St. 10. V Gorici, 4. marca 1887, „SoCa" izhaja vsak petek In relja prt po§tt prejemawi ali v Gorici na dor* poSfljana: V8p l«to ..... f. 4.40 p,>! seta .....,, t».20 Cctvrt l*»ta . . . . ,,1.10 Pri ozokmiIjU isi tako tudi pri ,,jw- # tinicah" se piaiSu,/* zu navadno tristop- mr »r»to: 8 kr. Le se tiska l krat «:;:::: ::»:: L» rtfr Irfce pa prostoni Posamez..o Stevilke se dobivajo po 8 kr. v tol:«karnicah ? gosposki ulicl 1'i'xn ..ireb Won", na atarera trgu i«; v n«nski ulici ter ˇ Trstu, via Ca« n.»j i^j n:i,| so lilagovoljiio pogiljajo • .¦ iliiihau „SfHt'" vGorici Via Morcato It, I,, n:iroi"ni»ai pa opr.tvmStvn „Sft5o'* Via delta Croce ai.^;ir.---------------- Knkopisi sp up vrafcajo; dopisi naj -« liljifjovoijiKi iV.uiliiiji'jo, — Dolnlium in drujtini iippri'tiin&irini hp nnroPnhta Mr 4a, akouc oi;1iim' pri opiftvuiatvu, Opwarjamo slavno ob&nstvo na Krjavrcvo besedo, katere vzporcd smo prineslt mcd do-maLimi vestmi v dana&nji stcvijki. Vstopnicc dobiva se od (lanes naprcj tudi pri cuvaji go-rlike Citalnicc. Jezikovna ravnopravaost v Primorji za vlad© grofa Taaffeja. Od lota I860, ko tmo bill potoleoni pri Km* Ijevem Grade i in amo zgubili vkljub zmagi pri Visu in pri KuStoci lepo Beneeijo, m katero j© Avatrija potrolila milijono goldinarjev in tiaofia Jjudij, ni bilo v Avitriji vlade, ki bi bila m bojn© nameiio toliko zahtevala in dobila kolikor aodanja vlada grofa Taaffeja. Pri njonein naitopu bil jej jo glavni namen, dobiti dovoljenjo io aredatva za pot ? Boino; posmojo pa prva akrb, da bi ae okropila driavna bojna moi sedanja viina driavntga ibora dovolila jej j« vao br«z ugovora, km m jo nadejala, da m iavrii oni program ?av«opravuoat», ki se j« proglalal prva la-ta — po praviet all po krivorn, kdo v6 — kot pro-grain koniorvaiivoi! dunajake vlad©. V inalih lotih ohladil© m »# vrot;© nado v vaoj Avstriji te dandanos ni nikogar, ki n© bi Y©delt da gled© naroduo iu je« zikovno ravnr>pravit"»ti tmo v Primorji ?eliko na atabiotn nego m fiaia nadlibetalnega in centraliitnoga Scbmiriiogtt, ki jo i«dai pravifino tikaze glod^ rabo Ijudike^a jtsika v dizavnih uradiii. Kako m godi Sloveneem na Qorilkem r jezikovnem oziru v pali* tidtiili ttradifa, iridi ae iz odgovora, ki ga jo dobil M8tov#n»kl jes* v Brdth na oao peticijo radi poll-fciSno tmdelitm Brd, katero smo zadnjic ptiobdili v BSo6i*. Odgovor glasi se tako lo : N.2131. An den Voretand des ka*b. polit. Ve-reines tSIovenski je2* in Bigliana. Zafolge hohen Sratthalterei Erlasacs vom 29. Jaoner 1887 Zl. 1484 wird der lob). Voretand in die Kenntttisi? geselzt, dass das beim hoben k. k. Mini-sterium its Innern untnittdtbar eitigebraebto Gesuch um Ausachcidung dor Gemeindeti Bigliana, Mcdana und Bologna ana dem polit. Bezirko &«di-Bca and Zawebung tum polit. Boarke Gorz, zur Bin- loituug dor Durcliftthrung dor g(nviin8«hton Mamrfgd c in on AiiUhh nicht biotnt, nachdom di« wirklicli bofltohondon VorbiiUnisHo, woli'hnn dio gn-gobono Daratollung der xur Jtogrftndung tim gontolb ton JiegtihrciiB angofaiirton llniHtilndo nir.lit nntNprhdit, oino derurtigi*, mit oinsHnu'idoiidon ("onH«»ipi«n/,«n aucli flkr dio ltovlit^pilogo ..und fttr dm linan/jollo Admini-afcration vorbundono Andorung dor Landtiimiutkoilung nicht zulaHHon, K. k. Bezirkshttiiptmannsijlittft, Oradi»ca 7. Fe-bruar 1887. Dor k. k. Stattb. Itatb: MTintachgau. Po uftfie bi io roklo, da prolnja jo odbita, ker viiokt c. k. vlada ni uvidola potrebe, da bi io pro-menilo sedanjo raojo okrajuih glavanti? na Oo-riikem, kw raxmero bo niio pokaxale po Viorn tak«», kakor so bilo oznafiona v omonjtni proinji. Jexikovuo ravnopravnoit v dr^»viub lodi^ib, opisujo nam BSluvonikoga jessa" v Brdib t l'fiTlUIJA do viiokoga c. k. minintantva pravoiodja, da bi m ustanoviia v iirdih o, k. okrajna todnija mi briiko iupanijo, ki io luko lo glaji: Viuoko v, k. iniuiiitemtvi) bra?oiod|ft! Dno 13. julya 