Izhajajo 1. in 16. vsm^ega meseca. Cena jiní je za ceio I gld., za po] leta 50 kr. — Naročnino sprejema J, Krajec v Novem mestu, dopise pa uredništvo.
Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" na-Usniti dati, plača za dvostopno petit-vrsto 8 kr. za enkrat, dvakrat 12 kr,, trikrat Iň kr.
Gospodarske stvari.
Kaj važna delu v cepljenih Tiiiogradlli II11 jesen prort zimo.
Mlade, šfie jedtio a!i dveletne zasaditve novih vinogradov, kater« so bile i/.vršene s poraoèjo na euho cepljenih trt, trpe laliko v zimskem řasu mořno, da, Oiie se lahko postiŘe vsaj deloma. PosuSe se pa lahko iz dvojnega vzrok». Pryič, ali Vflled poíťbljenja. drug-iČ pa ysled tega, ker niso bili cepiii k p idlogi popoliionia prirastíeni. Pri takih trtah je kaj mogoče iiamreŽ to, da xaide med oepii iii podlogo v zimskem ^asu voda, bodisi dei^Etica ali snei'.iiica ; t^i voda utegne zmrzniti, in naj jo bode se tako maio, zadostuje, da nastali led cepiřj od podloge odtrga lii iia spomlad je cepii suh. Oheiua nezgodama se pride kaj labko v okom in to prosto s tem, da se take trte tik pred nastopom zime ogrene (obsuje) z zemljo ravno tako, kakor se krompir ali pa koruza obsipije. Pri obsipanji zadostuje, da pride le 3 do 4 eepiŽevih oies pod zemljo, ona ne pozebejo več. Tako
obsipaiije ali ognieoje trt z zemljo zabrani pa tudi odtrganje slabo prirasèenih cepicev od podlog, i» mogoče je, da «e v nekoliko letih toliko zarastejo, da dajo Se dobre trte. V obce naj bode pa vsakemu, kdor na suho cepljene trte sadi, strogo pravilo, da takili trt, katerih cepič ni popoliionja priraščen, kakor pravimo popolnoma zalit k podlogi, nikakor ae sadi. Úemu nek take trte saditi, ko vendar, kakor skušnja to do dobrega spriČuje, večinoma v prav malo letih iz vinograda zopet zginejo.
Toraj nihče naj ne opusti, mlade, šele jedno a!i dve leti na stalnem mestu rastoie trte pred ïimo sč zemljo ogrniti. Po gotovih vinorodnih krajih, osobito po Ogrskem in Nemškem, vse trte vaako leto pred zimo sc zemljo obsujejo, oziroma v zemljo popolnoma zakopljejo. Zakaj bi He to toraj pri nas pri prilično majhui množini trt ne izvršilo, ko je vendar neobhodno potrebno.
Drugo kaj važno delo na jesen pred zimo je to, da se letošnje, na zeleno cfpljene trte, se letos pogrubajo. Skušnja uČi zopet, da take po^laht-
Na gori Kigi.
(HeBuifua do godb a.)
lligi imenuje se veliko gorovje v švicarski deželi. Vzdiguje se polagoma, in sicer so ob vznožju vrtovi, vi§je travniki, nad travniki boste '» konečno planine, na kterih se do 4.000 glav govedi pase in se kacih 150 pastirskih koč nahaja. Najvišja v temu gorovju je velika ravan, ktera se Uigi-Kulm imenuje in meri 1800 metrov nad morsko gladino. S te lepo s travo obrasčene ravaui uživa se krasen razgled po ysej Švicarski gorati deželi. Vsako poletje zahaja na to gorovje »ad šestdeset tisoČ tujcev; ni čuda torej, da so podjetni ljudje na ta gorovja z velikanskimi stroški že več gorskih Železnic napravili, po kterih se kaj eložno gori pripelje Nahaja se gori tudi mnogo bogatih lepih gostilnic, kterih prvo so že leta 1848 lidali, V jedni teh gostilnic bilo je zvečer kaj
živahno življenje ; goste je ogrevalo zavžito veselje v prirodi in dobrodejna toplota v sobi. Pripovedovali so si, po kterih gorah so že lazili, kaj tu ill kaj tam zanimivega doživeli, povpraševali se o tem in onem. Starec s črno Čepico na osiveli glavi, sedé na koncu dolge mize, vedel je mnogo povedati, vse pojasniti, ker mu je bila vsa pokrajina od otročjih let znana. Tujci so bili zvedavi in ker je vse tako zanimivo znal pripovedovati, vpraša ga neki tujec, ve li kaj povedati o tistem udoru, kjer se je bila pred mnogimi leti gora utrgala in dolino zasula, — flKdo bi to bolje vedel, ko jazi" Tujci pa vsi utihnejo, ko zaČne starec pripovedovati.
„Bilo je leta 1806. Bil sem takrat enajst let star, čil in brzonog, kosal bi se bil z divjimi kozami in nobenega prepada se nisem vstrašil, če sem ugledal lepo cvetlico, s ktero bi vstregel Jelici, moji najljubši tovaršici mej otroci. Oh, uboga Jelical — — Ljubil ssm gore. — Rad sem spremljal potovalce, kajti takrat je bilo malo vodnikov. Spremljal sem jih Iz Zlatega polja, moje
nitve, ako se jih řez zimo v zraku pusti, prav řade pozebejo, tako, da se na spomlad nima kaj grubati. Vse grubaiiice treba je pa tudi sè zemljo ogruitl, to ravno tako, kakor je bilo to že ravno popred povedano.
Ako px takih poïJalitnitey na jesen pogrubati nikakor mogoèe ni, bodisi iz kakega vzroka koli, potem naj jih pa vsak vsaj na zemljo položi, tako, da pridejo pod sneg'. Da, kaj svetovati je, na zemljo položene požlahtnitve tudi nekoliko sè lemljo zasuti.
