajina, o prosvetnem delu na Goriškem, Tržaškem in Koroškem ter o naših izseljencih. O Marijinih sestrah Čudodelne svetinje v Gorici pa prijetno poroča msgr. dr. Rudi Klinec.
Naj omenimo sedaj še ostali dve knjigi.
Pod naslovom »Radost življenja« je izšla na 264 straneh zbirka govorov, ki jih je tekom enega leta govoril po Radiu Trst A dr. Stanko Janežič. Sam je v uvodu povedal, kaj si od te knjige želi. Takoile pravi: »Duhovne misli, ki sem jih zbral v tej knjigi, naj nam bodo v pomoč v nelahkem boju sredi malovernega, razprtega in v tostranost zagledanega okolja. Naj bodo kot semena im naj v srcih klijejo kot v rodovitni prsti skozi advent in božič, skozi post, veliko noč in binkošti vse do konca dni. In naj ob siju božje milosti obrodijo stoteren sad: radost življenja.«
Tako sestavljavcu kot založnici moramo biti za to knjigo zelo hvaležni. Dejstvo, da jo mnogi še posebej naročajo, priča, da je knjiga odpravila vrzel, ki je bila na knjižnem trgu glede te vrste literature. Sočen jezik, pesniški način izražanja, sodobne primere in bogastvo misli jo napravijo takoj vsakomur prijetno in zaželeno branja.
Goriška pisateljica Zora Saksidova pa nudi bralcem svoj drugi del zgodbe »Mami«. Njen način pisanja je čisto svojski, zato zelo zanimiv, kakor je tudi svojska zgodba, ki se razvija pred našimi očmi. Gre za nenavaden način žrtvovanja, ki se morda marsikateremu ne bo zdel psihološko dovolj utemeljen, a življenje nudi toliko nemogočih primerov. Vsekakor je zgodba zanimiva, bralca pritegne in privede do konca, ki ga ni pričakoval. Prav gotovo bo mnogim ugajala, nekateri si bodo pa želeli, da bi prišlo do tretjega dela. Zgodba se razvija v Gorici in je zato res domača v pravem pomenu bese-
de. Kdor jo bo prebral, bo v njej našel košček samega sebe.
Ali naj po vsem povedanem še rečemo, naj si vsakdo, ki letošnjih knjig Goriške Mohorjeve družbe še nima, te knjige čim-prej nabavi? Zaupamo v zdravi čut naših ljudi, zato smo prepričani, da bodo letos te knjige našle vstop v vsako našo slovensko hišo. Saj to. tudi v polni meri zaslužijo!
—ej
Slovenska tragedija na Tronadorju
Slovenskemu izseljenskemu duhovniku v Argentini Jožetu Kastelicu, ki mu je vzela življenje mogočna Aconcagna leta. 1940 ter idealnemu slovenskemu fantu, enemu od pionirjev slovenskega andinizma v Argentini, Tončku Pangercu, ki je našel ledeni grob 17. januarja 1954 v pogorju Paine na jugu Argentine in Čila, sta se sedaj pridružila še dva slovenska mladca — Božo Vivod in Tomaž Kralj; zadnji je sin pokojnega voditelja primorskih Slovencev dr. Janka Kralja.
V	ponedeljek 17. januarja sta ta dva fanta nastopila vzpon na mogočno goro Tronador, ki jo je Tomaž Kralj dobro poznal, saj je bil pred tednom dni uspešno dosegel njen vrh. Oba sta bila opremljena z vsemi planinskimi potrebščinami, spalnima vrečama, vrvmi, derezami in hrano. Dogovorjeno je bilo, da se vrneta v sredo 19. januarja v gostišče pod Tronadorjem, kjer živi Franc Jerman, poročen z Lučko Kraljevo. Ker se pa še 20. januarja nista vrnila, je Jerman postal zaskrbljen. Obvestil je oblasti, bariloški andinski klub ter radijsko postajo. Začelo se je mrzlično iskanje izginulih gornikov, ki pa ni prineslo nobenega uspeha. V ponedeljek 24. januarja je orožništvo iz Bariloč objavilo, da je treba Boža Vivoda in Tomaža Kralja smatrati za izgubljena in je zato ustavilo nadaljnje reševalne ekspedicije.
Mati ponesrečenega Tomaža ga. Anica Kraljeva je, brzojavno obveščena, odpotovala z letalom v Bariloče 23. januarja. Naslednji dan je poslala pretresljivo brzojavko v Buenos Aires, ki se je glasila: »Obvestite Vivodove, da se reševalna akcija nadaljuje, čeprav brez izgleda na uspeh. Bog nam bodi v pomoč!«
Notranjost Marijine bazilike v Einsiedelnu To veličastno baročno svetišče je glavni cilj naše letošnje skupne božje poti. Svetujemo, vpisujte se v skupinah, kakor želite v vlaku potovati. Čas za vpis je samo do 25. februarja. Priporočamo, pomagajte mlajšim, ki bi radi šli z nami. Radijska oddaja v nedeljo, 13. februarja ob 12.15 bo posvečena našemu romanju. Rojaki, le z veseljem na skupno božjo pot, ki bo obenem lepo razvedrilo za vse!