188IJ. uiocilo je bilo kat, polit, drutftvo „Slo-vonnki joz v Brdili" (v pokneioni groHji gorilko*gra-diiAaaaki) pri viaokem »;. kr. ministowtvii proinjo m uitanovitov novo nlov«iiiko o. k. okrajn« »oduij« v Bidib iu »icor m iupanijo (obdluo): Biljiuia, Medana, Doleaja bo ikupuim llovilotn dufi 4047, ki naj bi m odcopib od c. k. okrajue aodnije v Kormfnu, pa tudi za 2upanije St. Martht-KviSko in &t Florijan so bkup. iiitu itevilom duS OUuO, ki naj bi so odcpile od o. k. mostno«pooblal5ano in okrajae sodaijo v Gorioi; toda bila jo ta dobro utcmoljena proloja valed nou-goduih uradoih porafiit % odlokom visokega c. k. mi-msterstva pravoaodja z due 7. junija 1883 It. 8950 odbita, kakor spricuje dopia c. k. okrajne sodaije v Korminu z d»e 20. juaija 1883 St. 30|Pr. v prilogi A. In ta neug \?na reaitov paoSnjo bila je naznanjena tloveuaki stranki (k'.fc. polit. narodnemu druStva ftSlo-venaki jezu) r ptu na jeziku, ki so z jozikom v pro-inji no ujema, V !<>d toga duti so ponizno podpiaani dmitveni odbor priailjenoga, izraziti viaokemu c. kr. miniaterttvu avoje ulaljonje, kor se jo tako potrobna okrajna aodnija m imonovano obdine r Brdih odpo* LISTEK. Crtica iz zivijenja Frana Erjavca. Repentabor, IT. febraarja 188T. Kepozabni goap. prof. ErjaTeo po5astil me fe dirakrat % oaebnim pobodom. Bilo je menda v jeaen-akej dobi 1. 1875» ko neki Ye6er pride goapod v plaid zavit okolo pled pred zupnisko bisO v Bodiku. ter na teliko radost iapoikow po?ef da je on prof Erja-vee. Se ve dolgo ? noc se poraenkovata, ko ae pred mkoli ni»ta videla, na krat dobra prijatelja, o mau-aiSem, poaebno o veltkem napredovanji alovensko knjiletnoeti. Oko lrja?de?o ae je ˇ solzah avetilo, ko je, aicer bladAnt pripovedoral, kako je bilo ie trdo s sloYeoiffino za njega mladih dnl, in koliko se je atovstvene Iodine preotalo. Bruzega dne koj po sv. maiif — tadi goap, profeaor je bil ˇ cerkvi vea 6aa mad maio — ae napotim v ^brkinake goreK. I) Cu-dil seal se bistrema ocean naravosiovca, da je brez ocali vsako najmanjao zanimivo zivalico ali raatlinico nenaradno hitro zapazil. Premetovala in preobradaia ava kamenje pri stezah t hribu, kajti pcglaviti namen potovanja bil mu je taeaa, da podrobno apoznava mehkuice (moliuske) po vaem Primorakem. Pol-zem gode vlazne ipilje in z mabom obrastene polane pod skalami in okolj atarikastih debel in trohlih pa-robkov drevesDih. Plod avojega preiakovanja je a6eni prof, priob-iil t razpravi o polzih t pokneleni grofiji goriSki v jpro|iramu c k. viijo realko y Gorici z» leto 16772). | V tej zauimiYej knjilici pravi prof. Erjavee mod j drugim: nDieaea Liindchen nun babe ich wiihrond 1 der aecha Jahro meiner Thlitigkeit ala Lelirer an der 1 GSrzer Bealscbule nach alien Uichtuogen begangon, ; babe den Matajui*3) (1838 M. — 5186'), Stol > (circa 1580 M. — 5000'), P r e a t re lj o n i k (2375 M.«- I 7515'), M an gar t (2675 M. = 8462'), Krn 2242 M.-» • 7095'), Lemei (circa 204 M. e? 6500'), Veliki { Bo gat in (1990 M. — 6327') Kolk (2082 M. — 6588'), C r n a prat (1842 M. — 5830') P o r e z e n (1628 M. — 5^50'), Goljak (1517 M. — 4800'), Mmvec (1404 M. — 4440 ), Zeloni roT» (1300M. — 4112), ModrasoYec (1302M.— 4122') — andere Hohen minorura gentium niclit gercchoet — einige auch zu wiederholten Malen bestiogen.und durfte ea in der Proving kaum «iua Ge-meinde geben, deren Arealo ioh aufmei« non Kreuz-und Querziigon nicht betre-t e n n a 11 e. Meiae Aufmerkaamkeit auf dii»sen Wan-derungen war in erster Linie auf Die W e i c h-t b i e r e gerichtet nnd liess ich mir vorzugsweiae die Erforschung der geographischen Verthoilung der B i n • neinolluaken angelegon sein". (To delelico pre* hodil som v aeatletni dobi avojega uditeljakega delo-vanja na goriaki realki na vao atrani; atopil aem na Matajur....... Modrasovec — da ne gOYorim o druzih nizjih htibih — na nekatere tudi opetovano, in te2ko dobi