Izhajajo 1. in 16. vsm^ega meseca. Cena jiní je za ceio I gld., za po] leta 50 kr. — Naročnino sprejema J, Krajec v Novem mestu, dopise pa uredništvo. Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" na-Usniti dati, plača za dvostopno petit-vrsto 8 kr. za enkrat, dvakrat 12 kr,, trikrat Iň kr. Gospodarske stvari. Kaj važna delu v cepljenih Tiiiogradlli II11 jesen prort zimo. Mlade, šfie jedtio a!i dveletne zasaditve novih vinogradov, kater« so bile i/.vršene s poraoèjo na euho cepljenih trt, trpe laliko v zimskem řasu mořno, da, Oiie se lahko postiŘe vsaj deloma. PosuSe se pa lahko iz dvojnega vzrok». Pryič, ali Vflled poíťbljenja. drug-iČ pa ysled tega, ker niso bili cepiii k p idlogi popoliionia prirastíeni. Pri takih trtah je kaj mogoče iiamreŽ to, da xaide med oepii iii podlogo v zimskem ^asu voda, bodisi dei^Etica ali snei'.iiica ; t^i voda utegne zmrzniti, in naj jo bode se tako maio, zadostuje, da nastali led cepiřj od podloge odtrga lii iia spomlad je cepii suh. Oheiua nezgodama se pride kaj labko v okom in to prosto s tem, da se take trte tik pred nastopom zime ogrene (obsuje) z zemljo ravno tako, kakor se krompir ali pa koruza obsipije. Pri obsipanji zadostuje, da pride le 3 do 4 eepiŽevih oies pod zemljo, ona ne pozebejo več. Tako obsipaiije ali ognieoje trt z zemljo zabrani pa tudi odtrganje slabo prirasèenih cepicev od podlog, i» mogoče je, da «e v nekoliko letih toliko zarastejo, da dajo Se dobre trte. V obce naj bode pa vsakemu, kdor na suho cepljene trte sadi, strogo pravilo, da takili trt, katerih cepič ni popoliionja priraščen, kakor pravimo popolnoma zalit k podlogi, nikakor ae sadi. Úemu nek take trte saditi, ko vendar, kakor skušnja to do dobrega spriČuje, večinoma v prav malo letih iz vinograda zopet zginejo. Toraj nihče naj ne opusti, mlade, šele jedno a!i dve leti na stalnem mestu rastoie trte pred ïimo sč zemljo ogrniti. Po gotovih vinorodnih krajih, osobito po Ogrskem in Nemškem, vse trte vaako leto pred zimo sc zemljo obsujejo, oziroma v zemljo popolnoma zakopljejo. Zakaj bi He to toraj pri nas pri prilično majhui množini trt ne izvršilo, ko je vendar neobhodno potrebno. Drugo kaj važno delo na jesen pred zimo je to, da se letošnje, na zeleno cfpljene trte, se letos pogrubajo. Skušnja uČi zopet, da take po^laht- Na gori Kigi. (HeBuifua do godb a.) lligi imenuje se veliko gorovje v švicarski deželi. Vzdiguje se polagoma, in sicer so ob vznožju vrtovi, vi§je travniki, nad travniki boste '» konečno planine, na kterih se do 4.000 glav govedi pase in se kacih 150 pastirskih koč nahaja. Najvišja v temu gorovju je velika ravan, ktera se Uigi-Kulm imenuje in meri 1800 metrov nad morsko gladino. S te lepo s travo obrasčene ravaui uživa se krasen razgled po ysej Švicarski gorati deželi. Vsako poletje zahaja na to gorovje »ad šestdeset tisoČ tujcev; ni čuda torej, da so podjetni ljudje na ta gorovja z velikanskimi stroški že več gorskih Železnic napravili, po kterih se kaj eložno gori pripelje Nahaja se gori tudi mnogo bogatih lepih gostilnic, kterih prvo so že leta 1848 lidali, V jedni teh gostilnic bilo je zvečer kaj živahno življenje ; goste je