. '''''HiilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiillllillililililiiiiiliilliliiililllllliiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii TON VAN DE VELDE
S
rce zmaguje
°n Pove to nekam osorno in teta zleze
Svojo avbo. A takoj pride spet na dan: ahko bi ga klicali za Joda po njego-botru!««
lfij si no!«
)^ravzaprav . ..« pripomni Greeta okle-* »sva mislila na drugo ime!«
®k°?« se oglasi teta Lientje.
i	aJ>« pravi Jon, »imenovali ga bomo
ee-eer? Komu na čast?«
On
■J, Jo nahruli: »Na čast Peeru Gyntu.« )jSta Lientje ogleduje Jona z nepopisni-5 °čmi. »Peer — kako? Kateri svetnik Je to?«
Vf
. je sin svetega Petra,« zagrmi Jon.
V
se nenadoma nagne naprej. Kakšen •« začivka teta Lientje, »ni-
Je Jon!
,Jakooo0 -
ae nikoli slišala, da je bil sveti Peter
»pa se vendar še vedno ne ženi.«
Jodo stopa po prstih v spalnico. Manire ti zna dedec! Greeti želi božjega blagoslova in ji izroči tri kile sladkorčkov, petdeset škrnicejjčkov lahko napolniš z njimi. Kako se jih bosta znebila? Teta brklja ob svoji pompaduri. No, Jodo si to lahko dovoli in tri kile niso kar si bodi. Jodo potreplja teto Lientje po licih. Tak star nepridiprav. Toda res je še fant od fare. Narahlo vzdihne nad svojimi triinsedemdesetimi pomladmi in si začne nato na lepem pobožno ogledovati valen-cienske čipke na zibelki.
»Kdaj pride voz?« vpraša stric.
»Proti poldevetim,« pravi Jon na slepo srečo. Izvošček bo že vedel. »Le pridita najprej na kavo!«
V	treh sede okoli mize tete Lientje. Jon maže maslo na kruh.
»Preveč na debelo,« pravi čajni grelec.
»Ti le pošteno maži,« se smeje Jodo. Deset minut so vsi tiho. Greeta stresa sladkorčke v škrniceljčke. šklepet slišiš v kuhinjo.
»Igra se štacuno,« pripomni stric in žveči.
»Tri kile,« vzdihne teta Lientje, »in gotovo so najboljše vrste?«
»Vsak dan se nama ne rodijo novi ne-oženjen.« In odkimava pa odkimava, ker ji to ne gre v račun. In na mah se ji spoštovanje, ki ga je imela do svetega Petra, zamaje. A pri priči bo vprašala strica Joda, kako je s to stvarjo; Jon je včasih malo po svoje usekan.
Stric se prikaže ob osmih. V salonski suknji je, cilinder ima na glavi in bele usnjene rokavice na rokah. Jodo vedno imponira svojim kvartaškim pajdašem v »Bienvenuju«.
»To je pa po gosposko,« godrnja Jon, čaki, kaj?«
Stric Jodo se zdi sam sebi od sile radodaren in Jon mu nalije Šilce žganega.
»Sicer pa,« začne teta Lientje, »sicer pa, Jodo, ali veš, da je bil sveti Peter ...«
»Trala'a!« pravi Jon. »Izpij še enkrat, teta Lientje! Stric se v zgodbah svetega pisma ne spozna.«
»Kaj pa je?« vpraša Jodo.
Čajni vrelec se živo oklepa svoje radovednosti. »Sin svetega Petra, vidiš .. .«
Stric plane v glasen krohot. Konjak je
Ponovni dvig Hollywooda
Bilo je pred nekaj leti, ko se je zdelo, da drvi Hollywood — filmska Meka neizogibno svojemu poginu naproti. Na vseh filmskih platnih sveta so prevladovali izdelki od drugod. Zlasti italijanska produkcija je nekaj časa osvojevala množice. Zdelo se je skoro, da so se vrnili zlati časi povojnega italijanskega neorea-lizma. Pa tudi francoski filmi so si v vedno večjem številu osvajali občinstvo.