Gledé grubanja na zeleno cepljenih trt, opaziti moramo èe nekaj. V dosti krajih po Dolenjskem, osobito na Belokranjskem, bilo je pred nastopom trtne uái g-rubanje v navadi, pri katerem âe je le jedno ali već mladik sredao stare trte v podobi kambe v zemljo zagrubalo, staro trto pa sicer na miru stati pustilo. No, semtertje se lahko vidi, da tudi na zeleno cepljene trte se tako gru-bajo. Tako grubanje je odločno za zavreéi. Ne le cepljena mladika marvež cela trta mora v zemljo. Tako grubanje ustrežljivo je k veèem tedaj, ako ae misli na zeleno cepljene mladike v ta namen zagTubati, da se zadobi ukoreničene cepljene trte, za jih v sledeSem letu sopet izkopali ter na stalno mesto presaditi. Odkritosrčno pa naj po/emo, da take sajenice dosti vredne niso in bi jih nikomur ne priporoSali. In zakaj ne? Zato, ker imajo one le tako zvane stranske korenine na sebi, katere v globokoat rasti nočejo in katere vsled tega dolgotrajnih trt dati ne morejo. Vsaka cepljena trta imeti mora na spodnjem koncu prav možne, kakor pravimo, kronine ali arÈne korenine, drugaíi je za ni<S.
Kaj je novega po aTstrijstem cesarstvu Î
Grof Badeni še ostane ministerski predsednik. Cesar ni hotel sprejeti njegove ostavke. Cesar je tudi prepovedal vsako kazensko postopanie proti njemu in proti deležnikom dvoboja. Badeni se je spravil tudi s cerkvijo — zaradi dvoboja je postal namreŽ izobčen. Pa ali je s tem že popravil tudi vse pohujšanje, ki ga je dal katoličanom?
V državnem zboru so se obravnavali nujni predlog-i glede podpor, po ujmah poškodovanim pokrajinam. Naâ poslanec dr. Krek je stavil nujen predlog glede preskrbovanja delavskih stanov v starosti in onemoglosti, pa predlog za zvijanje plače diurnistom. Finančni minister je predložil državni proračun za leto 1898. Skupni proračun potrebéČine za leto 1898 znaàa 715,1)20 827 gld. Dohodki pa so preračunani na 719,900,282 gld. Ker za sedaj brez nagodbe z Ogerako ni mogoče vpeljati konsumnpga davka od žganja, piva in sladkorja, hoče vlada redne viSje stroSke pokriti s prevoznim davkom na železnicah. In sicer hoče zvišati tarife pri blagu za 5 in pri osebnem prometu za 12 odstotkov. Zviáati hoče tudi sladkorni davek za 6 gld.
Desnica v državnem zboru je v nevarnosti, da razpade. Baron Dipauli in tovariši — Člani nemške katoliške skupine — so predlagali, naj se izvoli odsek 36 Članov in se mu da naroèilo, da predloži v svrho odprave jezikovnih naredb za Česko in Moravsko zakon o jezikoviiem vprašanju. Slovanski, zlasti Čeěki poslanci pa zelo nasprotujejo temu predlogu. Po naSem mnenju pa Dipaulijev predlog nič ne škoduje Slovanom, saj
rojstne vasi, kjer so imeli oče hišo in kmetijo, na goro Rigi, kamor takrat še ni bilo potov napravljenih. Drugi dan septembra je bilo, ko pride nek tujec do domaČe vasi in me je najel za vodnika. Oj, kako sem bil vesel. Oblekli so mi lepo belo srajco, dali zeleno bisago na hrbet in k obuk z velikimi krajevci. Tako opravljen, klical sem sta-riSem io malim sestricam: Z Bogom! Z Bogom! „Dobro se obnašaj!" mi zakličejo oče; mati pa me poljubijo in prekrižajo ter pravijo; „Ne hodi prekasno domov. — Z Bogom ! " Tako odkorakam s tujcem; mati pa ^e pred hišo postoje, in me od daleč èe, z belim predpasnikom mahaje, pozdravljajo.
Krasno jasno jutro je bilo. Za poltretjo uro dospeli smo do samostana Marije Snežnice. Kakor zveden vodnik, hotel sem tujcu ravno zgodovino tega samostana pripovedovati, kar strahu umolknem. Zaslišala sva namreč čudno gromeče bobnenje. Ogledujeva okrog, nebo je bilo lepo jasno, kaj mora to bitiï NiČeaar ne moreva opaziti, ker ta kraj j« ves od višjih hribov obdan, Tiyec ai hribe
ogleduje, a ker nikakor nič zapaziti ne more, pravi : „Idiva dalje," ter jo prav urno ubere. Jaz tik njega hitim % njim in v eni uri sra priSIa na Kulm. Tukaj se je moj gospod drugemu tujca pridružil ter mene odpravil. Ko se nekoliko odpočijem, podal sem se proti domu. Ko se bližam zopet samostanu Marije Snežnice in že cerkveno streho ugledam, že zopet slišim ono grozno bobnenje kakor zjutraj, pa le Že močneje in trajnejSe. Nakrat pa nastane tresoče pokanje in močno šumenje, kakorânemu ne vem primere. — Nebo se zatemni — strah, ki me je prvi trenutek omamil, me požene v beg, — splašen letim proti samostanskim vratom, pri kterih pa tudi menihi zbej^ani ven prilete. Tema vedno hujša, gromenje, tulenje, — omamljen oklenem se meniha in skrijem obraz v njegovo obleko. — To je trajalo menda nekaj minut, potem vse utihne. Pogledam — zrak je bil čist, nebo jasno, — menihi so se prekriževali : Bog io avet božji križ, to je udor, gora ae je utrgala, Marija pomagaj! Nepopisni strah se me loti, žene me s
bi uređii konèno jetikovno vprasanjt*. odpravil divji Darodnostni boj in manjšini d. pr. Slovencem v neltaterih krajih tako koristil.
Kaj jo uovega po širokem svetn?
Gráko ministerstvo, ki bi bilo najbrže delalo velike sitnosti kralju in ljudstvu pri kotièiieni sklepanju o griiko turèki mirovni pog-odbi, je moralo odstopili. Novo ministerstvo je treznejše, zna računati z deja lakimi žalostnimi potrebščinami grákega naroda, ki si paè ne želi veŽ vojske, ampak miru. Upamo, da ee bo kmalu odobrila pogodba B Turiijo.