ae v dezeii obSina, po katere avetu ne bi bil hodil na a ojih po-tovanjih. Opazoval aem na teh potoYr.jth < pr-Yi Yrsti mehku^ce in akuial poaebno apoznati nji-hovo zemljepiano ?azdiliteY). Iz toh podatkoY je to-rej razyiduo, da je prof, Egarcu glavjii emotor bil vi'dala, in to na tnk naoiii. Ker nam niao naxnanjoni r.i/lnj»i, ki ho viHoko <\ k, miuUtoratvo k tpj odpovodi nagnili, mialiino, da an jo to zgodilo YHldd nonffodnih uradnih poroiMI, in zinul toga mommo povdnrjati, dii, ji» nnproRnna aodnija lo roa potrobna, no lo iz po-litii'iiogti in matwljaluoga, amp.tk tudi iz narodnoga in moruiuoga ohzini, Politii'iut zndiniti pod ono o. k. okrajno glavar-atvo v (iorii'.i vao zgoraj imonovano obfiino, to tirja kotiat Ijudntva iu AvHtrijo, kakor an to dokazujo v poaobni proinji na via, o. k, miiiistCMtvo notranjili zmlcv, Mavudiue ohvhw io illno obllrni in obiogajo na dilofi okrog raitroiono vnni, katirlh Y#5ina Imajo po 2 do 3 uro hoda do o, k, okrajnili lodnlj v Korminu in v Gorici; nokatora imajo oold 4 uradnljiiYO, kar jo ia iz zomljovida razvidno, Nailodkl takih diljav m m ubogo Ijwdatvo v Brdih pronbfiutljivi, kor ono potnti mnogo 5asa in danara, do ho6o pri lodnijah pravloo iikfttl. Vallka jo matoMjalna Ikocla, Vrh tpga godi it ilovonaklm itMnkam tth ob« in volika krivioa v nnroduom in moralnom ob/,lru. ker io raid pri oboh lodnijah v Korminu in v Qorlot ikoro tamo italijainki jozik ca uradoYanjft, 1% ilovtn-«ki ao Y«dno odbiva. C*»lo nalomu drultvu, ki j« ilovomka wtranka wpor omlaentiiima, poilftl io jo od-lok, kakor kato priloga A, v tujom joiiku. Pri oboh o. k. okrajuih aodnijah v Gorioi In v Korminu dolajo ae aodbo za alovonako atranko v I-talijanikom joziku, tudi v aumnridnili in nuilotnih ?a-devah. Hiti vabila, a katorimi ao vabijo aloYonako atranko k obnivimvum, niao tiikaua v alovoiukem, ampak y itsilijanakom joziku. So veoja krivica dela ae aloYeaakim pri(am. Iz-pragevanjo pn*6 vrSi ae mnogokrat od atrani neve86ih uiadnikov y zel6 popagonenem joziku, katerega alo-venako atranko te^ko razumejo. Zipianiki (piotokoli) aloveuakih p?i6 pliojo ao pri obeh c. k. okrajnili sod-nijab vedno v ptujem italijanakem joziku, da ai prifie niao zrao^uo drugoga razon avojega matorinoga jezika. Prigodilo ao jo eel6 1. 1885, da jo bil ailjon noki BloYonec pri c. k. okrajni aodniji y Korminu v p tujom, i t a I i j a n a k o m j o z i k u p r i a oga f!, katerega ni 6iato nid anal. To BYeto opravilo zaSolo ia jo aicer rosno, toda konSalo •© jo so amobom, k©r proiskovanje mchku/,cov (poli@Y) po Primorakom, in zraYen tega Ie ucenjake atrokoYnjako ranimajoooga raziakovanja, je alovenski piaatelj Erjaveo nabi-ral Yaakovratnega gradiva za aloYooako koji^OYnoat iz uat iatega naroda. Vednti imel je aaboj avojo biljezko, v ktoro jo vpiaal Ysako manje znano beaedo,ali izrek, pregovor, §ego, navado ltd. A utegnilo ao mu je pripetiti §o marsikje drugod kakor v Berkinih, ko ava ala po vi-ainah v ravnem vrhu lakraj „Artviz* 4). Tu jo paeei ovdar, in ko greva tnimo, bi goap. Erjavec rad poiz-Yedel po imenih ovac; za tega delj potegne iz zepa biljezno knjizico, ae vaede onde na trato in re6e: „05e, boate pa povodal. kakina imena dajeta ovcara!" Mialil je blagi profeaor, da bode ovcar kar zaporedo-ma pravil: «mura, boljuia, siva, akaba, koijoa, roika, Sara, pika itd.a, a niti boaode ni bilo iz njegovih uat. Ko ga nagovarjava: „Povejte nu kaj 1" rede : »Jwz neaetn gospodar! Naj gredi y vaa, pa bodo tam zvedlil" Ni bilo mod nio od njega poizvedeti. Neje-voljea vatane goap. profeaor, in dalje korafcava y Art-vize. Zveder, ko aem priSel domov, ao 2e pravili po vaai, da ava z gosp. profeaorjem, botela apopisavat* blagb po Artvizab. Tod pa in po Krasu Bpopiaavat" jo kakor „zarubititt za zaatano davke. Oni ovSar je brzkono mislil, da goap. profeiorje nbiri6" iz Se^ane in da je pri§el .popiaat" ovce. Ubogo ljudatvo, ki