Kaj se je tedaj dogajalo z ameriško kinematografijo? Ameriški filmi že niso bili več gospodarji filmskega tržišča. Znani režiserji in igralci so zapuščali Holly-wood in prihajali v Evropo, kjer so bile razmere boljše, kjer je kinematografija doživljala večji razmah. V kino dvoranah so tu pa . tam predvajali kak ameriški film, ki pa ni zaradi svoje povprečnosti zbujal nikakega odmeva niti med kritiki niti med gledalci. »Ameriška kinematografija umira« — takšno je bilo mnenje vseh tistih, ki se zanimajo za kino. »Velikan je v agoniji« — tako so poročali filmski časnikarji. Zdelo se je zares, da je konec Hollywooda samo še stvar časa.
In danes? Ali lahko še kaj takega trdimo? Reči moramo, da ne. Proti vsemu pričakovanju se Hollywood ponovno dviga in kmalu bo spet postal »svetovna prestolnica kinematografije««. Mnog; producenti, ki so se v preteklih letih preselili onstran oceana, se danes zopet vra-
čajo tja, odkoder so jih gnale neugodne razmere. Vračajo se tja, ker se jim da-nes najbolj splača snemati filme v Hol-Iywoodu.
John Beck, producent hiše Metro Gold-win, trdi sledeče: »Ekonomskih ugodnosti, ki so bile nekdaj v Evropi, danes ni več. Produkcijski stroški so se povišali do bajnih vsot. Če vpoštevamo vse okol-nosti, si moramo priznati, da se nam danes nedvomno najbolj splača snemati filme v Hollywoodu, kjer je med drugim tudi podnebje mnogo ugodnejše.«
V	zadnjih treh letih se je saimo polovica filmov izdelovala v Hollywoodu. Sedaj pa se to razmerje vedno veča, 20th Century Fox snema v Kaliforniji 8 filmov na 12; Columbia 7 na 11, Metro Goldwin pa 14 na 22. Kot se vidi iz teh številk, se torej razmere v Hollywoodu znatno boljšajo. Nekdanja filmska Meka se hoče vrniti k svojemu nekdanjemu sijaju, ki ga je imela pred vojno.
Morda ga ne bo dosegla nikdar več, kajti danes so razmere popolnoma drugačne kot so bile tedaj; poleg tega se mora danes kino boriti z nevarnimi tekmeci, ki jih nekoč ni bilo. Vendar se jasno vidi, da je ameriška kinematografija preživela svojo krizo. Še je malo bolehna, a opomogla si bo prav kmalu. In morda ji ne bi bilo to tako lahko, ako ne bi italijanska produkcija padla tako nizko v svoji kakovosti. To stanje je nedvomno veliko pripomoglo k njenemu ponovnemu dvigu, kajti glede filmskega občinstva nima trenutno ameriška kinematografija nobenega resnega tekmeca.
Mira
RADIO
TRST A
Spored od 13. do 19. februarja 1966
Nedelja: 8.30 Kmetijska oddaja. — 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu. — 10.15 Od nedelje do nedelje na našem valu. — 11.15 Oddaja za najmlajše: »Ognjeni ptič«. Dramatizirana pravljica, ki jo je napisala Felicita Vodopivec. Prvi del. — 12.00 Nabožne pesmi. — 12.15 Vera in naš čas. — 15.00 Popevke iz oddaje Canzonissima in novosti s festivala v San-remu. — 15.30 »Vzgojitelj v zadregi«, veseloigra v treh dejanjih. — 16.35 Glasba tržaških skladateljev za komorne skupine.
—	17.30 Zborske rukoveti Stevana Mo-kranjca. — 18.30 Kino včeraj in danes. —
19.00 Charles Gounod: Valček iz »Fausta« ter Richard Strauss: Valček iz »Kavalirja z rožo«. — 20.30 Iz slovenske folklore: Lelja Rehar: »V starih časih: Du se ne be šjemo u puste?« — 22.10 Cerkvena in nabožna dela italijanskih skladateljev: Mario Castelnuovo-Tedesco:	»Noemi in Ruth«, biblični oratorij.
Ponedeljek: 11.34 Radio za šole (Oddaja za srednje šole). Ponovitev ob 17,25. —
18.00 Ne vse, toda o vsem. — 18.30 Ca-mille Saint-Saens: Živalski pust za dva klavirja in orkester. — 19.15 Poglavja iz zgodovine slovenske književnosti. Vinko Beličič: »Simon Gregorčič, življenje in značaj«. — 20.35 Gioacchino Rossini: »Seviljski brivec«, komična melodrama v dveh dejanjih.
Torek: 12.00 Iz slovenske folklore: Lelja Rehar: »V starih časih: Du se ne be šjemo u puste?« — 17.20 Italijanščina po radiu: Osnovni tečaj; 21 lekcija. — 18.30 Pianistka Bernarda Slama: Giulio Viozzi: Pet plesov. — 19.00 Plošče za vas, quiz oddaja. — 21.00 Pregled slovenske dramatike. Dvanajsta oddaja. »Naturalistični pojavi v slovenski drami«. Prizori iz del: »Tekma« Antona Funkta, »Sin« Engel-
berta Gangla in »Kmečka osveta« Frana Zbašnika. — 23.00 Posnetki s XVII. festivala sodobne glasbe v Benetkah.