ogrevalo zavžito veselje v prirodi in dobrodejna toplota v sobi. Pripovedovali so si, po kterih gorah so že lazili, kaj tu ill kaj tam zanimivega doživeli, povpraševali se o tem in onem. Starec s črno Čepico na osiveli glavi, sedé na koncu dolge mize, vedel je mnogo povedati, vse pojasniti, ker mu je bila vsa pokrajina od otročjih let znana. Tujci so bili zvedavi in ker je vse tako zanimivo znal pripovedovati, vpraša ga neki tujec, ve li kaj povedati o tistem udoru, kjer se je bila pred mnogimi leti gora utrgala in dolino zasula, — flKdo bi to bolje vedel, ko jazi" Tujci pa vsi utihnejo, ko zaČne starec pripovedovati. „Bilo je leta 1806. Bil sem takrat enajst let star, čil in brzonog, kosal bi se bil z divjimi kozami in nobenega prepada se nisem vstrašil, če sem ugledal lepo cvetlico, s ktero bi vstregel Jelici, moji najljubši tovaršici mej otroci. Oh, uboga Jelical — — Ljubil ssm gore. — Rad sem spremljal potovalce, kajti takrat je bilo malo vodnikov. Spremljal sem jih Iz Zlatega polja, moje nitve, ako se jih řez zimo v zraku pusti, prav řade pozebejo, tako, da se na spomlad nima kaj grubati. Vse grubaiiice treba je pa tudi sè zemljo ogruitl, to ravno tako, kakor je bilo to že ravno popred povedano. Ako px takih poïJalitnitey na jesen pogrubati nikakor mogoèe ni, bodisi iz kakega vzroka koli, potem naj jih pa vsak vsaj na zemljo položi, tako, da pridejo pod sneg'. Da, kaj svetovati je, na zemljo položene požlahtnitve tudi nekoliko sè lemljo zasuti. Gledé grubanja na zeleno cepljenih trt, opaziti moramo èe nekaj. V dosti krajih po Dolenjskem, osobito na Belokranjskem, bilo je pred nastopom trtne uái g-rubanje v navadi, pri katerem âe je le jedno ali već mladik sredao stare trte v podobi kambe v zemljo zagrubalo, staro trto pa sicer na miru stati pustilo. No, semtertje se lahko vidi, da tudi na zeleno cepljene trte se tako gru-bajo. Tako grubanje je odločno za zavreéi. Ne le cepljena mladika marvež cela trta mora v zemljo. Tako grubanje ustrežljivo je k veèem tedaj, ako ae misli na zeleno cepljene mladike v ta namen zagTubati, da se zadobi ukoreničene cepljene trte, za jih v sledeSem letu sopet izkopali ter na stalno mesto presaditi. Odkritosrčno pa naj po/emo, da take sajenice dosti vredne niso in bi jih nikomur ne priporoSali. In zakaj ne? Zato, ker imajo one le tako zvane stranske korenine na sebi, katere v globokoat rasti nočejo in katere vsled tega dolgotrajnih trt dati ne morejo. Vsaka cepljena trta imeti mora na spodnjem koncu prav možne, kakor pravimo, kronine ali arÈne korenine, drugaíi je za ni^kiniî društvi ravno tako postopati, kakor s socijaliskimi in anarliiskimi, to se pravi, morajo jih zatirati. Katoliška druètva primerjati z anarhiskimi — to more odločno proti-katoiiŽka, brezverska vlada, „imenia" ne. Žalostno za katoličane I Na Španskem so tudi ilobili novo ministerstvo. Prvo njegovo delo je bilo, da je odpoklical© generalnega guvernerja na Kubi generala Weyler-ja. Za njegovega naslednika je imenovan marěal Blanco. Pod njegovim vodstvom se bodo menda izvršile že davno obljubljene preosnove za Kubo. Katoličanom v Rusiji se je izpolnila zopet jedna iskrena