ae ,vyi vsake goapoako auknje. Okoli cerkvico av. Socerba na Artvi2ah ava z goap. profoaorjem atikala po polgkih pri zidovji y gm§6i in okoli alarinakih lip. Neke nclausilia1' ava tam dobila, kar g. prof, omenja v gor navedenej kaji^ici na atr, 45; 9Bej Brtviie (Artvize) mfai prifca, »to*»Bka ni bila zmozna izgoYarjati prisege za sodnikTraT v italijanskem jeziku. Alinitakopo-stopanje p roti p ostavno? SIoYenskim pricam morale bi se nai^o-'i <-ln-venska prisega t praYilneni jeaikn ia ˇ istera jeaiku raorali bi m pisati doticni zapisoiki, kakor sahtoTaifc patent od 1. roaja 1781, katerega je eesar Jeief H. predlOOleti iadal; kajti §.1^ seglwi: ,Iweki (pn«) morajo biti koiikor mogoce z njih besedami xapiaam, ter se morajo dad Ysekej priSi po dokoneanem za-piiniku brati alipa jim jih mora kedo prebrati, da jih poteni podpisajo. — Co bi katera prica hoieia med branjem svoj izrek spremeaiti ali ma kaj dodati, mo^ ralo biMtont kowa enako a njegovuni besedami vpUati", I Pr»Y eoako skaanje postaYa ed doe 28. maja 1873, H. 119 dri, aak, t f§ 163, 198, 104 105. Spred popiaano poatopenje naiih aodoij pa ni lepro-tipottavoo, ampak tudi nemoraluo, ker daje povod krivemu ptieeYanja ia krifim prisegam a Y*emi na-•ledki, Na podUfi takih prtoanj delaj© ae lahfco kriiicne «odbe, ki tal^o eat prara (Rechtsgrftthl) in jemljejo aarodtt aaapanje y praricnost Yl*dnih owb, — AH ni tore] potrabna aloYenska okrajoa aodnija y Brdih? ^___________, (Konec pride.) PotreaL Na pepalnico ajutraj okolo 6. ute bil je na I-taHjantkem ia nekaj tadi aa FraacMkem Yolik po-tret, ki je pouaroSil innogo akode na premoienji m usmrtil bliau 1000 Ijudij. Po potreitt aadeta je go-renja Italija in juinc Franeoako; hudo prizadeta a© otobito meat* y Iteliji: Verona, Milan, Turin, prod vaemi pa Geneva, Savooa in okolica; y Franciji pa: Niea, Kan (Cannea), Talon, Marsilja. Niraes, Avinjon, Valence, thenoble, Ajacio itd. Strait, ki je zavladal po oanaftenih pokrajtnah Ysled potrcsa, je nepopislji*. Ako le titai t razltf n:h liatib poro&la a tern atnsnem dogodku, jeiili se ti boda laaje. Toda kaka razlika jr wed popMom in rranicof Tako se je pisato uekemu Pari&ema listuotej sadevi is Nice sledede; Pet minnfe prod 6. uro po-u*ro6il je ttraSanski »«neL, da ao se poilopja v naSem me«ta itresla, Nekatera poilopja »o popolnem laz-ruiiina, rtrehe so ae udrle, vte nebo bi!» jo trideti v ogaji; in to je pouiroclto tak atrab, da ae n,: da po-pisati. Ljuditvo je poskakalo \z postelj in — le za silo obleeeno — abeialo na ulice, od icT pa na pro* sto. V vili NaU relila j» poiarna braniba pet oseb skozi okno, ker je bito poslopje tako poikodovano, da jib ni bilo drugaca resiti. Gi-ofiojo Bardi so roorali pripeljati v bolnico, ker so je streha udrla in jo moLuo ranila; noko voiiiteljico mestne Sole so pa mrtto 12-vlekli iz razvalin, pouzrofienih pa potresu. Ob 8. nri in pol ponovil se je potres, pa ni bil tako hud ko prvi, vander je pomnoiil strah in ttepet, ia nikdo si ni upal v svoje atanovaoje. Na proatem si jc napra-rilo Jjudstvo satore, v katerih sedaj bira. Nad 2000 Rusov, AogleJer ia Amerikaacer bira pod milim ae-bom. Yse prodajaloice to zaprte in vojaki stoje pred atanovanji tor straSijo, da no bi kdo kaj nkral. Zvo-nik sv. Argustina se je zrnsil, are so se ustavile, a icorje bilo je mirno. Nad 15.000 ptujcer zapustilo je Nioo. Jednaka poroLi!a dosla so francoskim listom (udi iz Mentone, kjer so poslopja med reko,Karer in Bongo najve^ frpela. Na vseh hi§ah nasia'e so teliko razpoke, dimoiki so se prekncoili ter poazrofiili mno-go skode in nesred, kosarna je po vsem razdrta, poslopje, y katereai je bil telegraf, je uni^eno; bolnike so odpeljali na moxske obalL Ob 6. uri in cefcrt ae je petrea ponofiT, zidovi pneeli so moTic roSti &, ˇae je npHo, yse be&Io. Ob 8. nri ba je zadnji an-aec, ptnjd so potem hiteii na kolodyor, da bi odili; tse