Italijansko Rudinijevo ministerstvo, o katerem se je doslej glasilo, da je trezno in „zmerno." nikakor ne zasluži tega imena. Kudini, miiiisterski predsednik, je ukazsl g-onije-i talijanski m oblaatvom, da morajo s katoli.>^kiniî društvi ravno tako postopati, kakor s socijaliskimi in anarliiskimi, to se pravi, morajo jih zatirati. Katoliška druètva primerjati z anarhiskimi — to more odločno proti-katoiiŽka, brezverska vlada, „imenia" ne. Žalostno za katoličane I
Na Španskem so tudi ilobili novo ministerstvo. Prvo njegovo delo je bilo, da je odpoklical© generalnega guvernerja na Kubi generala Weyler-ja. Za njegovega naslednika je imenovan marěal Blanco. Pod njegovim vodstvom se bodo menda izvršile že davno obljubljene preosnove za Kubo.
Katoličanom v Rusiji se je izpolnila zopet jedna iskrena želja. Car Nikolaj je namreč ukazal, da se veÔ ne smejo siliti katoliški učenci k obisku pravoslavne službe božje. Tudi molitev v šoli se mora odpraviti po obredu vseli vero-izpove danj.
hribov, žene me domov. Menihi so me spremljali, da bi videli, kaj se je zgodilo. Ko pridemo mimo zadnji li gorskih pečin na laz, domačega kraja več videli nismo, ne spoznali, čudno smo se gledali in neverjetno ee nam je zdelo, da bi ta razdrapana pustina bila domača dolinica, ktero smo v duhu pred seboj še zeleno in mikavno lepo videli. Z gore Konjek utrgala se je nad 300 metrov dolga plast ter a tistim groznim sumom in silovitim pokanjem in gromenjem drdral v naèo lepo dolinico, pokril tri pastirske vasice ter oašo lepo vas Zlato polje z očetovo domačijo in vsemi njenimi prebivalci. Zasulo je tudi Lovrencevo jezero s tako silo, da je voda nad cerkveni stolp pljusknila. — Vse kar je gibalo in dihalo, zagrneiio je tam pod groznimi skalami; moji ljubi stariái, moje male sestrice in Jelica, s ktero sva zjutraj na paši se lepo prepevala, vsi so pokopani. Ni mi ostal ni jeden sorodnik, prav nič od očetove imovine, ostal sem sam na svetu."
Piše se nam:
Iz Suhora. — Dne 30. septembra je priSel na Snhor preć. gospod administrator Jakob Pavlovfcić. Sprejeli smo gii kolikor mogoče dostojno. Vihrale lo zastave, topići so pokali na bližnjem hribcu, glasilo se je lepo vbrano zvonenje. Ko se gospod v spremstvu dveh preč. gospodov patrov iz Novejga mesta pripelje do áole, izstopijo vsi trije gospodje iz voza, g. učitelj pozdravi g. administratorja v imenu županstva, mala učenka pa v iiuenu šolske mladine. Gospod se prav laskavo zahvali za lepi sprejem. Potem se podamo s šolsko niUdmo z zastavo in z zbranimi farani v cerkev, kjer je nam dal gospod blagoslov s presvetim resnjim Telesom.
Gospodu dopisniku se lepo zahvaljujem za daatitko, izraženo v „Slovencu" št. 221, Je pa tudi resnična, kajti g. administrator je že pri prvem nastopu pokazal Bvojo Izvanradno Ijnbeznjivost ter si pridobil splošno simpatijo. Bog daj, da bi kmalu postal naš pravi župnik, in kot tacega naj ga nam Bog obrani in živi mnogo let v zdravju in zadovoljnosti na prijaznem Suhora. Ravno ta dan smo 8fc pa tudi poslovili od bivšega prečastitega g. administratorja Fran S t u rœ a. Opravljal je svojo službo na Suhoru štiri mesece z največjo pridnostjo in natančnostjo, bil do vsakega prijazen in Ijubeznjiv, tako, da smo se prav težko ločili. Big ga živil
Iz Metlike. — V zadají štev. „Dol. Nov." nekdo pise, da volitev v pridobninsko komisijo jih je mnogo v nevoljo spravila, ker devet je voljenih ta^h, kteri nobenega davka ue plačujejo ostali štirje so pa do sedaj le 18 gld. 62 kr, p ača i. Dopisnik bi pač vedeti moral, da kteri nift davka ne plačuje, ne more voliti niti iavoljeu biti, kakor le v V. kuriji, a člani, kteri so izvoljeni bili, plaiajo pa obrtnega davka in pndobnine čez 130 gld., zemljiškega in hišnega davka kot posestniki pa do 200 gld., toraj niso brez davkov.
Gospod dopisnik in drugi z njim naj so hvaležni,
e t. n
da Brno tako složno in soglasno volili, ker izvoljen mož, kteri je in bo pravičen vsem, bodi mali obrtni krčmar ali trgovec. Dopisnik se je hudo motil, :
Tu starec umolkne, siara bolest za svojimi ljubimi ga prešine, da ne more dalje govoriti — „Kaj je bilo potem z Vami?" praea ga eden tujcev.
„Dobri menihi vzeli so me k sebi; podučevali in odgojevali so me, meneČ, da postanem tudi jai menih, toda samostansko zidovje ni mi ugajalo; prostosti kmečkega stanu nisem mogel pozabiti, in otožno sem pogledaval v dolino, na mojo pokopano srečo. Čim večji sem postajal, tembolj mi je presedala samostanska samota. Udinjal sem se v dolini za hlapca. Omika in vednosti, za ktere se imam menihom zahvaliti, so mi prišle v prid; delal sem pridno, in za vse sem bil porabiti. Danaánja vas Zlato polje stoji ravno nad prejšnjo vasjo. Videl sem, kako je hiša za liiào zopet nastala, in tudi staro blagostanje k hišam se je povrnilo. Priljubil se mi je rojstni kraj. Bogati sosed imel je krasno hčerko Katinko; rada sva se videla. Ker je mojo rodovino poznal, posodil
sicer v obdavćeuju, kakor tudi t tem, ker je mislil, bo veeh onih 12 voljenih mož sedelo v pridobnin-ski komisiji. To ga je v nevoljo »pravilo.