želja. Car Nikolaj je namreč ukazal, da se veÔ ne smejo siliti katoliški učenci k obisku pravoslavne službe božje. Tudi molitev v šoli se mora odpraviti po obredu vseli vero-izpove danj. hribov, žene me domov. Menihi so me spremljali, da bi videli, kaj se je zgodilo. Ko pridemo mimo zadnji li gorskih pečin na laz, domačega kraja več videli nismo, ne spoznali, čudno smo se gledali in neverjetno ee nam je zdelo, da bi ta razdrapana pustina bila domača dolinica, ktero smo v duhu pred seboj še zeleno in mikavno lepo videli. Z gore Konjek utrgala se je nad 300 metrov dolga plast ter a tistim groznim sumom in silovitim pokanjem in gromenjem drdral v naèo lepo dolinico, pokril tri pastirske vasice ter oašo lepo vas Zlato polje z očetovo domačijo in vsemi njenimi prebivalci. Zasulo je tudi Lovrencevo jezero s tako silo, da je voda nad cerkveni stolp pljusknila. — Vse kar je gibalo in dihalo, zagrneiio je tam pod groznimi skalami; moji ljubi stariái, moje male sestrice in Jelica, s ktero sva zjutraj na paši se lepo prepevala, vsi so pokopani. Ni mi ostal ni jeden sorodnik, prav nič od očetove imovine, ostal sem sam na svetu." Piše se nam: Iz Suhora. — Dne 30. septembra je priSel na Snhor preć. gospod administrator Jakob Pavlovfcić. Sprejeli smo gii kolikor mogoče dostojno. Vihrale lo zastave, topići so pokali na bližnjem hribcu, glasilo se je lepo vbrano zvonenje. Ko se gospod v spremstvu dveh preč. gospodov patrov iz Novejga mesta pripelje do áole, izstopijo vsi trije gospodje iz voza, g. učitelj pozdravi g. administratorja v imenu županstva, mala učenka pa v iiuenu šolske mladine. Gospod se prav laskavo zahvali za lepi sprejem. Potem se podamo s šolsko niUdmo z zastavo in z zbranimi farani v cerkev, kjer je nam dal gospod blagoslov s presvetim resnjim Telesom. Gospodu dopisniku se lepo zahvaljujem za daatitko, izraženo v „Slovencu" št. 221, Je pa tudi resnična, kajti g. administrator je že pri prvem nastopu pokazal Bvojo Izvanradno Ijnbeznjivost ter si pridobil splošno simpatijo. Bog daj, da bi kmalu postal naš pravi župnik, in kot tacega naj ga nam Bog obrani in živi mnogo let v zdravju in zadovoljnosti na prijaznem Suhora. Ravno ta dan smo 8fc pa tudi poslovili od bivšega prečastitega g. administratorja Fran S t u rœ a. Opravljal je svojo službo na Suhoru štiri mesece z največjo pridnostjo in natančnostjo, bil do vsakega prijazen in Ijubeznjiv, tako, da smo se prav težko ločili. Big ga živil Iz Metlike. — V zadají štev. „Dol. Nov." nekdo pise, da volitev v pridobninsko komisijo jih je mnogo v nevoljo spravila, ker devet je voljenih ta^h, kteri nobenega davka ue plačujejo ostali štirje so pa do sedaj le 18 gld. 62 kr, p ača i. Dopisnik bi pač vedeti moral, da kteri nift davka ne plačuje, ne more voliti niti iavoljeu biti, kakor le v V. kuriji, a člani, kteri so izvoljeni bili, plaiajo pa obrtnega davka in pndobnine čez 130 gld., zemljiškega in hišnega davka kot posestniki pa do 200 gld., toraj niso brez davkov. Gospod dopisnik in drugi z njim naj so hvaležni, e t. n da Brno tako složno in soglasno volili, ker izvoljen mož, kteri je in bo pravičen vsem, bodi mali obrtni