bif* pod milim nebom, aad 50 Ijndij jeranjenih. Tadi t mestih Mcrsilja, Talon, Aviajon, Kan itd. aastol je rclik strah wted pottesa; poieod ob€a-tilt so po tri snnce, Tender skoda ni tolika, kakor ˇ meitih prej hnenoTaoih. V Turinn je bil patreaob 6. ari 23 minat, ljul-stro je bezalo na jrosto in oatalo annaj, dasi je bilo 5 stopioj mwza; T?e ore so obstale, acroKon prtceli so sami avon;ti. Jedaako godilo se je po Tsem Pije-montu. NajhnjStf je pa priiadeta Geaor* in njcna o-kolica. Tudi tnkaj je bdblo Ijadstro na proato in je ostalo t aatorib na nvtrskib obalib. Sela, ki leie p.oti tahodu, so najbolj U^h T raai Soli se akera vse biie potato, ˇ Dijan m irinii hi nobene bile n»poako-doTanu, do #00 rortfib ui ruuj aih so povlekti ie do sedaj ix rair.ilin. V neb h»i so le pteoali, a potres je hiso razrusO in f*e ^.lo^lcc is pvebvalce zasnl; do sedaj niso fiej nobeiu^i nmu V Bojaidti bill w Uu.lje p"i masi, cerker se je podrh in nad 300 Ijadij iasuIa. V ob&ai Ba«ioi je vseh 400 pwbifalceT mrt-vili- Tudi t &»ici cub so se potce*i, Tender niso bsli tako siloviti. Znani ufienjuk Falb, ki se pe&i najbolj ateorijo potresoT pcorokuje Se novih potresoT t dan 9. in 24. katero je Tsem dopalo, zlaati je ustrezal pevovodjia Tencek narodnih pe3em. Ejer se sliSi petja glas, hi* fro mine Las, dasi bil bi mraz. Na vrsto je prisla tombola, Uvod ji je naredil g. A. Z. s kiatkim go-Torom, t kterem je omenjal crao Tojsko naio in so-Traino; tej primerjal je tombolo, ki ima v kartelah nam soTraine Tojne kore, oddelke in tSete, terpripo-roLal pazljtTost in srSaost pri unicevanji 5rnih Tojnih let (stevilk). Boj trajal je dolgo, & bil je kratko-easen. Po koneaui tombolt govoril je prcdaednik o za-slogah ranj. 5. Frana Erjavca ter priporocal darova* nje aa njegoT spomeoik, Pobiral j& g. J.^J. inrnabral 10 gl. 77 kr. rVem je govoril g. Fr. Sin. o dijtiki knhinji v Gorici, ki je za Dale dijake in posredno za narol zelo vaina naredba, tor le .enkrat potrkal na Trata ndodarnosti. Pobiral je mladi duhovnik g. It. K, in mbtal 9 gl. 77 kr I'ovim'zm bodo ie oaro* Tali. Oglasil «e je za besedo tadi g. Al. K. in je z n&vaduo stljiYoatjo pripovedoval, kako se je godilo briskemu Slovencu, ki je t Korminaki cerkvi poleg Laba nestrpljtTOi preglasno molil „05o nai". htm im^l jtr velik nos ter je um\\\, da mu Slotenec ope* naia „o cc>nai !* — Bilo jo tudi nokaj napitnic in 3l,ivrif)8ff"'» »trcljanje z ncSkodljivimi petelindkt iz do-maift loirarne. Kone2no so odborniki podpisali adreso driaTnema poslancu dr Poklukarju in tovarisem. Bog im branitelje ravnopravnosti veeh narodovt isirianuchen Grenze beobachtete ich eine efwis ab-weicheade, an Glaasilia ciogulata mahaeade form dec Claasilla melanostoma". (Pri Rrtrizah ob istrski meji opazoval sem neko vrsto Clansilie melancstome, ki se je blizala Glaus lii cingulati). Na naalednjej strani 46. p,i: gClausilia curta." Die typische Form auf deal St. Veitsberge bei Praprotiao und Ponikve, so vie auch ;m Geholz von L i p i c a auf dem Karats. Haufiger ist die tViner gestreifte Varietat commctatae similis A. Schmidt, sie koaraitim Wippaohthale (Ru-bije, Recce, Sempas, Smarije) auf dem Karate.(St. Daniel, Kazlje, Povir, Rodik, Rtvize and Vatovlje) vor.— Nazaj grede iz YatoTljan sva na potu se tn pa tarn kaj poberskala, pa ni5 posebnega nasia, kot naj-navaduise polzke: Pupa frumentum, helix carthusiaoa, pomatias gracilis. — „He! pa mi ne uideS !