Hočemo pa, kakor zdaj, vfiigdar in vaelaj složno postopati, pa ne zaradi Časti ali koriatoljubja, ampak la korist in blagor svojega bližnjega.
Iz Metlike, — Neznani lopovi so v no6i od 12. do 13. t. m. vlomili v štiri hiše ter pokradli obleko, obutal, perilo — sploh vse, kar jim je pod roke prišlo. Dninarju Jože O-ovedniku kakor tudi njegovi ženi in hćeri «o pobrali vso obleko, tako da v nedeljo se k sv. maši ne bodo mogli iti. Drugemu vzeli so poleg obleke tudi snkna za deset goldinarje? vrednosti ; Jakob IvanetiČo vem sinu in ženi zopet vso obleko ter 7 gld. denarja.
S tem nezadovoljni, odprli bo šiloma še pet vinskit hramov ; v Štirih so vrata s koli odtrgali, v euerau pa zid predrli, kjer so notri shranjeno grozdje pozobali, pobrali pernice iz postelje, perje pa v viuograd stresli. Radi bi prišli tudi v klet, ali ker so bila močtia vrata ter z velikimi zagozdami podprta, se jim ni posrećilo, vsled ôesar so potem vse prevrnili. V enem drugem hramu BO celo gostijo imeli ter odnesli na njivo, kjer je ajda zdeta, sodček hruskovca, kterega so tam pili, kajt našlo se je tam kupico, èkai', barilc in v sodčku âe nekaj mošta, ktere reči ao vse tam ležati pustili. V petem hramu, v katerem so vse prebrnili, vzeli ao puško ter jo prebili. Plug znesli so ven, pa najbrže jim je bil preneroden, ker so ga pustili. Koso so tako polomili, da zgleda kakor kakov bajonet, iu ker so od dveh bran vrvi porezali, sodi se lahko, đa so tam gotovo ukradeno obleko zvezali.
Obče mnenje je, da jih je moglo veliko biti, ker je v eni noči toliko storjenega bilo. Že ob polnoči je prišel lyanetič žandarmerijo klicat, katera je takoj jih šla lovit, toda brez vspeha, lopovi so gotovo takrat t hramih bili.
Naj bo že kdor hoče, brez znanega vodnika niso, ker v kratkem je že v več hiíah pokradeno, v eni meso, v drugi mast, v tretji zopet obleka.
Ako bo tako, moral bo vsaki pred svojo hiSo stražit, da bo svojega imetja varen. Treba bi bilo već psov čuvajev, ali kaj, ako si ga dobim in gre z
menoj na polje, mi ga lovski čuvaj ustreli, kakor tudi vsako mačko, ktero zunaj dobi. O tem bomo Še kaj več pisah.
Prosili bi slavni občinski zastop, naj vendar že enkrat svoj zastareli policijski red preustroji in pazi, koga v občino sprejme in kdo v občini stanuje, da bomo svoje imetje v varnosti imeli.
mi je svoto denarja. Cesar sem se lotil, se mi je poBreřilo. Sèzidai sem si domaiijo prav nad oèe-tovo liièo. Z neumorno pridnostjo in trdim delom pridobil sem si toliko, da sem posojeni denar vrnil. Dobil sem Katinko za ženo in tako postal trden gospodar."
Vstal je, se poslušalcem prijazno priklonil ter se odpravljal proti domu. DaspevŠi k vratom, postane, ter k druSèini obrnjen reče; „Dobro se obnašaj!" bile so zadnje besede ožetove in „Ne hodi kasno domov, z Bogom", besede moje ljube matere. To mi je bilo geslo v mojem življenju. Vedno sem prijno gospodaril in nikdar dolgo z doma ne ostajal. In ťíe se me je kedaj kaka neumna trma lotila, spomnil sem se lepih naukov, ktere so mi dobri menihi v srce vcepili, in tako me je Bog varoval."
Prizdignivèi črno iepico z osivele glave, se prikloni ter zapusti dvorano.
Domače vesti.
(Prihodnja številka) „Dol. Novic" izhajala bode radi praznika Vseh svetnikov že v soboto 30. t m.
(Imenovanje.) Gospod inzener llrasky, oni deželni inžener, ki je napravil načrte za prihodnji novomeški vodovod, imenovan je profesorjem hydro-tehnike na tehnični visoki šoli v Pragi.
(f Umrl) je v Črnomlju vpokojen dekan in Častni kanonik tržaški gospod Jakob Stari h a, zlato-mašnik. vitez Franc Jožefovega reda. Rojen je bil v Črnomlju leta 1813, Naj v miru počiva!
(t G-ospica Ana Snklje), najstareja sestra našega poslanca in dvornega svetnika goau. Snkljeja, je umrla 1. oktobra v Ljubljani v starosti 57 let. Naj v miru počiva!
(Lep uspeh pravilnega dela) Na veliko manjšem prostoru kakor je leta 1886 deželna vinarska, sadjarska in poljedelska sola na Grmu v naknpljenem vinogradu v Cerovcih pri Smolení vasi le 1 (reci jedno) vedro ničvrednega vina pridelala, pridelala je letos že 66 hektolitrov prav dobrega vina, in 10 hektolitrov že iz odbranega gnjilegs grozdja. Pripomniti pa je, da je premagljiva mnoiina tega vina še na starih necepljenih trtah zrastla, katere vsled posebno pozor-ne'<a obdelovanja od leta do leta boljši rastů, boljši roda Velik del novega vinograda pa Se niti ne rodi. To je pač lep dokaz, koliko da izdS. razumno in pravilno delo, spojeno s potrebno marljivostjo in potrebnim potroikom, brez katerega se dandanes v vinarstvu nič doseči ne da.
