Iskra

lskr»
skrc'
op0-Mo« lskf{ až mi
nju)6
Lo delovnega kolektiva sozd iskra
-Številka 23 - Leto XXII - 28. maj 1983
ttb;
i,na letna delovna seja kos sozd iskra
Vminulem letu KOS delo uspešno opravil
V ponedeljek, 23.1.m. je bila redna letna delovna seja Koordinacijskega °dbora sindikata SOZD Iskra. Sejo je odprl predsednik KOS Janez Kern in Pozdravil vse navzoče, med njimi tudi sekretarko republiškega odbora sindikalnih delavcev kovinske in elektroindustrije Slovenije Vido Prinčičevo.
Prva točka dnevnega reda je bila posvečena poročilu o delu KOS SOZD Iskra v letih 1982-83, ki ga je prebral predsednik KOS Janez Kern. (Njegovo Poročilo objavljamo v celoti na drugi strani). Za njim je podal povzetek Pro-Brama dela KOS za 1. 1983-84 sekretar DPO SOZD Iskra Miloš Pavlica.
fiada| Prava o programu kot logičnem So^ieVanju' poročila o delu KOS ,v Preteklem obdobju, je doka-£re za temeljito pripravljena ki jima skorajda ni moč ni-fc^ati. Seveda se je samo po sebi ttieijjja ° vprašanje, ali bo mogoče te-šir0{.'! Pripravljen in predvsem zelo Tal? °Vn' ProSram tudi uresničiti, .jst' 0 je med drugimi menila tudi siti d j/ Sekretarka republiškega odbora troin ata delavcev kovinske in elek-l‘ritl..Ustrije Slovenije kovin Vida Seja krP0ITanc‘ ženila je: »Letna ttiej OS SOZD Iskra je ena zadnjih siti oHL®an'zac'jarn'’ ki sodijo v republi-To _ 0r kovinske in elektroindustrije. <.ne pomeni, da Iskrin sindikat

'Ostaja
Pravi J - nasprotno, po zelo dobro pri-,tialit)e-nem Programu in temeljitem
» ^nem nomniln i a rcvTA/i rlnzA	or a
trd "em poročilu je razvidno, da gre Ootv-v ?r8ariizirano in vplivno druž-
ino
gibčno silo.«
»ekajf P3 iz njenega izvajanja samo Matkih poudarkov: zaostrene so-»to. . ekonomske razmere v delovnih iitvi^^^iah spodbujajo naraščanje
-r* ^ dogodke pospešujejo, saj gro-slabše razmere.
■ocp kriznih primerov, ki jih delavci Te&.S^teje rešujejo zunaj sindikata. bitiJr sindikalnih prizadevanj mora fctie, v Usmerjeno v preprečevanje ra
Ft ...............
bilti^, e slovenskega gospodarstva so \%{ le'u 1982 za 100% višje kot leta tpdf' naraščajo pa tudi letos. Branžno •sito umevanje še vedno ni zasnovano kdaii - ne b' bilo nesporazumov — MeiJ1 Predlog o sestavi, oz., krogu ten s Cncev- je na republiški ravni spo-jtrgL- i Ponuja vključenost temeljnih Kep **ij v večje število dogovorov, ito^. 'ski sindikat ocenjuje, da so %r0 kakovosti v Iskri strokovno zelo tost Zaživeli, da pa politična dejav-y postaja.
kdeln rav' ° poročilu in programu je
noi»3 iti
Va*° več članov KOS. Delegat iz felV razPravljal o vlogi in položaju iuiern -0 v SOZD Iskra, o neure-
lo P1 adi0.
,tot*
osf'
%
Poteku planiranja in izrazil za-
htevo, da bi v program izobraževanja kadrov vključili tudi seminar o dohodkovnih odnosih za člane KPO, IPO in predsednike sindikata.
Delegat iz Delte je poudaril zahtevo po pospešenem uvajanju kvalitetnih programov, ki pa morajo biti plod domačega znanja, se dotaknil združevanje dela in sredstev (specializacije) na jugoslovanskem prostoru in podčrtal • pomen dvigovanja produktivnosti. Delegat iz Široke potrošnje je poudaril problem osebnih dohodkov, nižjih od 10.000 dinarjev, ki ga je sprožil že sindikat mesta Ljubljane. Delegat DSS SOZD Iskra je posredoval pripombe, ki so usmerjene predvsem v določneje opredeljevanje politične vloge KOS SOZD Iskra, ki mora nedvoumno ne le sodelovati, temveč oblikovati jasna stališča.
O konfliktnih pojavih v Iskri, izsiljenih sestankih in dezintegracijskih težnjah, o reintegraciji Iskre, o problemih informiranja in nalogah sindikata pri izvajanju programa KOS SOZD je govoril pomočnik predsednika KPO SOZD Iskra Pavle Gantar.
Zaključek razprave: predloženi program so delegati s pripombami iz razprave sprejeli in pooblastili predsedstvo KOS. da ga uskladi.
Iz razprave pa je sledil tudi zaključek, da je treba do naslednje seje predsedstva KOS pripraviti na osnovi analize rezultatov gospodarjenja predlog dviga najnižjih osebnih dohodkov v Iskri.
URESNIČEVANJE DOHODKOVNIH ODNOSOV V ISKRI
Gradivo o dosedanjem uresničevanju dohodkovnih odnosov v SOZD Iskra je komentiral član KPO SOZD Iskra Zoran Polič. V preteklem letu so bile aktivnosti pri uveljavljanju dohodkovnih odnosov omejene predvsem na uresničevanje svobodne menjave dela. V letošnjem letu je projektni svet, zadolžen za dejavnosti v zvezi s hitrejšim uveljavljanjem dohodkovnih odnosov, pripravljal oceno opravljenega dela v
K USPEH KRANJSKE TOVARNE ŠTEVCEV IN IC
Nijonti števec ^ ZR Nemčijo
ledu11'
dp°v:
zn°sl'
f hih
iditi j ralci so iz dnevnega tiska ter po bran® televiziji gotovo že zvedeli za inišb*1 ietJ. *> milijonti števec električne ki ga je kranjski kolektiv izro-'iti j^11 v Zvezni republiki Nemčiji. O linj., anem dogodku smo na sedežu
lisp^
na*3'
nic6”'
°lty 6 ,ovarne števcev, ki deluje zdaj skem in Švedskem, prelomno pa je bilo delovne organizacije Kibeme- I. 1971, ko je Iskrini firmi v Stuttgartu
Nb[fara?'rali okroglo mizo ter k njej iL..1 direktorja tovarne števcev °rja Kc
hotd%

Kranjski tovarni števcev in Iskrinemu zunanje-trgovinskemu podjetju v tuttgartu je te dni uspelo zaokrožiti dvanajstletni izvoz števcev električne ®nergije za gospodinjstva v Zvezno republiko Nemčijo z izročitvijo milijon-tega števca.
mejo zaprla. Moram poudariti, da nam je Iskra Commerce v zelo kratkem času našla nova tržišča za števce, v letu 1969 pa smo začeli iskati možnosti tudi v Evropi.
Najprej smo nekako uspeli na Fin-
i^nsea, pomočnika direktorja
i
irtu p' ‘Arinega predstavnika v Stut->lskrranja Žurmana.
a je zhčela priprave na proi-
ie vJV,rgovinske temeljne organiza-Jna j^kri Commerce Petra Cuder-
Hf-^evcev že takoj po vojni leta
ro... razvijalec je bil ing. Milan 26- * ijti (( ^ ki je zdaj že nekaj časa v po-4^?®.sPfminja tistih prvih pionir-lo ^direktorViktor Kosec. »Števce ,eI1j S|)0 Cel‘ industrijsko izdelovati dve !0oflneje’ ko smo že naredili več kot Prnj_.eriofaznih števcev.
hitro naraščala, do-
V^dnja je iiJ:1 ^ et Pa smo števce prodajali le 'tik na ,uje — na Bližnji vzhod, v ini ?;l ‘ih iq Ameriko pa smo se usmerili v jvefj i 'n 1966. Sprva je bila naš Začkupee Turčija, zaradi poznej-e‘ka lastne proizvodnje pa je
uspelo dobiti prve posle v Zvezni repu-bliki-Nemčiji. Tisto leto smo v Nemčijo prodali 12.000 trifaznih števcev. V začetku smo prodajali le na Bavarskem in to firmi OBAG, pozneje pa nam je uspelo prodreti na celotno tržišče Nemčije«.
Iskrin predstavnik v Stuttgartu Franjo Žurman je bil pred 12 leti tisti, ki je v Zvezno republiko Nemčijo prodal prve Iskrine števce. » Uspeh prodora na tehnično zahtevno tržišče ZR Nemčije,« se spominja, »je imel velikanski referenčni vpliv na rezultate celotnega izvoza števcev, kakor tudi na uspešno prodajo licence v Španijo in v Tunizijo.
Po obisku predstavnikov švicarskih elektro gospodarskih podjetij v ZR Nemčiji leta 1979 smo s števci uspeli leto pozneje tudi na švicarskem tržišču. Trdim, da je s tržno sposobnim izdelkom, ob še tako močni konkurenci domačih, nemških proizvajalcev in ob
posameznih DO, težišče dela pa bo na razčiščevanju odnosov med proizvodnimi DO in prometno organizacijo Iskre Commerce ter na definiranju odnosov pri pridobivanju skupnega prihodka. Poudaril je, da sama metoda teamskega dela vodi k dobrim rezultatom, ki pa jih je težko dosegati tudi zaradi izvedbenih vprašanj pri pridobivanju ustreznih kadrov.
Razprava o tem področju je podčrtaja, da se rezultati problemske konference SOZD Iskra o dohodkovnih odnosih v praksi prepočasi uveljavljajo. Strokovne podlage so napisane, pa neuresničene, zato bo moral sindikat svoja prizadevanja okrepiti. Zato bodo morale konference in osnovne organizacije sindikata delovnih organizacij na dnevne rede svojih sestankov vključiti problematiko uveljavljanja dohodkovnih odnosov in stanje tudi jasno ocenjevati.
KOS SOZD bo te aktivnosti spremljal in po potrebi tudi dajal ustrezne pobude, projektni svet pa mora začeto delo brez odlašanja nadaljevati. Sicer pa bodo prizadevanja v letošnjem letu usmerjena v tri smeri: razvijanje svobodne menjave dela med DSSS in TOZD; uveljavljanje dohodkovnih 'odnosov med posameznimi proizvodnimi temeljnimi organizacijami; med proizvodnimi in trgovskimi OZD pa tudi med dobavitelji repromaterialov in uporabniki. Zanimivo je mnenje delegata iz DO Delta, ki je s tem v zvezi pripomnil, da samo uveljavljanje skupnega rizika proizvodnih OZD in Iskre Commerce ne zadošča, da je treba opredeljevati tudi kvaliteto dela.
Predsednik KOS Janez Kern je v zaključku posredoval tudi informacijo o letošnjem dnevu Iskre, ki bo 2. julija v Sori pri Medvodah. Delovne organizacije naj se dogovorijo in uskladijo prevoze; paket letos velja 300 din; udeleženci bodo plačali 150 din, razliko pa morajo kriti njihove TOZD, oz. DSSS. Organizator dneva Iskre v prihodnjem letu bo Iskra Commerce.
Okvirne prijave morajo sindikalni poverjeniki posredovati organizatorju (CEO; ali na sekretariat DPO SOZD) do konca maja, zaključek prijav pa je nepreklicno 25. junija.
S.F. in D. Ž.
agresivni prodajni politiki, s še vedno ugodnim iztržkom možno doseči pomembne rezultate. Vse napore moramo zdaj nameniti temu, da bomo obdržali že pridobljeni položaj na tržišču števcev v ZR Nemčiji. Konkurenca pa je huda, saj so tamkaj firme, kot Siemens, AEG, Ladis and Gir,Heliowatt, itd«.
O jugoslovanski posebnosti je spregovoril Viktor Kosec. »V pretežnem delu sveta so kupci števcev elektrogospodarske organizacije, torej tiste, ki prodajajo električno energijo in ne tako, kot pri nas, ko mora števec kupiti investitor, oz. posameznik. Tehtnico ima tisti, ki prodaja in ne tisti, ki kupuje. V Zvezni republiki Nemčiji imajo več kot 700 podjetij za oskrbovanje z električno energijo in ti distributerji so naši kupci.«
Seveda nas je zanimalo, koliko števcev prodajamo v zadnjem času na to zahtevno tržišče in s kakšno konkurenco se srečujemo. Tudi na to vprašanje nam je odgovoril direktor Kosec: »V zadnjih treh letih izvažamo po 100.000 števcev na leto in ta številka se v zadnjem času dosti ne spreminja. Moram ugotoviti, da nekoliko stagniramo, delno zaradi gospodarske krize, saj tudi v Nemčiji manj gradijo, seveda pa tudi zaradi vse večje kakovosti števcev in njihove življenjske dobe. Glede konkurence pa bi poudaril, da je Iskra edini tuji prodajalec števcev v Zvezni republiki Nemčiji med petimi domačimi firmami.«
Franjo Žurman seveda najbolje pozna nemško tržišče ter tamkajšnje proizvajalce števcev. »V Nemčiji je danes okrog 3 milijone nezaposlenih, nadaljnih milijon šeststo tisoč ljudi pa ima skrajšani tednik. Proizvajalci štev-
(Nadaljevanje na 2. strani)
25. maj - rojstni dan pokojnega predsednika in dan mladosti smo to pot že tretjič praznovali brez njega. Kljub temu pa se je tega dne sklenila v Beogradu z veličastno prireditvijo mladih Titova štafeta, ki na svoji tradicionalni poti preko vse Jugoslavije povezuje narode in narodnosti Jugoslavije v trdno zaobljubo vztrajanja in nadaljevanja Titove poti.
S