* in po> leg kolovoza ugleda bistro oko profeaorjevo malega modresiSa. S pal&co mu pritisne glavico ia iz zepi izvede kositatjero skatljico ia hoces noces wcoluber austrJ»»cu8a je moral lepo zviti se v profesorjevi skat-ijic;, kamor ga je vtaknil in dobro zaprl. §e bi bil okoli 8ten, pecin, zlebov in potokov v Skofeljsfei, vremski, skocijanski okolici kaj pregledovat, pa mu-dilo se je g. prufesorja, da ne zamudi postnega 2e-Iezni5uega vlaka, in hitel je na OWaiko postajo. Srdno poslovivSemu se od njega mi je obljubil, da mt bo Se kaj pisal, ia ako bi zelel kakega pojasnjenja v oara-voslovkih stvareb, da mi vedno z ycaeljem nstreie. (Jeetital sem pozueje g. nrvfesorja, ko je oodU Dopisi. fZ Brd, 19. februaeja. — GoTorilo se je te dni samo 0 mrazu nenavadno strnpenem in o pretresajftfti burji, ki je strehe odkrirala in mnogo skode naredila. Dne 17. t. m. upadli so termometri ali toploraeri 4 do 6 stopinj R. pod ni6!o. To j& za naiie, od lalkf ga solnca ogrevane krajc rec cudo valik upad. Kljub iemu hudemu mrazu imel je ffSI«Ten*ki jez* napoTedauo zabavno juzin^. Doslo je gostov v< 6 kot ifini, ttfdn potoziti morain, da je nekfcere obljub' Ijene «rozico, p'wane in be)e% m&Sk^ in lemkef „u-zela ziina, mruz4. Pae soverna sap.i ni za na*. V»led tega sta tudi dva veseltcna ffvlaka4 zakasnifa, in mo* glo se je zaceti Se lo ob 3, torej po napovedani uri; a zabaTa je vender bila, Tri zacetku juzittc pozdtavt predsednik druitro ter goyori o slicuosti med felesnim mdruitYenim ziv-Ije.-.jem. Kakor teleenira ndom dohaja mob in zdrarljc iz vedno delujoSaga .lobrega sre liS&i, katererau je ime zelodec, tako dobivajo tudi posainezni, raztroierti ro-doljubi od piiduo deluj/n^ega drustva mocr tofazbo in srfinoat. Zato so druitva sploh potrebna in „Stov. jez" poaebno 5 toda dvrstost sr^di55a odvtsna je od zdravth, dobrih udovy ki sred.Sfa zt?e2 douaSajo. — Drugi go-Yornik g. J. C. je opisal z razves^Iujccim humorjem kiparsko delo v neki samotni cerkvici ortkraj iraenitne reke Nadize ter onienil Ludae moIivceT kitudipono^i ostajajo y cerkvici. TretjiS govoril je predsednik o debati in glasovauji drLavnih posisneev y podods«ku uagodbinega odbora glede napisov na bodo&h ban-kovcih, ter je predlagal, aaj se jioi izrece priznauje j ia omenjal je tudi zasluge dr. Riegerja in tovanler ter je koncal z napitaico na probuditrije ce&kega naroda. — Cetrti gocornik, g. Hr. V., si je uze! za predmet Saljivega govora 9bozjo kapljico^, katerej pravijo od starouavn.h casov vino. Poina zdravegii humorja in poducnih poprav je ta dolga razprava ter vredna, da jo objavi „Juri s puso". — Med govori se je glasilo lepo petje Kozanskih peveev pod vodstvem g. H. V.. glas, da pride v Zagreb na tseuLili§5e, a oi hotel sprejeti profeaure nekaj zaradi druitnskih raztaer, ker mu je slovenska Gorica Teliko bolj ugajala nego hr-vaski Zagreb, nckaj pa tudr, ker je pozoajoL od pred vseuciliscne pretesne prostore in preskronma znanst-vena sredstva, mi&lil, da bi Yzvisene ideje, katero jc imel o vaznoeti caravosloYskih ved, ae mogel aikukor povoljno ovrsevati. Saj takd mi je pravil, ko me je koncem septembra 1880 i. zadojikrat obiskal na Rep-njem Tabora. Pr&JBnja piama so se po moji nepazljivosti potz-gnbila, samo ge dve dopisaici iz 1. 1879 sem nasei, ter Vam jih postal, da iz njih razvidite, kako nara-YosIovBko natanSuo je blagi pokojuik poizvedaval ne le o posamicaih imenih krajev, rastlin, 2ivali itd. nego tudi o naglasu in sklaojanji istih besed. V zapnSiini pokojmka utegtie biti mnogo z.tni-mivih pisem iz korespoufence obsirne z raziiimi za-vodi, prijaielji, zoanci, u^enjaki itd. Kdor hoce po-polno stiko, aatancen zivotopia prof. Erjavca priobdtti, moral bi se Te, vae ali saj veiino njegovih do|usov po Yseboosti poznavati. Zanimive so tadi take wepi-zode* iz njegovih potov 0 jesenskth po2ttoicahT ka-kerSne sem gore navedel. G. vikar A. Znidarcle' je nedavno v ,So6iu nekaj enacega priobctl. G. Simon Gregor&c, pesiiik, s kateiim sta bila velika prtjate-ljs. bi nam znal se matsikaj povedati, o „mozaK ki bil jo npOBteDJak", au2enjakK, domu flsteber kiepak", ; ia ki, da si je uw\ Tender le iXiiin L??! bode te- \z Gorenje Trebuie, 17. fob. - (NeareLna smrt — svarilo iivim I) Banes je kazal pri nas to* plomcr 9 stopinj mraza (ft), Priila Pta le dva otroka t io!o. Ravno sem jih priSel