ŠVERCANJE str. 4
21 LEJT MED SLOVENCI
str. 5
DUŽNOST MOŽA I ŽENE
Inda so sé najboje v fašenki ženili. Snejo so prosili za moža z dugim gučom starešinge, šteri so na gostüvanji tö Večkrat guč meli. Te reči so dojspisane v knigaj "Sztarisinsztvo in zva-csinsztvo...", štere so Večkrat vödali v Monoštri, starešinge pa so sebi z rokauf tö dojspi-sali.
Leto 1994 je leto držine, zato bi vam s te knig za letošnji fašenek radi nutpokazali, kak so starešinge gučali o držini, o dužnosti moža i žene.
"... mouzs ino zsena, szta duzsna vu právom jedinsztvi ino zlozsno-szti Krszscsánszkoj zsiveti med szebom, ár tou zselej od nyiva rejcs Bozsa, ali vadlüvanye Krszscsánszko. Záto szta i duzsna eden z toga drügoga nemo-csnosztami potrplejnye meti, i nigdár nej eden od drügoga prevecs doszta zseleti ali csa-kati. - Duzsna szta sze oneva, kakti cilou vjedinaniva tüvárisa, nesztanoma vu mirov-noszti ino tühoj zlozsno-szti na prisesztni ve-kivecsni zsitek priprá-
ČASOPIS ZVEZE SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 10. februara 1994 * Leto IV, št. 3
FAŠENEK - CAJT ŽENITVE
vlati, ino sze, kakti üro-csnika miloscse Bozse, za ta nebeszka pascsiti. Duzsna szta eden drügoga lepou na dobro, na dober réd, opomina-ti, eden drügomi vu vszem dobro példo dati, ino tak sze vu právom Krszscsánsztvi ponávlati, potrdjávati.
Csi nyiva Goszpodin Boug z decov blago-szlovi: tak szta obá ednáko duzsna nyou csedno gori hrániti, za nyé potrejbcsine sze vörno szkrbeti, nyou vcsiti na dobro, ino tak szebi i nyej na po-moucs biti.
Csi Goszpodin Boug
na nyiva beteg i nevolo püszti; tak szta duzsna nyou mirovno znásati, ino eden drügomi troust i pomoucs pode-Ijávati. Duzsna szta his-nika med szebom prav vörniva, isztinszkiva i pravicsniva biti; nej sze nyefkati med szebom, ino szrditi vnejmar; nej z lazsmi eden drügoga zapelávati, ino ruzsno vkanüvati; nej sze li vnejmar po szili rázno loucsiti, ino brezi vsze-ga zroka med szebom protiviti; nej radoszt ino veszeljé lüstva pri kak-sem drügom necsi-sztom ino grejsnom tüváristvi iszkati; ár
Goszpodin Boug te necsiszte lidi, práznike, mocsno szoudo bode na dén szrditoszti szvoje." (1898, 9-11) Kak vidite, naši starci so tö nej vsigdar vrli bili, so sé njefkali tö nad seuv. Zato so starešinge opominali mlado-žence na Vesele pa žalostne gneve zakon-skoga živlenja. Večkrat pa sé je zgaudilo v naši vesnicaj, ka sé niške nej ženo v fašenki, zato so mogli mesto pravoga -borovo gostüvanje držati.
-mkm-
Pridte vsi na
BOROVO
GOSTÜVANJE
Andovce 13. februara 1994 v 10. vöri
1994. februáriján 10 órától RÖNKHÚZÁS
Orfaluban.
Mindenkit szeretettel
várunk!
2
SLOVENSKA MINISTRICA JOŽICA PUHAR V BUDIMPEŠTI
ZA CELOVITO REŠITEV ZAPOSLOVANJA SLOVENSKIH DELAVCEV
PREOBLIKOVANJE OBČIN PODALJŠANO DO KONCA LETA
Ministrica za delo, družino in socialne zadeve Jožica Puhar se je v Budimpešti pogovarjala z ministrom za delo dr. Gyulo Kissem. Ministra sta nadaljevala pogovore, začete lani v Ljubljani, podpisala sta sporazum o sodelovanju med ministrstvoma in ugodno ocenila pogovore na novinarski konferenci.
Čeprav ministra to pot nista podpisovala sporazuma, ki bi urejal zaposlovanje slovenskih delavcev na Madžarskem v celoti, sta s srečanjem zadovoljna zato, ker sta se dogovorila najprej za pogovore strokovnjakov, nato pa za skupno konferenco, na kateri bodo obravnavali celovito problematiko zaposlovanja in trga delovne sile.
Ministrica Jožica Puhar je po pogovorih povedala, da bodo vsi problemi
odpravljeni tedaj, ko bosta državi podpisali sporazum o gospodarskem sodelovanju, deloma pa po podpisu (predviden je za začetek marca, op. pisca) sporazuma o prosti trgovini med Slovenijo in Madžarsko. Madžarska stran je tudi predlagala, naj bi slovenska podjetja navezovala stike in ustanavljala mešane firme v obmejnih Žalski in Železni županiji. Na ta način bi lahko, kot kažejo dosedanje izkušnje, na regionalni ravni reševali probleme zaposlovanja slovenskih delavcev tudi v drugih okoljih na Madžarskem, zlasti pa v Budimpešti.
Problemi so namreč pri tistih podjetjih, ki izvajajo dela, ki sojih prevzela podjetja iz drugih držav, denimo iz Avstrije, nimajo pa dovolj svojih delavcev.
Zanimanje slovenskih podjetij se povečuje pose-
bno zdaj, ko se želijo vključiti v priprave na svetovno razstavo, ki bo, kakor je znano, leta 1996 v Budimpešti. Gre za velike posle, pri katerih nameravajo sodelovati gradbena podjetja iz različnih koncev Slovenije.
O sodelovanju med Pomurjem in županijo Pešt pa bodo prihodnji teden (17. februarja) pogovori v Radencih, kmalu pa bo podpisan tudi sporazum o gospodarskem sodelovanju med Pomurjem in Žalsko županijo, kasneje pa še enak sporazum z Železno županijo.
Na koncu bi lahko rekli, da se tudi na tem področju "nekaj premika", toda vsaj za podjetja so ta gibanja zmeraj prepočasna, medtem ko jih politiki, tudi če so ministri, vidijo nekoliko drugače, bolj optimistično.
eR
Ministrstvo za prosveto in izobraževanje želi v šolskem letu 1994/95 ponovno omogočiti študij mladim slovenske narodnosti na visokošolskih ustanovah v R Sloveniji ob zagotavljanju štipendije.
Na osnovi 31. točke mad-žarsko-slovenskega kulturnega, izobraževalnega in znanstvenega sporazuma razpisujemo natečaj za sprejemne izpite za samske madžarske državljane slovenske narodnosti, ki bodo v šolskem letu 1993/94 opravili maturo. Na sprejemni izpit se lahko prijavijo tudi tisti maturanti, ki do prijave na natečaj še niso dopolnili 25 let starosti. Osebe s fakultetno ali visokošolsko diplomo se ne morejo prijaviti na natečaj za štipendiranje popolnega visokošolskega izobraževanja v tujini.