1
a
2

-fc jrtrvrvrtrfr&irlttrtrvrtrtrk
Jv	JI
! Letošnji dan Iskre
Priprave za dan Iskre so v polnem teku. Iskrina delovna organizacija Elek-trooptika, ki je letos pokroviteljica proslave, je za to, da bi proslava potekala tako, da bi bili z njo vsi zadovoljni, storila doslej res prav vse. Nemalo stvari pa bo seveda treba kljub temu še postoriti. In kaj je trenutno storjenega?
Določen je kraj proslave: kopališče ob Sori v Medvodah je ustrezno za . tako veliko proslavo, kot je to proslava dneva Iskre, dneva borca kjer tudi letos pričakujejo rekordno udeležbo — kar 18.000 Iskrašev in njihovih sorodnikov. V tem mirnem kraju, v Goričanah, že potekajo vsa nujna pripravljalna dela. Pri izvedbenih delih se je DO Elektrooptika dogovorila za sodelovanje s krajevno skupnostjo Sora, saj kolektiv šteje komaj 350 ljudi in bi sam vseh izvedbenih del ne mogel dobro organizirati. KS Sora pa bo poskrbela za vsa redarska opravila, uredila bo naravne parkirne prostore pa tudi pri prehrani bo priskočila na pomoč. Njeni krajani bodo pomagali tudi pri kuhanju golaža. >, In kakšen bo paket?	7>
V platneni vrečki (obesili jo bomo lahko kar čez rameljbo steklena skodela (izdelala jo bo Steklarna iz Rogaške Slatine) za golaž pa liter vina —bizeljčana ali šipona — ali sok ter kruh. Stal pa bo paket le ISO dinarjev za udeležence,1 ostanek bo prispevala organizacija sindikata. Seveda pa bodo udeleženci deležni tudi izvenpaketne ponudbe, za katero bo poskrbela KS Sora. In tudi tej ponudbi bodo cene prilagojene, torej nižje od gostinskih.
In kakšen bo program?
Program se bo ob 10. uri pričel zdelavsko himno —Internacionalo, ki jo bo zapel APZ Tone Tomšič iz Ljubljane. Sledila bosta pozdravna govora predsednika KPO DO Elektrooptika Marka Štularja in predstavnika Skupščine občine Ljubljana-Šiška. Nato bo slavnostni govor. Po pesmih Akademskega pevskega zbora bo besedo prevzel predsednik DS SOZD Iskra Jože Čebela, ki bo Iskrinim nagrajencem tudi izročil nagrade in priznanja. S proslave bodo • poslali tudi pozdravno pismo predsedstvu CKS in ZKJ, nato pq bo gostiteljica proslave izročila prehodno zastavo,pokrovitelju proslave prihodnjega dneva Iskre. Pred zaključkom po približno uri in pol bo spet zapel A PZ Tone Tomšič.
No, tudi za zabavo in ples bodo ppskrbeli. Na treh lesenih odrih, od katerih bo eden slavnostni, dva druga pa bosta namenjena Zgolj zabavi, bosta igrala dva zabavno glasbena ansambla, in sicer ansambel Sok ter narodno zabavni ansambel Rupar.
Za organizacijo proslave bodo, seveda, potrebna znatna sredstva. Ob tem velja poudariti dejstvo, da bodo vsa ta sredstva vendar uporabljena koristno, saj bo matični občini delovne organizacije Elektrooptika —• občini Šiška in krajevni skupnosti Sora, ostal dobro urejen parkirni prostor ob lepem kopališču ob reki Sori ter tudi sanitarije, za katere bo poskrbljeno ob tej priložnosti. Sodelovanje med krajevno skupnostjo negospodarsko z gospodarsko organizacijo SOZD Iskra DO Elektrooptika torej na tem področju očitno zgledno deluje.
Pa še o varnosti bi veljalo spregovoriti. Poskrbljeno bo za vse. Tako bodo za varstvo poleg drugih skrbeli še gasilsko društvo Sora ter tudi potapljača - - da nas tudi pri preveč navdušenem namakanju ne bi morda kaj presenetilo!
Čas za prijave na proslavi Dneva borca in dneva Iskre bo poteke! 20. junija!
.	:nak £>
Uspešno nadomeščanje uvoza s konvertibilnega področja
V DO ELEKTROZVEZE dosegajo lepe rezultate pri zamenjavi uvoženih sestavnih delov elektronskih naprav z domačimi. Doslej jim je uspelo že prepoloviti konvertibilni uvoz, načrtujejo pa še nadaljnje akcije na tem področju. Seveda to ne bo lahko, ker je za proizvodnjo profesionalnih sistemov in naprav nujna tudi ustrezna profesionalna kvaliteta, vendar računajo, da bodo proizvajalci elementov lahko z njihovo pomočjo premostili marsikatero oviro in to v obojestransko korist. O poteku zamenjave uvoženih komponent v DO Elektrozveze smo se to pot pogovorili z vodjo projekta Stankom Pavčičem.
sebnim poudarkom na tehničnih možnostih, z namenom zmanjševanja podrejene ekonomske oz. devizne odvisnosti v mendarodni menjavi in s poglavitnim ciljem: zmanjšanje konvertibilnega uvoza v vrednosti 1 milijona dolarjev v enem letu. Zaradi lažje predstave naj povem, da predstavlja to 20% planiranega civilnega uvoza in dodam, da so tako zastavljeni cilj sprejeli delavci na tem projektu za nujnega in realnega.
Resnici na ljubo moram še dodati, da smo v KI že v letu 1979 naredili mini program nadomeščanja uvoženega re-promateriala z domačim, ki sta ga direktor in delavski svet TOZD KI posredovala naprej naši DO z namenom, da se v DO izoblikuje telo za delo na tem področju, vendar takrat le-ta ni bil deležen splošne podpore. Še več, kljub temu, da je bil z našo tovarno feritov sklenjen sporazum o preizkusu feritnih jeder na osnovi zahtev organa posebnega kupca, so bili ti preizkusi tako narejeni. da niso dali pozitivnih rezultatov, čeprav so bila jedra glede samih ka-Uspešno zamenjan uvoženi z doma- rak.eristik celo posebej izbrana. S tem čim materialom v napravah Z12F.	(Nadaljevanje na 3. strani)
Kako ste si zastavili delo?
Ob koncu leta 1981 smo uspeli oblikovati za našo DO projekt: nadomeščanje uvoženega repromateriala s po-
Poročilo Janeza Kerna o delu KOS SOZD Iskra v obdobju maj 1982—1983
Tudi v obdobju zadnjega leta je bila aktivnost sindikata v SOZD Iskra izredno široka, saj je bila pogojena s povečanimi potrebami po množični akciji vseh subjektivnih sil v času zaostrenih gospodarskih in političnih razmer.
To je bilo obdobje kongresov, poglobljenih političnih analiz našega nadaljnjega razvoja kot celote — v Iskri pa analiz ustreznosti lastne samoupravne organiziranosti in akcijske sposobnosti družbenopolitičnih organizacij v njej.
To je bilo tudi obdobje nadaljevanja upadanja realnih osebnih dohodkov in zaostrovanje socialnega položaja delavcev, vsakodnevne borbe za povečan izvoz, preskrbo z repromaterialom za redno proizvodnjo itd. Temu ustrezno, torej nenehni borbi za delo in dohodek, je bila prilagojena tudi aktivnost sindikata, bolj obrnjena k reševanju dnevnih problemov in težav v samoupravljanju in dogovarjanju kot k poglobljenim analizam našega dolgoročnega razvoja.
Na splošno tudi lahko ugotovimo, da se nadaljuje prenos aktivnosti v neposredna delovna okolja, v osnovne organizacije in sindikalne skupine, kajti le v teh sredinah se lahko rešujejo resnično pereči problemi, ki smo jim priča vsak dan. Pri tem pa tudi ugotavljamo, da se povečujejo kadrovske težave v OOS, da so resnično dobri sindikalni aktivisti močno preobremenjeni z delom in pošiljanjem raznih poročil, predvsem na občinske organe ter, da se pojavljajo pobude zapiranja v svoj krog.
Kljub vsemu pa le moramo ugotoviti, da je bila splošna politična klima v SOZD ugodna, da se je v veliki večini primerov pokazala resnična pripravljenost za reševanje skupnih problemov, da pri delu družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov ni prihajalo do dilem in nezmožnosti popolne vskladitve stališč ter da se je v celotnem obdobju neštetokrat izkazala naša medsebojna solidarnost.
Nenazadnje potrjujejo to tudi dobri rezultati poslovanja, saj smo praktično v celoti izpolnili začrtane naloge, v tem obdobju pa tudi ni prihajalo do pomembnejših zastojev v proizvodnji, kar je bilo značilno za predhodna obdobja.
V tem poročilu seveda ni mogoče obseči celotne aktivnosti sindikata v SOZD Iskra, zato se bom omejil na aktivnosti, ki jih je izvajal KOS med izvajanjem sprejetega programa dela za to obdobje. V tem času smo imeli 3 seje KOS in 8 sej predsedstva KOS. Po posameznih področjih aktivnosti bi lahko izdvojili naslednje rezultate:
Samoupravna
organiziranost
tih vprašanj, s pobudami za potrebne procese sporazumevanja in dogovarjanja na širših družbenih interesih,
d)	v tem času smo delovali tudi na dokončnem sprejemu samoupravnega sporazuma o skupnem upravljanju podjetij v tujini in zunanjetrgovinske mreže Iskre. S sprejemopi tega sporazuma smo naredili enega izmed najpomembnejših korakov v procesih podružbljanja naše zunanjetrgovinske mreže, kar nam nudi nove garancije za uspešen prodor Iskre na svetovni trg in hkrati pomeni veliko zagotovilo, da pri teh dejavnostih ne bomo delali napak, ki smo jim sicer priča v nekaterih drugih OZD v Sloveniji.
Lahko rečem, da smo s tem dobro rešili organizacijska vprašanja, ostaja pa nam izgradnja uspešnega delegatskega sistema pri skupnem upravljanju ZT mreže Iskre;
e)	analiza o položaju naših dislociranih obratov, ki smo jo naredili po obiskih v TOZD, ki imajo take obrate* je pokazala, da trenutno ne obstajajo pogoji za organiziranje novih TOZD.
Investicijske težave, ki smo jim priča v zadnjih letih ne nudijo pretirano optimističnih ocen o izgradnji takih možnosti v krajšem času, vendar si bo KOS še nadalje prizadeval, da izkoristimo sleherno možnost za usposobitev dislociranih obratov za organiziranje TOZD.
Iz navedenega lahko ocenimo, da je KOS s svojimi aktivnostmi v preteklem letu izpolnil večino nalog, ki smo jih sprejeli s programom aktivnosti na tem področju. Poleg tega smo se uspešno vključevali tudi pri razreševanju vprašanj organiziranosti različnih večjih TOZD, ki so zaradi lokalističnih pritiskov dajali pobude za organiziranje novih DO, predvsem izhajajoč iz lastnega zaprtega interesa, TOZD, neupoštevajoč širših družbenih interesov in družbenega karakterja dohodka.
Menim, da smo uspešno rešili predvsem problem organiziranosti TOZD AET Tolmin ob ustrezni družbeni pomoči.
Aktivnosti, ki jih je KOS vodil na ravni SOZD Iskra na tem področju v zadnjem letu so izhajale iz skupno dogovorjenih akcij, usmerjenih na utrjevanje samoupravnega položaja delavca v naših OZD.
Pri svoji aktivnosti smo uporabljali predvsem politično oceno, ki smo jo pripravili na osnovi poročila družbenega pravobranilca samoupravljanja SR Slovenije o organiziranosti sestavljenih organizacij, kakor tudi skupno dogovorjeni program aktivnosti posameznih DO in SOZD.
Pri tem smo se posebno angažirali:
a)	na sprejetju pobude za pripravo ustreznih analiz za akcijo reintegracije SOZD Iskra, ki bo pomenila novo samoupravno organiziranost, kar nam mora prinesti še uspešnejše delovanje pri doseganju sprejetih programov dolgoročnega razvoja. Pobuda KOS je bila splošno sprejeta kar je pomenilo povečana razmišljanja o našem \adaljnjem razvoju.
Razloge, da pobuda še ni bila dokončno izpolnjena, moramo iskati v različnih kadrovskih težavah, ki smo jih imeli v tem času, kakor tudi v izredni angažiranosti strokovnih delavcev pri reševanju tekoče gospodarske problematike. Vsi dogovori pa potekajo v smeri, da bomo že v letošnjem letu pred naše delavce prišli s poglobljeno analizo obstoječih slabosti v naši samoupravni organiziranosti od organiziranosti proizvodnih DO, do organizacij skupnega pomena, ki bodo predvsem zahtevale organizacijske posege.
Ta analiza bo vsebovala tudi predloge nove samoupravne organiziranosti, kar bo osnova za pripravo novega samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD Iskra, ki bi ga morali sprejeti še v tem srednjeročnem obdobju;
b)	na procesih reorganizacije DO Elek-trozveze, v skladu s sprejetimi dokumenti v tej DO. Prva faza reorganizacije, ki bo pomenila povečano efikasnost delovanja te DO, je bila z uspehom zaključena na referendumu že decembra, sedanji planirani procesi reorganizacije pa potekajo s časovnimi kasnitvami tako, da je še vedno 'potrebna velika angažiranost, tudi s strani KOS.
Prepričan sem, da bo, ob veliki angažiranosti družbenopolitičnih organizacij v tej DO in ob ustrezni pomoči s strani SOZD in občin, tudi ta aktivnost uspešno zaključena;
c)	na procesih dokončnega organiziranja nove DO Iskra Delta, ki pomeni pomemben korak k poenotenju računalniške proizvodnje v SR Sloveniji in nadaljnjo tehnološko izgradnjo sistema Iskre kot celote.
Procesi dokončnega konsolidiranja te delovne organizacije s popolnim vključevanjem v sistem SOZD Iskra potekajo v skladu s sprejetim programom, za kar ima nedvomno velike zasluge tudi ustrezna angažiranost družbenopolitičnih organizacij, predvsem sindikata.
S temi aktivnostmi bomo nadaljevali tudi v naslednjem obdobju, pri čemer bomo predvsem vztrajali na premeščanju še odpr-
Družbeno— ekonomski odnosi
in samoupravno planiranje
niso posvetili tej akciji dovolj pozornosti in je potekala preveč formalistično.
Težak gospodarski položaj in stalno spreminjanje instrumentov gospodarske politike, ki smo jim bili priča tudi v tem letu, sta močno otežila samoupravno planiranje v vseh delovnih kolektivih. Tako lahko ocenjujemo, da se na tem področju nista v zadostni meri uveljavili mesto in vloga delavca v TOZD, kot odgovornega nosilca planiranja.
Na ravni SOZD smo v tem obdobju napravili kvaliteten premik v sistemu planiranja, predvsem v sprejemanju ukrepov za izvajanje letnega plana, ki so njegov sestavni del ter v pripravi kvalitetnejših poročil o delu OZD skupnega pomena.
Na področju planiranja pa lahko omenim tudi dejstvo, da že potekajo aktivnosti za pripravo dolgoročnega razvoja SOZD Iskra doleta 1995, z nekaterimi pogledi na leto 2000.
Pri izpolnjevanju nalog s tega področja je KOS izhajal s stališča, da so družbenoekonomski odnosi osnovni kazalec, kako delavec dejansko obvladuje s sredstvi družbene reprodukcije, samoupravno planiranje pa v tem okviru predstavlja ključni instrument, prek katerega delavec v TOZD in celotnem sistemu združenega dela uveljavlja svojo tistavno vlogo.
Osnovo za naše akcije so predstavljale ugotovitve, da delavec v SOZD Iskra še vedno premalo odloča o celoti ustvarjanja in razporejanja dohodka ter, da nismo še naredili dovolj kvalitetnih premikov na področju dohodkovnih odnosov po sprejetju ZZD kljub temu, da smo že sprejeli vrsto normativnih aktov s tega področja.
Zato je KOS tudi v tem letu deloval v okviru projektnega sveta za pripravo strokovnih podlag za uvajanje dohodkovnih odnosov v SOZD Iskra na osnovi sprejetih sklepov in ugotovitev na problemski konferenci sindikata v SOZD iz leta 1981.
Pri tem smo uspešno zaključili prvo področje priprave strokovnih podlag za urejanje svobodne menjave dela in sedaj aktivnosti potekajo po posameznih DO. Poteka pa že priprava gradiv za urejanje področja dohodkovnih odnosov na skupnem prihodku med proizvodnimi OZD in prometno organizacijo Iskro Commerce. Prav tako se pripravljajo samoupravni sporazumi za urejanje teh odnosov z nekaterimi večjimi dobavitelji repromaterialov.
Tudi na področju delitve po delu smo v preteklem letu praktično zaključili izjemno pomembno in dolgotrajno akcijo sprejemanja samoupravnih aktov, ki urejajo to področjema ravni SOZD. Lahko rečemo, da smo s tem uspešno končali šele prvo, toda zelo pomembno etapo pri procesu poenotenja delitve čistega dohodka in sredstev za OD v SOZD Iskra, kar nam bo tudi v veliki meri olajšalo urejanje dohodkovnih odnosov v SOZD.
Zdaj nam ostaja, da pospešimo aktivnosti pri izvajanju sprejetih samoupravnih aktov tudi na ravni DO in TOZD, kar bo nedvomno terjalo tudi izjemne napore sindikata. Na ravni SOZD pa nam ostaja, da poleg samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka v SOZD, samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za OD v SOZD, samoupravnega sporazuma o ■skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za skupno porabo v SOZD, samoupravnega sporazuma o vzpodbujanju in vrednotenju ustvarjalnega dela v SOZD, samoupravnega sporazuma o enotnem oblikovanju razvidov del in nalog v SOZD in pravilnika o povračilih stroškov, ki so jih imeli delavci v zvezi z opravljanjem delovnih nalog v SOZD, pripravljamo tudi samoupravni sporazum, ki bo urejal področje minulega dela.
Na področju samoupravnega oblikovanja cen smo sicer v preteklem letu dosegli dokončno normativno ureditev tega področja, vendar še vedno nismo dosegli resničnega vpliva delavcev na to področje.
Pri aktivnostih obravnav zaključnih računov smo tudi v preteklem letu vodili tradicionalne aktivnosti in organizirali posvetovanje samoupravnih, družbenopolitičnih in poslovodnih delavcev.
Lahko tudi na splošno ugotovimo, da so bile obravnave, kakor tudi materiali zanje, kvalitetno pripravljeni, vendar marsikje le
Uresničevanje
gospodarske
stabilizacije
Zaostreni pogoji gospodarjenja so tudi v tem letu narekovali večje politične aktivnosti za mobilizacijo delavcev za boljše izkoriščanje notranjih rezerv, ki jih v celotni SOZD. nedvomno še imamo. Tako je KOS v celotnem obdobju stalno spremljal izvajanje sprejetih dogovorov na tem področju in dajal različne predloge in pobude za izboljšanje stanja.
Glavne aktivnosti so bile tudi v tem času usmerjene v poglobljene analize gospodarjenja, še posebno pa v izpolnjevanju izvoznih planov, KOS, kakor tudi predsedstvo, je praktično skoraj na vsaki seji obravnaval poročila o izpolnjevanju sprejetih planov o ZT poslovanju in predlagal enotne ukrepe in . osnove za akcijo v vseh OOS.
V tem okviru je sindikat predvsem deloval na ustreznem obveščanju delavcev prek občasnih biltenov v TOZD, kar se je pokazalo kot izredno učinkovito sredstvo informiranja o tekočih problemih pri delu.
Prav tako smo se angažirali na ustanavljanju krožkov kvalitete in na usposabljanju vodij le-teh prek našega izobraževalnega centra, saj smo ugotavljali, da so prav problemi kvalitete izdelkov, ki niso vedno objektivno pogojeni z nekvaliteto materiala, pomembna ovira za nedoseganje planiranega izvoza.
Pomembna je bila tudi aktivnost sindikata v osveščanju delavcev pri povečanih naporih ob tem, da že dlje upadajo realni osebni dohodki. Kljub objektivno zahtevnejšemu položaju delavca lahko ugotovimo, da ni prihajalo do pomembnejših izpadov, ki bi pomenili motnje v proizvodnji in ovirali doseganje zastavljenih načrtov.
Lahko ugotovimo, da smo z dobro politično in strokovno aktivnostjo dosegli, da so delavci sprejemali nižjo rast OD od dohodka, saj smo v letu 1982 za OD izplačali znatno manj (8,5%), kot so nam sicer dopuščali družbeno sprejeti dokumenti, kar je ugodno vplivalo tudi na doseženo akumulacijo in s tem na stabilizacijska prizadevanja v celoti.
Delegatski sistem, kadrovska politika in izobraževanje
Milijonti števec za ZR Nemčijo
Js
Uv
(Nadaljevanje s 1. strani)
cev so lani tri mesece vsak teden za dva dni ustavili proizvodnjo, in sicer v ponedeljkih in petkih. In v luči teh podatkov je potem Iskrin uspeh z milijonom izvoženih števcev še toliko večji. Zavedati pa se je seveda treba, da ta prodaja ne teče kar sama od sebe in da so zanjo potrebni precejšnji napori.«
Direktor Kosec je v zvezi s konkurenco poudaril, da Iskra po letu 1971 v Nemčiji ni izgubila niti enega kupca števcev, »dobre odnose pa smo dosegali predvsem zaradi kakovosti naših izdelkov, hkrati pa tudi zaradi točnosti dobav, saj bi nas v nasprotnem primeru nemška konkurenca z veseljem pregnala s svojega tržišča.«
Iskrin dolgoletni predstavnik v tujini, najprej v Braziliji in nato v Veliki Britaniji, in zdaj pomočnik direktorja TOZD Zunanji trg v Iskri Čommerce Peter Cuderman vidi uspeh ob izvozu milijontega števca predvsem v treh stvareh. Prva je v tem, da je Iskra že od vsega začetka vedela, da mora vse napore usmeriti y izvoz. »Odločili smo se, da gremo s števci na svetovno tržišče in izbrali deželo, ki je tehnično zelo zahtevna, vedeli pa smo tudi, da se bomo lahko od Nemcev veliko naučili. Želeli smo dobiti tudi njihove ateste in to nam je tudi uspelo.«
lotna svetovna konkurenca insO )Q kateri tudi od nas nekaj naučili- ‘J ril pa bi še, da smo spoštovali do roke, česar v zadnjem času neK Iskri ne jemljejo resno, resda včas ^ radi objektivnh težav, vendar sve, |r" tržišče naših in jugoslovanskih P mov ne upošteva.«
Jud
| Ne
Seveda nas je zanimalo kak" jfca proizvodnjo števcev v Kranju, s c	U.0(
morebitnim uvoženim deleže®’ Na in tako dalje.	^ z
»Uspeh je prišel tudi zato,« P°? Tq iktor Kosec, »ker so naši izd6 ., fritj.
snovani doma in nimamo nobe"' ie^e cenčnih omejitev, ali težav. Glej ttrnQ
bi poudaril, da dosegamo na n J, tržišču dosti boljše cene, kot )tga Delež uvoženih repromateria^pta.
ueiez uvoženi n
enofazne števce je približno 20" Uhlc0 trifaznih pa še nekaj manjši. Irihr;
Ob tem bi tudi poudaril da j H
gamo prav pn trifaznih števci n ^ ^ višje cene in imamo z njimi,u. v()! Po^j-izvozni učinek. Razmerje medv1 enofaznih in trifaznih števcev j6/
j	hn Id5
prepričan pa sem, da nam po > c
. y6lf *10
plan uspelo doseči, saj bomo že te dni podpisali zadnje pog^ ^
prodajo celotne letošnje proizv ste^
,(l v'
Nikakor tudi ne smem mi®?
»Na drugo mesto bi uvrstil to, da smo od vsega začetka tržili z istimi ljudmi. V tovarni-števcev je bil direktor Viktor Kosec že od nekdaj pokrovitelj vsega tega dela in prav njemu gre priznanje, da smo dosegli takšen uspeh. Za prodajo je po komercialni strani prav tako skrbela stalna ekipa — Franjo Žurman, Ivanka Brčan in Renata Bonačič.
Iskre Commerce in Iskrine 6 ^ ,V(.| Stuttgartu. Moram jih pohvalit'; imeli odločilno vlogo pri proda) T”
Na tretje mesto, lahko pa bi bilo tudi prvo, k temu, da smo dosegli tak uspeh pa bi uvrstil to, da smo se odločili za izredno kakovosten servis: vsak trenutek smo prisluhnili zahtevam po morebitnih tehničnih spremembah ter skrbeli smo, da je bila kakovost na visoki ravni.
Včasih smo bili celo kakovostnejši pri inovacijah števcev, kakor je bila ce-
števcev.«	J
Kot večina okroglih miz je ttJ ^ jubilejnem, milijontem števcu za< v Zvezni republiki Nemčiji razg1^ J osvetlila marsikatero vprašanj6 V med njimi je vsekakor nasledn]6'. I likšen uspeh kranjskega kolekth , gotovo odločilen odnos do kup?3, varni števcev se dobro zavedai prodaja ni končana tisti trenu' , kupec prevzame izdelek in ga p'3^ J' pa je treba organizirati servisno3 kupca izšolati, ga oskrbeti z do^ ^ tacijo, zasledovati obratovanj6
ka""	L.d.01

k
Potrebe po sodelavcih
X
Cf
tem mestu bomo redno objavljali vsa prosta deli in naloge v Iskri,
bo h

SOZD ali posameznih DO. Prav tako bomo v skladu z 88. čl«
redno delo kot za sodetovanje v občasnih projektno zasnovanih nelogeh v-
členom samouppJJJ blavce, ki jim« dela ter tiste,
želijo menjati delo, bi pa radi ostali v Iskri. Objavljali bomo tudi razpise zajrj in vostvena dela in naloge. V glasilu, ki izhaja ob petkih bomo objavili vse
k
Pfii' I
sporazuma b združevanju v SOZD objavljali sproščene sodelavce, ki Jim v N 'čbi oziroma Delovni skupnosti ne morejo zagotoviti ustreznega dela ter tiste, ^
ki bodo prispele k nam do vklučno vsakega ponedeljka.	.
Objavo zbira in ureja: Judita Bagon, SOZD Iskra DSSS, Trg, revolucije 3,1 Ijana-, E—.11, telefon 324—061,int. 21—25.