podueevati, ko prihiti pol are oddaljeni cerkveoik ter ves bled port;, da Wi\ blizu m >8tica v vodi mrtva zmtu. Mo/, je ob enem mrliski oglednik. Kot duhovnik in ebetnski tajnik (zupati jo dobro uro od eerkvo) moral sem iti pogtedat. IVideiu do moatida po opotzli, (edeoi poti, Hneg ves okrvavljen in ob poti Yes pomandran I mm montlca y strugi, bolje pri kraji, leli lena na obrazu t vodi, ki jej pokriva vae oblige do uiet. Rokt se stisojenima pestima pred glavo do komolee? v vodi. Zraven nje rtast kemen krviv, Ijuhi na tetnenu po-kriti m ^trjeno krvjo. To, kakor tudi leg „Die malakotogtaehen Verhaltniase der gefQrstetea Hra&cbafe Gorz; imesterr. KUstenlaode, geschildert von Prof. Fr. Erjaree. XVIL Jahreabericht der k. k. Ober-Realschulu ia Gorz I-»7. Telika 8.ka., 8*2 straai. ') ,Matajur* ali BMatajor" recinoma V3i izpelja-jd ondotuimi tovanlt. -Matajar* je posteno sloven-sko iiaeT ki pomfnja sstaro, siro goro*, kajti staroslovensko mat'5r (zategEta-;: matonr — matajiir) ^'e: senex, starec. Saj je tadi Balkan = stars gora. In na Sricarskem je: Matter-horn Qw at or-rag); tam pri Kozini hrib: Matorug. Ka Ma-tajori je neki vrit: Baba; ^mator" in sbabatt gresta skap. •*) Bttize - Artmzc, je vas stojeca na bribu: Er-to. - Btn, nad Brezorico v Istriji. Da utegne pomenjati: rt vi-4ji poleg „maujegA rta*; kazejo stare listine kjer se imenuje kraj: wArtfissia* = rtTi5ja. A v cerkvi na „Rt*-iiah" se dasti zraren st. Socerba (St. Servulus) tudi sr. Vid. I2 vseh oko-licnib iupnij so kedaj na sv. Vida dan (14. junija) prihajale procesije na Artviie^ torej bi znalo ims biti prrotno: Bi-vidja^ 5ati na veTiki zyon. Razglasil sem to, ker zaa biti komu. v poduk io v svarilo! Kedor ni trden v glavi in popolnoma trezeo, naj ne nodi sain v temi po nevarnib stezah. To zeno so zvecer poprej moSno nagovarjali, naj gre po vozai ceaii domav in ne po gtezi pri vodi. „Ni hotela posluiati angelja varha v dobrib Ijudeb. So predno je prisla do mostica, ranila fii je roke ob ostrem snegu. Od tod krvavi ssieg. Ko se jej jo izpodrs&ilo cez bveg, ni bila takoj mrtva. pozna se na snega In na pesku. na kameuji v str-mini, kako se je bojevala! Prilezla je bila po skalah skoro do poti, pa je nazaj padla in objjcstala,. kakor imo jo nasli. Mlado, negodno zivenje delilo je ujeno nemUo uscdo. Kateri modrijan mi pa to pojasni t V jutro onega nesrecnega dne je prileten moz v prieo drugih svaril facta, ki je nosil strelivo po rokah, naj se le dobro varuje, nker po mojib ganjak mora piiti nagla snirt*. Oni fant je poncsreceni brat. Slepo naUueje, kaj ne? ___________ Z VipaVSkega, 25. fcbruarja t. !f — Teko5e leto prinaaa nam mnogo zalostnib novie. Skoro, da nam bo verjeti, kar se porokuje o slabih easih, voj-skah io drugih nadlogah. fi^zoe bolezni prfkazujejo bo t raznih krajib naie Vipavske dcline. Okolo Go-rice je davica poropala mnogo otrok; v zgornjej in srednjej Vipavskej se pa toiijo Ijudje o naglih star* tonoantb boleznib Zdaj tu, zdaj tarn oblozi kak de-lavec pri avojem delu na polji, ki je zajutra zdray zapuittf bvojo dtuzino. Zouet se pritneri, da je bit kdo zvecer yeaei y krogu svojih dragib. da se jo tlegel k po&tku, a da ni uSakal jutra. V ajdovtko-krizkoj okolici bi !ahk» naSfcel -nektij taeih Itilostnik slucajev. AH ne v veLjem gtevilu gijajo se dan na dan protuzni slucaji pri ionab porodnicab, Ztlostno, a tender resniSno je, da tsamo v zupniji Sv. Kri/a je umrlo v kratkem Lasu nagle srarti n i porodu pet len, vecinom okolo 30 let starih. Od urn/lib sti dve iz Velikih Zabeij in po jedna iz Mulih Zibolj, iz Krila in s Ceste (na Petrogalov»Li). Mnugo jtdiweih slu-itojev slisati je tudi iz susodnth obnn : AjdovISine, Pianino itd. To jo tmka wntvadna, pnnebna bolwen; kajti zone pormimeo no umirajo vedno koj pri po» rodu, nrnpak le la par dni pozneje. In najveftje hudo je to, da hi priprurti Ijudje ne vedo kako porangati