Prijave je treba poslati na poenotenem obrazcu za sprejemne izpite, ki veljajo
za madžarske univerze. Kot priloge je treba priložiti dokumente, naznačene na obrazcu za sprejemne izpite. Kandidati, ki bodo v tem letu maturirali, morajo priložiti tudi spričevalo s konca lil. letnika in iz prvega polletja IV. letnika.
Kandidati za tuje štipendije morajo opraviti sprejemni izpit iz strokovnih predmetov ustrezne usmeritve, ki jih predpišejo madžarske visokošolske ustanove, in sicer na madžarskih visokošolskih ustanovah. Kandidati, ki mature niso (ali ne bodo) delali na slovenski narodnostni gimnaziji oz. nimajo državnega izpita, bodo morali opravljati izpit tudi iz slovenskega jezika.
Glede na število mest lahko dobijo štipendijo samo tisti prijavljenci, ki bodo pri sprejemnem izpitu iz strokovnega predmeta dosegli tisto število točk, s katerim se je bilo mogoče v preteklem letu vpisati na ustrezno usmeritev
madžarskih univerz.
Sprejemni izpiti bodo predvidoma aprila.
Kandidate bodo o datumu izpita obvestile univerze, kjer se bodo izpiti opravljali.
Uspešen izpit za sprejem na tuje visokošolske ustanove ne velja pri sprejemu na madžarske univerze. Predlagamo, da prijavljenci vložijo s prijavo na tuje ustanove tudi prijavo na madžarske visokošolske ustanove.
Prosimo, da dijaki, ki bodo letos maturirali, vložijo prijavnico na ravnateljstvo svoje šole. Prijavnice, ki jih bodo zbrale šole in prijavnice kandidatov, ki so že prej maturirali, pošljite na naslednji naslov:
Muvelodesi es Kozokta-tasi Miniszterium, Etnikai es Nemzeti Kisebbsegi Foosztaly
1054 Budapest, Szalay utca 10-14.
Rok za prijavo na natečaj: 20. februar 1994
Pred dnevi je Ustavno sodišče Slovenije razveljavilo 95. člen zakona o lokalni samoupravi in podaljšalo mandate sedanjim občinskim skupščinam do konca leta. Tako je razveljavilo kompromisni zakon Državnega zbora, ki je bil sprejet po meri parlamentarnih strank in je posamezne občine in datume volitev postavljal v neenokopravni položaj.
Aprila torej lokalnih volitev v Sloveniji ne bo. Ustavni sodniki so ocenili, da so zakonske rešitve za preoblikovanje novih občin in izvedbo lokalnih volitev ustavno sporne. Za preobrazbo lokalne samouprave, ki je tudi časovno izjemno zahtevna naloga, bodo pravice državljanov še najmanj prizadete, če se podaljšajo mandati sedanjim občinskim skupščinam.
Sporni člen je nastal kot rezultat nesoglasja med političnimi strankami v parlamentu. Na ta način je zakon razdelil sedanje občine in državljane na dve kategoriji: na redke, ki bi že lahko živeli in izbirali svoje nove lokalne skupnosti po novi ustavi, in na tiste, ki bi še vrsto let oblikovali občine po stari praksi.
Seveda odločitev ustanvega sodišča sproža različne strokovne in politične komentarje. V vsakem primeru pa je dobrodošla za občine in občane, saj pod enakopravnimi pogoji za vse državljane omogoča preoblikovanje novih občin in izvedbo lokalnih volitev v nove občine brez naglice.
To je pomembno še toliko bolj, ker vse kaže, da bo Vlada odstopila tudi od oblikovanja novih upravnih okrajev, saj naj bi upravne naloge opravljale službe na sedežih sedanjih občin. Tako je pravzaprav omogočen popravni izpit, tako za parlament kot za državljane. V prihodnjih tednih bo Državni zbor ob upoštevanju sklepov Ustavnega sodišča uskladil sporne člene in omogočil normalno preobrazbo lokalnih skupnosti in priprave na volitve.
Za krepitev ustavnosti in zagotovitev pravne varnosti državljanov je takšna odločitev gotovo dobrodošla.
Geza Bačič
Letošnja prva seja komisije za narodne in etnične manjšine pri skupščini Železne županije je bila v Monoštru na sedežu Zveze Slovencev. Komisija se je seznanila z delovnajem te' načrti slovenske organizacije. Sprejela je tudi letošnji načrt dela Komisija se bo v tem letu še petkrat sestala. V svojem programu ima teme kot informiranje manjšinskega prebivalstva, stiki ; mediji, aktualne naloge pri izvrševanju manjšinskega zakona položaj romskih učencev itd.
Porabje, 10. februarja 1994
3
KI JO JE MEGLA PRINESLA
USTANOVITEV LJUBITELJSKE GLEDALIŠKE SKUPINE
NOUVA KNJIGA FERIJA LAINSCKA, O STEROJ SE GUČI
Ferija Lainščka svejt ob Rabi že dobro pozna. Piše za mlade lut-kare z Gorenjoga Sinika pa v Porabje tö rad odi. Pravi, ka ga rejč, stera sé tü čüje, odpela v njegova mlada lejta, gda so ške stari lidje iz njegovih Dolejnec ranč tak gučali.
Gda človek doživi takše uspehe (sikereket), kak jih je dožijvo Feri Lainšček v zadni nekaj lejtaj s svojin pijsanjon, sé postavi pitanje, ka de dale. S svojin zadnjin romanom Ki jo je megla prinesla, je dokazo, ka ške dugo nede konca njegovin nouvin in nouvin idejan.
Glavni junak romana je Jon Urski, plibanuš, steri po nalogi püšpeka Jonifa-cija odijde v ves Mokuš, ta nekan Bougi za rbton. Pravzaprav vzeme tou svoje nouvo faro tö zavolo svoje pokoure. Ves Mokuš je že dvajstipet lejt nej vidla plibanuša, cerkev je pred ten, ka sé vküper poderej, vode, stere so sé razlijale okouli vaši, pa so iz lidi napravila čiidne sence. Vode in megle so zalijale Mokuš kak kaštigo človeškoj slabosti in cejli čas sé cidijo po logaj in travnikaj kak večen opomin, ka sé lejko še bole zdignejo in raztečejo.
Sama ta nesrečna ves je nekšen okvir za osnovno pripoved o Jonu, njegovon iskanji istine in njegovon prijateljstvi s Filipon in MagdoGregorjan. Pravzaprav sé nan razkrije iz toga prijatelstva velka lübezen, stera ške živij iz nekšnih prejšnjih cajtov med Jonon in Magdo. Ravno srejčanje tej lidi pa zača v Mokuši palik zdigavati vode. Lainšček okouli tej, če leko povejmo osnovne zgodbe, majstersko na-
plete ške puno večjih ali menjših, štere sé na konci spletejo v čista trdno zgod-bo in v začetku nadroblene misli in poti sé zarastejo.