X
V preteklem letu smo vstopili v tretje mandatno obdobje delegatskega sistema. Izkušnje, ki smo jih dobili z delovanjem delegatskega sistema v osmih letih, so nam pokazale, da je še veliko pomanjkljivosti v njegovem delovanju. Zato smo načrtovali organizacijo problemskle konference, ki naj bi poglobljeno obravnavala ključne probleme delovanja delegatskega sistema v celotni SOZD Iskra. Vendar smo v pripravah na to problemsko konferenco ugotovili, da obstajajo določeni pomisleki v smiselnost organiziranja problemske konference na to temo na ravni SOZD.
Pomisleki so predvsem izhajali iz dejstva, da smo na ravni SOZD že imeli problemsko konferenco leta 1979 na isto temo in smo na njej sprejeli stališča za aktivnost sindikata do delovanja delegatskega sistema, vendar se položaj po tej problemski konferenci ni bistveno izboljšal.
Pomembno je tudi dejstvo, da se ključni problemi v delovanju delegatskega sistema pojavljajo v TOZD, kjer se odvija aktivnost delegacij in je na tej ravni potrebno ustrezno voditi kadrovsko politiko in nuditi strokovno pomoč delegacijam. Zato predlagamo. da v letošnjem letu naredimo analize o delovanju delegatskega sistema in šele na osnovi analize ugotovimo, katere probleme s tega področja lahko rešujemo skupno v celotnem sistemu Iskre.
Na področju kadrovske politike je KOS pri svojem delovanju upošteval ugotovitev, da bodo ustrezni kadri v naših OZD nedvomno eden izmed ključnih činiteljev, ki bodo vplivali na naš nadaljnji razvoj. Elektronika kot dejavnost zahteva izredno hitro prilagajanje strokovnih delavcev, saj znanje zelo pospešeno zastareva.
Vzporedno s strokovnimi znanji je potrebno za uspešno uveljavljanje samoupravljanja usposabljati delavce tudi na drugih področjih. Zato si je KOS predvsem prizadeval v zadnjem letu pripraviti samoupravni sporazum o kadrovski politiki v SOZD, ki bo celoviteje uredil navedena vprašanja. Delo na sporazumu je sedaj v zaključni fazi in
ISKRA — Industrija šironopotrošnih izdelkov Škofja Loka, Titov trg Va
"di
OBJAVLJA
S
N
'kg
prosta dela in naloge na sedežu DO v Škofji Loki, Titov trg 3/a in vabi k sodelov'
1. Pomočnika direktorja finančno računovodskega področja
V delokrogu dela bodo naslednje naloge:
—	vodenje finančno računovodskega področja
—	vodenje posebne finančne službe
—	finančno planiranje
—	devizno financiranje
Pogoji: Visoka strokovna izobrazba, diplomirani ekonomist. Zahteva se 5 I6'
lovnih izkušenj pri vodenju organizacijskih enot s področja računovodstva in ter aktivno znanje tujega jezika.
Ti
X
H

2. Dva asistenta za razvoj	(
Pogoj: Visoka izobrazba tehnične smeri, diplomirani elektroinženir, smer indus ska elektronika oz. smer industrijska elektrotehnika in 4 leta delovnih izkušeni' Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom.	. J v
Rok prijave je 15 dni. Rok obvestila je 15 dni po izteku objave. Pism me pr,l3|| d dokazili pošljite na naslov: ISKRA — Industrija širokopotrošnih izdelkov, n s Škofja Loka, Titov trg Va DSSS — Kadrovska služba.
ISKRA — Industrija elementov za elektroniko, TOZD Feriti,
Ljubljana, Stegne 19
1. Tehnologa	. i
za analiziranje, organiziranje in oblikovanje delovnih mest ter postopkov v proiz
nji feritov.	.^l
Pogoj: diplomiran strojni inženir ali strojni inženir, odslužen vojaški rok, de' izkušnje na podobnih delih zaželene.
2.	Tehnologa—Aplikatorja	|
za tehnično komercialno obdelavo povpraševanj po novih in standardnih izd Pogoj: inženir elektrotehnike — elektronik, delovne izkušnje zaželene,
3.	Nabavnega referenta
za nabavo polizdelkov in rezervnih delov.	^	sp|,
Pogoj: strojni tehnik ali elektrotehnik, 2 leti delovnih izkušenj na pod
Za opravljanje navedenih del in nalog združujemo delo za nedoločen čas s ^
sečnim poizkusnim delom. Pismene prijave z dokazili pošljite v 8 dneh na ISKRA IEZE —TOZD FERITI, Ljubljana, Stegne 19. Pojasnila dajemo po tel6 št.: 576-928.
(Nadaljevanje na 3. strani)
INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO TOZD Projektiranje in gradnja sistemov u Ijana, Stegne 15 b
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
Sistemskega analitika
Pogoji: dipl. ing. elektrotehnike, matematike, fizike ali strojništva, 5 let de' izkušenj, aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Kandidati, ki še niso bili te ni, bodo opravili IBM test.	fi tc.
Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh ? J slov: Iskra — Avtomatika — služba kadrovanja, Ljubljana, Kotnikova 6, kjer dobijo tudi dodatna pojasnila.
Kandidate bomo obvestili v 15 dneh po sprejetem sklepu o izbiri.
$e
Si
. S,
itlii %
S:
-vo* To:

# 'tir
%
foz
»'■ N
jo«1 N
ftx
'd
Uspešno nadomeščanje ,voza s konvertibilnega fodročja
(Nadaljevanje s 1. strani)
iOS«1
.P1'
doM;
'aJč' ebiia
!kre narejena precejšna škoda ugledu
‘ Pri našem proizvajalcu navitih g|(i)i iolC!^nzatorjev je prišlo do podobnega ,cei OOflnn’ je bilo storniranih okoli Hi ^ ^ daU^ *condenzatorjev z obrazložitvi-iajc lrnamo pri inozemskem proizva-to ^'oge, vendar brez ustreznih na Xlj T0
jelj1 fetjt ^oramo povedati zato, ker sta bel*11 n Kondenzator osnovna gradbena le*,	telefonskih in telegrafskih si-
, °Var V ln iu proizvajata domači Iskrini t * it„ ni ter dejstva, da je naša temeljna !al0' )ta?.1Zacija TTS ostala v lanskem letu :0* ni^' Pomanjkanja deviz, ki bi jih itiij. et° prej ali več na tem področju ii)ieiaanila, precej časa brez dela in J L, Zat° tudi ob koncu leta dokajšno 'L igra-°: V letu 1983 pa že množično ,0 ^j^lejo domače komponente in tudi
udi11:
zal
K
e i#
ivafr
ica:l
daj»
la^
'0' tekli k	X-7 V» IX V/ 1IV V* IV- vet V1X_» ivtl j Ul 1 V/
^Vgra °: V letu 1983 pa že množično (A po-,:., jejo domače	irt f,iH'
J Ka'^ Poslujejo.
e. t< v.l5111 so dosedanji rezultati?
veri'kodvreftanje,■ jeh POtekal° ■ in,tev:
ndt^Ndot irel1 temeljnih organizacijah, ki ij eleg av]jajo programe telefonskih in >[° atekih sistemov, elektronskih si-J \i ?* * v 'n radijskih zvez.
1 ^etu 1982 smo. nadomestili za 1,2 na dolarjev
ti, P v°ža, ar
kar
nam
konvertibilnega je ' prineslo tudi
20.000,00 din gospodarske koristi, letos pa naj bi nadomestili še 1,3 milijona dolarjev, skupno v dveh letih torej 3,7 milijona dolarjev in s tem že razpolovili uvoz ter gospodarsko korist 100 milijonov dinarjev.
Čeprav so rezultati izredni pa delavci na tem projektu kljub ustreznemu pravilniku o nagrajevanju, niso bili do sedaj v ničemer deležni teh rezultatov.
Nadalje ugotavljamo, da so dali izreden prispevek samo posamezni razvojni delavci, bodisi kot člani projekta, ali po samoinciativni vključitvi vanj, čeprav bi razvoj kot celota moral biti nosilec tega projekta.
Večino nadomestitev smo morali opraviti na osnovi primerjanja elementa z elementom, brez klimome-hanskih meritev naprav, saj bi takšen pristop močno odmaknil realizacijo. Poleglega pa smo morali naročila, ki so že bila dana' za uvoz, preusmeriti na domače tržišče in pri tem tudi pridobiti soglasje novih dobaviteljev ter oceniti realnost takšnih možnosti.
Kako je s kakovostjo, poslovnostjo, cenami in devizno participacijo?
Za kondenzatorje in ferite so bili narejeni temeljiti preizkusi na našem Institutu za kakovost IKM, prav tako pa imajo ateste TOC, poleg tega pa tudi
oročilo Janeza Kerna 6 delu KOS SOZD Iskra obdobju maj 1982—1983
(Nadaljevanje z 2. strani)
šiit leh^^unamo. da bo sporazum sprejet še
^^Kgotav^da —
)e	v zadn jem letu veliko kac
Nan
smo na
v zadnjem letu veliko kadrovskih tal;(j“ni> ki so jih povzročile spremembe v 1 L U 0 delovnih razmerjih. ia| v P°dročju izobraževanja je KOS delo-^ lioij, ,em letu na utrjevanju vloge našega VaZevalneSa centra v SOZD. Dosedanje Hu^3 centra je pokazalo, da v SOZD po-tar1Jern° tako obliko dodatnega izobraže-y 'n usposabljanja naših delavcev, zato Lutcrali tudi v prihodnje prizadevati, da glej ijobn^Hter dobro deloval ter da bomo po-lovni: Ccntre ustanavljali tudi na ravni de-■ 0rganizacij, kjer se bodo pojavile po-
£8 sodelovanja z Izobraževalnim cen-* re se je KOS v tem letu tudi vključe-
JStavi.^ga tematska posvetovanja, ki pred-
fr	.. .......................
i/ "tei
o1*