krčmar ali trgovec. Dopisnik se je hudo motil, : Tu starec umolkne, siara bolest za svojimi ljubimi ga prešine, da ne more dalje govoriti — „Kaj je bilo potem z Vami?" praea ga eden tujcev. „Dobri menihi vzeli so me k sebi; podučevali in odgojevali so me, meneČ, da postanem tudi jai menih, toda samostansko zidovje ni mi ugajalo; prostosti kmečkega stanu nisem mogel pozabiti, in otožno sem pogledaval v dolino, na mojo pokopano srečo. Čim večji sem postajal, tembolj mi je presedala samostanska samota. Udinjal sem se v dolini za hlapca. Omika in vednosti, za ktere se imam menihom zahvaliti, so mi prišle v prid; delal sem pridno, in za vse sem bil porabiti. Danaánja vas Zlato polje stoji ravno nad prejšnjo vasjo. Videl sem, kako je hiša za liiào zopet nastala, in tudi staro blagostanje k hišam se je povrnilo. Priljubil se mi je rojstni kraj. Bogati sosed imel je krasno hčerko Katinko; rada sva se videla. Ker je mojo rodovino poznal, posodil sicer v obdavćeuju, kakor tudi t tem, ker je mislil, bo veeh onih 12 voljenih mož sedelo v pridobnin-ski komisiji. To ga je v nevoljo »pravilo. Hočemo pa, kakor zdaj, vfiigdar in vaelaj složno postopati, pa ne zaradi Časti ali koriatoljubja, ampak la korist in blagor svojega bližnjega. Iz Metlike, — Neznani lopovi so v no6i od 12. do 13. t. m. vlomili v štiri hiše ter pokradli obleko, obutal, perilo — sploh vse, kar jim je pod roke prišlo. Dninarju Jože O-ovedniku kakor tudi njegovi ženi in hćeri «o pobrali vso obleko, tako da v nedeljo se k sv. maši ne bodo mogli iti. Drugemu vzeli so poleg obleke tudi snkna za deset goldinarje? vrednosti ; Jakob IvanetiČo vem sinu in ženi zopet vso obleko ter 7 gld. denarja. S tem nezadovoljni, odprli bo šiloma še pet vinskit hramov ; v Štirih so vrata s koli odtrgali, v euerau pa zid predrli, kjer so notri shranjeno grozdje pozobali, pobrali pernice iz postelje, perje pa v viuograd stresli. Radi bi prišli tudi v klet, ali ker so bila močtia vrata ter z velikimi zagozdami podprta, se jim ni posrećilo, vsled ôesar so potem vse prevrnili. V enem drugem hramu BO celo gostijo imeli ter odnesli na njivo, kjer je ajda zdeta, sodček hruskovca, kterega so tam pili, kajt našlo se je tam kupico, èkai', barilc in v sodčku âe nekaj mošta, ktere reči ao vse tam ležati pustili. V petem hramu, v katerem so vse prebrnili, vzeli ao puško ter jo prebili. Plug znesli so ven, pa najbrže jim je bil preneroden, ker so ga pustili. Koso so tako polomili, da zgleda kakor kakov bajonet, iu ker so od dveh bran vrvi porezali, sodi se lahko, đa so tam gotovo ukradeno obleko zvezali. Obče mnenje je, da jih je moglo veliko biti, ker je v eni noči toliko storjenega bilo. Že ob polnoči je prišel lyanetič žandarmerijo klicat, katera je takoj jih šla lovit, toda brez vspeha, lopovi so gotovo takrat t hramih bili. Naj bo že kdor hoče, brez znanega vodnika niso, ker v kratkem je že v več hiíah pokradeno, v eni meso, v drugi mast, v tretji zopet obleka. Ako bo tako, moral bo vsaki pred svojo hiSo stražit, da bo svojega imetja varen. Treba bi bilo već psov čuvajev, ali kaj, ako si ga dobim in gre z menoj na polje, mi ga lovski čuvaj ustreli, kakor