Sreda: 11.35 Radio za šole (Oddaja za
I. stopnjo osnovnih šol). Ponovitev ob
17.25. — 12.15 Pomenek s pOslušavkami. —
18.00 Ne vse, toda o vsem. — 18.30 Klavirska glasba. — 11.15 Higiena in zdravje.
— 19.30 Poje zbor Emil Adamič iz Ljubljane, dirigent Marko Munih. — 21.00 Simfonični koncert orkestra italijanske radiotelevizije iz Milana. V odmoru (približno ob 21.40) Knjižne novosti: Martin Jevnikar: »Ignac Koprivec in njegov roman "Pot ne pelje v dolino”«.
četrtek: 12.00 Za smeh in dobro voljo.
— 17.20 Italijanščina po radiu: Osnovni tečaj: 22. lekcija. — 18.30 Giorgio Federico Ghedini: Koncert za orkester (1955). —
19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. — 20.35 Z italijanskih festivalov popevk. — 21.00 »Kean«, drama v petih dejanjih. — 22.50 Saksofonist Srečko Dražil, pri klavirju Pavel Šivic.
Petek: 11.35 Radio za šole (Oddaja za
II. stopnjo osnovnih šol). Ponovitev ob
17.25. — 18.00 Ne vse, toda o vsem. —
19.00 Pevski zbori Furlanije -Julijske Krajine: zbor »Ermes Grion« iz Tržiča. — 19.15 Slovenski znanstveni delavci s tržaške u-niverze: (11) Ana Šturm: »Kmečka hiša v gornji Soški dolini«. — 20.35 Gospodarstvo in delo. — 21.00 Koncert operne glasbe orkestra italijanske radiotelevizije iz Turina.
Sobota: 12.00 Kulturni odmevi: Dejstva in ljudje v deželi. — 15.00 Glasbena oddaja za mladino. — 16.00 »Volan«. Oddaja za avtomobiliste. — 16.30 Zgodbe druge svetovne vojne: Ksaver Meško: »Pod topovi«. — 17.20 Skala in ladja - komentarji
o	dogodkih po koncilu in v jubilejnem letu. — 17.30 Lepo pisanje, vzori in vzgledi mladega rodu. — 19.15 Družinski obzornik.
— 20.35 Teden v Italiji. — 20.45 Vokalni kvintet »Zarja«. — 21.00 Za smeh in dobro voljo. — 22.30 Koncerti za pihala in orkester.
iiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimimiiiimiiiiiiniiMiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiimmiiiiiiimiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiDiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiti
dober in teta Lientje je čudovita.
Spodnja gospa naznani, da je kočija pred hišo.
»Nate, dobra žena!« Jodo ji da pet frankov. »Sem slišal, da ste Greeti tako lepo pomagali...«
Toda Neta noče napitnine. »Le dajte kočij ažu!«
Teta Lientje odkimava. Ne, ne, sin ... tu nekaj ni v redu!
»Jodo,« glas se ji trese — »kako naj bo malemu ime?«
Jon jo pogleda, kot bi jo hotel predreti. S kakšno trmo se ti človeče znova vrača k imenu!
»No,« godrnja Jodo, »dali mu bomo pač po botru ime, takšna je navada.«
Jona obliva znoj. »Saj, poslušaj no, stric, to sva tudi nameravala, toda Greeti dolga imena niso in niso všeč. Dva zloga sta že prečeč, kaj šele trije: Jo-do-kus. Saj ga ne moreva klicati Jo ali Do?««
»No in?« vpraša stric. Kesa se že zaradi tistih treh sladkorčkov. »Kaj pa potem?«
»I no, stric, imenovali ga bomo kratko in malo Peer.«
»Da,« se hihita teta Lientje, »na čast sinu svetega ...«
Bog nebeški, kakšna trma.
»Tako ...« pravi Jodo, »tako, tako .., Že, že, kar naredite po svoje, potem si pa vendar rajši poiščite botra, ki mu je Peter ime. Kje so moje rokavice?«
Greeta sliši bližajočo se nevihto. »Striček!«
Ta pomanjševalnica in pa ženski glas mu brž omehčata srce. Jodo poskuša nastopati osorno. »Kaj pa je? Nimaš dosti sladkorčkov?«
»Ah, striček botrček, mnogo preveč, ne vem, kako naj ti ...«
»Ah, kaj, že prav, le molči o tem, a da mali ne bo dobil mojega imena ...«
»Saj ga bo dobil. Krstimo ga za Petra, Jodoka, Karolino. Je prav tako?«
»Ali zdaj vidiš, da bo vse, kakor je treba?« Jon je prišel spet do sape.