jul-
Hill
Jdru
><1° specifične
"taz-i ■------- oblike izobraževanja.
Pom 3 0 se je, da so tematska posvetovanja
Ltebna oblika za akcijsko delovanje, če ia.3 ,tetno pripravljena v sodelovanju strokovnimi službami. Zato
5S
pm,s Posvetovanji na področju varstva pri ske . Untanizacije dela, množične inovacij-a i^pavnosti, družbenega standarda, itd; aHi Jevalj tudi v prihodnje.
Nudska obramba družbena 8amozaščita
M v
4n,e»
fch J^ujern upadanja realnih osebnih ^čno °V Povzr°čal tudi bolj zaostreno po-■tlij Val0° stanje v kolektivih. Vse to je zahte-Vg^^Posebno pozornost pri izgrajevanju Vtio tne kulture delavcev, skrbi za druž-iVfl iPod/r,ernozenje ter pri preprečevanju go-Pm 683 kriminala.
Pavgj Sedstvo KOS je na več sejah obrav-Hdiv° varnostno politično oceno SOZD \ ^adnjem letu. Na teh sejah smo predv-
se nedosledno izpolnjujejo naloge ,(/, lOzn ■ varnostno-političnih ocen v vseh
fl. ln rvr-1 l-u:_____i:-----_____:
. zadnjem letu smo bili priča zao-l-U gospodarskemu položaju, ki je z
, 'n DO, kar bi morali opraviti vsaj at letno,
°dgovorni poslovodni delavci še to;;: ne Posvečajo dovolj pozornosti po-■an' a_al°g ljudske obrambe in družbene 3s^te kot smo to opredelili v sprejetih „ Pravnih splošnih aktih,
P(jž0rna v. kolektivih ne posvečamo dovolj 'Mošn °St’ izobraževanju delavcev iz ^.e Varnostne kulture, . lrole 3 Se posebno organi delavske kon-PojPte^alo ukvarjajo z nalogami s tega Nn C^3 ln’ da pri tem tudi nimajo ustrezne strokovnih služb,
»8^ a marsikje nimamo ustreznega varo-jihyigjektov, kljub velikim sredstvom, ki sil(je .gamo na tem področju, kar nam mar-6o$p 5 Povzroča gospodarsko škodo, ali pa J aarska škoda neposredno grozi,
"no 3 V mars'katcri TOZD nismo ustrezno 6esre-Stn° organizirani za primere naravnih hnitc’ Pozarov. ali celo nepredvidenih pre-iepr( dela, bi nastala zaradi pomanjkanja . ^ateriala, ali nezadovoljstva delavcev, lagpj a bi morali večjo pozornost posvetiti “^.stroškom reprezentance, prevozov. ,4. nd. ker tudi ta poraba vpliva na
leC« različnih zlorab in povzroča v ko-
1 negodovanje.
—	da bi morali v kolektivih več pozornosti posvečati usposabljanju DSZ tudi z več praktičnimi vajami in
—	da moramo pri ocenjevanju uspešnosti dela poslovodnih delavcev bolj poudarjati tudi naloge s področja SLO in DSZ itd. Vse te ugotovitve kažejo, da samozaščitno ravnanje naših delavcev še ni povsem normalno. Zato je naloga vseh družbenopolitičnih organizacij in še posebno sindikata, kot množične organizacije, da temu področju dela posvečajo večjo pozornost in tudi ustrezno zaostrijo politično odgovornost. Nedopustno je, da včasih ne izpolnjujemo tudi zelo preprostih nalog (n.pr. poročila o potovanjih v tujino, ali o obiskih tujcev), kar bi lahko rešili z jasnimi ukrepi poslovodnih delavcev.
Druge aktivnosti
Poleg teh osnovnih aktivnosti, ki so potekale v skladu s programskimi smernicami, je KOS organiziral in vodil tudi druge akcije, ki so se pojavile kot nujne za vsklajevanje na ravni SOZD.
Od teh bi predvsem omenili:
a)	tudi v tem obdobju smo intenzivno obiskovali naše TOZD, čeprav so nam objektivne omejitve nekaterih stroškov resno ogrozile nadaljnje izvrševanje programa na tem področju. Obiskali smo 18 TOZD. čeprav smo planirali precej obiskov več. Kljub temu pa moramo ugotoviti, da se je metoda delovnih obiskov izkazala kot izredno uspešna oblika koordinacije dela, izmenjave izkušenj in preraščanja forumskega dela.
Še posebno je prišla do izraza kvaliteta obiskov v tistih TOZD, kjer so se nanje resnično dobro pripravili, ker so ti obiski pomenili tudi večjo konsolidacijo družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov in poslovodnega vodstva v takih TOZD. Zato bomo morali s temi obiski nadaljevati pa čeprav bo zaradi omejenih možnosti prevozov potrebno poiskati nove oblike izvedbe le-teh,
b)	na področju športno-manifestativnih prireditev smo v tem obdobju izvedli vse planirane aktivnosti. Pri tem moramo pohvaliti predvsem dobro delo športne komisije, ki je s svojim delom zagotovila- nemoten potek letnih in zimskih iger Iskre, dveh športnih srečanj s SOZD Elkom, kakor tudi uspešno izpeljavo seminarja za športne organizatorje TOZD.
c)	tudi na področju sindikalnega sodelovanja je v tem obdobju potekala živahna aktivnost. Posebno moramo poudariti kvalitetno sodelovanje z RO delavcev elektro-—kovinske industrije in občinskimi organizacijami sindikata, s katerimi smo skupno reševali vrsto problemov v naših TOZD.
Poleg navedenih aktivnosti smo v preteklem letu opravili veliko dela, ki ga je sicer narekovalo dogajanje v naših OZD, ali so ga povzročale pobude OOS in SK DO.
V tem poročilu torej nisem imel namena obdelati vseh aktivnosti, saj čas ne dopušča te možnosti vendar menim, da je KOS tudi v tem letu opravil svojo vlogo in, da lahko ocenimo delo, ki smo ga opravili kot uspešno. Tudi sodelovanje sindikata z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami, samoupravnimi organi in poslovodnim vodstvom je bilo v tem obdobju zelo uspešno in usmerjeno k skupnim prizadevanjem za napredek naše organizacije s čemer smo izpolnjevali svoje poslanstvo.
inozemske reference. Vzporedno s preiskušanjem domačih kondenzatorjev smo preizkusili tudi kvaliteto uvoženih. Naš inozemski partner je proizvodnjo že ustavil zaradi proizvodno tehničnih razlogov.
V teku je tudi razvoj povsem nove generacije kondenzatorjev, ki bo v marsičem podaljšala življenjsko dobo in konkurenčnost analognih sistemov.
Na splošno sicer ne moremo reči, da bi bila kvaliteta domačega reprodukcijskega materiala, oz. domačih sestavnih delov boljša, kot v nekaterih drugih, bolj razvitih gospodarstvih, z večjo tradicijo in boljšo tehnologijo, vendar pa lahko z gotovostjo trdimo, da je prišlo na nekaterih področjih zamenjav do precejšnjega izboljšanja, pač zaradi načel, ki v licenčnem izdelku niso bila upoštevana kot npr. že prej omenjeni LC—filter.
Če primerjamo domače upore z zahtevnimi profesionalnimi upori vidimo, da le-ti ne ustrezajo docela, vendar lahko rečemo, da pa v praksi nismo imeli težav zaradi tega.
Glede poslovnosti veljajo na jugoslovanskem tržišču nekatere značilnosti, ki niso prisotne drugod, še zlasti ne na razvitih zahodnih trgih. Seveda velja ta naš faktor tudi za našo DO in če primerjamo zastoje zaradi nedobav domačega materiala in uvoženega vidimo, da lahko vse naše pomembnejše zastoje pripišemo pomanjkanju uvoženega reprodukcijskega in to zaradi pomanjkanja deviznih sredstev. Zastoji zaradi domačega materiala so kratkotrajni in sobolj posledica slabega planiranja in evidenc, pri čemer predstavljajo večji problem majhne in razdrobljene količine, kot f>a velike, če jih pravočasno planirajo in naročijo.
Vendar že lahko ugotavljamo, da je s politiko aktivnega tečaja dinarja v razmerju do tujih valut in zamrznitvijo domačih cen le prišlo do precejšnega preobrata na področju konkurenčnosti domačega materiala.
Ko govorimo o devizni soudeležbi v naši delovni organizaciji, moramo povedati, da nas zaradi nadomeščanja uvoženega materiala ne bremenijo dodatno. Nabava, ki poteka prek Iskre Commerce za črno in barvno metalurgijo, je pogojena s soudeležbo, ki pa za našo DO zaradi majhnih tovrstnih potreb ni posebnega pomena, še posebej če vemo, da smo za uvožene vezalne žice plačevali štirikratno ceno, ki bi se sedaj po spremenjenem tečaju dinarja še bistveno povečala.
Pri vsem tem pa moramo vedeti, da predstavlja devizna soudeležba, samo del tistih deviz, ki bi jih sicer morala Jugoslavija plačati tujemu dobavitelju, in da se s tem izboljšuje domača zaposlenost. Zlasti imamo veliko razumevanje naših delovnih organizacij: Industrije kondenzatorjev v Semiču in Industrije elementov za elektroniko, ki čeprav same močno vezane na uvožen material, ne zahtevajo devizne soudeležbe. Bilo bi pa povsem normalno, da mora proizvajalec sistemov povečevati izvoz, saj so elementi precej manj rentabilni v izvozu.*
Čemu boste morali v bodoče posvetiti več pozornosti? f
Nadomeščanje še hi končano. Največ bo potrebno narediti na področju elektromehanskih sestavnih delov. To velja za celotno SOZD Iskra. Ob uvajanju mikroelektronike smo marsikje zanemarili elektromehanske sestavne dele, čeprav ima to področje v Iskri tradicijo in predstavlja še vedno pomemben delež vrednosti v Iskrinih proizvodih.
Pri tem je dokaj obremenjujoče, da smo z nakupom različnih licenc prišli do zelo različnih, med seboj nekompatibilnih elementov in majhnih serij, kar nam precej otežuje osvajanje njihove proizvodnje to ne toliko zaradi tehnologije, ki jo obvladamo, kot zaradi dragih posebnih orodij in daljšega časa. Skratka na tem področju lahko naredimo še precej!	b.Č.
TOZD ELEKTROMOTORJI, ŽELEZNIKI
Kovinarji iz tovarne elektromotorjev zasedli
prva mesta
Če bi bili merilo za ocenjevanje tovarne njeni kovinarji, bi za Tovarno elektromotorjev in gospodinjskih aparatov iz Železnikov lahko dejali, da je najboljša. Na nedavnem tekmovanju kovinarjev občine Škofja Loka, ki so se ga udeležili tudi tekmovalci iz Železnikov, so namreč odločno zavzeli večino prvih mest.
Tekmovalci so tako nadaljevali tradicijo kovinarjev iz Železnikov, ki nikoli doslej niso delali sramote svojemu poklicu. Zmagovali so na podobnih tekmovanjih tudi v prejšnjih letih in tako nadaljevali svetlo tradicijo kovinarjev, ki so že stoletja simbol nekoč fužinarskih Železarjev. Plavži so ugasnili že na začetku tega stoletja, obdržala pa se je kovinarska tradicija, ki se z napredkom industrije še poglablja.
Letošnje tekmovanje kovinarjev občine Škofja Loka je bilo v Žireh, naši tekmovalci pa so se pomerili v vseh disciplinah — tekmovanju ročnih orodjarjev, strugarjev, varilcev, rezkalcev in brusilcev. Iskraši iz Železnikov so bili kljub »tujemu terenu« — saj so delali na strojih, ki jih prej niso poznali — izvrstni.
IVAN MOHORIČ je zasedel prvo mesto med ročnimi orodjarji; TONE ŠTURM je zmagal med rezkalci; JOŽE FRELIH je bil najboljši med varilci; VILI RANT je dosegel drugi najboljši rezultat med strugarji, RAFKO KAVČIČ je bil tretji na tekmovanju brusilcev, JOŽE RIHTARŠIČ pa je med • strugarji zasedel 4. mesto.
Uspeh ekipe iz Železnikov je vsekakor izreden, saj samo enemu članu (Jožetu Potočniku) ni uspela uvrstitev na eno od vidnejših mest.
Ob pohvalnih dosežkih tekmovalcev pa ne gre spregledati tudi njihovih kritičnih ugotovitev. Zanimanje za tovrstna delovna tekmovanja že nekaj let kljub precejšnjim uspehom tekmovalcev iz te tovarne, stagnira. Obuditi zanimanje nikakor ne uspe kljub praktičnim nagradam, ki jih Tovarna podari vsakemu tekmovalcu in še posebnim
mm ta
Tone Sturm kaki.
zmagovalec med rez-
nagradam za dosežena prva mesta. Tako iz leta v leto tekmujejo pretežno isti delavci, ki so najmarljivejši in najbolj delavni tudi na svojih delovnih mestih. Kaj povzroča nezanimanje? O tem pravzaprav v Železnikih ne vedo pravega odgovora. Morda preobilica teoretičnega gradiva? So vzrok tekmovanja, ki so vedno v soboto in nedeljo?
Zabeležili pa smo še eno kritiko tekmovalcev. Kriteriji na tekmovanju, ki so resda enaki v celi republiki, niso enaki za vse discipline. Medtem ko brusilci, rezkalci, varilci in strugarji svojo nalogo opravijo v eni uri, morajo ročni orodjarji garati kar nekaj ur.
Zakaj taka razlika med disciplinami nikomur ni jasno, še manj pa, zakaj tako trmasto vztrajanje pri zares nesmiselnem obdelovanju predmeta, ki bi ga lahko do določene stopnje že pred tekmovanjem strojno obdelali?!
Sicer pa velja pohvaliti prizadevanje strokovnih služb v Železnikih, ki so resnično 'opravile vse, da bi se njihovi tekmovalci dobro odrezali. Imeli so veliko teoretičnih priprav in seveda praktičnih,preizkušenj tako, da jih tekmovanje res ni moglo presenetiti.
Stane Fleischman
SOZD ZPS IN SOZD ISKRA
Drugo posvetovanje o medsebojnem sodelovanju
Minuli četrtek, 19. maja je bilo
v Ljubljani 2. posvetovanje o medsebojnem sodelovanju med SOZD Združeni proizvajalci strojne opreme in SOZD Iskra.
Teža posvetovanja je bila osredotočena na razvojne programe strojegradnje v povezavi z elektroniko, na problematiko v zvezi z uporabo elektronike v strojegradnji in usklajevanje razvoja med strojegradnjo in elektroniko, na dosedanje sodelovanje in problematiko na konkretnih primerih tei na smernicah za nadaljnje sodelovanje.
Kot je znano, imata SOZD ZPS in SOZD Iskra sklenjen samoupravni sporazum o medsebojnem sodelovanju na področju avtomatizacije ter proizvodnih in infrastrukturnih sistemov. Zato so na omenjenem posvetovanju poleg že omenjene tematike poudarili tudi cilje posvetovanja, med katerimi so skupno oblikovanje in krepitev samoupravnega sporazumevanja o ra-
r
Visoko priznajo Iskri v Bovcu
Izvedeti za radostno in pomembno novico ni nikoli prepozno, čeprav je nekoliko oddaljena od dneva, ko se je dogodek zgodil. Pa vendar toliko bolj z veseljem zapišemo, da se ta novica nanaša na temeljno organizacijo novogoriške Iskre Avtoelektrike, tovarno vžigalnih tuljav Bovec.
Predsedstvo SFRJ je z ukazom št. 108 z dne 2. 12. 1982 odlikovalo to tovarno z Redom dela s srebrnim vencem. Bovška Iskra je lansko leto praznovala 25-letnico rasti in uspehov, zato se to visoko odlikovanje nanaša na ta jubilej z obrazložitvijo: Ob25-letnici obstoja za zasluge in uspehe pri delu, ki ima pomen za gospodarski napredek države.
V imenu bovškega kolektiva je prejel odlikovanje predsednik DS TOZD Robert Trampuž na letošnji prvomajski proslavi tolminske občine v Dolenji Trebuši, v imenu predsedstva SFRJ pa mu ga je izročil sekretar Zveze sindikatov Slovenije Ždravko Krvina. Kolektivu bovške Iskre naše iskrene čestitke ob prejemu Reda s srebrnim vencem!
Marko Rakušček
zvojnih in proizvodnih programih, inženiringu in tržnih nastopih doma in v tujini, usklajevanje poslovne politike udeleženk in zagotovitev usklajenega delovanja na domačem in tujem trgu, sodelovanje na področju razvojno—raziskovalnega dela ter vključevanje dosežkov tega dela v proizvodnjo in na delovnem področju, ki ga sporazum določa in izmenjava izkušenj s področja organiziranja, samoupravljanja in kadrovske politike.
Drugo posvetovanje o medsebojnem sodelovanju je potekalo po dveh in pol letih od podpisa SAS in ob tej priložnosti so na posvetovanju ugotovili napredek medsebojne povezanosti in iskanja skupnih ciljev, kajti obe SOZD sta dojeli in spoznali potrebo po skupnem delu in se usposobili za preseganje dosedanjega enostavnega podjetniškega sodelovanja, ki je temeljilo na sprotnih potrebah tega, ali onega partnerja.
Na drugem posvetovanju o medsebojnem sodelovanju med SOZD ZPS in SOZD Iskra je dr. Bruno Štiglic iz Iskre Avtomatike govoril o vplivih mikroelektronike-in informatike na spreminjanje reprodukcije, Igor Gajič iz Metalne je poročal o sodelovanju Iskra—Metalna na področju procesne opreme, hidromehanske opreme, transporta in vzdrževalnih strojev. Prispevek Zorana Prodana iz Litostroja je bil posvečen sodelovanju Iskra — Litostroj na področju hidroelektronike, transportnih strojev, preoblikovalne tehnike in CNC obdelovalnih strojev. Miha Pišler iz Turboinštituta je govoril o uporabi elektronike v merilni tehniki. Stane Grčar iz SOP Krško pa o motornih organih strojnih sistemov. Janez Zupančič iz Kladivarja je podal prispevek na temo proporcionalna tehnika v hidravličnih sistemih, medtem ko je na koncu posvetovanja govoril Anton Beovič iz Kladivarja o možnostih in problematiki sodelovanja na raziskovalnih programih.
D.Ž.
DO KONDENZATORJI SEMIČ
Dosleden boj za izvajanje načrtov
Zvonko Jakša.
Triintridesetletni elektromehanik Zvone Jakša iz Semiča je predsednik konference OO sindikata v DO Kondenzatorji. V Iskri je zaposlen že 15 let in opravlja posel elektrnvzdrževalca v TOZD Mehanski deli in naprave. Poleg tega je tudi družbenopolitično zelo aktiven, saj je končal srednjo politično šolo pri CK 'KS, poleg funkcije predsednika konference OO sindikata DO Semič je še član predsedstva občinskega sindikalnega sveta v Črnomlju, član republiškega sveta ZS Slovenije, predsednik skupščine Kluba samou-pravljalcev občine Črnomelj in delegat družbenopolitičnega zbora občinske skupščine v Črnomlju.
Vi ste nekako prvi sindikalist v naši semiški delovni organizaciji. Ali bi nam lahko nekoliko predstavili sincfikalno organiziranost v vaši DO?
Sama konferenca osnovnih organizacij deluje v povezavi s šestimi osnovnimi sindikalnimi organizacijami. Na sami konferenci koordiniramo delo z našimi šestimi osnovnimi organizacijami. Glavne značilnosti sindikalne konference pa so predvsem te, da je to koordinirano telo, ker vse aktivnosti najprej koordiniramo na sami konferenci, potem pa naloge uresničujemo prek osnovnih sindikalnih organizacij po posameznih delovnih sredinah.
Koliko članov sindikata imate v vaši delovni organizaciji, oz. ali ima vsaka vaša TOZD svojo osnovno organizacijo, ali celo več . Praksa je namreč pokazala, da velike sindikalne osnovne organizacije, ki štejejo sto in več članov sindikata, niso tako uspešne, kot pa če so manjše. Imate torej tudi sindikalne skupine?
Po posameznih TOZD imamo po eno osnovno organizacijo sindikata, ki pa se deli na informativne skupine. Posamezno število članov sindikata je odvisno od števila delavcev v TOZD, ki se vrti od 200 do 500 ljudi.
Kako ocenjujete sedanje delo vaših osnovnih organizacij oz. sindikalnih skupin, saj je znano, da v teh razmeroma težkih časih, ima sindikat zelo težko in odgovorno nalogo glede pojasnjevanja in vzpodbujanja delavcev ter razreševanja najrazličnejših problemov, od proizvodnje pa do počitnikovanja in socialnega skrbstva oz. socialne varnosti delavcev?
V tem primeru je prav v današnjih časih tudi delo samih aktivistov in izvršnih odborov posameznih osnovnih organizacij zelo zahtevno. Namreč, še vedno si je treba veliko izboriti od tistega, kar je bilo zapisano v sindikalnih dokumentih in sprejeto na kongresih. To pomeni, da se je treba resnično boriti se v tej smeri in da naj postane sindikat tista politična organizacija delavskega razreda, ki nam dobi tisto mesto v družbenem razvoju, ki mu pač pripada. V sedanjem gospodarskem trenutku je najnujnejše, da smo prisotni v sedanjem proizvodnem procesu, da smo prisotni pri socialnih zadevah delavcev, kar je prav zdaj prišlo precej v ospredje. Delo naših aktivistov v teh razmerah je zato nedvomno zelo odgovorno in težko pa tudi nehvaležno.
Ali ste imeli v DO kakšne težje probleme, n.pr. t.im. izsiljene sestanke in podobno. Imamo občutek, da je obveščenost pri vas dokaj dobra, vsaj v delovni organizaciji. Bilten, ki ga izdajate, je dokaj informativen. Ali ga delava poznajo in ali se z navedenimi problemi ukvarjajo tudi na sindikalnih skupinah?
Obveščanje je pri nas dokaj dobro, vendar pa še vedno manjka sprotnih, vsakdanjih in svežih informacij. V Biltenu so informaci je nekoliko zapoznele, saj za pomembne dogodke izvemo šele takrat, ko izide informator, to pa je enkrat ali dvakrat mesečno, pač po potrebi.
Težak gospodarski položaj, visoke cene in sorazmerno nizki osebni dohodki pa zaenkrat še niso izzvali prekinitve dela ali izsiljenih sestankov, ker delavci z razumevanjem prenašajo težaven gospodarski položaj. Lahko smo zadovoljni s stanjem na tem področju, vendar pa moramo biti tudi oprezni, kajti vemo, da se po Sloveniji in tudi drugod že pojavljajo takšni izsiljeni sestanki;
Prav vsi ti izsiljeni sestanki pa so do zdaj po kazali, da je precej kri vde zanje tudi v organih upravljanja, oz. vodstvih. Vse skupaj se torej odvija znotraj organizacije, ne pa zunaj, ker sicer radi svoje lastne slabosti skrivamo pod geslom, da prihajajo nevšečnosti od zunaj. Tega pa pri vas zagotovo ni, ker se vsi trudite, da bi dela ne manjkalo in tudi četrtletni rezultati kažejo dokaj dobro poslovanje. Kako pa bi ocenili sedanjo politično in gospodarsko situacijo v vaši delovni organizaciji?
Politični položaj v sami delovni organizaciji sicer ni najboljši. Problem predstavljajo nizki osebni dohodki, saj smo v SOZD Iskra na zadnjem mestu in to za 1.000 do 1500 starih tisočakov.
Jo pa skoraj pomeni rob socialne varnosti delavcev, ker imamo tudi tako proizvodnjo, da imamo veliko proizvodnih del; najhujše gospodarsko stanje pa je v TOZD 2, kjer dela primanjkuje in so delavci razporejeni v druge TOZD, predvsem v TOZD 1. Mislim pa da, če bi imeli devizna sredstva za repromaterial, tega ne bi bilo. Vendar pa prav zaradi pomanjkanja deviznih sredstev prihaja do manjše proizvodne, ki bi morala biti večja zaradi naročil.
V tem trenutku lahko sindikat odigra pomembno vlogo. Jasno pa je, da je danes pridobivanje deviz zelo težko. Kako se bo sindikat vključil v akcijo za izboljšanje in spremembo tega stanja, predvsem pa, ali kaj razmišljate o tem,da bi sorazmerno nizke osebne dohodke popravili, kar pa je mogočele z večjo produktivnostjo?
Naloga sindikata v tem primeru in tudi ostalih političnih organizacij je seveda v povezavi z ostalimi političnimi organizacijami in v tem, da od strokovnih služb zahtevamo dosledno izvajanje vseh aktov, ki smo jih sprejeli in pa boj posameznika za uresničitev planov na domačem trgu in v izvozu.
Osebni dohodki pa terjajo, da se nekaj ukrene, da izboljšamo kritično stanje, kajti dogaja se, da delavci že jemljejo otroke iz vrtcev zaradi nizkih osebnih dohodkov in visokih življensjkih stroškov. Tu moramo tudi biti oprezni glede na resolucijo, ki nam dovoljuje dvig osebnih dohodkov samov okviru posameznih kazalcev. Vendar mislim, da smo v prvem četrtletju delno kršili to resolucijo. Vse to bo treba na določeni širši družbeno politični skupnosti obravnavati, se dogovoriti za akcijo in povišati osebne dohodke, kar je v tem primeru najbolj nujno.
Za konec pa nam nekaj povejte še o sodelovanju sindikata z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami, s partijo, mladino in aktivom zveze borcev?
Sodelovanje z ostalimi DPO je zadovoljivo. Pomembnejše zadeve koordiniramo z ostalimi predsedniki družbenopolitičnih organizacij. Vendar pa lahko rečem, da bi bilo to delo lahko v tem gospodarskem trenutku še bolj povezano in koordinirano.
D. Z.
RAZGOVOR Z VASOM SUVERJEM
Oštevilčenje — osnova informacijskega sistema
za g : dol^
Osnova informacijskega sistema je gotovo oštevilčevanje proizvodov. Ta pomembna služba v Iskri deluje po vseh TOZD in DO, osrednja enota pa deluje znotraj TOZD INDOK v DO ZORIN. Zato smo se napotili k Vasu Su-verju, vodji službe za oštevilčevanje za kratek razgovor.
Kako bi predstavili vašo dejavnost".'
Ko so se leta 1961. štiri organizacije združile v Iskro,ko so se kasneje pridružile oz. pripojile še druge organizacije, so le-te v glavnem obdržale svoje sisteme oštevilčenja. To pa je seveda oteževalo medsebojno poslovanje.
Zato je bila 1963. leta ustanovljena naša služba za oštevilčenje in dobila nalogo, naj pripravi enotni sistem oštevilčenja, za vso Iskro. Preizkusili smo nekaj variant, nato pa smo leta 1967 sprejeli nov, sodobni sistem, ki so ga posamezne organizacije začele bolj ali manj tudi uporabljati.
Danes po tem novem sistemu v celoti delata delovna organizacija Kondenzatorji Semič ter TOZD Gospodinjski aparati v Retečah. Samo za del svoje proizvodnje pa novi sistem zdaj uporabljajo še v DO Iskra Elektrozveze, DO Telematika, DO Kibernetika iz Kranja, DO Avtoelektrika, DO Elek-trooptika in nekatere TOZD delovne organizacije IEZE. Kljub našim naporom, da bi sistem poenotili v vsej Iskri, pa še vedno obstajajo poleg enotnega še razni sistemi oštevilčenja v Iskri. Zato moramo nujno uveljaviti enotni sistem oštevilčenja za vso Iskro, saj bo le na ta način mogoče ustvariti informacijski sistem.
Kakšni so bili stari sistemi in kakšen je novi sistem, ki ga uvajate?
»Stari sistem oštevilčenja je bil kodni oz. šifrirni sistem. Sestavljen je bil iz dveh delov. Prvi je tako imenovani identifikacijski del, ki je v bistvu trimestna tekoča številka in je vezana na predhodni klasifikacijski del, ki podaja osnovne značilnosti posameznih predmetov. Glavna pomanjkljivost teh sistemov je njihova zaprtost, često namreč porabimo vse razpoložljive tekoče številke in sistem se poruši.
Zaradi teh slabosti smo se leta 1967 odločili, da bomo v Iskri uvedli sistem, ki sestoji iz samostojne identifikacijske in samostojne klasifikacijske številke. Tista tekoča številka, ki je bila odvisna od klasifikacijskega dela, je zdaj prešla v samostojno identifikacijsko številko, s katero tekoče oštevilčujemo vse predmete. Klasifikacijski del, ki je bil prej sorazmerno kratek, pa je prešel v samostojno klasifikacijsko številko, ki jo lahko sedaj poljubno razširjamo.«
Kaj predstavlja identifikacijska številka? Kdo naj določa te identifikacijske številke za posamezne predmete?
Identifikacijska številka je številka, ki nam označuje posamezni predmet tako, da ga je mogoče razlikovati od ostalih. Je osnovna operativna številka oz. označba predmeta in jo uporabljajo vse službe pri svojem poslovanju, ki se na predmet nanaša. Ker oštevilčenje na centralnem mestu ni imelo smisla, smo se odločili, da DO in TO določajo identifikacijske številke same, vsaka pač za svoje potrebe. Ker pa ni bilo smiselno številk deliti na področja po delovnih organizacijah, smo se odločili, da bomo dali posameznim različnim knjigam za oštevilčenje v posamezni organizaciji svojo evidenčno številko. Tako je identifikacijska številka zdaj sestavljena iz pet mest na tekoče številke in trimestne oznake knjige za oštevilčenje.
Kaj pa pove klasifikacijska številka? »Klasifikacijska številka nam podaja značilnosti in lastnosti posameznih predmetov, pri čemer jih praviloma ne identificira. Sestoji iz dveh delov: prvi je osem mestna osnovna, druga pa je dopolnilna in ima največ 17 mest. Skupaj torej šteje največ 25 mest. To klasifikacijsko številko določimo ob izdaji posamezne identifikacijske številke, in sicer tedaj, ko jo vpišemo v matično knjigo za oštevilčenje, kasneje pa jo vnesemo še v računalnik.
Ali to zadošča?
V preostalo dokumentacijo je ne vnašamo, gre le za pomožno številko.
In kako se jo določi? Zakaj je potrebna?
Določamo jo s pomočjo klasifikacijskih ključev, izdelanih na centralnem uradu in je potreba pri iskanjih obstoječih proizvodov pač preko računalnika, služi pa nam kot pomoč pri razvrščanju predmetov v različnih seznamih, npr. v pregledih stanja zalog v skladiščih.
Take številčne oznake imajo tudi svojo vsebino. Kje je le-ta vpisana?
Dodatno k identifikacijski in klasifikacijski številki sestavimo še zapis osnovnih podatkov. -Tu ločimo dva primera: kratki zapis osnovnih podatkov, ki obsega le njihov naziv, včasih pa ga seveda po potrebi dopolnimo tudi še z dodatnimi podatki, kar pride v poštev
pri tistih predmetih, za katere obstaja konstrukcijska dokumentacija. Pri predmetih, kjer ni konstrukcijske dokumentacije, ampak obstojajo le standardi, katalogi proizvajalcev ipd., pa sestavimo zapis osnovnih podatkov, ki mora zajemati vse tiste značilnosti, po katerih se posamezni predmet razlikuje od vseh drugih.
Kako oštevilčenje v Iskri izvajamo?
»Oštevilčenje v Iskri poteka na treh ravneh, in sicer v TOZD, v DO in na CENTRALNEM MESTU v Iskri ZORIN, in to v TOZD Indok. Posamezne TOZD oštevilčujejo lastne proizvode, vodijo zanje matične knjige za oštevilčenje in določajo klasifikacijske številke na osnovi enotnih klasifikacijskih ključev. Delovne organizacije v glavnem koordinirajo delo med svojimi TOZD in le včasih prevzamejo naloge za več TOZD skupaj (v primerih, če so na skupni lokaciji!).
Kakšna je pri tem torej vloga ZORIN? Jo lahko natančneje opišete? Na centralnem mestu, to je v DO ZORIN, razvijamo predvsem celotni sistem oštevilčevanja in uvajamo ta sistem v posameznih organizacijah Iskre. Poleg tega sestavljamo še klasifikacijske ključe za vse tiste proizvode, ki se pojavljajo v Iskri in oštevilčujemo tudi takoimenovane proizvode splošne uporabe.«
V naslednji številki glasila bomo razgovor na to temo nadaljevali, in sicer s poudarkom na tem, kako se novi sistem prenaša in uveljavlja v TOZD in DO Iskre.
Kako v delovni oz. temeljnih organizacijah organizirate prehod na nov sistem oštevilčenja?
Pri prehodu na novo oštevilčenje poznamo dve fazi in sicer preštevilčenje kupljenih proizvodov in preštevilčenje lastnih proizvodov. Pri preštevilčenju kupljenih proizvodov gre predvsem za proizvode, za katere ne obstaja konstrukcijska dokumentacija in jih ločimo samo po njihovem zapisu.
Ta mora seveda biti tako popoln, da vsebuje prav vse podatke, po katerih je mogoče en predmet ločevati od drugega. Pri tem preštevilčenju se poslužujemo posebnega prevajalnega obrazca, na katerega vpišemo najprej stare šte- • vilke in zapise predmetov, nato pa sestavimo zanje nove zapise in določino nove številke.
Ker pa so stari zapisi in nazivi pogostokrat neustrezni in nepopolni, jih moramo nemalokrat dopolnjevati direktno v skladiščih, kjer pregledamo posamezen predmet in ugotavljamo manjkajoče lastnosti, ki niso bile podane. Ker pa je zelo težko hkrati prešte-vilčiti vse predmete, ki se v organizaciji pojavljajo, najpogosteje to naredimo tako, da v posameznih organizacijah hkrati uporabljamo še stari kodni oz. šifrirni sistem in že tudi novi sistem oštevilčenja.
Da pa ne bi prišlo do zamenjav, stari sistem dopolnimo tako, da štejemo staro številko, ali kodo za tekočo šte-
vilko v novem sistemu in ji samo še oznako stare knjige vilčenje, v kateri so te številke
To je potrebno zato, da medsen0^, ločimo stare sisteme, ki so pogo510.; enako grajeni, le da imajo posam mesta pri njih različen pomen.	u
Kako oštevilčujemo pr0** splošne uporabe?	J
Že leta 1967 je naša služba preV(j(). zadolžitev, da na centralnem mest0 . loči identifikacijske številke za ta ^ imenovane proizvode splošne up^ ^r ile]av*
S0Z[
ki zajemajo kovinske in nekovinsk6 lizdelke in snovi, žice, vodnike, » ^ elektrotehnične elemente, standat vezne dele in splošna orodja. ^ Številke teh delov objavljamo da so z njimi seznanjeni vsi upora0
in, da bi v Iskri, na primer za ist* v1J|C
uporabljali tudi isto številko. To olajša delo skupnim slpžbam (s6‘ nabava)
Leta 1980smov INDOK centrui
lali poseben računalniški program,^ terim vnašamo vse potrebne P°datK J
te proizvode v računalnik. Ti Pr0^