Feri Lainšček je ponov-no pokazo, ka želo dobro pozna človeka in ka zna poglednoti v njegov najbole skriti falajček düše, iz štere sé rodijo vse lübezni, sovraštva, greji, odpüjšča-
nja, nevoščlivosti in smrti. ★ ★ ★
" Ali vi, gospod Lan-ščak, verjamete temu? je vprašal.
Čemu? je povsem od blizu zrl oni.
Vsemu, ni odmaknil po-gleda. Da je res bilo - tö. Da je res bilo dete. In da ga je ona izsiljevala z njim...
Veste - tudi če nočem -! je zašepetal pisar. Dete je vendar zraslo in je še da-nes tü. Zdaj pa - ali ga je pokojni župnik Janoš Talaber res nameraval uto-piti? Ali ga je res rešilo le dobro srce farje dekle Mariko Straj, ki ga je pač vzela za svojega? Tega pa pač najverjetneje ne bova izve-dela nikoli. In si zato še naprej lahko misliva vsak po svoje.
Kaj pa -? ga je prešinilo. Kaj pa Magda? je le še poskusil.
Saj pravim! sé je še pri-bližal oni. Nešteto je
zgodb - in Zdaj gre le za tö, kateri boste želeli ver-jeti. Ali, da je še živa in nekje tam za hribi še zmeraj neutolažljivo jo-ka? Ali, da je, kot oba njena mcška, že zdavnaj na onem sveti? Ali pa, da pač tü nekje, med nebom in zemljo, še zmeraj blodi in stresa na nas svojo jezo?
Župnik Jon Urski je Zdaj le umaknil pogled in si je pomel oči.
In kateri verjamete vi? je potem še vprašal.
Jaz -I? je vzdihnil pisar. Jaz seveda verjamem, da je res ona. Le čemu, mislite, bi sé vas sicer tako oklepal in bi grebel na kup za tö nesrečne cerkev?
Čakajte -!? ga je ujel za hladno dlan. Kako - ona?
Ona, je iztisnil pisar. Ki jo je megla prinesla.
★ ★ ★
Če je Jon Urski svoje poslanstvo v Mokuši opra-vo, ostane človaki naj sam presoudi. Po piišpeki Jonifaciji ga je, Jon Urski s potkovano nogouv pa tomi ne vrvle. Bujo je človeka, Mokuš so zalijale Črne mlake in samo ob-novlena cerkev, štera glej-da iz vodej, njegov grej nemre pomiriti.
Milivoj Roš
DELO, KI MORA RODITI SADOVE
Novica o ustanovitvi ljubiteljske gledališke skupine ne sodi med preproste vesti iz narodnostnega življenja porabskih Slovencev. V čem je ta nevsakdanjost, bomo poskusili razgrniti v pričujočem razmišljanju.
Porabski Slovenci so ena redkih manjšin, ki nimajo ljubiteljske gledališke skupine. Če se ozremo med Slovence na Koroškem, najdemo tam dobesedno veliko število gledaliških skupin, od najmlajših do starejših, medtem ko poklicnega gledališča nimajo, kakor imajo poklicno gledališče Slovenci v Italiji, ob seveda številnih amaterskih gledaliških skupinah. Podobno je tudi med gradiščanskimi Hrvati v Avstriji in med prekmurskimi Madžari. Enako usodo, kar se tega tiče, delijo porabski Slovenci s Slovenci v avstrijski zvezni deželi Štajerski, torej slovenska manjšina v okolici avstrijske Radgone.
Tudi v Porabju in med porabskimi Slovenci je bilo že nekaj poskusov z gledališko dejavnostjo. Spomnimo se Števanovcev, zlasti tamkajšnje šole in slovenske katedre na sombotelski Visoki pedagoški šoli. Toda razmerja se spreminjajo tudi v porabskem kulturnem življenju; tudi po tem, ko so se Števanovci nekako izgubili in je vse dogajanje bolj ali manj zgoščeno na Gornjem Seniku, v Porabju gledališke skupine ni. Zelo težko si je ljubiteljsko gledališko skupino zamisliti tudi v Sombotelu, kjer se je število slovenskih študentov zmanjšalo na opozarjajoč minimum, ki ne omogoča normalnega dela slovenske katedre.
V teh okoliščinah so bili že predlani in lansko leto pogovori o ustanovitvi slovenske gledališke skupine s strokovno pomočjo iz Prekmurja. Kaže pa, da tedanja razmišljanja niso mogla biti uresničena, ker se niso odločali za ustreznega strokovnjaka, ki bi skupino vodil in usmerjal. Zdaj je zadevo "vzel v roke" Miki Roš, ki že nekaj let izjemno uspešno vodi gornjeseniške lutkarje.
Odločil se je za dijake tretjega letnika monoštrske gimnazije; torej za bodoče mlade slovenske izobražence, in nemara študente v Sombotelu ali v Sloveniji. Glede na dosedanjo Roševo prizadevnost, zlasti pa na rezultate z lutkarji, lahko pričakujemo uspešno delo tudi ljubiteljske gledališke skupine. Kljub vsem preprekam, ki bodo na poti do cilja. Kajti naivni bi bili, če bi zdaj kar naenkrat spoznali, za kako preprosto nalogo gre.
Vsekakor pa je gledališka skupina ali več skupin, izjemna obogatitev narodnostnega ljubiteljskega kulturnega življenja in dogajanja. Tu gre za negovanje jezika, bodisi knjižnega ali narečja; v folklorni skupini (lahko) plešejo tudi dekleta in fantje z zelo skromnim znanjem slovenskega narečja, medtem ko je v gledališkem delu jezikovna raven mnogo višja. Enako velja tudi tedaj, ko skupina nastopa in posreduje gledalcem živ, neposreden slovenski jezik ali slovensko narečje. Tudi zato so pomembna vsa gledališka gostovanja iz Slovenije, ki pa jih ni ravno dosti. In če se spomnimo, je doslej poklicno, mariborsko gledališče le enkrat, in sicer davnega leta 1974, gostovalo v Porabju.	„
Porabje, 10. februara 1994

4
PUJČI RANČ NA GRAJNCI VUJSO VINO V GNOJEJ SKRILI
ŠVERCANJE
Nej tak davnik je üšo en velki šift iz Francije v Merko, na šterom so najšli tri ali štiri mrtve Romanare, šteri so steli na skrüma v Merko oskočiti. Ali so sé zasapili, ali so nej meli gesti, ali lüfta. Skor vseeno, s svojim žitkom so plačali.