(V bolnišnico Usmilj. bratov v Kandiji pri Novem mestu) se je sprejelo meseca septembra 56 bolnikov, koncem avgusta jih je ostalo 31, skupaj 87, od teh se jih je ozdravilo 41, zboljâalo 13, neoz-dravljen bil je 1, umrl ni nobeden in v oskrbovanji jih je ostalo 32. Oskrbovalnih dnij se je nabralo tekom preteklega meseca 971.
(Mestna hranilnica v Novem mestu) je v seji upravnega odbora dné 1. oktobra 1.1, skleni a, da bode plačevala rentni davek iz svojega premožen a, ga potemtakem ne bode odtegovala vlagateljem, tako da bodo isti od svojih vlog tudi v bodoče kakor do eedaj dobivali polne 4% obresti.
(Kmetijski poduk.) V nedeljo 10. t. m. je bil kmetijski poduk v Št. Petru, kjer sta gg. GombaČ in Kohrman poučevala navzoče gospodarje o kletarstvu, pridelovanji krme in prešičji reji. Istega dné je govoril g. Skale na Čatežu o zboljšanju govedoreje in preSičjereje. Enaki poduk bo v nedeljo 17. t. m, v Ambruau in zopet v Čatežu, kjer se bo poučevalo o novem vinogradarstvu in pridelovanju krme. Dné 24. t. m, bo . kmetijski poduk v Črnomlju in dné 31. t. m. pa v Št. Jerneja.
(Kmetijska podružnica) v Novem mestu hoče oddati nekaj berkširskili mrjaščekov v rejo in sicer s tem namenom, da se to pleme poskusi, ali bo pripravno za zboljšanje domačega plemena ali ne. Kdor želi dobiti takega mrjaščeka brezplačno v rejo, naj se prej ko mogoče oglasi pri podružnici.
(Novomeški občinski zaetop) je v pred-aadaji avoji seji naročil posebnemu ođaflku, naj poizveduje, koliko stannvauj bi ae dalo v raeatu dobiti. V svvji poslednji seji pa je sklenil, da ^Iňde tega, da opomore veliki zadregi, ki bi nastala zaradi pomanjkanja stanovanj in glede tega, da ni dobiti ziisebnika, ki bi hotel zidati, da stavi občina ua svoje stroške hišo za stanovanja. Prostor se ima se določiti.
(Jernej Kopitar.) Minoli torek 10, (iktobra 80 pripeljali iz Dunaja v Ljubljano zemske oiitanke moža visoke aíenosti in neutmiljive delavnosti, ostanke bivšťga dvornega svètnika Jernej Kopitar-ja. Ob istem času pa so tudi pripeljali iz Dunaja v B«ligrad truplo Vuk-a Stefanoviča Karadžiča, — Kopitar, rojen v Repnjah na Gorenjskem, je sel že leta 1808. na Dunaj, kjer je po dokončanih študijah polagoma dospel do visoke službe v dvorni knjižnici. Njegova posebna stroka učenosti bila je poznanje slovanskih jezikov. Pisal je učne knjige, in silno mnogo se je njemu zahvaliti, da je naš jezik dospel do tiste sposobnosti, katera se mora od jezika omikanega in izobraženega naroda zahtevati. Ves tedanji učeni svet ga je čislal in z njim občeval. Umrl je leta 1844 in bil pokopan na Dunaju na pokopališču sv. Marka. Srbski učenjak Vuk je tudi živel na Dunaju, ter ga je naš Kopitar vnemal zii jezikovne vednosti in mu kazal potrebna pot». Srbi ga imajo v visokem spoštovanji. Ko je bilo razglašeno, da bo poki)pftlišče av. Marka na Dunaju opuščeno, sklenila je srbska vlada, da ga domu pripeljejo ; v to pa njegova hči, visoko izobražena udova Vukom ano vi č ni privolila. Ni se mogla ločiti od očetovega groba. Po njeni smrti 1.1894 80 njo takoj domu prepeljali, določili pa, da se oče, učenjak Vuk, letos v Belgrad pripelje, kar se je ravno zdaj zgodilo. Vlada je odposlala najodličneje zastopnike na Dunaj, da so truplo sprejeli ter domu spremljali. Za Kopitarja pa se je Slovenska matica čutila dolžna to storiti, ter je tuji za ves narod in pred vsem svetom častno to storila. Pri izkopavanju na Dunaju zbralo se je vse odlično in učeno dostojanstvo. Trupla so djttli v bele kovinaate krste. Po dovršenem slovesnem cerkvenem blagoslovljenju govoril je g, dvorni svètnik Šuklje ob krsti in v izbranih besedah slavil zasluge ranjcih za oba bratska naroda. Tudi dunajski župan je imel lep govor. Od strani Srbov je govoril bivši srbski ministerski predsednik Novakovičinše drugi-Zapeli so pevci obeh narodnosti in potem v lepem sprevodu v zato odredjenili vozovih krsti na kolodvor peljali. Spremljevalci so se peljali s 60 ûjakerji. V Ljubljani bilo je na kolodvoru vse slovesno prirejeno. Truplo blagoslovili so mil, gospod knezoskof ljubljanski. Sprevoda so se udeležili vai dostojanstveniki, odposlanstva iz dežele, tudi Novo mesto je bilo zastopano. Sprevod bil je najlepše vrste, in udeležba ogromna. Pomenljivo je to za narod, ki svoje može veleume tako Časti ter si tako tudi pri drugih narodih zadobi spo* štovanje, pripoznanje in veljavo,
(Tatovi) kradli so prošli teden v novomeški okolici po večih vaseh, tako n. pr. v Brusnicah, Valti vasi, okoli Slatnika in na Drski, oddaljeni komaj četrt ure od Mesta. Nekterim ondotnim prebivalcem pokradli 80 veliko obleke kakor tudi druzih rečij, a vstm le v drugem koncu hiše, kjer so čutili, da nihče ne spi. Poznati je bilo, da so bosi na delo hodili, ker se je árugi dan na zidu áe sled blatne noge poznal. Da ne bi jih kdo domačih pri tem poslu motil, privezali so rjuho čez vrata, prislonili kol, kluko pa zavezali. Soditi je, da jih sèstoji veča tolpa in to domáčih Ijudij,
ker so jim hiše tako poznate. Do sedaj jim niso Se na sledu; žandarmerija prijela je par ciganov, pri katerih pa ni bilo nič sumljivega najti.