Teta Lientje hrustljž mandelj. O poti v cerkev govori z glasom kakor papiga.
»Zdaj pa le pojdimo!« Stric popije četrto šilce. Goske noge in deset let manj. Zgovoren postaja.
(se nadaljuje)
□ RIŠKE
NOVICE
Ob dvajsetletnici slovenskih srednjih šol v Gorici
V sredo, 16. februarja ob 7. uri zvečer bo v cerkvi sv. Ivana v Gorici sv. maša zadušnica za vse pokojne profesorje in dijake slovenskih srednjih šol v Gorici.
Lepo uspel večer katoliškega tiska v Gorici
Nedelja katoliškega tiska je razgibala tud; Slovence v Gorici in njeni okolici, da so ta dan prispevali po cerkvah za potrebe dobrega tiska, popoldne pa v velikem številu prišli v dvorano Katoliškega doma, kjer se je nato vršila že tradicionalna prireditev, ki naj bi v naših ljudeh znova vzbudila- zavest odgovornosti, ki jo imajo za ohranitev in vzdrževanje katoliških časopisov, revij in knjig.
Osrednja točka sporeda je bila igra v treh dejanjih »Žrtev temnih sil«, ki so jo doživeto podala dekleta iz provincialnega doma šolskih sester v Trstu. Igra je prepričevalno pokazala, da so slabi pisatelji s svojimi nemoralnimi spisi tisti, ki največkrat zastrupijo mladega človeka, da nato zaide na stranpota. In potem se zgodi to, kar je najbolj nedosledno: tisti, ki kvarijo s svojim peresom, ostanejo na svobodi in so visoko spoštovani, žrtve njih zapeljevanja so pa kaznovane in končujejo po ječah ter drugih poboljševalnih zavodih.
V odmorih so se prodajale srečke za 40 lepih dobitkov, kar je nudilo našim ljudem priliko, da so tudi gmotno lahko prispevali za tiskovni sklad našega katoliškega časopisja, ki izhaja na Goriškem in Tržaškem. Moramo reči, da so pridno posegali v žep in znova dokazali, da jim želja po napredku dobrega tiska ni prazna beseda, temveč potreba Cerkvi vdanega srca.
Kongres Krščanske demokracije
Na sedežu Krščanske demokracije v Gorici se je v nedeljo 6. februarja zbralo 129 predstavnikov naše dežele na 20. kongres KD. Kongresu je predsedoval on. Corra-do Belci, določen za to funkcijo od centralnega odbora. Zbrane predstavnike KD je v imenu slovenske demokratske skupnosti pozdravil odvetnik Avgust Sfiligoj, ki je poudaril in pohvalil dobre prijateljske odnose s Krščansko demokracijo.
Dosedanji tajnik KD on. Michele Martina je nato prebral poročilo o dve in pol letnem delovanju KD. Prikazal je napore stranke za izvolitev odbora novoustanovljene dežele in za pokrajino. V
V SOBOTO 12. FEBRUARJA BO OB 8. URI ZVEČER V ŽUPNI DVORANI
V DOBERDOBU
kulturni večer
POSVEČEN
KATOLIŠKEMU TISKU
NA SPOREDU JE PETJE OKTETA »PLANIKA«, GOVOR, BARVANE SLIKE IN BOGAT SREČOLOV.
VABLJENI!
deželni odbor sta prišla dva posoška predstavnika. Omenil je tudi dobre odnošaje s slovensko manjšino in prijateljske vezi s sosednjo Jugoslavijo.
Za njim so govorili predsednik ACLI Dessenibus, deželni zastopnik Tripani in Cociani, ki so poročali o preteklem delovanju in začrtali program dela za bodoče.
Popoldne se je kongres nadaljeval. Izčrpen govor je imel dr. Cian, ki je poudaril uspehe dosežene v dveh in pol letih dela ta vzpodbujal navzoče, naj nadaljujejo po začrtani poti za dosego nadaljnjih uspehov.
Ob zaključku so poslali brzojavke on. Moru in Rumorju. Sledile so volitve novega odbora, ki bo sestavljen iz 27 sredin-sko-Ievičarskih odbornikov in treh odbornikov izvoljenih na sredinski listi.
Ljubljanski nadškof v Vidmu
Preteklo nedeljo je bil v Vidmu ljubljanski nadškof dr. Jože Pogačnik, kjer je imel predavanje z naslovom »Oglej in Slovenci«. Ob nabito polni dvorani je zelo lepo pokazal vpliv Ogleja in razvoj Cerkve v teh krajih, ki so bili pod cerkveno oblastjo oglejskih patriarhov. Po predavanju se je ustavil v videmskem semenišču, kjer so ga pozdravili tudi naši duhovniki iz Benečije.