Gnesnaden trnok na velko švercajo po cejloj Evropi. V moderni formi. Z autonami, na cugaj, šiftaj, fligaraj. Čüdni cajti so. Pa don, meni sé eške itak vidi interesantno, kak so naši lidge v Porabji švercali po bojni. Za nas, šteri smo v 50-aj, 60-aj lejtaj gorrasli pri grajnci - te, gda je strašno sigurno bilau sé nam sploj velko vidi, kakši batrivni so bili po bojni, kak so šejftali prejk štajerske grajnce. Istina, ka te so nej bili pikašni drauti, akne (mine) pa endrugo. Depa zato je te tö nevarno bilau. Od toga sam sé pogučavo s strino Veroniko Ropoš (Saucarno Veroniko) na Gorenjom Siniki.
DRNOVŠEK
ZAMENJAL
JAZBINŠKA
Slovenski premier dr. Janez Drnovšek se je odločil, da zamenja ministra za okolje in prostor Miho Jazbinška. Jaz-binška, ki je potem sam odstopil, naj bi zamenjal Nikolaj Rožič, toda le-ta ni dobil podpore v parlamentu. Tako Jazbinšek še naprej ostaja minister za okolje in prostor.
Sicer pa predsednik vlade ni samo zamenjeval ministra, ampak se je mudil tudi v švicarskem Davosu na Svetovnem gospodarskem forumu. Tam se je srečal z vrsto svetovnih državnikov in gospodarstvenikov.
ŽIRINOVSKI POČITNIKOVAL V SLOVENIJI
Pred svojim popotovanjem po Srbiji in Balkanu se je na zasebnem obisku v Sloveniji mudil vodja nacionalistične Liberalno-demokratske stranke v Rusiji Vladimir Žirinovs-ki. Nekajdnevni obisk na Bledu je izrabil predvsem za počitek, sestal pa se je tudi z nekaterimi desničarskimi kolegi iz Slovenije.
EKSPLOZIJA V MARIBORU
Tudi v Sloveniji se v zadnjem obdobju dogajajo nenavadne reči. Narašča število kriminalnih dejanj in neljubi dogodki se kar vrstijo. Pred kratkim je tako v Mariboru silovita eksplozija razdejala lokal v središču mesta. Na srečo ni bil nihče huje poškodovan. Krivce še iščejo. Policisti pa predvidevajo, da je šlo za obračun med mariborskim podzemljem.
GRIPA NAJHUJŠA NA CELJSKEM
V letošnji zimi naj bi v Sloveniji zbolelo za gripo približno 50 tisoč ljudi. Strokovnjaki z Inštituta za varovanje zdravja v Ljubljani so doslej našteli že 28.000 obolelih, od tega jih je kar 12.000 zbolelo v Celju in njegovi okolici. Strokovnjaki tudi ugotavljajo, da se iz leta v leto več ljudi odloča za preventivno cepljenje.
-	Moj mauž je tö šverco. Mi smo s tem začnili rame rediti, ka smo mi te filejra penaz nej meli. 45-oga sva sé oženila, 46-oga smo že rame delali. Napriliko konje šverco od tec tá, v Avstrijo.
Tau vendrak zato nej na-lejki bilau, ka človek don leži taprejk ščukne na grajnci, depa s konjami?
-Ja. Včasik ga en keden nej nazaj bilau, po tistom Včasik, gda sva sé oženila. Kakši stra büu!
Tistoga ipa dosta soda-kov bilau tü pri grajnci na G. Seniki?
-	Nej zato tak celau dosta bilau. Te so tü bile kasarne v Soboti, kak so Grajkarni doma.
Ge so vaš mauž konje vzeli? Ge so je küpili?
-	Vejpa tü so menekültke (begunci) njavali konje po bojni. Un pa te üšo z njimi. Drugi so sé trnok nej pokisili. Moj mauž pa takši büu: če smrt ali Žitek. Un je'probo vse... Vej pa takše tö bilau, ka so Vaugri meli konje pa so kaj nej znali z njimi, pa so je te za fale penaze taodali... V Ža-navci, pa vejga Baug gde vse, je odo! Konje je vodnék gnau tagor po Soboti prauti grajnci.
Pa te sodakom nej špajsno bilau, ka bi pitali: kam pa vi te konje ženete?
-	Te eške nej tak celau sigurno bilau... Tü tagor üšo, v
Baurkonji tavö po bregej, pa tam taprejk po grajnci... Depa v bečkaj vino je tö šverco. Gor na kaule smo naklali bečke, pa gnoj gornakopali na vino. Te smo tau tagor na njivo pelali, ka smo tam tak strašno daleč gor v Baurkonji meli, pauleg grajnce. Pa te tam bečke doj, pa je tarbölo bečke kauli po lesej kobacati.
Dobro ste si vözbrodili.
-	Depa stra büu! Pa ka brodiš, po lesej bečke kobacati! Vejpa nej velke, nej, kakši 40-50 literov. Človek je mogo reskerati svoje živlenje.
Vodnék ste tau pelali?
-	Ja, ja, vodnék. Ge sam s kravami pelala, un pa je tam Čako v lesej, pate gnoj doj, un pa je te bečke tam ta kauli potački po grajnci. Ge pa s kravami nazaj domau. Un je že prva tö tam prejk büu na Štajerskom pa sé je z Nem-cami zgučo, gde ga naj čakajo. 46-oga je tau najbole šlau. Potontistoga je fejst sigurno gratalo.
Kak so pa te prazne bečke nazaj prišle?
-	Tisto je te že zato leži bilau. Te smo pa kakšo travo gordjali na kaula, ka smo leko bečke malo skrili.
Čüjem, ka so med tö nosili.
-	Tisto pa v velki kankli. Tisto je samo neso. Najbole smo od Zavcove kipüvali. Djajca smo tö nosili. Vej tau ji
je dosta nosilo. Mi smo pravce tö nosili. Ge sam enkrat tö nesla, pamijete vujšo!
Ge tau?
-	Prva, kak smo cuj grajnci Prišli. Pa tisto večer bilau! Ka je telko tarbölo lejtati, ka smo ga nazaj zgrabili! V žakli smo ga meli. Žmeten je büu, pa sé je vendrak kaj rauglo pisalo, gnauk samo leto! Un je enoga emo, pa ge enoga.
Te so vendrak cvilili tö?
-	Tau vejš! Ka tau tak vsigdar tak bilau, ka gda smo cuj grajnci šli, te sé je parsé zglasilo. Če ovak rejsan tüma büu, te sé je zglaso.
Nej ste sé bodjali?
-	Dje kaj bi nej! Tau vejš, ka sam sé bodjala... Tam na grajnci so te čakali Nemci, ka smo je samo prejk dali...
Te vam je ranč pri grajnci vujšo.
-	Ranč pri grajnci vujšo.
Cüka nej vujšla?
-	Ha, ha, ha, dje nej dosta falilo! Jaj!...
Pa te enoga takšoga puj-čka zato nej naleki zgrabo?
-	Dje, vejš, kaj nej.