(Silno mrzlo) je nastopil mesec oktober. Časopisi so povedali, da je v okraju Eeke zmrznilo enajst ljudi. Iz Ilirske Bistrice poročajo, daje i. t. m. nastala tam taka burja z dežjem in snegom, da st& dva posestnika in en mladenič na potu iz gozda proti domu eno uro od vasi zmrznili. Poginil je tudi jeden konj in jedna krava.
(Cvetjejabolkinčespelj) smo dobili minoli teden na ogled, kar je vsekako redka prikazen. Tudi kresnico smo videli pred desetimi dnevi.
(Malo ozkotirno železnico) za vožtijo z lokomotivo, namerava napraviti knez Auersperg -ovo oskrbništvo. Ista bi imela voziti les od parne žage na Bogu. Obstati bi imela le tako dolgo, dokler je kaj vožnje, to se pravi, dokler je dovolj lesa v ondotni hosti. Prošnja za potrebno dovolitev je že vložena.
(Vinska letina na Vipavskem,) koder ni toča pobila, se je letos dobro obnesla. Cena nam ni znana.
(Popravek.) Naprošeni smo, da popravimo poročilo o nesreči v Orehovcu v toliko, da oni ponesrečeni mož ni zlezel v sod, kjer je vrelo sprešano grozdje, ampak v sod, kjer je imel sadne tropine, katere je nameraval za žganje vporabiti, ter je hotel videti, če se plesnoba ne prijema.
(Slovensko pevsko društvo) s sedežem v Ptuji naznanja, da se vrši glavni zbor v nedeljo dné 17. oktobra 1897 ob Va^- uri popoldne v prostorih „Narodnega doma" v Ptuji, s sledečim vsporedom: 1. Pozdrav predsednika; 3. Poročilo tajnika, blagajnika in računskih preglednikov; 3. Volitev predsednika, odbora in računskih preglednikov; 4. Nasveti. Morebitni predlogi glede kraja prihodnje velike pevske slavnosti naj se blagovolijo naznaniti do 14. oktobra. (Joapode poverjenike in dotične gospode kojim smo poslali nabiralne pole, prosimo, da nam iste z nabranimi doneski dopošljejo, v svrho računskega sklepa za leto 1897, do 16. oktobra.	Odbor.
Bazno vesti.
*	(Pogubonosni prstan.) Pred nekaj leti je bilo, ko je pri nekem zlatarju v Parizu kupoval nek goapod prstane. Bil je prijatelj starinskih stvari in ai ogledoval ter primerjal tudi prav starolegne prstane in se je pri tej priliki v nek tak prstan vprasnil. Kmalo po tem čuti goapod na roki bolečine, jela mu je otekati in vedno bolj je Čutil bolečino po vsem truplu. Pošljejo po zdravnika, kateremu vse povedó, tudi od prstana. Spoznal je, da je bil to zastrupljen prstan. Zdravnik je namreč mnogo Časa v Benetkah preživel in je vedel, da so tam napravljali tudi take prstane, ki imajo mali precepljeni trn, v precepi pa ae nahaja strup. Delali sn jih v to svrho, da so prijaznim potom ljudi na drugi svet spravili. Podali so mu prijazno roko in zgubljen je bil. Oudovito pri tem je se to, da je strup čez več kakor sto let še svojo moč ohranil.
(V Gorici) sta nmrla vsled preobilo poyžitega grozdja neki enajstletni deček in 53letni trgovec Kavs.
*	(Vojske na Kreti) udeležila se je Avstrija v toliko, da je komaj imena vredno, in vendar jo stane to tri milijone goldinarjev. Kaj vse bi se dalo za toliko denarja doma napraviti 1
*	(Na Kreti) se zaĚenja lakotà, 40 tisoč Molia-inedanov uima akoraj nobenega živeža. Obdani so a kordonom in ne morejo nikamor. Kvďčanski inaurgentje požigajo in opuatolajo polja. Vsaktera setev je ne-omogočena. Zato se je sedaj turska vlada obrnila na velevlasti za pomoč.
*	(Opoldanska hrana) samo en krajcari to je vendar ceno, V Londonu imajo sedaj tako kuhinjo v oddaljeni ozki ulici. Vsako opoldne pa do druge ure zahaja tje na stotine revnejih ljudi, delalcev in brezposelnih nižjih uradnikov, cunjarjev in čikarjev, ktfrih je tam na stotine in žive ob tem, da stran Tržene cigaie pobirajo in drugim prodajojo. Ob velikanski okrogli mizi sedé tesano diug pri drugem ter jedo nekako juho iz telečjih jeter in sočivja. Vsak gost dobi krožuik, žlico in kozarec dobre Čiste vode. Po jedi pa mora vsak to stvar sam osnažiti v zato odločeuam prostoru.
*	(Svet je premajhen.) Amerikanom namreč svet premajhen postaja. V mestu Newjarku in sosednih mestih je mali prostor, kjer bi se šolarji igrali, tohko drag, da jim bolje kaže, na šolski strehi nekaka dvorišča narediti. Streho napravijo čisto plitvo, ter naredijo železno ograjo, in tam so igrališča. — Na neki hiši napravljen je lep vrt z krasnimi nasadi itd,
*	(Visoka starost živali,) Najvišjo starost dosežeta slon 400, kit pa 300 let. Skoro jednako starost doseže tudi labod Hploh ptice jako dolgo žive. Tako postanejo vrani, srake in orli 100 let stan. Tiidi želva živi tako dolgo. Caplja živi do 60, gos in pelikan 60. kragulj 40 in Škrjanec 30 let. Starost 24 do 26 kt dosežejo: konj, vol, kunec, pay in kanarček. Vrabec živi lebko 23 let; medved, lev in gilob pa 30; slavec 18, uiaftka, fazan, črnjevka, jerebica in kalin 15. Psi dosežejo le 14 let; kosi in'taščice pa 12. Ovca, papiga in drozeg žive do 10 let, veverica 8 in morski prašički 7 Najmanjši ptiček v Evropi, t. j. kraljiček, živi pa le 3 leta.