M
nam omogočajo, razvrščati, ali P°u.'i| bodisi po rastočih indentifikad).,,.
"»vs
j;,Me
Čžt
"ušei
Kal
S
Pre
N0!
S
UUU1M pU 1 dNlUVlll UlUCllUli*'-1*-/Vi-g.
številkah, bodisi po rastočih klasi ^ cijskih številkah, ali pa po abeced redu nazivov.	_ f Nru
Te podatke postopno vnašam j s^ lastno računalniško datoteko ' 90.000 številk smo doslej v ra^unLg.Kod, vnesli 40.000 številk). Iz te na^ . gjiPtej; teke bodo posamezne organiz^L^ lahko dobile za svoje posebne dato vse podatke za proizvode, ki bodo z) zanimivi.	..»•kin.
S takim računalniškim načinom
našanja podatkov bomo odpravi
nPr jr ni aa;>r
pake, ki nastajajo pri prepisovanj0'
luknjanju.	.Jni, $a
Z istim namenom, kot dajem0 j vilke na centralnem mestu, bi m0 lnj^ tudi za elektronske in elektromeha0 elemente, izdelane v Iskri, čimpmL !;is 1 četi uporabljati novi sistem oštevi i nja, zato da bi lahko koristniki teh0 U ^ mentov uporabljali enostavno njl0°.J identifikacijske številke. To bi z , I olajšalo medsebojno sporazumevali L S kakšno problematiko se uk>’ar) zdaj?	j. i« k
Veliko število različnih sistemov ( tevilčenja, ki so danes še v upora ^ L
?$:§!
-	y
pa seveda terja uvedbo enotnega l stema oštevilčenja.	v t
Nov sistem oštevilčenja se doslw L Iskri v večji meri še ni uveljavil zato, L
Iskri, pač samo po sebi povzroča teža*| pri medsebojnem poslovanju.
nje enotnega informacijskega sistol
je ta sistem namenjen predvsem - ; ^ nalniški obdelavi podatkov. Dosc?3.^ L^.1
programi pa marsi^L
ra00'I
računalniški
niso omogočali uvedbe novega sisle. Ik tudi zato, ker njihove zmogljivosti0 L.
bile
velike. Z uvedbo f0.
dovolj vciinc. z, uveuuu • izvedb računalnikov in novih računa ^ ških programov, ki se prav zdaj uvel) Ijajo pa bo ta prehod lažji in enos,a nejši.
Zadeva verjetno precej stane? ^
Seveda, stroški za oštevilčenje veliki. Ve" ati t°dl
Jiaj
ta
"tsk
Vi
'eih
uvedbo novega sistema so
dar pa je pri tem treba upoštev-dejstvo, da s pomočjo tega istema bimo tudi dobro urejena skladišča dober pregled nad zalogami. , To pa bo prineslo velike koristi K.
'eni
reC(
sneje. Zato mislim, da je treba no^j
si- l.c,
stem čimprej uvesti v celotni Isk;
na ta način zagotoviti enoten sistem r
slovanja.
V idilični dolini Trente v vasi Soča je zrastel nov obrat novogoriške Iskre Avtod^
-	-- ■ • . w	1 f ~ til' 1
trike, točneje, njene TOZD, tovarne vžigalnik tuljav Bovec. Zaključna dela gt^1
- "	,	. , . ,>iepQtno« obliko. 111 ..
koncu, delavci gradbenega podjetja mu nadevajo le še »lepumu« uun^u. ■ - . „ pomembna pridobitev za delavce iz Trente, ki so morali daleč na delo v Bovet i še dlje meri 16x30 metrov, predvidevajo pa, da bo v njem stekla redna proizvo letošnjo jesen. Iz matične tovarne v Bovcu bodo pričeli v kratkem seliti del str opreme, v prvifazi pa predvidevajo, da bo tu zaposlenih 13 delavk in delavcev. sneje, ko bo proizvodnja v celoti utečena, pa bo število zaposlenih še večje.
$
t
m
n
Pi
N
n
ja#
#
,10»'
)0#
0^
lez1”
vzel>
u#
ako1'
,ra#
;e!f
[a#1
vijak , z#
ef«*'
izd6’
,$#
tke**
graa"
da#
ifi#
dn#
SogoVOR Z ING. TONETOM KOVIČEM, SVETOVALCEM KPO
■skri
ini stiki navzven
Tesna povezanost poslovnega sistema (OZD) s strokovnimi in gospodar-sWmi telesi v svojem družbenem okolju je nedvomno nepogrešljivega po-n,ena za reševanje številnih vprašanj, Id jih zahteva zagotavljanje uspešnosti Poslovanja poslovnega sistema. Za tovrstne stike v SOZD Iskra skrbi predv-Sem ing. Tone Kovič, svetnik KPO SOZD Iskra. Rad nam je odgovoril na »ekaj vprašanj.
delavl?0 k* predstavili vaše delo našim
>m?
^ilna
■«i o‘
p »J.c VJ,
“jav s‘‘na usmeritev mojega delova-^ie n ^ ^s^ra seže vsekakor na po-lC’4(i 0-Podarske zbornice Sloveni-kl ob.°bčinske gospodarske zbornice iborrijClns'<ih odborov Gospodarske ,|6 druoj Ce Slovenije po eni strani, po ,ni Pa koordiniram delo naše %0£kra z DPS kjer se nahajajo
•tte «0 Sledate na pomen stikov, za ka-^ ».dolženi?
Nov Can sem' da brez takih stikov
d^- S ne KiStem’ kakršen Je SOZD
. idli Ne(| 01 mogel normalno delovati, d- - tiidjva pa je treba tako sodelovanje *atak^raks‘ uresničevati. Menim, da je v*Post° s°delovanje navzven potrebno g f av|jati' in razvijati ustrezne for-J W S,'N Omenil bi, da sem v tem Ini! N p rer>utno tudi sam delegat skupš-’L(r kgoj °sPodarske zbornice Slovenije, m* ttei ,|°st tega dejstva za Iskro pa je, da 1 ..jt ‘skrine°rn‘c' na ta naein laže zastopam ° kgat warSumente. Poleg tega sem de-tkem j/fdebčinske GZ v koordinacij-°dbor
•c- ‘‘trn ®uboru za razvoj pri IO GZS. S , ^ |e nekako neposredno podana Zn°st, da vzpostavljam zvezo z Tof5*40- Gornico Slovenije in
li #
»	IV/ V V Ul J v- 111
ki, safi r°- Taki stiki so nujno potreb-kotjpt e 2 njimi moremo zagotavljati nN( kitti .n° sodelovanje med Iskro Sploš-a z3. Vi?Lruženjem, Medobčinskimi od-
\\H' ''So J°rn‘ce in občinskimi odbori GZ %	\|j^^nizirani na novo.
lii# 'ih Gyv)U^' Iskra®i sodelujejo v orga-
kenilern v zvezi bi omenil to, da smo ®r' kice^ (\ v skupščini gospodarske zbor-
0j. 'i siCe0venije'kar trije delegati iz Iskre, ’ h:v '*kra |vi?°ie8 mene sta še dva, prvi iz a.aV( tast0 e*te in drugi iz Kibernetike, in ki 6 ' I :'j! Posebej medobčinski zbor-j|Ho (^'jana in Kranj. Dejstvo, da
?a 5' fr1- nas
prisiljuje v to, da moramo ,i,i' fotn -“J vsklajevati nastop zaradi lJer ’stališč, ki jih posredujemo m- kjv | ^kre kot celote, kajti sicer bi se Nji iine(j ko zgodilo, da bi posamezni iiirCj ,nas.treh zastopali le predvsem a jji skre interese imenovanih delov njSo %e 2e pač govorim o delegatih
no'.
tal"1'