Pa te ste tam vnoči po lesej lejtali pa pujčka lovili?
-	Vejš! Ka bi delali?... Viš pa kokauši smo švercali. Tiste so tö te raščale, gda smo na grajnco Prišli.
Ka pa s Štajerskoga ste kaj tö švercali? Kakši cuker?
-	Ja. Sakalin, ka je tau tam fejst ladalo. Kafej pa takše smo s sakalinom geli, ka smo v siromastvi živeli. Sakalin je büu bole fali, fejst slatek, pa je bole vodau... Pa kakšo gvantanje tö, tö. Mejtrsko blago, štauf, pa blaudruk, domanje förtoke pa takšo... Cejli cuker, en kilo, pa dvej kili vküper so tö nosili. Pa tisto so tü doma vrazmo sekali. Ja, tisto smo - gda smo eške mlajši bili - tak radi bili, ka vse, gda so stariške sekali, ka kakši mali falajček taleto, ka smo brž leko v lampe djali.
V vesi so tau znali, ka što odi švercat?
-	Vejpa dosta ji je ojdlo. Napriliko tisti, šteri so djajca nosili, pa kokauši. Tau so najbole nosili. Tak so šli, ka sta po dva nagnauk šla.
Takša nevola nej bila, ka bi tisti, šteri so nej ojdli, druge, šteri so švercali, gorzglasili?
-	Nej, tau nej bilau... Tau.je * bilau, ka je djajca tarbölo skriti v kakšo žito, pa so djajca tam ostale. So brezi djajec domau šli. Zdaj nej bilau nej djajec, pa nej penaz... Gda so šli, so zaglednili finance, so nutri v žito skrili, pa so leteli domau. Več so sé nej pokisili tanazaj titi. So raj tam njali... Tau je büu naš slüž. Depa šteri tau nej vüpo, tak vejš, tistoma te slabejše šlau.
Francek Mukič
Porabje, 10. februarja 1994

5
21 LEJT MED SLOVENCI...
V Porabji v vasnicaj dva zdravstvena centra mama Eden center je v Števanovci, kama sé držijo eške Andovci pa Verica-Ritkarovci, drugi je pa Dolenji Senik, kama sé držita Gorenji Senik pa Sakalauvci. Lüdje s Slovenske vesi odijo v Varaš k doktori.
Na Dolenjom Seniki že od 1938. leta mao geste zidina za zdravnika pa za betežnike. Od tistoga mao je že dosta doktorov slüžbo tüj. Največ lejt sta pa samo dva slüžila. Dr. István Magyar pa dr. Gábor Hajdu.
poštüvali."
Ka ti je znamenüvalo najvekšo veselje, ka je bilau tau, ka si največ dosegno?
“Najvekšo veselje mi je bilau tau, ka sam spozno slovensko lüstvo pa dolenjo-seniško nemško lüstvo. Tüj skrajek pri meji sé mi pa dalo, ka sam leko prišo v Slovenijo. V Murski Soboti sam si najšo sploj, sploj dobre padaše, dobre kolege. Gnesden gdekoli leko sé obrnem k njim.
našo lüstvo? Kelko so sé obernauli, kakšo razliko vidiš med tistim, gda si prišo pa do gnešnjoga dneva?
"Vala Baugi, lüdje tak kak njigvo živlenje sé je na baukše obernaulo. Med baukšimi pogoji (feltételek) živejo, ka so po mojom vrejdni zatok, ka so delavni. Gda sam prišo es, dobro Znam kelkoféle pro-blemov sam vido. Če samo vzememo zdravo vodau. V trij vesi je kumaj bilau par
Dr. Gábor Hajdu je 21 lejt slüžo kak doktor na Dolenjom Seniki. Nej dugo, ka sam čüla, ka de dr. Hajdu v penzijo. Etak sam ga pa gorpoiskala, sam ga spitavala, kakši 21 lejt je bilau tau v njegvom živlenji. Najšla sam ga na delovnom mesti, na srečo so betežniki že odišli.
Čüla sam, da boš prej v penzijo. Je že 21 lejt, ka si tüj v naši vasnicaj slüžo. Kak gledaš nazaj na te lejta?
"Če na kratki povejm, te tak morem povedati, ka je nej léko bilau, dapa v mojom živlenji je najlepše bilau, ka sam tüj doživo."
"Kak si ti es prišo?
"Ge sam slüžbo emo v županiji Zala, v vesi Alsóneme-sapáti. V tistoj vesi slüži eden župnik, steri je Slovenec s Slovenske vesi po imeni Štefan Šömenek. On je meni tak sim-patičen biu, ka sam si mislo, Slovenci so vsi takši. Dolenji Senik je nej emo doktora, ge sam sé pa zglaso. Etak sam pred 21. lejtami prišo kak mladi človek na Dolenji Senik."
Tistoga reda, dobro Znam, da ti je tau bilau prvo delo, ka si sé navčo nisterne slovenske reči za volo lüdi. Potrejbno je bilau tau?
"Potrejbno. Te sam, na pri-mer üšo v vrtec na Gorenji Senik, pa tisti mali mlajši so me nej razmeli Vogrski. Starejše lüstvo je tü dosta bilau, šteri so radi bili, če sam slovenski pravo kaj, kakoli so zatok Vogrski tü razmeli. Gnesden z mlajši več takši problemov nejmam. Mislim na ednom kraji bi dobro bilau, če bi emo takše probleme."
Gda si si z držinov tak zgrünto, ka prideš es v Porabje, ka si mislo? Leko eden doktor tüj bogati grata? Kak si gledo na té lüdi?
“Gda sam prišo, sam biu 45 lejt star. Do tistoga mao sam nej grato bogati, pa sam tau od té krajine tü nej Čako. Tistoga reda so tüj lüdje tü nej ne vem kak bogati bili. Tau pa morem povedati, ka so me
Oni so pravi kolegi, pravi prijateli. To mi gnes segrejva srce. Ka sam pa največ dosegno? Tau mislim vsakši zna, steri tü živé ali pa je vcujprišo k mojomi pisanji, štero sam od raka napiso. Na kratki tau od toga guči, ka je nej vseedno, kak mesau kadimo. Zatok nej, ka okajeno mesau, če je nej dobro okajeno, leko napravi raka. Za té študije volo sam biu povableni v Belgium, v Nemčijo, v Avstrije. Emo sam priliko na svetošnji zdravstveni kongres pridti, gde so navzoči bili doktori s 37 rosagov. Mislim, ka razmejš, Zakoj poštüjem te lejta, ka sam leko tüj doživo."
Kak ti giedaš gnes na
stüdencov, steri so za dojen-čke tü dobro vodau meli. Gnesden je tau že rejšano. Tak je rejšano vse dosta drügi stvari tü, zatok ka so Slovenci tej 21 lejt nej spali."
Ka ti misliš, tak poprejk če vzemamo, radi te majo naši lüdje ali je pa več čemerno naté, kak tisti steri te radi majo?