Med potjo v Videm in nazaj grede se je
nadškof ustavil tudi v Gorici, kjer so ga pozdravili naši duhovniki, ki so mu pokazali naše ustanove, šel je tudi v Oglej in Gradež, da si ogleda kraje in središčfi zgodovinske važnosti. Škoda, da je bilo vreme tako megleno in ni mogel \;det: »sončne« Goriške.
Umrl je župnik iz Tržiča msgr. Foschian
V ponedeljek 8. februarja se je že v prvih jutranjih urah raznesla po Tržiču žalostna novica, da je v civilni bolnišnici umrl priljubljeni župnik in dekan msgr. Oliviero Foschian. V nedeljo popoldne ga je zadela kap, prepeljali so ga v bolnišnico in mu z vsemi sredstvi skušali pomagati, a srce ni vzdržalo.
Pokojni msgr. Foschian se je rodil v videmski provinci pred 57 leti. V duhovnika je bil posvečen na veliko soboto leta 1932. Služboval je najprej pri Sv. Martinu pri Ogleju, nato je deloval eno leto v Tržiču za pomožnega kaplana, nakar je bil imenovan za župnika v Moši, kjer je ostal 11 let. 28. oktobra leta 1946 pa je bil ponovno slovesno sprejet v Tržiču, kjer je nastopil mesto župnika in dekana. Leta 1947 je bil imenovan za častnega kanonika goriškega stolnega kapitlja. Poleg teh častnih mest pa je uspešno in vneto deloval še drugod. Bil je član sinodske komisije za župnike in škofijske komisije za cerkveno umetnost.
V letih svojega službovanja je tako v Moši, kakor v Tržiču izvršil velika dela. Ustanovil je oratorije za mladino, postavil v Tržiču novi zvonik cerkve sv. Ambroža, preskrbel za katoliške organizacije lep počitniški dom »Madonna dell’Alpe« v Ra-vasclettu, ustanovil nove župnije in župnijske domove ter druga važna dela. Bil je splošno priljubljen, zato je njegova tako nagla smrt globoko odjeknila med tržiškim prebival s tvom in povsod po deželi, kjer je bil pokojni poznan in spoštovan.
Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici
priredi v nedeljo 20. februarja ob 16. uri v KATOLIŠKEM DOMU v Gorici
PUSTOVANJE
Nastopile bodo razne skupine iz mesta in z dežele s številnimi šaljivimi prizori. Napovedovala bo ga. Stana Kopitar, »■naša gospa« s tržaškega radia. Vstopnina 250 in 150 lir za otroke in dijake.
h,
RZASKE
NOVICE
Škodljive spletke v Dolini
V petek, 5. t. m. je bil v Dolini sestanek, ki ga je sklical Odbor za pomoč razlaščencem. Na sestanku so poročali predsednik Odbora dr. Alojz Tul ter dr. škerk in dr. Berdon. Med drugim so govorili o cenah za drugi lotto, prebrali besedilo pogodbe med Odborom in družbo SIOT z dne 6. decembra 1965 ter podali finančno poročilo o dosedanjem delu odbora.
Po teh poročilih so prisotni odobrili dosedanje delo Odbora in njegovo finančno poslovanje, mu naročili, naj spet naveže stike s Konzorcijem za skupno akcijo ter naslovili prošnjo na prefekta, naj se umakne kot razsodnik v sporu med razlaščenci in razlastitelji.
Odbor za pomoč razlaščencem nam je poslal še daljšo izjavo, iz katere posnemamo bistvene točke.
Odbor obžaluje, da so komunisti in socialisti s svojim vmešavanjem zanesli politiko v boj za pomoč razlaščencem ter sprožil; proti Odboru in nekaterim njegovim članom iz političnih namenov lažno gonjo z vsemogočimi obrekovanji in lažmi, za katere bodo morali odgovarjati pred sodiščem.
Odbor dalje obžaluje, da so komunistični in socialistični predstavniki gg. §i-škovič, Pittoni, Lavriha, ing. Pečenko in drugi izrazili mnenje, da cena 1.000 lir za kvadratni meter zemljišča iz drugega se-
KEROZEN - NAFTA - DRVA - PREMOG
TVRDKA
CcvrciiS
KEROZEN »TOTALDOMO« VAM ZA TRST IN OKOLICO DOSTAVIMO NA DOM VEDNO TEKOM DNEVA
TRST - DONIJO 38 - Tel. 99-331
SLOVENSKO KATOL. PROSVETNO DRUŠTVO ŠTEVERJAN
vljudno vabi k ljudski igri v 4 dejanjih F. S. Finžgarja
□ I VJ I LOVEC
Predstava bo v nedeljo, 13. februarja ob 17.30 v Kat. domu
v Gorici
iMed odmori bo igral novi števerjanski glasbeni ansambel
Goriški nadškof Pangrazio je zvedel za smrt tržiškega župnika, ko je bil na konferenci škofov treh Benečij v Vicenzi. Poslal je takoj sožalno brzojavko, naslednje jutro, v torek, pa je opravil v cerkvi sv. Ambroža mašo za pokojnika.