zborničnih organih, moram
vi^Sitj
I
.„v- ta .jr, Avtoelektrika iz Tolmina. |S firis^ b°r pa ga je delegirala medob-
ia v tudi še četrtega Iskraša, ki je 'ij'av' i/r?^’01"3 za razvoj GZS in ki
VjtjJ.kprnica Nove Gorice.
j® torej, da se vam zdi po-VeH' begati” Usklaievanje nastopanja med
j .ji Pfa''1 v zborničnih telesih?
.. jo- 'ieiti v’uate' Povedal Pa bi’ da Je Pr°-
ča i” Ni h'?]evania na
neiL- j obsežen, kot pa izgleda iz
jevanja na tem posročju še
.ka.(iite-daae8a. V iC Ctkar 13
"C
Uik l,ed Poleg tega je treba imeti Nil(Crn' tudi prisotnost naših pred-|kčit,ai0v. v številnih jugoslovanskih Ibipi,,’ 'z česar izhaja, da je število
Sloveniji imamo name dobčinski h zbor-a pa je s svojimi orga-il6vJarni prisotna v kar 28 občinah
Ni,
laktov
med katerimi je treba zago-
»lo.-notuost nastopanja, v interesu !kaja '$kre, zelo veliko. Iz vsega tega tpojt a je izrednega pomena to, da krti v Jamo in razvijamo ustrezen si-Soy edsebojnih stikov, povezav in Hi!rov med vsemi, ki v številnih Nh Vn^kih (občinskih in drugih) 31^ Zastopajo interese delovnih or-'lijz. 'J tskre. Pri tem ne smemo izgu-| ^tjNd.oči dejstva, da smo stalno iz- . k$tj ien' možnosti občasnih neenot-skrini'nteres°v med posameznimi ,l delovnimi organizacijami in Me 1Skra k°t celoto.
Nhv10’ da Je negovanje stikov z % Clnskimi zbornicami zelo veli-a za Iskro; zato skušamo
,
■lek
dob
UP11
nji,e
iNPviren -
lili,, [| nase članstvo v medobčin-ilojrnicah posebej tam, kjer je šte-klovaS,h kJO večje. Na za nas ugodno ite Jc odborov gospodarske zbor-No' P°skušamo vplivati tudi po-t,’Preko zastopanosti Iskrašev v
»S* »lesih,
hug 'J6 'skra dokaj aktivna v vpliva-»Hp 0 Jueitve družbenih teles širšega
X>? b?nja
Tone Kovič.
občin ljubljanske regije, nosilne pa so občine Ljubljana-Šiška, Ljubljana-Center, Ljubljana-Bežigrad in Ljubljana Vič. Samo v občini Ljubljana-Siška je zaposlenih 5.318 Iskrašev.
Drugo značilno področje pa je Gorenjska medobčinska gospodarska zbornica, kjer na ozemlju te zbornice dela 10.358 Iskrašev, od teh v občini Kranj 7.600. Močnejše je še zastopstvo Iskre v dolenjski medobčinski zbornici s 3.850 Iskraši in severnoprimorske regije, s 3.286 Iskraši. Skupaj nas je bilo torej ob koncu leta 1982 združenih delavcev v Iskri 31.237. Prisotni pa smo bili kot sem že dejal v 28 občinah Slovenije.
Ta velika razvejanost in množična prisotnost Iskrašev v tolikih republikah je prav gotovo vir posebnih problemov?
Niti ne. Nasprotno, ugotavljam, da pri vsem tem številu Iskrašev v posameznih medobčinskih zbornicah posebnih problemov vendarle nimamo. Največ težav je pravzaprav še v okviru občine Ljubljana-Šiška, kjer je največ delovnih in temeljnih organizacij Iskre, ki poslujejo z izgubo, ali pa na meji rentabilnosti. S predstavniki te občine zato večkrat sodelujemo kot z drugimi slovenskimi občinami.
Vsekakor želimo vzpostaviti boljše sodelovanje z občinskimi odbori Gospodarske zbornice,*da bi bila koordinacija glede zastopanja skupnih interesov Iskre lažja. Pri tem bi morali naši predstavniki v občinskih odborih seveda biti ustrezneje informirani, da bi Iskrini interesi lahko prišli do izraza v teh občinskih zborničnih odborih.
Sodelujete tudi z družbenopolitičnimi skupnostmi v Sloveniji in izven
nje. Kaj bi nam mogli povedati o tem?
V okviru tega delovanja si bom prizadeval za vzpostavitev boljše koordinacije s Komitejem za industrijo, Komitejem za mednarodno sodelovanje. Komitejem za trgovino in cene in še posebej s SISEOT (kjer bi stike še razširili, saj je v tem organu še nekaj drugih članov, in sicer tovariš Milan Loparnik kot namestnik predsednika druge enote za področje elektroindustrije in se potrudili, da bi dobili zamenjavo tudi za tiste predstavnike, ki so iz te inštitucije odšli.
Več razgovorov pa želimo vnaprej tudi z občinskimi strukturami, kjer so delovne in temeljne organizacije Iskre. Konkretno, zdaj pripravljamo program srečanj z občinami, da bi uskladili naše interese z interesi občin, kjer delujejo naše OZD.
Pregled zastopanosti predstavnikov Iskre v zborih republiških skupščin in v organih skupščin samopravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje nam bo omogočil dogovarjanje za naš širši nastop v teh organih, kjer bi želeli, da se glas Iskre močneje sliši in to celotno, ne da bi bili poudarjeni le parcialni interesi posameznih Iskrinih delovnih organizacij, od koder delegat izhaja.
Večjo povezavo želimo tudi s Službo družbenega knjigovodstva, Registrskim sodiščem, Sodiščem združenega dela, republiškim pravobranilcem samoupravljanja in v teh stikih informirati te dejavnike o problematiki o delu naših delovnih organizacij ter jim predstaviti interese sestavljene orga-pripombe na naše delo. Poudarjeno že-Iskre v Ljubljani tako močna. Z organi mestne skupščine želimo doseči pove-vezanost želimo tudi s prijateljskimi mesti Ljubljane, da bi zadovoljili tudi potrebi po večjem angažiranju združenega dela.
Povezovanje z delovnimi in temeljnimi organizacijami glede na lokacijo, kjer se nahajajo je izredno nujno, saj bodo potrebovali več informacij o delu Gospodarske zbornice, o skupnih ciljih, ki jih zagovarjamo — ker še vedno lahko trdimo, da vodstva delovnih organizacij niso dovolj informirana o dogovorih med Gospodarsko zbornico, Medobčinskimi zbornicami — ter drugimi institucijami. Zato je potrebno ustvariti pogoje za večje samoupravno sporazumevanje in dogovarjanje.
In vaša vloga v tem velikem številu kontaktov? Kako bi nam jo opisali?
Vlogo koordinatorja z njimi bom poskušal opravljati po najboljših močeh, enako pa si bom prizadeval tudi za navezavo stikov po občinah, seveda vse v tesnem sodelovanju z delovnimi in temeljnimi organizacijami Iskre po občinah.
Mara Ovsenik
ISKRA KIBERNETIKA KRANJ
Kooperacije — podaljšana roka proizvodnje
Vsak delavec, ki pozna našo proizvodnjo, ve, da se v montažah vseh naših izdelkov nenehno srečujemo z deli, ki so bili izdelani izven tovarne — pri kooperantih. Z večanjem proizvodnje končnih izdelkov nam posamezni deli izdelave sestavnih delov namreč vedno ne sledijo potrebam.
Takrat se nam pojavijo potrebe po kooperacijskih uslugah. Imamo več vrst kooperantov tako družbenih kot zasebnih. Nekateri so tudi velike družbene organizacije, ki same skrbijo za orodja in materiale v zvezi zdeli, ki nam jih dobavljajo, medtem ko je večina zasebnikov, ki na svojih strojih izdelujejo
sestavne dele po naših načrtih in zahtevah.
Tudi pri sodelovanju z zasebniki se uspešno dogovarjamo za izdelavo orodij in lastno oskrbo z materiali, saj imajo tudi zasebniki možnost uvoza reprodukcijskih materialov, ki je sicer majhna, pa jo je vendarle vredno izkoristiti. Vedno več jih je in na nekaterih 'področjih si že skoraj ne moremo zamisliti proizvodnje brez njihovega sodelovanja.
V letu 1983 načrtujemo sodelovanje z 40 OZD in 150 zasebnimi kooperanti na področju celotne Jugoslavije, ki bodo dobavili za ca 80 milijonov din iz-
b-m se S stiki moramo doseči, olj,,0 Predstavniki naših odborov Vmk'11' v teb odborih. To je zelo ^ sa n° za de'avce v' Iskri, saj je nc ozemlju ljubljanske me-Iftiib lhe Gospodarske zbornice zapo-m ar 11.517 Iskrašev. Ta medob-
ca pokriva namreč vseh 13 Kooperacije Kibernetike v novih prostorih.
Nagrajenci raziskovalne skupnosti občine Ljubljam-Siška.
DO AVTOMATIKA
Nagrade in priznanja inovatorjem
V petek, 6. maja je bila v prostorih Skupščine občine Ljubljana—Šiška manjša slovesnost, ko so na seji skupščine občinske raziskovalne skupnosti podelili nagrade in priznanja inovatorjem-delavcem v organizacijah združenega dela, ki imajo svoj sedež "V omenjeni občini.
Med sedmimi nagrajenci je prejela prvo nagrado — veliko plaketo občinske raziskovalne skupnosti Ljubljana—Šiška z denarno nagrado 30.000 din skupina avtorjev iz TOZD Avtomatske in varilne naprave, delovne organizacije Avtomatika za »Programsko napravo ISMAT«, oz, za inovacijski prispevejc delavcev k uspešnejšemu izvozu. V skupini avtorjev so tudi sodelavci iz TOZD Razvojni institut.
Priznanja so prejeli: iz TOZD AVN Rihard Ambrož, Drago Androjna, Marjan Bergant, Janez Bertoncelj, Ivan Čož, Jernej Drečnik, Andrej Feguš, Drago Ferlež, Drago Gruden, Peter Kadak, Boris Kavšek, Franc Kermelj, Jože Klun, Vid Kogovšek, Alojz Kovačič, Franc Kurent, Karel Lazar, Štefan Leskovar, Pavel Magister, Mile Petrovič, Danijel Povše, Stane Remškar, Srečo Sečnik, Anton Svoljšak, Stane Škamperle, Franc Štimpfelj, Peter Vodenik, Franc Zajec, Anton Žunič. Iz TOZD RI: Rudi Čurič, Mira Jarc, Dragan Kosič, Polde Prevc, Darko Štaudohar
V temeljni organizaciji, iz katere izhaja skupina avtorjev, že nekaj let proizvajajo programske naprave ISMAT, ki se uporablja za avtomatsko krmiljenje revolverskih stružnic, katere proizvaja poslovni partner v Sovjetski zvezi. V lanskem letu so te naprave predstavljale cea. 20% vrednosti proi-
zvodnega plana temeljne organizacije.
Na račun realiziranih inovacijskih predlogov, ki so jih za to napravo predložili nagrajeni avtorji, je bilo v 1981. in 1982. letu prihranjenih prek 14 milijonov dinarjev, kar predstavlja več kot znaša mesečni osebni dohodek tega 400-članskega kolektiva.
Pri tem je pomembno tudi to, da je bilo z inovacijskimi prispevki nadomeščenih več uvoznih pozicij in prihranjenih prepotrebnih deviz. V 1982. letuje bila namreč dobava teh naprav zaradi pomanjkanja deviz zelo problematična. Prav navedeni inovacijski predlogi pa so omogočili njihovo realizacijo, ter celo pripomogli k razširitvi tržišča za nove izdelke.
TOZD Avtomatske in varilne naprave je ena izmed redkih temeljnih organizacij materialne proizvodnje v Avtomatiki, kjer je v množično inventivno dejavnost vključena kar četrtina članov kolektiva. V njej so zastopane vse strukture delavcev, od neposrednega proizvajalca do delavcev s posebnimi pooblastili, od mladinca do upokojenca.
Za takšne rezultate ima veliko zaslugo tudi njihova komisija za inovacije. Dejavnost, ki žal še vedno ustvarja nemalokrat neupravičeno zavist ter različna mnenja in stališča okolja, je znala pravilno usmeriti na osnovi izhodišč, ki so zapisana v knjigi Inventivna dejavnost v združenem delu, katera je bila 1976. leta izdana na pobudo Zveze sindikatov Jugoslavije.
Tako skupini, kot posameznikom iri temeljni organizaciji nagrada veliko pomeni. Kot so sami povedali to ni samo priznanje za opravljeno delo, temveč tudi vzpodbuda za vnaprej.
Š.D.
DO Iskra Delta je predstavila računalnik Partner.
delkov in sestavnih delov.
Organizacije in vodenje kooperacijskega sodelovanja v naši DO poteka v sektorju kooperacije, ki je sestavni del nabavne službe. Postopke pri izvajanju nam predpisujejo naš organizacijski predpis in zakoni, s katerimi je naša družba opredelila sodelovanje med družbenim in zasebnim sektorjem.
Za kooperantska dela opredeljujemo proizvodnjo, ki poteka izven naših temeljnih organizacij, bodisi da kooperant izdeluje posamezne operacije nase stavnih delih ali pa izdela sestavne dele v celoti, po naših načrtih in tehnoloških postopkih izdelave. Sektor kooperacije je zadolžen za izvedbo dobav v zahtevani kvaliteti, količini, cenah in dobavnih rokih, ki so določene z zahtevami TOZD v odvisnosti od njihove planirane proizvodnje.
Pomembna naloga sektorja je tudi sodelovanje pri akciji zamenjave uvoznih izdelkov s proizvodnjo pri kooperantih in lahko rečemo, da smo pri tem že dosegli uspehe, seveda pa nas v prihodnosti še čakajo naloge na tem po-
dročju.
Za uspešno izvajanje naštetih nalog je*DO Kibernetika ustanovila v tern mesecu center za kooperacije, ki jc v prostorih Gorenjskega sejma. Ko bo center zaživel z vsemi funkcijami, zaradi katerih je bil ustanovljen, računamo na še boljšo kvaliteto dogovarjanja in sodelovanja, tako s temeljnimi organizacijami kot tudi s kooperanti.
Iskrin nastop na letošnjem sejmu malega gospodarstva v Kranju, kjer so sodelovale delovne organizacije Kibernetika, Telematika, ERO in Delta, je bil deležen velike publicitete v tisku in TV. Vsi pozitivno ocenjujejo-odprtost Iskre za povezovanje z malim gospodarstvom, ki se izraža v tej javni lokaciji. Izražene so bile tudi mnoge želje za sodelovanje ostalih organizacij Iskre in OZD v regiji v krepitvi usklajenega povezovanja industrije z drobnim gospodarstvom. Možnosti sodelovanja zaradi naših velikih potreb in mnogih tehnoloških izkušenj na eni strani in pogoste zavidljive iniciativnosti na drugi, lahko dajo še boljše rezultate.
I. Žbogar — A. Boc
Ustanovni sestanek Poslovnega sveta
Potem ko so vse Iskrine proi^ zvodne delovne organizacije in Iskra Commerce podpisale $a-■ moupravni sporazum o skupnem upravljanju Iskrine zunanje-tr-govinske mreže, je bil te dni pni sestanek Poslovnega sveta kot izvršilnega telesa.
Samoupravni sporazum o skupnem upravljanju Iskrine zunanje-trgovinske mreže — kot je znano, je bila ta mreža v minulih letih v lasti Iskre Commerce — navaja dva organa upravljanja te mreže — eden je Poslovni svet, kot izvršilni organ, drugi pa delavski svet SOZD Iskra, ki ima vlogo skupščine te mreže. Na prvem, ustanovnem sestanku Poslovnega sveta, so te dni obravnavali poročilo o poslovanju Iskrine ZT — mreže v minulem letu, njihove načrte za leto 1983 in pa predlog poslovnika ZT mreže.
Predsednik KPO SOZD Iskra Boris Lasič je uvodoma spregovoril o programu dela Poslovnega sveta. Ta organ se bo na leto sešel na 4 redne letne seje, izredne seje pa bo imel po potrebi.
V nadaljevanju zasedanja je direktor Finančnega področja v Iskri Commerce Janez Vipotnik poročal o poslovanju Iskrinih točk v tujini v minulem letu. To poslovanje je ocenil kot uspešno, saj je Iskrina mreža v tujini v minulem letu kljub svetovni recesiji uresničila svojo izvozno nalogo, zastavljeno v gospodarskih načrtih in izvoznem planu 94 — odstotno. Kako pomembno vlogo ima ta mreža, nam pove podatek, da je bila naša lastna mreža v celotnem Iskrinem izvozu lani udeležena 76 — odstotno. Izredno se je lani povečala tudi njena uvozna dejavnost.
Zaradi izredne aktualnosti smo direktorja Janeza Vipotnika obiskali tudi po seji Poslovnega sveta in bomo za prihodnjo številko našega tednika pri-
pravili daljše poročilo o poslovanju Iskrine ZT — mreže v minulem letu.
V obširni razpravi o teh rezultatih so člani Poslovnega sveta opozorili predvsem na že dolgo let prisoten problem premajhne kapitalizacije Iskrinih točk v tujini in pa tekočega finančnega vzdrževanja teh enot. Pri tekočem vzdrževanju gre za tisti del dohodka, ki ga ZT mreža dobiva od delovnih organizacij za opravljeno akvizicijo. To so izvozne provizije, ki smo jih v Iskri v zadnjih letih zmanjšali s 3 na 2 odstotka. Zdaj ugotavljamo, da je ta delež absolutno premajhen.
Poslovni svet se.je strinjal s poročilom o dejavnosti mreže leta 1982. Glede plana za 1983 pa je menil, da se mora mreža poslovno racionalno obnašati in zmanjševati stroške povsod tam, kjer je to možno, nikakor pa ne na škodo svoje učinkovitosti, ta pa je Iskrin izvoz. V zvezi s tem vprašanjem je Poslovni svet namenil predvsem pozornost deviznemu napajanju naših predstavništev v tujini.
Omenili smo že, da je ta izvršni organ razpavljal tudi o poslovniku ZT mreže; sprejel je klep, da je treba čimprej preučiti poslovnik ter o njem poslati morebitne pripombe, da bi lahko dokončni predlog tega dokumenta sprejeli že do naslednje seje Poslovnega sveta. Poleg tega je zadolžil tudi Iskro Commerce, da do naslednje seje pripravi program dela in strategijo širjenja naše mreže v tujini.
Člani Poslovnega sveta so vsi predsedniki KPO oz. glavni direktorji Iskrinih proizvodnih delovnih organizacij, glavni direktor IC ter predsednik KPO SOZD Iskra in njegov namestnik. Člani nimajo namestnikov in se sej Poslovnega sveta udeležujejo le sami.
LD
K^vASiSSIet	
-1	v Jsl 135 let • A4>35iet : uAS!35let
Ob 35-letnici uspešnega dela in razvoja Glasa zbor delavcev podeljuje priznanje delovni organizaciji	. LAS 135 tet LASI 35 tet SOZD ISKRA LJUBLJANA
	. AS i 35 let
V Kranju. 23. oktobra 19*2	LASI 35 let
	OL*ASI35let
Z/vA	.ASI 35 let
Ob 35-letnici svojega obstoja in uspešnega izpolnjevanja svojega poslanstva je zbor delavcev ČP glas podelil priznanje tudi SOZD Iskra.
ISKRA KIBERNETIKA KRANJ
Skrb za urejeno okolje
Tudi v Iskri Kibernetiki si nenehno prizadevamo za urejeno in čisto okolje.
Ker se stanje samo od sebe ne bo izboljšalo, smo celotno tovarniško področje razdelili v posamezna območja. Za vsako območje smo določili temeljno organizacijsko oziroma službo, ki je odgovorna za red in čistočo. Razdelitev je prikazana na skici. Vendar zadolžitev temeljnih organizacij za red na posameznih področjih še ne pomeni, da ima edino zadolžena temeljna organizacija pravico uporabljati ta del dvorišča.
Prispevek k stalni akciji za urejeno okolje je bila tudi čistilna akcija, ki jo je prejšnji mesec priredila mladinska organizacija Kibernetike.
DO AVTOELEKTRIKA
Pred rokom do novega izdelka
Izredno lep delovni uspeh so zabeležili v Iskri Avtoelektrild Nova Gorica. Daleč pred določenim rokom so namreč osvojili popolno novo vrsto zaganjalnikov AZF.
Ko so lanskega decembra razmišljali, kako in kdaj osvojiti novo družino zaganjalnikov AZF, ki je posebej za tovarno malih zaganjalnikov strateškega pomena, je bil planiran rok za osvojitev zaganjalnika letošnji november, to pa nikakor ni odgovarjalo potrebam tržišča.
Zato so si zastavili nov rok za osvojitev — 15. junij 1983. Kljub temu, da v tem trenutku, ko to poročamo zaganjalnik še ni v celoti osvojen, pa lahko z gotovostjo trdimo, da bo ta rok dosežen, oziroma uresničen. To pomeni, da so popolnoma nov zaganjalnik osvojili v roku šestih mesecev, kar je izjemen rezultat za to našo novogoriško delovno organizacijo.
Seveda ne moremo mimo, da ne pogledamo, kje skrivnost tega uspeha. Vsekakor je za to več vzrokov in sicer, natančno planiranje vseh aktivnosti, matrična organizacija dela, vodenje izvajanja aktivnosti skozi projektni team in nenazadnje zavest delavcev pri izvajanju nalog.
Ob tem velja vsekakor še posebej pohvaliti prizadevne delavce v tovarni delovnih sredstev, ki so sodelovali pri izdelavi orodij, oziroma tudi pri vseh drugih aktivnostih, vezanih na osvajanje. Z izjemno požrtvovalnostjo tudi izven rednega delovnega časa so prispevali k temu, da so že izdelali vsa potrebna orodja.
Poskusna proizvodnja dveh novih tipov zaganjalnikov za vozila Renault 9 in Citroen BX bo torej že prihodnji mesec.
Nove vzpodbude za varstvo pri delu
Povsem slučajno mi je prišlo v roke gradivo za pripravo novelacije Zakona o varstvu pri delu, ki sta ga februarja letos pripravila strokovna delavca v Republiškem komiteju za delo. Čeprav je gradivo namenjeno za pogovor v ožjem strokovnem krogu, menim, da je zelo pomembno za vse tiste delavce v Iskri, katerih strokovna dejavnost se kakorkoli dotika širše pojmovanega varstva pri delu. V uvodnem delu gradiva je namreč navedeno, da »združuje najbolj aktualna vprašanja s področja varstva pri delu« in da »naj bo izhodiščna osnova za pripravo analize za novelacijo Zakona o varstvu pri delu«.
V tem zapisu se ne bom spuščal v vprašanje, ali gradivo združuje tudi vsa tista najbolj aktualna vprašanja, ki smo jih v zadnjem desetletju čutili delavci, ki se v organizacijah združenega dela z delom svojih nalog, ali v celoti ukvarjamo z varstvom pri delu.
Prav tako se ne bom dotikal vprašanja, kako bo izvedena, oz. kako bi bilo dobro izvesti analizo. V tej zvezi samo to, da na področju varstva pri delu doslej ni bila dovolj razvita analitična dejavnost in, da bo za takšno analizo prav gotovo veliko zanimanje, ne le v organizacijah združenega dela, temveč tudi pri drugih zainteresiranih družbenih subjektih. Skušal pa bom vzpostaviti nekatere povezave med predlogi za dopolnitve in spremembe zakona o varstvu pri delu in med vprašanji, ki so bila izpostavljena na prvi in drugi strokovni
konferenci o varstvu pri delu v SOZD Iskra.
Nekatera izmed teh vprašanj pa so prisotna tudi v pripravah na tretjo strokovno konferenco, ki bo obravnavala zdravstveno varstvo v TOZD in DO.
1. Problematika poklicnih bolezni
. Preprečevanje poklicnih bolezni je eden izmed končnih ciljev dejavnosti varstva pri delu, čeprav v Zakonu o varstvu pri delu to ni posebej poudarjeno. Po zakonski opredelitvi se namreč varno delovno okolje in varne delovne razmere ustvarjajo z.»ukrepi, s katerimi se preprečujejo in odpravljajo vzroki, zaradi katerih lahko pride pri delu do poškodb in zdravstvenih okvar delavcev« (drugi odst., čl. 2). Navadno menimo, da se med zdravstvene okvare, ki nastanejo zaradi dela (oz. do ka-
terih lahko pride pri delu), prištevajo tako poklicne bolezni, kot tudi vse tiste zdravstvene okvare, pri katerih je negativni vpliv dela le eden izmed vzrokov za nastanek takih okvar.
Statistični podatki v Sloveniji kažejo, da število novih primerov poklicnih bolezni v zadnjih letih pada. To seveda ni logično, saj vrsta indikatorjev kaže, da povprečna stopnja rizikov v zvezi z delom ne pada.
Medicina dela poklicne bolezni v večjem številu tudi odkriva, vendar prijavljanje opušča, ali pa celo prepušča samim organizacijam združenega dela. Tudi v posameznih DO ali TOZD Iskre izvajalci preventivnih zdravstvenih pregledov precej pogosto ugotavljajo, da je pri posameznih delavcih nastopila neka poklicna zdravstvena okvara, npr. sluha, ali vida in take ugotovitve vključujejo v svoja poročila.
V zdravstveno statistiko pa taki primerov ne vnašajo. Razlogov zato ; verjetno več. Eden izmed pomembni razlogov je nepopolna medicinska d< kumentacija o posameznem delavci saj velikokrat manjkajo prav ugotov tve o prvih zdravniških pregledih, ali zdravniških pregledih s prvega deloi nega obdobja delavcev.
Prav zaradi tega je zelo pomembn pobuda za ureditev »registracije« pc klicnih bolezni, v skladu z obveznostn
TOZD TV, PRŽAN
Vrsta pripomb k osnutku zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju
Delavci Tovarne TV sprejemnikov na Pržanu so se prek svojih delegatov udeležili razprave o osnutku zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je potekala v okviru občine Ljubljana — Šiška. Zaradi zanimivosti pripomb jih na kratko povze-
,vii‘
m i
Posebna pozornost pri obrav^1 ^ bila posvečena novostim na p0®.^* pridobitve in odmere pravic: po^L ski osnovi za detaširane delavec ^ pira se osnovna rešitev, ker števi'11!.. < lavci, ki odhajajo na delo v tuJ
voffl61;

ji# la,
opravljajo zahtevnejša in odgovorili
mamo.
Začetna ugotovitev je, da je bila razprava dobro organizirana in je bilo vanjo neposredno, ali prek temeljnih delegacij in konferenc delegacij vključenih zelo veliko delovnih ljudi in občanov. Izkušnje iz poteka te obravnave .so take, da bi jih bilo treba uporabiti ob organiziranju razprav o vseh pomembnejših sistemskih zakonih, vključno z zveznim zakonom o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, kjer te možnosti ni bilo.
opravila); naj višji pokojnini, — smela presegati 85 % 3,5 kratneg® , ^ sečnega poprečnega OD iz pre.te jgtHij leta. Izražena so bila celo mnenja zadoščala višina 3 kratnega OD'
Glede predčasne upokojitve je(* Ijala zahteva po poenotenju ure ( tega vprašanja v celotni Jugo5'3.*k Zmanjšanje naj ne bi presegalo „ oz., naiveč 1.5%. če nreišnii od5'.
i, "ai
Ske
b
'm v:
iVtNul
Jf! k
f "Sta
oz., največ 1,5%, če prejšnji ni sprejemljiv. Predčasno upo^f naj bi omogočili le generaciji, ki 1 |.
j Si
tsti
V javni razpravi so bila izhodišča predlaganega zakona podprta in ocenjena, da predstavljajo pomemben korak naprej pri zagotavljanju socialne varnosti vseh delovnih ljudi. Se posebej so bila pozdravljena osnovna izhodišča: uvedba enotnega sistema pokojninskega zavarovanja za delavce v združenem delu in druge kategorije delovnih ljudi; obvezno zavarovanje vseh kmetov ter stimuliranje novih družbenoekonomskih odnosov na vasi, tudi prek sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja; krepitev odgovornosti združenega dela za preprečevanje invalidnosti ter za prekvalifikacijo, dokvalifikacijo in ustrezno zaposlitev delovnih invalidov; krepitev samoupravne regu-lative, tako v okviru SIS pokojninskega in invalidskega zavarovanja, kot v OZD in uvedbo take SIS, ki bo omogočala odločujoč vpliv delavcev in ostalih delovnih ljudi pri urejanju vprašanj s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
sila breme povojne izgradnje ter o ^ $ v najtežjih razmerah. Predlagate1) j, bi to ponovno preučil, saj je vPr
treba urediti v republiškem zakoj'3]
ne v samoupravnem splošnem atmi ker bi bila javna razprava otežkek ^
Javna razprava je pokazala^ glasje z določilom 27. člena, češ o
jemnih primerov dela prek poln®^
kojninske dobe ni potrebno še p1 „, stimulirati. V razpravi je bil sprejet j ^ zaključek, da še podpre novosti z varstvom invalidov, vendar pa 1' j treba uveljavljati v daljšem čašo) obdobju zaradi skrčenih moZ,,l združenega dela.
Pokojninski dobi je bila v ra: posvečena še posebna pozornost-
Kritična,ocena.je veljala manjkal določbi iz izhodišč predloga za lZ . zakona, da ,se v pokojninsko všteva tudi čas, prebit na služenje' škega roka v določenem tr:
azpra< 1
do^v
rajauhli
use6?
Zakaj določba .manjka, ni argu--rano, zato bo treba tako, ali drU^ijj[ | rešitev ob predlogu zakona utemc^
Za(
kiji
%
[1> C
id1 ^ei
ilSpbi
Vi
it' JtOg
f St£
liSe
Ov
n
P116
•toi
ob,
i«* >
"5
•K
Po 30 letih dela je odšel v pokoj Silvo Zrimšek, ki je zadnja 3 leta delal v DO?1
zveze. Med svojimi sodelavci v TOZD SPS se je dobro počutil, vendar mu zdr^K dopušča, da bi še naprej opravljal delo vzdrževalca, ko smo ga povprašali kal° J
vali r\"7 Isni nnmarm>n rialnti	ssaa natri la /taisti zVzi KI n ,t Ira I /tha/toris)	.
seli, oz, kaj namerava delati v bodoče, nam je dejal, da bi najraje občasno 0p‘ u svoj prvotni poklic pleskarja, kar bo precej odvisno od zdravja. Sicer pa
•J-----	....	-	1 7llfU''\
tudi TV program in hodi na sprehode. Skratka, načrtov ima precej, če bo k ^ t in zato je tudi naša želja, da pazi nase in svoje Zdravje, saj bo tako lahko preživ^ liko prijetnih let.
V
mednarodnih konvencij. V to ureditev sodi uvrstitev del in nalog, kjer obstaja nevarnost za poklicne bolezni, med dela in naloge s posebnimi nevarnostmi in pa obveznost prijavljanja, raziskovanja in evidentiranja poklicnih bolezni, tako kot je to že predpisano za poškodbe pri delu.
Ureditev teh vprašanj pomeni dvoje: — ustvariti pogoje, da bodo delavci, ki zbolijo za poklicno boleznijo, laže uveljavili svoje pravice (tudi pravico do posebne odškodnine!), — za organizacije združenega dela, kjer obstajajo riziki za poklicne bolezni pa dodatno spodbudo za učinkovitejšo dejavnost varstva pri-delu.
vidik problematike), temveč tu ^ ustvarjanju »delovnih in življen)
d*
S tako opredelitvijo varstva pr je vzpostavljena zveza s celotmn,
ISK
Sve
dipl
cialnim sklepom. Torej ne grele z5
nične »humanizacijske« ureditvi
več tudi za netehnične ureditve,za
celovito reševanje vsakovrstnih 85 njih« in »bodočih« težav delavce ' V Iskri smo že pri konstituiraj0 opredelitvi dela posebnega odboji varstvo pri delu in humanizacije *
Na
visc
Na
sez,
org,
del.
pri DS 1ŠOZD poudarili humani
D pouuami mimj— sko usmeritev. Se dlje smo šli z % strokovno konferenco, ki je bila v c posvečena humanizaciji dela. .j, Njeni zaključki so bili temelj za j,| lavo programa dejavnosti v j[) Iskra, ki ga je decembra lani sPrel , s SOZD. Na temelju tega prograj%| bomo letos na različnih področjih in na vseh treh ravneh organizira (SOZD, DO in TOZD) srečali5 lično dejavnostjo humanizacij6 ^ Menimo torej, da je potrebna J zakonodajna spodbuda za hurna^j cijsko usmeritev varstva pf* j Hkrati pa prav v Iskri ugotavljajo sotiile praktične spobude za to usa ( tev že doslej dovolj močne za pral( delovanje na tem področju, (nadaljevanje prihodnjič) ^ p0|;]i
2. Obveznosti za dejavnost humanizacije dela
Pobuda v gradivu izhaja iz ocene obeh avtorjev, da se Zakon o varstvu pri delu z ničemer ne dotika vprašanja humanizacije dela in, da je zato treba vpeljati rešitve glede obveznosti humanizacije dela.
Res je, da Zakon o varstvu pri delu določa predvsem vsebino in obseg varstva pri delu, kot posebne dejavnosti. Res pa je tudi, da širša zakonodaja o varstvu pri delu že zdaj daje veliko spodbud za tako imenovano humaniza-cijsko usmeritev te dejavnosti.
Tako npr. govori o ustvarjanju ne le delovnega okolja (pretežno tehnični
ld$
Po
k
okv
Poš
Nal
S
•jat
f
tev
v
ki
V _ avtomatika
Zaščita na lokaciji Stegne
sA
,odr^
gko)1