"Ge sam skauz tau čüto, ka so me lüdje radi meli. Na tau samo edno peldo aj ti povejm. Strašno sam betežen biu pred nistarnimi lejtami, operirali so me. Lüdje so me eden za drugim gledat ojdli, so mi želeli zdravje. Tau je istina, ka me nejma vsakši rad. Ge sam tü človek pa na-
pravim kaj takšoga, ka je drugoma na kvar ali ma lagvo spadna. Če drugi človek kaj zapravi, je nej takša velka navola, kak če doktor zapravi. Nigdar sam nej Sto naprajti kaj lagvoga, dapa gvüšno, ka je tau tü bilau, ka sam kaj zamü-do, kaj ovak vido, kak bi potrejbno bilau."
Kak sam že točkar povedli čüla sam, da boš v penzijo üšo.
"Letos mo 66 lejt star, pa sam si sam Tak zgrünto, ka nemo tadala delo. Morem prevideti, ka je tau delo žmetno, tau delo cejloga čleka nüca, gda je človek že telko star, nej gvüšno, ka bo leko tau brezhibno opravlo. Tak mislim, svojo palico prejk dam mladim. Dosta nauvoga dé naprej v zdravstvi tü, mi starejši že ne moremo tau vse gorprijeti."
Tau tü Znam, da z ženauv ne njata tüj tau pokrajine, da sta na Gorenjom Seniki ižo küpila, pa že tam živeta. Zakoj?
“Müva z ženauv sva rod-jeniva v Budimpešti, dugo sva živela tam. Gda sva pa prišla na vasnico, nama sé je tüj sploj vidlo. Tüj je mir, nikša posebna lepota. Slovenske Vasnice so lejpe, lejpi je Gorenji Senik tü. Kakoli sva nej gratala bogativa, kolegi z Budimpešte nama so navoščeni za te pokrajine volo, za tau lepoto, za mir. Müva tüj škeva ostati do smrti. Kakoli sé malo morbidno čüje, ge sam že na cintori mesto tü vöpogledno na Seniki. Nikan sé več ne terava."
Dr. Gábor Hajdu - kak mi je on povedo - de eške par dni delo, te de pa üšo počivat, kak vsakši drugi. Slüžo je pri-nas 21 lejt. Mislim, kak je on nam napravo kakše dobre ali slabejše stvari, tak smo mi tü nej furt samo lagvi ali dobri bili do njega. Med nami de živo potem toga tü, etak ma pa želejmo lejpi dugi, zdravi Žitek z ženauv vred. Naj si počiné, vej si je pa zaslüžo.
I. Barber
Porabje, 10. februarja 1994
ČLOVEKOLJUBNA
POMOČ
ZAKARPATJU
Poplave v Ukrajini lani decembra so v Zakarpatju prizadele več kot 150 naselij, v večini le-teti živijo tudi pripadniki madžarske narodnosti. Konec januarja je Geza Jes-zenszky, madžarski zunanji minister, ob uradnih pogovorih s svojim ukrajinskim kolegom izročil človekoljubno pomoč madžarske vlade, ki je znašala 20 milijonov forintov. Prav tako je pomagala človekoljubna organizacija maltežkih vitezov. Za približno 20 milijonov forintov vrednosti je predala zdravila, prehrambene izdelke ter oblačila.
SREČANJE SLOVENSKEGA DRUŠTVA V BUDIMPEŠTI
Letošnje prvo srečanje Slovenskega društva v Budimpešti je bilo 5. februarja v prostorih slovenskega veleposlaništva v Budimpešti. Srečanje so namenili praznovanju slovenskega kulturnega praznika ter spominu na Avgusta Pavla. Srečanja so se udeležili tudi predstavniki Zveze Slovencev.
PRIREDITVE OB PUSTU
"Fašenskih" šeg je bilo v Porabju precej, toda iz leta v leto bolj izginjajo. Ob letošnjem pustu je nekaj krajev oživilo stare ali novejše običaje.
6. februarja sojnalčki otroškega vrtca iz Števanovcev pripravili pustni program in maškarado.
12. februarja bodo imeli na Dolnjem Seniku pustno maškarado.
GRIPA NA POHODU
V zadnjih tednih je na Madžarskem obiskalo svojega izbranega zdravnika kar 120 tisoč bolnih zaradi gripe. Znaki okužbe z virusom A so visoka temperatura ter bolečine v okončinah. Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja je 2,3 % madžaskega prebivalstva zbolelo za gripo. Najbolj prizadeti so otroci, kajti 45 % vseh obolelih je mlajših od 15 let.
6
S PONOSOM REČI SMEM:
Slovenci so gradii veliča stne cerkve, nebotičnike in tudi palače v Avstriji, Franciji, Belgiji, na Češkem in Poljskem, v Etiopiji, Argentini, Braziliji, Avstraliji, Združenih državah Amerike, Kanadi in drugod. Daleč po svetu so gradili tudi šole, bolnišnice, sirotišnice, železnice, letališča, mostove, jezove, tovarne in elektrarne in dobivali nagrade za najlepše cvetlične nasade. Slovenec je bil najpomembnejši arhitekt stadionov v Ameriki in je med drugim zgradil sloviti Kennedyjev stadion v ameriški prestolnici Was-hingtonu, drugi rojak pa enega največjih razvedrilnih in vzgojnih parkov v Kanadi. V središču Wash-ingtona je v Sloveniji rojen arhitekt zgradil tudi vrsto palač kompleksa L’Enfant Plaza, ki ga je ameriški tisk označil kot "zmagoslavje moderne arhitekture".
Poleg slovitih redovnic, vzgojiteljic, umetnic, znanstvenic, atletinj in filmskih zvezd so naše vrle Slovenke postale Miss Ohio, Minnesota, Illinois inCalifornia, pa tudi International Surf Queen, Havvaii, Miss Evropa in Miss Avstralija. Dodajmo, da se slovenska kri pretaka po žilah svoje-časnega najboljšega gim-nasta Evrope, kot tudi sedanjega najboljšega gimnasta Amerike, poleg dobitnika pet zlatih olimpijskih medalj (čigar stara mama je iz Ljubna v Savinjski dolini) in najhitrejše mlade avstralske tekačice. Slovenec je po tujih strokovnih virih najbolj priznan strokovnjak za prehrano na svetu in sin slovenskih priseljencev je postal predsednik Združenja ameriških klinik. Slovenec je ujel in prvi zaslišal Hitlerjevega šoferja in slovenski psihiater ter poznejši predsednik združenja psihiatrov in nevrologov v Clevelandu je na nurnberškem procesu zasliševal nemške vojne zločince, med njimi marša-
SLOVENEC SEM! (2)
Tel. (216) 944-7237
December, 1993
Uredil Edi Gobec — Edi led by Edward Gobelz
Fax (216) 289-3724
la Goeringa. Naša rojaka sta poveljevala ameriški letalski akademiji in najznamenitejši vojaški bolnici, kamor hodijo na preglede in zdravljenje tudi ameriški predsedniki. Naj podčrtamo še dejstvo, da smo dali samo Ameriki vsaj sedem generalov in da so Finci pisali o Slovencu kot "po Sibeliusu največjem mojstru finske glasbe". In kako bi mogli pozabiti vodilne učenjake slovenske krvi na evropskih, ameriških in drugih univerzah, ali slovenske korenine slovitega dunajskega deškega zbora, slovenske dobitnike Mozartove nagrade na Dunaju in v Argentini ter srebrne medalje za razvoj kulture v Parizu, največji spomenik vTasmaniji, ki ga je zgradil Slovenec in dva vodilna slovenska astronoma, katerih eden je že zapisal svoje ime v vesolje in trenutno poučuje na znani ameriški univerzi, drugi pa raziskuje vesoljstvo iz Antarktike.