*	(Dežela brez domačih živali.) Na Japonskem nimajo in ne potrebujejo domačih živali. Ker ne jed6 mesa in tudi mleka ne pijejo, jim je krava nepotrebna, — Vozijo vse sami na rokah, in bogati Japonci se tudi ne vozijo, ampak nosijo jih v nekakih okrašenih zabojih, torej jim je tudi konj nepotreben. Pse imajo podivjane, domači za stražo ali za lov so jim odveč, in se k večem pri tujcih nahajajo. — Koze in ovce niti ne poznajo, ravno tako prešičev nimajo. Volno lahko pogrešajo, ker tam je bombaž (pavola) doma. Ker imajo silno mnogo murvnih dreves, tudi svi-loprejke obširno gojijo in mnogo svile pridelajo. Mule in osli so jim nepoznati. Kokoši, race, golobi se tudi k večem pri tujcih nahajajo.
Loterijske številke.
firadec 2. oktobra 27 67 53 2 83
Trst 9. „ 34 6 29 21 68
^	gospodarskim poslopjem,
i UOCOtl^l J, jgpjm gadnim vrtom, njiva za 18 mernikov posetve in z dvema oraloma hoste je na prodaj iz proste roke, ~ Več pove lastnik Anton HikliČ, Vrhpeč posta Mirna peć.	(229-2)
Skllivhn	oddati je v grajšćini Velika
^iUAUO »diVpiil vas pri Krškem. Mesečna
plača je 10 gld, z vso postrežbo. Službo nastopiti
je takoj ali pa pozneje.	(231)

Pristna Fingerjeva
?\iimu PIVNA GRENČICA
luaua kot najboljša KdravfltFeii« pijaĚa, dobiva Eie jiri tvniki
Aootr PA-usas, HOVO IÍSSTO.
Izurjeno kuharico,
katera mora biti pametna, trtzna in pršttna ter sploh na dobrem glasu, zmožn^i pisave iji nekoliko računa, vaprejme takoj Fr. ŠušteršiiS v Črnomlju. — Ker bo voditeljica gostilne srednega poslovanja, ji je mesečne plače 8 gld. določeno, Za mirno in zadovoljno išivtienje se ji garantira. (233-1)
teOMMMMMMMVMmeMeMSMUMi
Za živino- in svinjerejo,
posebno za noseče živali, kakor tudi za mladiče, je neobhodno potrebno	[219-2)
krmilno aimo (Futterkulk),
da se še kot iiilndiču kosti utrdijo in se v rasti bolj razvija — Dobiïa se v trgovini mes. blaga
Kusset & Končan v Novem mestu. •eeM«*»»««»« f ««•••••«»••a«0M00«MS
Mule orgije s petimi spremeni
in
dva klayirjîi,
dobro obranjena, sta po ceni na prodaj pri J. Pugeijnii v Novem mestu h. št. 82.	(isw—3)
lííivaílríKv»! pomočnika ali pa učenca sprejme
sYojo kovačijo Franc Bobnar, kovaški mojster v Kandiji, pošta Novo mesto, (227-2)
Tovarnla zalop
šivalnih strojev in biciklov.

eloilajalcein in delavcem, kateri imajo volilno pravico pri delavski zavarovalnici v Trstu, na znanje!
Dne 6 novembra t. 1. se bodo vršile volitve za razne odbore pri delavski zavarovalnici. Znano je in v raznih časopisih na dolgo in široko popisano enostransko postopanje proti poškodovanim delavcem. Zaradi teg'a je zdaj priáel ías, da se v^ak posamezni, bodisi delodajalec ali delavec, poalnži volilne pravice.
Da ta zavod priti»- v nepristranske roke in da pri njem tudi Slovenci pridejo do besede, se priporoma, vaa-kemu udeležiti se volitve. — Le ako bodo vsi slovenski obrtniki in delavci enog^laano volili postavljene može po odboru, kateri se bode gotovo te dni ustanovil, potem je mogoie, da ta zavod pride v roke slovenske.
Zaradi tega priporočamo, da vsak, kateri bo te dni prejel volilni list, naj voli tiste osebe, katere bode omenjeni odbor postavil za kandidate
Vsak, kdor plaiuje v tržaško delalsko zavarovalnico zoper nezgode, naj pazi, ali je dobil glasovnico; ie je ni dobil, naj jo reklamuje gotovo vsaj do 20. tega meseca. Isto naj vsak stori, katerega glasovnica ni prav narejena.
Ako se glasovi ne bodo cepili, zmaga je naèa.
Pojasnila daje v tej zadevi ustmeno ali pismeno dragovoljno gospod S. pl, Sladović v Novem mestu.
J
lil vil*	ohranjen, j«
zaradi premajhnega stanovanja po nizki ceni na prodaj. Kje, pove opravniatvo „Dol. Nov".
Službo išěe
organist in cerkovnik, ki že mnogo let to elužbo zanesljivo in zadovoljno opravlja.	(235) Već pri opravuiátvn tega list«.
Natakarca
raiun veprejme. — Natančneje pri opravništyn tega lista.	(135)
Prodajalna raif S
cerkve. — Ponudbe naj se pošiljajo vredništvu tega lista. (280—2)
CO
«
a ' « tS
.Ï. g ^ aj "a a
3 B P
-- ri §5
0-3

(fo S .ti
UD

o s
ai s B v
O u .iJ
" 3
•u o TJ
»m iu
aj	k4
>- B H
.."(Z
".G
.2 o ti d v « C»
^ Cl. >IC 0]
M ©
£X) h
H
-S-s
oO.
1 s S'-: « t» Î B p! o
B bo t« O

nti .a >35
S; a-Slâ fc
E"
m o X) C
s:>
'b « .E N
Ê g ico E o
ra -C o.
o n ■£ E
o
CM
I».
o" ^ eo .