tudi vsako mačko, ktero zunaj dobi. O tem bomo Še kaj več pisah. Prosili bi slavni občinski zastop, naj vendar že enkrat svoj zastareli policijski red preustroji in pazi, koga v občino sprejme in kdo v občini stanuje, da bomo svoje imetje v varnosti imeli. mi je svoto denarja. Cesar sem se lotil, se mi je poBreřilo. Sèzidai sem si domaiijo prav nad oèe-tovo liièo. Z neumorno pridnostjo in trdim delom pridobil sem si toliko, da sem posojeni denar vrnil. Dobil sem Katinko za ženo in tako postal trden gospodar." Vstal je, se poslušalcem prijazno priklonil ter se odpravljal proti domu. DaspevŠi k vratom, postane, ter k druSèini obrnjen reče; „Dobro se obnašaj!" bile so zadnje besede ožetove in „Ne hodi kasno domov, z Bogom", besede moje ljube matere. To mi je bilo geslo v mojem življenju. Vedno sem prijno gospodaril in nikdar dolgo z doma ne ostajal. In ťíe se me je kedaj kaka neumna trma lotila, spomnil sem se lepih naukov, ktere so mi dobri menihi v srce vcepili, in tako me je Bog varoval." Prizdignivèi črno iepico z osivele glave, se prikloni ter zapusti dvorano. Domače vesti. (Prihodnja številka) „Dol. Novic" izhajala bode radi praznika Vseh svetnikov že v soboto 30. t m. (Imenovanje.) Gospod inzener llrasky, oni deželni inžener, ki je napravil načrte za prihodnji novomeški vodovod, imenovan je profesorjem hydro-tehnike na tehnični visoki šoli v Pragi. (f Umrl) je v Črnomlju vpokojen dekan in Častni kanonik tržaški gospod Jakob Stari h a, zlato-mašnik. vitez Franc Jožefovega reda. Rojen je bil v Črnomlju leta 1813, Naj v miru počiva! (t G-ospica Ana Snklje), najstareja sestra našega poslanca in dvornega svetnika goau. Snkljeja, je umrla 1. oktobra v Ljubljani v starosti 57 let. Naj v miru počiva! (Lep uspeh pravilnega dela) Na veliko manjšem prostoru kakor je leta 1886 deželna vinarska, sadjarska in poljedelska sola na Grmu v naknpljenem vinogradu v Cerovcih pri Smolení vasi le 1 (reci jedno) vedro ničvrednega vina pridelala, pridelala je letos že 66 hektolitrov prav dobrega vina, in 10 hektolitrov že iz odbranega gnjilegs grozdja. Pripomniti pa je, da je premagljiva mnoiina tega vina še na starih necepljenih trtah zrastla, katere vsled posebno pozor-ne'- B H .."(Z ".G .2 o ti d v « C» ^ Cl. >IC 0] M © £X) h H -S-s oO. 1 s S'-: « t» Î B p! o B bo t« O nti .a >35 S; a-Slâ fc E" m o X) C s:> 'b « .E N Ê g ico E o ra -C o. o n ■£ E o CM I». o" ^ eo . 5 " £ sS -S g ._ .F^ cc o n cd « — ia S g a 5 M « % .= o ■t ■= § H o oT * ® >2 OS — ® g ^ . a n fc; .r^ S Ck A E .E Ë* Q XD 'il hîlfîl ® tednov starega, čisto- JUeCeK, in je 15-16 let 8tar ter lepega vedenja, UlKd, krvnega gor indolskega ■prejme se takoj v podnk. — Kje pcvé vredniltvo plemena, u» prodaj ima grajščina Ruprćvrh pri Novem tega lista. [m 6) niestn. Dolenjsko.__(222-2) Trgovski pomočnik, spreten nianuiakturist slovenskfgii in nemškega jezika v besedi in pisavi zmožen, vsaj 24 let star, sprejme se pcid ugo(iiiiii]i pogoji v prodajalno z mt;Sanim blagom, — Poimdbe se poSiljňjo gosp, A. KallŠ u, urad za posredovanje sinžb, Ljubljana. (218-2) v HTrJio varnosti ob-SiiiBtvtt pred uiůvTod-nlmi ponarnjauji iioaim o