Res je: "S ponosom reči smem: Slovenec sem!"
Vendar če bi sedeli na lavorikah, bi jih imeli na napačnem koncu svoje anatomije. Slovenska ustvarjalnost se še uveljavlja in razvija po vsem širnem svetu in tudi delo našega centra se z nezmanjšanim elanom nadaljuje. Zato lepo prosimo vse zavedne Slovence, da nam pošiljate gradivo o slovenskih uspehih kjer koli po svetu: izrezke (čitljive xerox kopije, z navedbo vira in datuma, zadoščajo), kratke življenjepise (vitae), bibliografije, kopije patentov, vsakovrstnih priznanj, itd., drugo razpoložljivo dokumentacijo, slike uspešnikov in njih stvaritev in zlasti še naslove in napotke. Po svojih najboljših močeh
bomo nadaljevali z zbiranjem in s publikacijami -kolikor bo dopuščal čas pa tudi s predavanji in razstavami - o slovenskih dosežkih in o naši kulturni dediščini, da nas bo svet bolj poznal in spoštoval in bo tudi naša mladina vedno bolj dojemala in cenila bogastvo slovenske dediščine in veličino poslanstva sinov in hčera ustvarjalnega slovenskega naroda, ki ni zakopal in tudi v bodoče ne sme zakopati svojih talentov v Sloveniji in ki je, vkljub svoji številčni majhnosti, skozi stoletja prinašal in še danes prinaša presenetljivo bogate darove domala vsem deželam sveta.
Če je Vaše gradivo že v naših arhivih, prosimo, da ga dopolnite in obogatite z najnovejšimi podatki in slikami in nam s tem prihranite ogromno dragocenega časa, da ne bo treba pisati na več tisoč naslovov vsakemu posebej. (Za razliko od večkrat mnogo manj uspešnih, a odlično financiranih izseljenskih ustanov drugih narodov, pri Centru nismo nikdar imeli in tudi zdaj nimamo kakršne koli pisar-niške pomoči in vsako pismo moram natipkati sam!) Po svetu je gotovo še mnogo več uspešnikov slovenskega ali delno slovenskega rodu, ki se lepo uveljavljajo v znanosti, umetnosti, industriji, vzgoji, glasbi, športu, ali kjer koli drugod in doslej niso vedeli za nas in vkljub najbogatejši zbirki te vrste tudi mi ne zanje. Oglasite se nam - gre za ugled in lepšo podobo in bogatejšo zgodovino slovenskega naroda!
Prof. Edi Gobec, ravnatelj
NAŠE PESMI (67)
SAM’ EŠKE EDNO NOČ
Sam’ eške edno noč, naj ti ostanem bolezen, sam’ eške edno noč, naj ti ostanem zdihavanje,
sam eške edno noč, té ti odidem na drügi kraj, sam’ eške edno noč, té va sé vidila zadnjičkrat
(Gorenji Sinik) -mkm-
IZOBRAŽEVANJE
UČITELJEV
Od nenehnega strokovnega spopolnjevanja učiteljev je v veliki meri odvisna kvaliteta pouka slovenskega jezika in stopnja učinkovitosti našega dela; veliko strokovnih dilem, ki se nam pojavljajo mnogokrat, smo poskušali razrešiti skupaj, ob sodobnem in zelo primernem učbeniku Učimo se slovenščino, avtorice Martine Križaj-Ortar, na aktivu učiteljev slovenskega jezika 1. februarja v Monoštru.
Izobraževanja, ki ga je vodila pedagoška svetovalka prof. Valerija Perger, se je udeležilo 12 porabskih učiteljev, kar je vsekakor pohvalno. Aktivno so sodelovali in izrazili želje, naj so taka srečanja stalnica v našem pedagoškem delu. Potreba po izobraževanju je pomemben premik v pozitivno smer.
Porabje, 10. februarja 1994
Slovenian Research Center of America, Inc. 29227 Eddy Road, Willoughby Hills, Ohio 44092 USA
POROČILA
NEWSLETTER
Slovenskega ameriškega raziskovalnega centra
OTROŠKI SVET
KAK SE ZOVÉ
KA JE TAU?
na Gorenjon Siniki na Dolenjon Siniki
v Ritkarovci......
na Verici.........
v Števanovci......
v Andovci.........
v Slovenskoj vesi.. v Sakalauvci......
Kak so nücali:....
Rešitev iz številke
1/94
kopulja: vrtna motika
kerti kapa
Tak sé zové na Gorenjon Siniki, na Dolenjon Siniki: krámpec, v Ritkarovci, na Verici, v Števanovci, v Sakalauvci: krampác, v Slovenskoj vesi: mala motka.
Tak so nücali: s krám-pecom okapajo v gra-čenki.
Vi ste nam poslali
Tau je krampec. S tem leko ptemo v gračenki pa na njivi. Ženite tö leko vküpzdrobimo.
Viktor Časar Tau je krampec. S tem v gračenki zelenjave okapajo. Ce so gausti redovge s kram-pecom naleki leko zemlau gorskopate.
Anastazija Bajzek Tau je krampec. S tem so nase stare mame bér (proso) okapale pa vöoplele. Zdaj pa nase mame v gračenki petröžo pa mrkevco okapajo z njim.
Gafoor Bajzek
ZLATA LISICA
Ravnateljica Erika Glanz nas je obvestila, da smo letos spet povabljeni na svetovno smučarsko tekmovanje na Pohorje. Povabil nas je gospod Ivan, ravnatelj osnovne
smo šli na prvi tek.
Med potjo je bilo veliko šotorov s spominčki, igračami, jedmi in pijačo.
Naenkrat smo zagledali pripravljeno progo, ki se je vlek-
šenega navijanja smo komaj slišali napovedovalca, ki nas je med tekmovanjem seznanjal z rezultati smučark.
Na koncu tekmovanja so razglasili zmagovalke, ki so jih nagradili z zlato lisico. Slovenka, Urška Hrovat, je dosegla tretje mesto. Čestitamo!