5 " £ sS -S g ._
.F^ cc o n cd « — ia
S g
a

5 M
«
%
<D a>
.= o
■t ■= §
H
o
oT * ® >2
OS	—
®	g
^ .	a n fc;
.r^ S Ck A
E
.E Ë* Q XD <D i- — SU 0< I- ï ip (-t C Ta o .s?
— ^ ^ ioa PiTï o
a, i»
rp,," KÍ It-A švicske pasme proda za polovico vređ-XI1 Uliv" noatne cene, proti istimi pogoji, kakor jih veleslavní deželni odbor oddaja,	(209)
vodstvo dež. vin., sad. in poljed. àole na Grmu.
TTřťktlíií» sprejme se takoj v prodajalno s âpece-U^jCIIIj-Ij rijskini blagom in železnino; isti mora imeti vaaj ljudsko šolo. Adolf Gustin, Novo mesto.^
Mor Ih^M oknano kavo. iioi» adMV oMtatl to al kaj prtiiranttL
Kovaškega ucenca
poštenih starisev, krepke postave in vaaj 14 let starega, vsprejme v poduk Jožef Perko, kovaški mojster v Vel. Leseti 8t, 26, posta Krka, Dolenjsko-	(225—2)
Lepa bnkora drva
že na drobno sësekana ter v Novo mesto na ilUj dom postavljena, na prodaj ima
grajščina Breitenau "^Q po 2 gld. 80 kr. kubičen meter. M
[Hj Cenjena naroČila blagovoli naj se grajskemu oakrbniStvn vposlati.	(221—2)
170 fltrau.
îiUi.KNJSKE NOVíCK.
èicv 20
ingerjevi šivalni stroji ^WÊ
tlf" so nepreklicno najbolji!
Isti dobivali se botio od sedaj naprej po tovarniški ceni pri
Jos. Medvedu prejo Jan. Sui'z v Novem mestu.
Ob jednem pa tudi naznanjam, da sem svojo prodajalno že z novim blagom založJl iu'isi bodem prizadeval, vsace^a z najboljšim postreíi.
Prođ«i zaiipanja, se priporočam
8 spoitovaujem
(206- 4)	Jos. Medved,
preje Jan. Surz. Novo mesto.
Itateri ima veselje do pekovskega obrta	If hu1p!<>'il hîlfîl ® tednov starega, čisto-
JUeCeK, in je 15-16 let 8tar ter lepega vedenja,	UlKd, krvnega gor indolskega
■prejme se takoj v podnk. — Kje pcvé vredniltvo	plemena, u» prodaj ima grajščina Ruprćvrh pri Novem
tega lista.	[m 6) niestn. Dolenjsko.__(222-2)
Trgovski pomočnik,
spreten nianuiakturist slovenskfgii in nemškega jezika v besedi in pisavi zmožen, vsaj 24 let star, sprejme se pcid ugo(iiiiii]i pogoji v prodajalno z mt;Sanim blagom, — Poimdbe se poSiljňjo gosp, A. KallŠ u, urad za posredovanje sinžb, Ljubljana.	(218-2)

v HTrJio varnosti ob-SiiiBtvtt pred uiůvTod-nlmi ponarnjauji iioaim o<l b^bJ imdfttjB to le oblaiitvBiio regj« trovano varat, veno KDaDikQ.
Jedino pravi
BALSAM
(Tiutítura bnlsauiicft)
iz lekarne pri „angelju varhu" in tovarne farmacevtičnih preparatov
A. TMerry-ja v Prepaii
pri Rogatso - Slatini,
Preskušen in patjjeu od zdraTBtveiiih oblast«?,
Naletareje, najpristneje, najreelneje in najceneje ljudska doma&e zdravilo, Iti uttili prsne In piuàne bolesti, žolodAen krč iid. ter Je vpo-rabrto notranje In zunanje. V simk prútnuBti je zaprta vsfika et^leiiicftsarebnio kapico, vkatero je vtisnjena moja tvrdka Adolf Tlilerry, lekarna prt „angelju varhu", Vnak b&lEnm, ki De noei ignraj stoječe zeleno tiakane varstvene iuanike, naj bo odkloni kot íim cenejo tem hÍé vrednejo ponaredbo. Pazi naj ee toraj vedno natančno na zeleno varstveno znamko, kakor zgoraj I Ponarejalce In posnemovalce mojega jedino pravega balzama, kakor tudi prekupce nič vrednih ponarejenih, občinstvo varajoňlh drugih balza-nov, zasledujem najstrožje sodnilakim potom na podlagi zakona o varstvenih znamkah. Kjer se ne nahaja zaloga mojega balzama, naj se naro6i direktno in naslovi: Na angeljavarha lekarno A. Thlerryjav Pregradi pri Rogatec-Siatinl. 12 malih ali 6 dvojnih steklenlo Btaiie franko do vsake ovBtrtFogTBke poštne postaje 4 krone, v Boauo iu Hercegovino 12 nmlih ali O dvojiiili steklenic 4 krone 60 Tinarjev. Kaiy kot 12 majhnih ali 6 dvojnih steklenic ee ne ïaipoËilja. Razpošilja ee satno proti pred-p laži In ali poShiemu povietjn,
BV Pazi naj se vedno natančno na zgorajSso zeleno varstveno znamko, katero nora nositi v znak pristnosti veaka eteklenfoa.
Adolf Thierry, lekarnar
T Pregradi pri Eogatec-Slatini.
V Kiiiidiji 'pri Noyeni mestu
priporoèa
prečastiti diibováčini in slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnih proti ognju trpežnih
lončenih peči
(88-13) in
Stodilnih ognjišč,
kakor tuai
ÍEopaliiě
z emailiraninii kalielcami.
Postavljanje se vestno, točno in po nizki ceni IzvrSuje.
Za dobro blago se jamči.
Vse blago se oddaja po k^ mogoče nizkili cenah, ter p8 dogovorn tudi na obroke.
NoTomeMo: Odgovorni itrednik, iidajatelj, laložnik in tipkar J. Krajeo.