V TOZD Naprave za energetiko delovne organizacije Avtomatika, proizvajajo poleg elementov tudi profesionalne naprave za uporabo v elektrogospodarstvu in prometu. Proizvodni proces se odvija na treh lokacijah: Savska cesta, Tržaška cesta in Stegne.
J.,, *ljo, da ie proizvodni procesi na ce- ■ Ij^znih lokacijah čimbolj tehnolo-i# ^.okrožij°, poteka v delovni orga-* eii! Wlj‘ smiselno prerazporejanje proi-(,| nie. Tako se je sredi meseca maja ki n j, proizvodnje zaščite naprav s ief>s | ..^e ceste preselil v Stegne. Poleg že etesjj urjene tehnološke zaokroženosti ija> (J10 s selitvijo doseči, da se ob skup-v laganju v opremo izboljša tudi ie^ aUk,ivnost in dvigne kakovost iz-uredi^ ^ 0v- Del delavcev, ki opravlja svoje 2oSla'i J' na področju zaščite pa je zaradi *alo l^^mske povezanosti s TOZD Se- , 'odstefl ijti deli, ki ima svoj sedež na Savski Kikoj'**' k*’ °stalo na stari lokaciji (pretežno ki vtr°mehanske naprave potrebujejo erdel" !■ rcč mnogo podsestavov).
,ateij »i. Preselitvijo proizvodnje zaščitnih LraŠai>f £av smo dosegli tudi koncentracijo
ak°nd!Cnnih k'ddA°r kar je-Zel0 P°-aktu’ * °no za nadaljnji, uspiesm razvoj
£j(oČ6|1> L0 Pomembnega in zahtevnega pro-
la neStr iLna*nega programa.
^V,
*ei
> IV - -	-
i* v r°gram zaščite v energetiki je v Iskri ‘oln6 ^ &!ten °d 1949. leta.
. nos6** * * * * v začetnem obdobju je z lastnim reje’1' ir, m potrdil tudi temelj za razvoj ti vZ^ jjt tna> saj se je množica strokovna J'*1 ** WV kalda ob problemih naprav in si-,as0vfl81 Cstih rešitev, ki so potrebne za ob-zaščite—avtomatizacije elek-p^rgetskih objektov.
7t,ta' 1 ^izvodnja je iz leta v leto narašča-r‘ k0® realizaciji Jugelovih tenderjev je ’°S|.ajoi JPravljanju 380 kv jugoslovanskega anW^ia dosegla tudi zelo velike proi-';J. jot1 yne komponente. s0 v0jiv sedanjih razmerah in pogojih go-nl -jojt ..Urjenja pa je bilo nujno treba spre-"‘^(iti ^dločilne ukrepe v smereh odpira-^ ln nudenja proizvodov svetovnemu
iteffl®
Iz TOZD Naprave za energetiko m Stegnah.
trgu, na osnovi česar bomo lahko nabavili potreben osnoven repro-material.
V gospodarske načrte smo za ta program zapisali štirikratno povečanje proizvodnje za tuja tržišča v primerjavi s preteklim letom. Rezultati pri pridobivanju dela za omenjena tržišča so že prisotni, njihova realizacija pa pomeni za vse delavce na programu zaščite, ki jih je približno 130, trdo delo.
Srečevanje z natančno določenimi dobavnimi roki, s posebnimi zahtevami po kakovosti in izvršitvah posameznih naprav, nadpovprečno angažirajo strokovne kadre, v proizvodnji pa zahtevajo striktno disciplino pri opravljanju vseh odgovornejših nalog.
S preselitvijo proizvodnje je že dano nekaj pogojev, da dosežemo zastavljene cilje, pri tem pa bo seveda potrebno izkoristiti vse prednosti, ki jih daje skupna lokacija, tako pri izmenjavi znanja, uporabi opreme, kot pri medsebojni pomoči pri odstranjevanju ozkih grl, ki v takem procesu nastajajo.
S.D.
o A
zdA
kali*
le'A
živeli]
h forma tiča 83
GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE, Ljubljana
Gospodarsko razstavišče v Ljubljani In slovensko društvo Informatika, bosta v času od 7,—10. 6. letos priredila že drugo razstavo Informatica 83. Razstavo bo spremljalo tridnevno strokovno posvetovanje, ki je že 17. jugoslovansko mednarodno posvetovanje za mlkroračunalniško tehnologijo in uporabo.
Razstava Informatica 83 in posvetovanje bosta sestavljala smiselno in zaokroženo celoto in se bosta dopolnjevala vsebinsko, razstavno in demonstracijsko. Ta sinteza predstavlja najsodobnejši In najbolj smotrn način povezovanja razstavljenih dosežkov in podanih referatov posveto-, vanja.
Razstavni program zajema: 1. uporaba računalnikov in mikroraču-halnikov ter programske opreme 2. računalniška aparaturna oprema 3. programska oprema
Posvetovanje pa bo potekalo tri dni in sicer:
7.	junij
—	Uvodna predavanja
Sprejeti referati o mlkroračunalniški tehnologiji In o uporabi
8.	junij
—	Seminar o Motorolino 16 — bitnih in CMOS 8 bitnih mikroprocesorskih družinah
Sprejeti referati o mlkroračunalniški tehnologiji In o uporabi
9.	junij
—	Mikroračunalniki v prostem času Sprejeti referati o mlkroračunalniški tehnologiji In uporabi Slavnostna otvoritev razstave In posvetovanja bo 7. junija ob 9.00 na
Gospodarskem razstavišču v Ljubljani v hali 82/II, vhod Iz Titove ceste.
Razstava bo odprta vsak dan od 9.00 do 18.00 ure.
,5 tu®
'vljeni5'

va pr' ^
lotni111,
e le za*
ditve,1 tve, za nih856 lavcev’ uiranj0
odbora, acijo naniza' ili z dr^
^AGRAD ZA USPEŠNE DIPLOMSKE NALOGE po dokončanem višješolskem, ;d tisokošolskem in podiplomskem študiju.
^AMEN NAGRAJEVANJA diplomskih nalog je spodbuditi diplomante, da bi se ^Znanih s svojim bodočim delom, da bi spoznali problematiko dela in pioslovanja v “rganizaciji združenega dela Iskra in da bi preiskusili strokovno raziskovalni način aela na praktičnem problemu ter pri tem prispevali k razvojnemu delu v Iskri, id
;elo
ilavc
A
niziran<
-ebna
pri
to usm praksi
del1
d
‘SKRa — SOZD elektrokovinske industrije ayet za nagrajevanje uspešnih 'kplomskih nalog
objavlja razpis
l>0GOJI:
Kandidati lahko na razpis prijavijo diplomsko nalogo, ki obravnava problematiko v 0kyiru dejavnosti Iskre in so jo opravili v letu 1982 in 1983 do zaključka razpisa. V Poštev za nagrado pridejo naloge, ki so ocenjene z oceno prav dobro in odlično. Naloge se ocenjujejo z vidika: koristnosti nalog za Iskro ^ možnosti praktične uporabe ~~ naslonitve na domače vire
Skupaj s prijavo dostavijo kandidati izvod naloge z oceno in obrazložitvijo, najka-"0il |nejedo 15. julija 1983 na naslov: Skupne službe SOZD Iskra, Trg revolucije 3, Ljub-lana (nagrade za uspešne diplomske naloge).
Nalog, ki so bile že nagrajene v drugih razpisih ali so bile objavljene ne bomo upoš-levali.
Nagrade in .priznanja:
" 10 denarnih nagrad v višini po 12.000 din 5 pismenih priznanj
~~ priznanja mentorjem nagrajenih nalog Podelitev nagrad in priznanj bo novembra 1983
J
Že 25-letnica
Tehniških poročil Iskre
Minilo je že 25 let, odkar je kranjska Iskra v okviru Elektrotehniškega vestnika prvič izdala svoja Tehniška poročila. Prva številka je izšla leta 1957, v uredniškem odboru pa so bili: prof. France Mlakar kot glavni urednik, ing. Franc Sila in ing. Stane Slapšak. Ob tej priložnosti smo sepogovaijali s prof. Mlakarjem, ki nam je med drugim povedal:
»Na začetku so Tehniška poročila izhajala trikrat, kasneje pa petkrat letno. Prve številke so imele vsaka po 16 strani, kasneje, po združitvi Iskre Telekomunikacije, Iskre elektrozveze in Tele pa se je obseg povečeval tako, da je letno dosegel do 100 strani.
Za sodelovanje z Elektrotehniškim vestnikom smo se odločili iz dveh razlogov: publiciteta je bila na ta način neprimerno večja, kot bi si jo v začetku lahko zagotovili sami, saj ima Elektrotehniški vestnik dogovorjeno zamenjavo s tujimi strokovnimi časopisi. Prek 400 izvodov vsake številke pošiljajo po svetu. Prednost take publicitete je predvsem v tem, da poročila, objavljena v Tehniških poročilih, pridejo v vse večje knjižnice, pa tudi v biltene, ki poročajo o strokovnih publikacijah v svetovnih revijah.
To je bil, kot sem dejal, eden izmed glavnih elementov. Drugi, ob začetku izhajanja vsake revije prav tako pomembni razlog pa je bil ta, da je bilo tako publiciranje tudi neprimerno cenejše.
V petindvajsetih letih izhajanja so Tehniška poročila objavila blizu 500 strokovnih prispevkov strokovnjakov Iskre, predvsem njenih raziskovalnih in razvojnih delavcev, ki so v njih predstavili svoje tehnološke dosežke. Vedno so našli prostor v Tehniških poročilih tudi Iskrini inovatorji.
Eno izmed številk Tehniškega vestnika — izšla je leta 1965 — smo izdali tudi v angleškem jeziku. V njej smo objavili izbor člankov,izšla pa je ob raz-
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva SOZD Iskra — Industrije za elektroniko, telekomunikacije, elektromehaniko, avtomatiko In elemente — Ljubljana
— Glavni urednik: Pavle Gantar, pomočnik glavnega urednika: Miloš Pavlica, odgovorni urednik: Dušan Željeznov, tehnični urednik: Janko Čolnar, novinar: Mara Ovsenik.
— Ureja uredniški odbor: Alojz Boc (Kibernetika), Špela Dittrich (Avtomatika), Lado Drobež (Iskra Commerce), Stane Fleischman (široka potrošnja), Franc Kotar (IEZE), Kazimir Mohar (Telematl-ka), Marko Rakušček (Avtoelek-trika) — Izhaja tedensko—Rokopisov ne vračamo.
— Naslov: Ljubljana Trg revolucije 3, tel.: "213-213, Int.: 34-95 do 34-98 — Tisk: Časopisno-tiskar-sko podjetje PRAVICA—DNEVNIK, Ljubljana.
V
Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
stavi Iskra—Telekomunikacije (mednarodne zveze za telekomunikacije) UIT v Montreuxu v Švici. Namenjena je bila telefoniji— tedaj še telefonskim centralam 1-58. V tej številki je izšel tudi prvi prispevek o Iskrinih elektronskih telefonskih centralah EATC—100 napisal pa ga je ing Ivan Fink.
Kasneje, žal, ni bilo več razumevanja za tujejezične številke, čeprav sam menim, da bi za uspešen nastop na tujih tržiščih taka predstavitev bila skoraj nujna, ne le koristna. Omenim naj samo, da izdajajo vse velike firme elektronske industrije v svetu tak časopis v vsaj enem svetovnem jeziku. Za nas pa bi bil uspeh že, če bi vsako leto izšel vsaj izbor objavljenih strokovnih člankov. Vsekakor bi bil to lep začetek. Tak časopis o Iskrinih novostih in delu bi morali dobiti na mizo vsi Iskrini partnerji. Kot novost bi kazalo uvesti tudi sepa-rate pomembnih člankov in s tem obogatiti Iskrino ponudbo.
Vsekakor so Tehniška poročila v preteklih letih bila odraz Iskrinih strokovnih moči, njene kreativne sposobnosti, hkrati pa so pomenila pomembno afirmacijo Iskrinih razvojnih delavcev. Zato upam, da se bo krog sodelavcev v bodoče še povečeval in da se bodo Tehniškim poročilom še vnaprej pisali uspešni dnevi.
mak
Dopisujte
v
glasilo
Vabilo Iskrašem — likovnikom
Tudi letos se bomo likovniki Iskre, ob našem dnevu predstavili s svojimi likovnimi deli ljubljanski javnosti. Razstava v počastitev dneva Iskre bo v avli stolpnice PPG v Ljubljani. Otvoritev razstave bo 30. VI. 1983 ob 14.
Vabimo vse likovnike, da oddajo svoja dela za izbiro. Zbiranje del bo do 5. 6. 1983. Dela lahko oddate Jožetu Volariču, Iskra — Srednja šola Kranj, Savska loka 2 (vsak delovni dan do
15 J-
Želimo vaša dela na razstavi in vas na otvoritvi, kjer se bomo pogovorili o nadaljnjem delu društva.
Za društvo — predsednik: Jože Volarič, prof.
Mariji Uje v slovo