Lepega doživetja se bomo vedno spominjali.
V imenu naše “smučarske skupine" se zahvaljujemo Osnovni šoli Kuzma, posebej ravnatelju Ivanu in učitelju Marjanu. Sošolci! Škoda, da niste izkoristili velike priložnosti.
Tomaž Fartek, Šandor Bajzek, učiteljica Klara OŠ Gornji Senik
MLADA KOZA IN VOLK
šole Kuzma. To pomeni, da nam nič ni treba plačati za vstopnice, vožnjo pa plača naša dijaška samouprava. (Samo sto forintov so plačali za dnevnico šoferja.)
Sošolci, ki so bili že lani, so nam z veseljem pripovedovali o svojih lepih doživetjih. Prijavite se je šestindvajset otrok in tri učiteljice. Pridružili so se še člani mladinske folklorne skupine in Marijana Sukič, glavna urednica časopisa Porabje.
Tako smo se 23. januarja z velikim pričakovanjem napotili. Na mejnem prehodu Kuzma sta nas vljudno sprejela ravnatelj Ivan in učitelj Marjan. Vodila sta nas do cilja. Ob pol desetih smo že prispeli v Maribor. Ko nam je ravnatelj razdelil vstopnice,
la visoko proti vrhu gore. Cilj je bil v dolini. Okrog cilja so stali ogromni baloni, ki so se večkrat dvignili v zrak. Nad nami pašo letali helikopterji in letala.
Ob progi smo začeli plezati po štirih navzgor. Bil je umeten sneg, saj naravnega ni bilo. Zato smo več drsali nazaj kot plezali naprej. Čez kakšno uro smo priplezali skoraj do starta. Hura! Zgoraj smo!
Oj, kako sveži gorski zrak! Kako lep razgled! Mesto Maribor in gore so pred nami. Zraven pa še smučarsko tekmovanje s približno deset tisoč gledalci! Smučarke iz Slovenije, Italije, Avstrije, Nemčije, Švedske in Švice pa se so z veliko hitrostjo spuščale navzdol. Zaradi navdu-
Ali ste že slišali za "Zlato lisico"? Otroci z Gornjega Senika dobro vemo, kaj to pomeni. Zato smo bili zelo veseli, ko nas je gospod ravnatelj iz Kuzme povabil na mednarodno smučarsko tekmovanje.
Zelo nestrpno smo čakali ta dan. 23. januarja, zjutraj ob pol sedmih smo se napotili na Pohorje. Na meji so nas čakali otroci iz Slovenije. Ob enajstih smo prišli v Maribor. Vreme je bilo zelo lepo. Nenadoma smo opazili srnu* čarke. Hitro so se spuščale po strmini. Nad nami sta letala letalo in helikopter.
Ko smo bili lačni, smo šli v bife. Tam smo dobili vse, kar je srce želelo. Jedli smo in pili, potem pa gledali dalje smučarsko tekmovanje. Najbolj všeč nam je bilo na koncu, ko so smučale čarovnice. Imele so metlo namesto smučarskih palic. Zelo so bile zabavne. Adrijan Takač OŠ Gornji Senik
Stara koza je šla na pašo. Ko je odhajala, je zapovedala svoji kozici, da ne sme nikomur odpreti vrat, dokler se ne vrne.
Toliko, da stara odide, že potrka na vrata volk in kliče z glasom stare koze: “Odpri mi vrata! Odpri!"
Toda mlada koza se spomni materinega naročila, pogleda skozi okno in zagleda volka: "Ne bom ti odprla vrat, ne. Zakaj, četudi govoriš z glasom moje matere, te poznam, da si volk in da mi ne želiš nič dobrega."
Kdor rad posluša nauke svojih roditeljev, ga ne tepe nadloga.
Porabje, 10. februarja 1994
NIKA ZA SMEJ
V	BAUTA
Naš Pištak je že nej mladi človek, bole je blüzi k šes-toma križa kak k petoma. Etognauk je v Varaš üšo nika küpüvat. Notpride v edno bauto. Tam strašno fejs dekle odavajo blago. Edna, ta najlepša, etak pita našoga Pištaka: "Gospaud! Ka želejte? Ka bi vam trbelo?"
Naš Pištak sé pa malo na kiselo zasmeje pa etak pravi: "Ka ge želejm? Najbole tau, da bi skočo prejk toga pulta, bi vas v roke vzeu, bi vas vse doj poküšüvo pa eške tak tadala. Ka mi pa trbej? Trbelo bi mi edne to-ple spaudnje lače."
V	ŠAULA
Školnik eden den vküp-pozové té bole vekše pojbe zatok, ka je tak čüjo, ka nistarni že alkohol pigéjo, kadijo, pa vejga Baug, ka vse delajo. Najoprvin njim
guči od alkohola. Etak pravi: "Če ednoj svinjej damo rum pa palinko, svinja sé od alkohola goroberne. No, podje, povejte mi, ka vi mislite od toga?"
Naš mali Laci sé glasi pa etak odgovarja: "Gospaud školnik! Tau tau znamenüje, ka sta rum pa palinka nej valaun svinjam."
VELKI ŠTRIK
Naš Vendel je sploj velki štrik biu gnauksvejta. Konja je emo pa je furt v foringo odo od Andovec do Varaša. Tistoga reda, gda je eške nej odo bus po vasnicaj, sé je Večkrat Zgodilo, ka sé je stoj gorproso k njema na kaula, aj ga v Varaš ali pa domau pela. Vendel je vsakšoga gorzeu, dapa zatok najbole je rad biu, če so kakše mlade ženske prišle na kaula. Gnauk je ranč üšo vö z Varaša, gda zaodi edno mlado žensko s Števanovec. Ranč je nej Čako, da bi ga ona prosila, sam je ponüjo njej mesto na kaulaj. Kak sé etak pelata, pa si prpovejdata, gnauk samo naš Vendel etak pravi:
"Čüdno je tau, ka té keden že dvej kusti (nose-či) ženski pelam domau v Števanovce." Mlada ženska pa skurok čemerna, grata pa etak pravi našoma Vendina, toma velkoma štriki: "Vendel, Vendel. Ka pa takšo gočiš. Gde si pa ti tau vzeu, ka sam ge kusta?j Ge sam nej kusta."
Naš Vendel pa Zdaj etak, pravi: "Nej si nej, dapa) eške sva nej prišla v! Števanovce."
I. Barber
ČASOPIS ZVEZE SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Izhaja vsak drugi četrtek
Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970
Monošter, Deak Ferenc ut 17., p. p. 77, tel.: 94/380-767
Tisk:
SOLIDARNOST Arhitekta Novaka 4,
69000 Murska Sobota Slovenija
Po mnenju Ministrstva za kulturo št. 415-715/93 mb z dne 3.11.1993 se časopis PORABJE uvršča med proizvode, od katerih se plačuje davek od prometa proizvodov po . točki tarife 3 zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92).