Pogreb pokojnega župnika in dekana Foschiana bo v četrtek zjutraj. Pokopali ga bodo na tržiškem pokopališču poleg svoje matere, ki je prav tako umrla za srčno kapjo pred enajstimi meseci.
Smučanje med dijaki
Preteklo nedeljo so se v Ravasclettu vršile provincialne tekme med dijaki go-riške province. Udeležili so se jih tudi nekateri dijaki slovenskih srednjih šol, ki .so dosegli zelo lepe uspehe.
Rezultati:
Veleslalom, fantje - Kategorija »Aspiranti« 1. Kranner Marjan, 2’53”7; 3. Kranner Marko, 4’26”6; 4. Mermolja Franc, 5'20”6. Kategorija »Ragazzi«
3. Lovišček Peter, 4'18"; ,6. Kocjančič Niko, 6’22”3.
Veleslalom, dekleta - Kategorija »Juniores« 1. Leban Maja, 2'21”5; 3. Koren Mirjam, 3’19”4.
Kategorija »Aspiranti«
4. Leban Mirjam, 4'17”5.
Tek na 4 km
1. Kranner Marjan, 14'17”.
Tek na 2 km 1. Pivk Pavel, 8'39”.
Ker je v teku žilava borba, za našo zemljo v dolinski občini, ker grozijo nove razlastitve ne samo v dolinski občini, ampak tudi drugje in ker je nevarno, da bi vzeli razlaščencem v dolinski občini zemljišča za naftovodne naprave za odškidni-no, ki še daleč ne odgovarja tržni ceni za gradbena zemljišča, poziva Slovenska skupnost vso slovensko javnost, vse politične, gospodarske in kulturne organizacije, vse izvoljene slovenske politične predstavnike v deželnem, pokrajinskem ter v občinskih svetih k skupni borbi in skupnemu nastopu za obrambo ogrožene zemlje in za pomoč razlaščencem. Boriti se moramo zlasti za sdeleče:
1. Da ne bo več nihče razlaščal novih zemljišč.
2. Da iz tako imenovanega drugega seznama razlaščencev v dolinski občini iztočijo vsa tista zemljišča, ki ne služijo nafto-vodnim napravam.
3. Da dobijo razlaščenci iz drugega seznama višjo odškodnino, kakor jo trenutno ponuja družba SIOT, in da se prekliče
razlastitveni postopek.
4. Da dobijo pravično odškodnino $ niki zemljišč, po katerih bodo speli& naftovodne cevi.
Slovenska skupnost tudi odločno nasf tuje načrtom za ustanavljanje industriji’ področij na Krasu ter poziva vse os& politične stranke, zlasti tiste, ki se g lijejo tudi za slovenske volivce, naj -1 uprejo tem načrtom. Slovenska skupn* ob tej priložnosti z zadovoljstvom ugol1' Ija, da se je Krščanska demokracij11 Trstu izrekla proti industrializaciji kr($ planote. Želimo podobno razumevanje t* za dolinsko področje in pričakujemo P1 doben sklep od ostalih strank.
Slovenci! Na nas pritiska svetovni Vl kapital, ki razpolaga z milijardami, zemljo, naše edino bogastvo pa poH* drobtinice. Bodimo složni, uprimo se vse> poskusom rušenja enotne fronte, ne P1 slušajmo zainteresiranih posredoval'<& združimo se v borbi za naše pravice!
Trst, 2. februarja 1966
Svet Slovenske skupo°!
znama nekako odgovarja njegovi vrednosti in so priporočali razlaščencem, naj jo sprejmejo, ker bo sicer prišla razlastitev. Po mnenju Odbora bi se morali v interesu prizadetih upreti pritisku za razlastitev', ne pa napadati Odbor, ki ne more sprejeti stališča, da bi bili Slovenci brezpravna raja v brezpravni državi. Prav tako ne drži trditev -omenjenih politikov in članov Konzorcija, da se družba SIOT ne misli pogajati. Res je, da družba SIOT v Pic-colu z dne 5. februarja 1966 vabi posameznike in organizacije na pogajanja. Zato res ni mogoče razumeti, zakaj so na sestanku Konzorcija pritiskali na ljudi, naj sprejmejo ponujeno ceno, ki je prenizka. Odbor v svoji objavi tudi obžaluje, zakaj ni prišlo na njegov sestanek zastopstvo Konzorcija, da bi javno pred ljudmi podalo poročilo o svojem finančnem poslovanju, kakor ga je podal Odbor.