lk.
Onemeti, smo majskega jutra in neizmerna žalost se je naselila v naših srcih -— ko smo izvedeli bolečo resnico, da te je kruta usoda tako nepričakovano za vedno iztrgala od nas.
Bila si tiha in skromna, pa vendar polna življenja in delovnega elana. Kadar smo se srečevali si bila vedno vesela in prijazna, polna radosti.
Sedaj, ko te ni več med nami — DRAGA MARIJA je nastala velika praznina, ne samo na delovnem mestu, ampak tudi v naših srcih, saj smo te imeli radi.
Kljub hudi in zahrbtni bolezni smo vedno znova in znpva upali, da se boš vrnila v našo sredino — saj si imela še toliko življenjskih ciljev.
Toda kruta usoda je hotela drugače — odšla si za vedno, vendar v naših srcih še živiš.
Ob tej težki izgubi izrekamo vsi sodelavci in prijatelji tvojim najdražjim in najbližjim iskreno sožalje! Z neizmerno bolečino v srcih se poslavljamo od tebe — ostala nam boš, draga Marija v lepem spominu!
Sodelavci iz DSSS DO Elektrozveze
Preživite oddih na otoku Moiatu
Molat je mirna, tiha luka, obdana s peščenimi plažami in borovimi gozdički — paradiž za otroke in ljudi, ki želijo dejanske počitnice.
Kristalno čisto morje, sonce, nudimo vam izredno prehrano in bivanje v sobah prijaznih domačinov.
Cene:
—	penzion v sobah I. kategorije 635,00 din (od te'ja prenočišče 205,00, hrana 430,00)
—	penzion v sobah II. kategorije 610,00 din
—	penzion v sobah III. kategorije 575,00 din
Otroci do 10 let imajo 50% popust. V juniju in septembru so cene penzionov za 10% nižje.
Za rezervacijo jc potrebno vnaprej plačati akontacijo v znesku 600.00 din za osebo in za otroke do 10 let po 400,00 din. Akontacijo pošljite s poštno nakaznico na spodnji naslov.
Za vse informacije se obrnite na: Turistično društvo Molat —
Božo Savin 57292 Molat
ali po telefonu (057) 64-360.
Želimo vam prijetne počitnice!
Desetletnica šahovskega
društva Iskra
Tekmovalni šah
Tekmovalni del društvene dejavnosti pa je ubiral druga pota. Zaradi razumevanja moramo poseči nazaj v preteklost. Šahovski klub Zmaj, ki je bil predhodnik Šahovskega društva Iskra, je imel v svojih vrstah kopico starejših in mlajših šahistov, ki so pomenili tedaj sam vrh slovenskega šaha, tako v članski, kot tudi v ženski ekipi. Bili so to velemojster Albin Planinec, mojster Anton Preinfalk in Ivo Bajec, mojstrski kandidati Iztok Jelen, Ivan Bratko, Vladimir Ivačič, Janko Saradjen, Zdravko Vospernik, Igor Penko, Anton Prazn	Jože Šiška, Rudolf
Ostergian, prvokatei	!.i Dejan Kosano-
vič, Peter Petek, Marj i Slak, Tomo Malik, Rok Kržišnik, Leopold Galle, Vojan Konva-linka, Darko Steiner, Stane Rape, Mitja Ukmar. Žensko ekipo so sestavljale Pavla Košir, Zvonka Praznik, Marjana Jelen in Francka Petek.
Leta 1972 zasledimo še imena: Janez Barle, Jordan Tomšič, mladinci Darko Šifrer, Stane Rape, Borut Mahnič, Jovo Čeko, Marjan Oberč.
Da je bila šahovska moč igralcev na višini, dokazujejo naslednji uspehi: članski prvak Slovenije za leto 1971 je postal velemojster Albin Planinec, za leto 1972 Janez Barle, za leto 1973. Jože Papler; članska prvakinja Slovenije za leto 1971 je bila Pavla Košir, za
(NAD ALJEV A N JE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE)
leto 1972 in 1973 Zvonka Praznik. Mladinski prvak Slovenije je postal za leta 1971,
1972	in 1973 Mitja Ukmar.
Vendar pa se vse moštvo v kriznem letu
1973	ni. obdržalo na nogah. Velemojster Planinec je sporazumno odšel v Maribor, kjer je okrepil Železničarski šahovski klub, ki se je kvalificiral v I. zvezno ligo. Prav tako je odšel iz društva Rudolf Osterman.
Novembra 1973 je društvo, ki je prevzelo ime Zmaj—Iskra na podlagi dogovora na sedežu sindikata Iskre prijavilo za tekmovanje v 1. slovensko ligo —zahod že oslabljeno moštvo: mojstre Barleta, Preinfalka in Šiška; mojstrske kandidate Bratka, Jelena, Galleta, Konvalinko, Paplerja, Steinerja, Vošpernika; prvokategornike Musiča, Petka, Rapeta; mladince Mahniča", Štrtaka in članice Petkovo, Koširjevo in Jelenovo.
Zaradi uspeha v slovenski ligi se je društvo uvrstilo v II. zvezno ligo, kjer pa ni dolgo ostalo. Tekmovanje v Lanterni pri Poreču je pokazalo, da moštvo še ni zrelo za obstanek
v tej ligi. Posledica neuspeha je bila, da so nekateri najboljši igralci zapustili društvo in odšli v klube, ki so obstali v II. zvezni ligi. Spomladi 1975. so odšli Iztok in Marjana Jelen ter Peter in Francka Petek. V letu 1976 je zahteval izpisnico Janez Barle.
To je pomenilo ^a tekmovalni del društva precejšnjo izgubo, vendar se v tistem času ni dalo ničesar ukreniti. To je bil le odraz
kriznega stanja društva, ki je šele pridobivalo zaupanje podjetja in sindikata Iskra, in ki v tistem času ni imelo dosti podpore v občinski zvezi za telesno kulturo. Zaradi tega se je borilo s precejšnjimi finančnimi težavami.
Nekaj let je bilo potrebnih, da.se je Šahovsko društvo Iskra s s svojim tekmovalnim moštvom plasiralo prek prvaka Slovenije spet v II. zvezno ligo. To se je zgodilo v 1. 1978 in doslej vztrajalo do letošnjega leta, kljub neustrezni zasedbi ženskih in mladinskih desk. Kljub temu pa je društvo imelo v svoji sredi tudi odlične šahiste, ki so bili prvaki Slovenije. Tako je bil Darko Steiner večkratni prvak, in sicer v letih 1978 v četverki Rok Kržišnik, Darko Steiner, Sorčnik in Slak, 1979 v dvojki Orel, prav tako pa je bila slovenski prvak takrat Nevenka Golc.
Konec leta 1980 je društvo dobilo izredno okrepitev, ko je v njegove vrste pristopil velemojster Bruno Parma, ki je v moštvu našel povratnika Iztoka Jelena in Janeza Barleta, oba že tudi prvaka Slovenije.
Letošnja članska vrsta je sestavljena iz naslednjih igralcev:
velemojster Bruno Parma, mednarodna mojstra: Iztok Jelen, Janez Barle, mojstri: Branko Masleša, Bogdan Podlesnik, Anton Preinfalk, Janez Stupica, Jože Šiška, mojstri kandidati: Slavko Krivec, Leon Gostiša, Oskar Orel, Georg Mejak, Vojko Srebrnič, Jože Papler, Vojin Konvalinka, Damjan Plesec, Igor Horvatec, Ivan Bratko, Marjan Šemrl, Silvo Bizjak, Zaim Šeremet, Jože Kerec, Emil Lah, Marjan Oberč; mladinci: Matjaž. Justin, Samo Božič, Sašo Čačič, Peter Kokot — vsi mojstrski kandidati; članice: Tatjana Kreže MK, Joži Hribar MK, Jelena Mrkovič L, Mihaela Markovič L, Ja-
MPZ Jskra-Železniki" med nastopom.
Uveljavljen mešani pevski zbor »Iskra — Železniki«
O delovanju mešanega pevskega zbora, ki so ga pred leti ustanovili v Tovarni elektromotorjev, smo že nekajkrat poročali. Poleg velikega zanimanja za sodelovanje v tem zboru, ki je prirasel k srcu prav vseh zaposlenih v IskriV Železnikih, se MPZ »Iskra Železniki« že lahko pohvali z živahno in uspešno dejavnostjo.
Gostovanja in nastopi se pravzaprav vrstijo drugo za drugim. Prav v teh dneh
pa je pevski zbor celo gostitelj občinske revije pevskih zborov.
Tako so v soboto, 21. maja v Železnikih nastopili Oktet iz Gorenje vasi, vokalni sektet deklet iz Bukovice, MPZ KUD Janko Krmelj iz Reteč, moški komorni pevski zbor LTH iz Škofje Loke in seveda MPZ »Iskra Železniki«.
Dan pozneje, v nedeljo 22. maja pa je pevski zbor svojim nastopom obogatil vsebino obrambnega dne krajevne skupnosti Selca. Nastopili so ob spomeniku padlim skojevkam na Lajšah.
SF
ZAHVALE
Ob nenadomestljivi izgubi dragega moža FRANCA KOTARJA se iskreno zahvaljujemo DSSS DO LEZE in Široka potrošnja ter sodelavcem iz uredništva glasila Iskra za nesebično in širokogrudno denarno in moralno pomoč. Na pomoč ste nam priskočili v najtežjih trenutkih in nam kolikor je bilo v vaši moči olajšali slovo od skrbnega in dragega moža in očeta
žena Mira hčerke Jana, Suzana in Mirjam.
Ob boleči izgubi mojega očeta
FRANCA GRUŠKOVNJAKA
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem DO montaže ERO za izrečena sožalja, darovano cvetje, denarno pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti
hčerka Dragica Deteljak z družino.
Ob smrti mojega dragega očeta
ANTONA DEBELAKA
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam TOZD Stikala za denarno pomoč in izraze sožalja
sin Lojze z svojo družino.
Ob boleči izgubi očeta se zahvaljujem sedanjim in bivšim sodelavcem s področja računovodstva in financ kranjske Iskre za podarjeno cvetje in izraze sožalja
hčerka Lidija Suhar.
r
HVALA VSEM!
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem v montaži linije uni motorjev za praktična darila, ki mi bodo ostala v trajnem spominu. Sodelavcem in sodelavkam želim veliko osebne sreče, celotnemu kolektivu pa še veliko delovnih uspehov.
Anka Jakič.
V
Nagrajeni reševalci prvomajske križanke
Do razpisnega roka smo prejeli 427 rešitev praznične prvomajske nagradne križanke, kar kaže, da med našimi bralci raste število ljubiteljev križank.
Iz zajetnega kupa pisem z rešeno nagradno križanko pa je razpisane nagrade žreb razdelil takole: nagrado 800 din:
Vera Dolinšek, 61.000 Ljubljana, Trg revolucije 3, Iskra ERO nagradi po 500 din:
Zdenka Istenič, Medno 25 ap., 61210 Šentvid
Vesna Podlogar, Kristanova 8, 61210 Ljubljana—Šentvid
nagrade po 200 din:
Franc Čuk, Iskra Elektrozveze, Stegne 11, Ljubljana Bojan Mole, Šmartinska c. 28, 61000 Ljubljana Čedo Ribič, Savlje 71/1, 61000 Ljubljana Emil Jalovec, 64000 Kranj, Ul. Janeza Puharja 6/V1I Daša Borič, Klavčičeva 2, 61240 Kamnik Izžrebancem čestitamo, nagrade pa jim bomo poslali po pošti.
Časopisne novice
Zaradi motenj v proizvodnji, ki nastajajo ob slabi preskrbi z reprodukcijskimi materiali, so v Iskri, Železniki v letošnjih prvih štirih mesecih izvozili za milijon dolarjev manj izdelkov. Jeseniška železarna je namreč zaradi obveznosti dobavila Iskri komaj 54 % potrebnih, oz. dogovorjenih količin dinamo pločevine. Sedaj so v Elektromotorje prispele prve količine uvožene dinamo pločevine. Kljub temu pa je proizvodnja še vedno motena, saj količine ne zadostujejo — Glas, Kranj.
Na 24. mednarodnem sejmu v mestu Bulava jo v Zimbabveju so se predstavili tudi jugoslovanski proizvajalci. Med 17 razstavljale! je bila tudi Iskra. Ob udeležbi naših organizacij na sejmu je bila konferenca za tisk z novinarji Zimbabveja in tudi jugoslovanski dan, kjer so bili navzoči pomembni politični in gospodarski voditelji te države — Privre dni pregled, Beograd.
Mariborski novinar Večera je obiskal najpomembnejši evropski sejem v Hannovru in zapisal v obširnem članku glede Iskre naslednje:
»Od naših razstavljalcev smo najprej obiskali stojnico kranjske Iskre. Iskra je pravzaprav že »star maček« na hannoverskem gospodarskem sejmu. Miran Raiča, ki smo se z njim pogovarjali na Iskrini stojnici, pravi: 'Tukaj smo že od leta 1966. Res je nekoliko drago, kakor se na sploh o tem sejmu govori, saj je npr. naša stojnica za teh osem dni veljala okrog 50.000 mark, a če hočeš na zahtevnem nemškem in sploh zahodnem tržišču kaj veljati, moraš biti na tem sejmu. Treba je namreč vedeti, da imajo nekatere proizvodne panoge, kot je npr. elektrotehnika in elektronika svetovni pomen. Za organizacijo, kakršna je Iskra, ki zaposluje nad 30.000 ljudi, bi bilo nedopustno, če se sejma ne bi udeleževala.«
Glede letošnjega sejemskega utripa, Miran Raiča meni, da se je v primerjavi z minulimi leti bistveno popravil.~Predvsem je značilno, da gre kar dobro v promet Iskrino ročno električno orodje; to zgovorno priča, da se je pričela v gradbeništvu živahna sezona, gradbeništvo pa je bilo še zmeraj lastovka znanilka pomladi v svetovni gospodarski rasti.«
V okviru goriškega mednarodnega potrošniškega sejma Espomego je potekala konferenca za razvoj višjih oblik gospodarskega sodelovanja v jugoslovansko-italijan-skem obmejnem prostoru.
Na konferenci so med drugim predstavili dosedanje izkušnje v povezovanju čez mejo, med drugim tudi Iskro in Kolektor iz Idrije. Idrijska Iskra je že pred desetletjem sklenila pogodbo o dolgoročnem sodelovanju z dansko firmo Danfos, ki je bila potem razširjena še na Gorenje. Danes ugotavljajo, da tako zastavljena kooperacija omogoča našim podjetjem nižji uvoz za 30 milijonov dolarjev.
Gospodarstveniki so ugotovili, da v zadnjem času stagnirajo višje ollike gospodarskega sodelovanja — Delo, Ljubljana.
Trije velikani jugoslovanske elektroindustrije Rade Končar, Energoinvest in Iskra so sklenili s turškim elektrogospodarstvom pogodbo v vrednosti 26,5 milijona dolarjev. S pogodbo je predvideno, da bodo kolektivi dobavili Turčiji opremo za 154 kV in 380 kV daljnovodni sistem. Iskra bo dobavila opremo za zaščito in za prenos podatkov prek daljnovodov, kar vse je rezultat lastnega razvoja. Rade Končar bo izdelal transformatorje, Energoinvest pa stikala. Udeležba Iskre bo znašala 5,4 milijonov dolarjev — Privredni pregled, Beograd.
Zbral in uredil Marjan Kralj
A
j
^ Izlet na Snežnik
Planinsko društvo Iskra bo 4. junija 1983 organiziralo izlet na Snežnik. Dobili se bomo v soboto zjutraj pred Integralom v Šiški in se odpeljali z osebnimi avtomobili do Sviš-čakov, od koder je še dve uri zmerne hoje do vrha.
Vodil bo Drago Čuk.
Prijavite se pri Bredi Jančar, ^572-331, int,: 310.
dranka Rijavec L, Marija Polak L, Dijana Krajnik L, Ksenija Škulj L;
Kapetan moštva je vse doslej bil mojster Anton Preinfalk.
Čeprav v tekmovalni ekipi prvega moštva od vsega začetka ni bilo ustaljenega staleža tako v članski, kot mladinski in ženski vrsti, in je bilo precej fluktuacije, so borbeni igralci in igralke dosegle nekaj lepih uspehov, tako v II. zvezni ligi, kakor tudi na pokalnem turnirju v Pulju.
V II. zvezni ligi, sedaj imenovani medrepubliški ligi Zahod, so bili izidi po posameznih letih naslednji:
1.974: Poreč —11. mesto od 12. (izpad)
1978: Ptuj — 4. mesto od 9.
1979: Neum — 8. mesto od 9.
1980 Bled - 5. od 12.
1981: Poreč — Lanterna — 7. mesto od 11. 1982: Medulin — 5. mesto od 12.
Na turneji Pokal maršala Tita so bili izidi: 1978: Prvak Slovenije med 16. udeleženci Na zveznem turnirju v Pulju 8. mesto od 10. 1979: Prvak Slovenije Na zveznem turnirju 14. mesto od 16.
1980: Tretji v Sloveniji, na zvezni turnir se moštvo ni plasiralo.
1981: Drugi v Sloveniji, na zvezni turnir se moštvo ni plasiralo.
1982: Prvaki Slovenije med dvajsetimi udeleženci. Na zveznem turnirju v Pulju 5. mesto od 16.
Leta 1979 je gostovala olimpijska reprezentanca Tunizije. Rezultat prvega kroga je bil 3:3, drugega 2 1/2:3 1/2 za Tunis.
Skoraj vsako leto smo odigravali člansko prvenstvo šahovskega društva Iskre. Prvaki so postali 1974. Darko Steiner. 1976. Marjan Slak, 1979. Jože K ere c, 1980. Jože Pa-pier, 1981. Darko Steiner, 1982. Bogdan Podlesnik.
Žensko prvenstvo društva je 1979. leta osvojila Nevenka Golc, leta 1983 pa Joži Hribar.
Društvo samo pa se ne zavzemna samo za trenutne tekmovalne uspehe, pač pa si je zastavilo tudi druge strateške naloge. Ena izmed važnih nalog jebila otvoritev šahovske šole, ki jo je vpeljal leta 1981 naš član, mednarodni mojster Iztok Jelen. To je bil za šahovsko društvo dolgoletni sen, ki se je lahko uresničil le s pridobitvijo ločenega društvenega prostora v šahovskem domu.
Trener poučuje pionirje v Šahovski šoli, ki traja tri leta, trenira mladince in se posveča po individualni metodi članski in ženski ekipi. Društvo meni, da lahko prav Jelenova šola doseže kvaliteten premik pri načinu učenja šaha in vzgajanja mladega igralca.
Pedagoške metode pouka šaha so danes v svetu že znane in društvu je uspelo, da prek trenerja predaja to znanje vsakomur, ki ga hoče izpopolniti v tej smeri. S takšnim dolgoročnim prijemom si društvo ojjeta, da bo dajalo mlajšim igralcem možnost, da prek šole posredujejo toliko solidnega znanja, da se pozneje sam igralec lahko izpolnjuje naprej, medtem ko lahko izkušene šahiste vodi prek magične meje mojstrskega kandidata, do znanja in naziva mojstra. Od tam naprej pa so vrata odprta le marljivim in nadarjenim igralcem, ki se vzgajajo običajno sami po individualni metodi, zato slednja stopnja že presega možnosti in ambicije društva.
Drugi pritok igralcev s solidnim znanjem pa si društvo obeta od obnovitve mestne Parmove šole, ki je vzgajala igralce iz širšega mestnega območja, in ki je pokazala lepe uspehe, saj je vzgojila-lepo število mojstrskih kandidatov in prav v zadnjem času tri mojstre Mencingerja, Podlesnika, Šifrerja.
V tem sestavku smo ob 10-letnici obstoja šahovskega društva Iskra skušali prikazati bogato tradicijo šahovske misli v različnih kolektivih Iskre, katere prvi zarodki segajo v dobo pred tridesetimi leti. Iz pozabe smo hoteli oteti marljive sodelavce, sindikalne funkcionarje in vodstvene delavce, ki so s svojim delom in podporo prispevali k širjenju šahovske igre in tako posredno k ustanovitvi Šahovskega društva Iskra, ki se danes prek šahovskih sekcij razrašča v mnoge TOZD.
Zunanji izraz slavja 10-letnice obstoja društva bo prireditev L mednarodnega šahovskega turnirja »Iskra 1983«, kise bo pričel 27. maja in bo trajal do 11. junija 1983. Igralni pristor bo po vsej verjetnosti Šahovski dom, Cankarjeva 1/1 v Ljubljani, igralni čas pa 15,30 do 20,30. Prosti dnevi so predvideni v torek, 31. 5. 1983, v nedeljo, 5. 6. 1983 in v petek, 10. 6. 1983.
Povabljenih je 5 mednarodnih mojstrov, 3 Jugoslovani in 5 domačih igralcev ŠD Iskra, skupno 1* igralcev. Turnir bo približno 5. kategorije po FIDE.
Še nadalje si Š. D. Iskra obeta podporo Iskre in telesnokulturne skupnosti Ljubljane. Brez njiju v preteklosti ne bi mogli kljub trdoživosti šahovskih organizatorjev in privrženosti šahislov uspeti in vztrajati na tej poti.
Zbral: Pavle Sešek
Viri: zapisniki sej, zapiski Franc Božič, Miro Ljubič, Bogdan Brezigar, Vinko Zorman, Olga Štempihar, Anton Preinfalk. po spominu Franc Bojc, Pavle Sešek, po knjigi »Slovenski šah 1972.
SOZD ISKRA Izobraževalni center Ljiitfljana
razpisuje:
temeljni seminar za pripravo opravljanja strokovnega izpita delavcev za delo v zunanjetrgovinskih poslih
v času od 26. 9. do 8. 10. 1983
v Portorožu
Delavci, ki opravljajo posle zunanjetrgovinskega prometa morajo imeti pozako^ o prometu blaga in storitev s tujino ustrezno strokovno izobrazbo in morajo izP0 njevati druge pogoje, ki jih določi Gospodarska zbornica Jugoslavije v sporazum^ gospodarskimi zbornicami republik in avtonomnih pokrajin (Ur.l. SFRJ 9-78). Za®'! lavce, ki so dolžni opraviti strokovni izpit organiziramo kot pripravo za izpit razp>sal' seminar.
Opravljeni strokovni izpit, ki je pogoj za delo v zunanjetrgovinskih poslih, je °b nem tudi POGOJ ZA VPIS V 5. ZUNANJETRGOVINSKO ŠOLO V ISKRI-IZOBRAŽEVALNI PROGRAM:
—	zunanjetrgovinsko poslovanje,
—	zunanjetrgovinski in devizni režim SFRJ,
—	pravni posli v zunanji trgovini,
—	plačilni promet s tujino, mednarodni transport in transportno zavarovanje,
-	carine in carinsko poslovanje,
-	družbeno politične in družbeno ekonomske osnove ureditve SFRJ ter družb6113
zaščita.
ČAS IN KRAJ:
Seminar se bo začel 26. 9. do 8. 10. 1983 v Portorožu.
NOSILEC PROGRAMA:
Gospodarska zbornica Slovenije z izvajalci: VEKŠ, Maribor, Ekonomska fakulte18' Ljubljana in DU Boris Kidrič.
CENA:
Cena seminarja je 6.500 din. Navedeni znesek bodo TOZD in DSSS vplačale na na" slov Gospodarske zbornice, na podlagi podpisane prijavnice kandidata. Plačilo p611 zionskih in potnih stroškov uveljavljajo kandidati v svoji organizaciji.
Cena za opravljanje strokovnega izpita znaša 1.800 din.
PRIJAVE:
Prijavnice naročite na telefon 061 222—212, oz. v Izobraževalnem centru SOZD Iskra, Ljubljana, Trg revolucije 3-XI in izpolnjene vrnite na isti naslov, najkasneje d 15. 6. 1983. Kasnejših prijav v nobenem primeru ne bomo mogli sprejeti.
^Asi
N,
P
(
Slov
:8až

V
«>;
^'cal
S
%g
S
>j
KI
tonUsp
?
ta
M
bičn,
loži
SOZD ISKRA Izobraževalni center Ljubljana
razpisuje
posebno obliko pospešenega izobraževanja za izpopolnjevanje strokovne izobrazb6 po programu:
5. zunanjetrgovinska šola v Iskri
V času od 1. 2. — 26. 4. 1984
Pospešeno strokovno izpopolnjevanje je namenjeno delavcem, ki jih lskra ismerja na odgovornejša dela in naloge na področju mednarodnega poslovanja Iskre'
VSEBINA:
Program je sestavljen iz izbranih splošnih in posebnih tem, ki celovito pokrivajo P0-dročje mednarodnega ekonomskega poslovanja organizacije združenega dela. Nova specifična in interdisciplinarna znanja, ki jih terja zunanjetrgovinsko poslovanje kkre in mednarodno okolje izhajajo iz teoretičnih osnov in so močno naravnana na a tualna vprašanja družbeno-ekonomske in poslovne prakse s končnim poudarkom1,8 Iskrini problematiki mednarodnega poslovanja.
POGOJI ZA VPIS:
Za vpis v program strokovnega izpopolnjevanja se lahko prijavi vsak, ki izpolnjuj* naslednje pogoje:
—	je zaposlen v Iskri vsaj 2 leti,
—	ima dokončano višjo ali visoko šolo tehnične, ekonomske, pravne ali izjetnod1 tudi druge smeri,
— obvlada aktivno enega od svetovnih jezikov,
—	je star (praviloma) do 35 let.
Kandidati, ki niso oproščeni opravljanja posebnega strokovnega izpita za delo P11 zunanjetrgovinskih poslih, morajo ta izpit, ki je eden od pogojev za ZT registracij0’ opraviti do pričetka »5. Zunanjetrgovinske šole v Iskri«.
Temeljni seminar za zunanjetrgovinsko poslovanje, oz. za pripravo kandidatov^8 opravljanje posebnega strokovnega izpita bo od 26. 9. do 8. 10. 1983 v Portorož8’ Izpitni roki v letu 1983 bodo v oktobru in decembru pri izpitni komisiji na Gosp0-darski zbornici Slovenije.
Min
H,
k
n
ih
&
'tor

Nari
\
k
terc
ORGANIZACIJA:
Skupne oblike andragoškega dela bodo organizirane celodnevno 6 dni v tednu-Kandidate opozarjamo, da si prilagodijo obveznosti v zasebnem življenju na nadp°v prečno obremenitev v času šolanja. Obiskovanje šole bo redna delovna obvezn°sl-Udeleženci bodo 3 mesece pred pričetkom šolanja prejeli posebej pripravljeno štu' dijsko gradivo, ki ga bodo morali do pričetka izvajanja programa šole preučiti.
V okviru priprav na šolanje bomo organizirali tudi temeljna predavanja o izt-811* ekonomskih temah za slušatelje s tehnično predizobrazbo in izbranih elektrotehnišk|fl temah za slušatelje z netehniško predizobrazbo.
Udeleženci, ki bodo vse obveznosti iz programa uspešno opravili, bodo prejeli sph' čevalo o uspešno končanem šolanju in bodo imeli prednost pri razporejanju na z8 htevnejša in odgovornejša dela in naloge v zunanjetrgovinski dejavnosti Iskre.
NOSILCI PROGRAMA:
Ekonomska fakulteta »Borisa Kidriča«, Ljubljana, SOZD Iskra, Izobraževalni center, Ljubljana
VODJA PROGRAMA: mag. Mitja Tavčar, dipl. inž.
STROKOVNI KOORDINATOR PROGRAMA: dr. Ferdinand Trošt
ČAS IN KRAJ:
S programom strokovnega izpopolnjevanja bomo pričeli L 2. 1984 ob 8. v hotek1
TRANSTURIST, Škofja Loka. Žaključek programa šolanja predvidevamo 26-1984 ob 14.
PRIJAVE:
Izpolnjene prijavnice z dokazili o izobrazbi in opisom dosedanjih delovnih izkuš6ll|
,i Trv/rv	rvccc____________:i.	; J , r
naj TOZD oziroma DSSS pošljejo najkasneje do 15. 9. 1983" na naslov: ISKRA, Izobraževalni center, Ljubljapa, Trg revolucije 3/XL Posebej prosimo,-da upoštevate razpisni rok, ker bomo pričeli s pripravami kand1 datov za šolanje že v mesecu septembru 1983 (ZT registracija, dopolnilni tečaji tuj'n jezikov, temeljna predavanja pred pričetkom ZT šole).
Podrobnejše informacije o vpisnih pogojih, organizaciji, izvedbi in vsebini pr°' grama lahko dobite na tel. št.: 061/222-212.




,k8e
ku;
Sc
N,