Odgovor prosvetnega ministra o slovenskih šolah v Trstu
Sindikat slovenskih šolnikov v Trstu je poslal na ministrstvo vlogo, v kateri se pritožuje o nepovoljnem stanju slovenskih šol na Tržaškem.
Minister je odgovoril, da bo kmalu rešena zadeva glede razpisa mest učnih moči, ker moralo določiti le še programe za višje srednje šole.
Kar pa zadeva stvari, ki niso v tesni
Verniki Škednja in Sv. Ane bodo imeli
SLOVESNOST KONCILSKEGA JUBILEJA
v nedeljo, 13. februarja v stolnici sv. Justa.
V stolnico stopimo v procesiji iz Montuzze.
Ob 17.30 bo v stolnici sv. maša, katero bo daroval za nas g. nadškof. Med sv. mašo bo govoril msgr. dr. Jakob Ukmar.
Pridite in privabite svoje prijatelje in znance.
zvezi s šolskim zakonom iz leta 1961 kot npr. vprašanje šolskih knjig itd., so tudi že skoro rešene kot. je lahko videla itali-jansko-jugoslovanska komisija, ki je. zasedala pred kratkim v Beogradu.
Ker je sindikat navedel tudi nekatere druge nedostatke pri slovenskih šolah, ki so krajevnega značaja, se zagotavlja, da jih bo rešila krajevna šolska uprava kar najbolje.
sodelavci slovenskih povojnih revij, tistih, ki so prenehale izhajati. Razg1 bo vodil prof. Martin Jevnikar, ki podal tudi kratek uvodni referat.
NAPRODAJ je nekaj čebel11* panjev. Naslov v upravi lista
OBVESTILA
Pastirček št. S. Točno kot vedno, ob začetku meseca je prišla med nas že peta številka »Pastirčka«. Prav pestra je po vsebini in okusno opremljena. Takoj na prvi strani je bralcem predstavljen prijatelj mladine sv. Janez Bosco. Ker smo sedaj v zimskem času, je govora o smučih in zimskem veselju na snegu. Na vrsto so prišli tudi mašni strežniki, ki so jim posvečene kar tri strani. Nadaljuje se potopis o Sv. deželi ter zgodba »Dogodivščine dveh dečkov«. Prav prijetno se bere prizorček o zamorčku, Indijančku in cigančku. Marko in Boris prav resno razpravljata o agentu 007. Dopisov bralcev je kar mnogo in z njimi se številka zaključi. Vsem staršem toplo priporočamo, da svojim otrokom oskrbe to res versko vzgojno in splošno koristno mladinsko revijo.
Akademski odsek Slovenskega kulturnega kluba priredi v sredo, 16. februarja ob 20. uri na svojem sedežu v ulici Do-nizetti 3/1. razgovor za okroglo mizo O
SLOVENSKIH ZAMEJSKIH REVIJAH. Na razgovor so vabljeni vsi uredniki in
1.0»’
DAROVI:
Za Katoliški dom: N. N. 5.000; N-5.000; N. N. 6.300; N. N. 1.000; N. N.
N. N. 1.000; Bremec Štefanija 2.000; N' 1.000; N. N. 3.000; N. N. 500; N. N., DeVi,
7 $
namesto 'cvetja na grob pok. sestre Srebrnič Pepca 3.000;N. N. 5.000; U- . 3.000; L. L. 5.000; N. N. 500: N. N. 1°^ Karel Černigoj v spomin na pok. župnika Franjota 8.000; N. N. 30.000; N. 10.000 lir.
Za Alojzijevišče: N. N. 5.000; N-5.000; namesto cvetja na grob svoje pok. Marije Zore Radovič daruje Sta” Kozmina iz Nabrežine 5.000; nam1,, cvetja na grob svoje tete pok.
Zore Radovič daruje Gizela vd. Gr111 iz Nabrežine 5.000 lir.
P
>
V počastitev spomina svoje sestre Lenar daruje Alojzija Šorli lir 5.0$ Zavod sv. Družine, lir 5.000 za Alojzi šče in lir 5.000 za Katoliški dom.
Vsem dobrotnikom iskren Bog pla^' Za Katoliški glas: Karel Černigoj v ^ min pok. brata župnika Franceta 2.0$  >
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stoJrj!i trgovski L 30, osmrtnice L. 50, več davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. M1 Tiska tiskarna Budin v Gorici
'otf
ZAHVALA
Družina Briško se iskreno zahvaljuje vsem, ki so z njo sočustvovali, poin&tf* in darovali cvetje ob nenadni smrti in pogrebu dragega moža, očeta in brata
ALBINA BRIŠKO
Žalujoča žena Dana
hči Albina z možem Savom ln hčerko Dorf1* bratje, sestre in ostali sorodniki
Štandrel, 5. februarja 1966
-