v taki bolezni. Neki zdravnik je b»je rekel, da vzrok tej bolezni je jako tnrzel zrak, ki preiine na telt»u vsako meseno fakmo, vsako iiiico in koilieo. Temu mtam so s'mIiij porodttice izjtostavtjene; pedi v sobah ntmajo, da bi h6 jttu kurile, torej se prehbdt; in ko-neo je njibovomu iivenjn, — Oorjo osamelemu so-progn, katerega je zadela taki uaoda, osobito pa tedaj, kedar ma je biaga zena zapustila za teboj kopico malih otrok I Bog nam pomozi ter nam odvrni to novo Sibol _______ iZ KobOrlda, 2. marca 1SS7. — Dne 1. roar-cija bita je volitov novega ce^tnega odbora za Tol-minski okraj v Toltnitm. Voijeni so biK sledefii od-borniki: Josip Devetak, Japan v Tolminu; Kadenaro, zupan y Bergmji; Kranjec, zupan v Drezeaci; Kuuc, znp&n y Smast-eh; Medvei, iup»a na Livku; BriSar, zupan na Grahovem; Mrak, iupan na Peiinah. 27. voliIcev iz zupantj Koborid. Idersko, Yolle in Sv. Lucija ni volilo; zakaj ne: povem pribodnjio. Obia-lujemo, da se niso volifi moijo, katere si nam, dra* ga w8ocaK, y *vojt zadnji Steviiki uasretovala. Ako Ti je drago, piaali Ti bom>> kaj vpc 0 naiem cestnem odbortt in o teh volttvab. (Le. L'r.) Dakle, gospoda, kateri je izroeen promet v varstvo, pozor! Pozor I da ne pridemo prei ali slei vsi v alano. Politidni razgied* Drzavni zbor se je za nekoliko dnij raz§el, umaknil se je delegacijam, ki v Budimpesti zbo-rujejo. Dr2ava zaliteva novih ^rtev v materijal-nem oziru, da bi bila za ysak slufiaj priprav-Ijena in lii raogla varovati svojo 6aat in korist. Zato zaliteva 52 milijonov gold, kredita, ki se ji je brez ugovora dovolil Vojni minister je de-legacijani pojasnil potrebo za te stroSke; zadeva imatrala se je kot nujoa i» oddala se je po-slaneu Matu§u, da bi 0 nji poroaaL Vse to vrli se pa take na tihom, da ^lovcka neliote spo-minja na tihoto pred ncvihto, Sicer pa se je pies deloma le priM. Iz BukureSta se namrefi poroca, da je v Bolgarskem mestu Siiistriji bruhnila ustaja. Zveze mod Varno, Sumlo in 8o«jo so ustaSi pretrgali. Eidi tega proglasiio se je v raznih podunavskih pokrajinah osebno stanje, Bilistrjjska posadka Iteje nad 3000 mo^, oe se le Varna in Sumla izrefieta proti regentstvn, so mu dnevilteti, Tudi iz vz hodnje Kumelijc dohajajo glasovi, da odpada list za listom sedanjemu regentstvu, kar svodo^i, da se mu bliza konec, NajnovejSt vesti porofiajo, da so je ustanek zaduiil; ali vztrajno, bomo videli. Kale so, da ne tici v Bolgarskih bomatijah najveeja nevarnosfc za evropski rair. Eazmere med Francijo in Nemtljo so le vedno tako na-pete, da se je najboij od te strani bati, da m vname hud polar, feegar nasledki bodo stralni, Ncmcija bi sicer mend a le rada prifiela vojno, a Rusija pravi, da ne bode nikako dopuMala, da bi Francijo popolnem porazila. Potem bi se pa ne spiaaalo, da bi NemJiJa Francijo uapadla, Spomlad bode tudi to pojasnila. Y Eimu so §e vedno v zadregi gled§ novega ministerstva. Depretis se je odloi-no odpo-vcdal, Bobilant noLe nicesa vedcti 0 torn, da bi on ministerstvo sestavi), drugim pa munjka do-vo\j upliva, da bi Italijo roisili sitae krize ter bi novo ministerstvo sestavili. Listi sicer ugibajo 0 tern in onem, da bi bil za to ter da dobi od kralja nalog, naj sestavi novo ministerstvo, a dokler kaj gotovega ne poizvemo, noSenio teh vestij niti beieMti. Sicer pa je hud potres od-ptranil zacasno italijansko pozornost od Masu-vaskih ncusecnostij in ministerske krize. Od druzih drzav bi bilo k vecemu to po-ro^ati, da se vse oboroiujejo 6ez mere Izpotf flSlanega Blata% n. febr. - Pod Cavnom, nad Lokarcem, med Sv. Urbanom in Sv. Tomazem, je svet razrtt in raztrgan. Temu raalo vise, ali na Stomasko stran, so tla moSvima; ve!6 jim vSIano Blato". Vorla tega BlaU odceja se y jarek, ki je pod raztrganim svetora. in pride pri Lokavci kot 96rajscekK na dan. Ta potok je pri naSih Pod-dayencih na glasa. Na zemljisfi, katero Grajscek optakne, trava kmatu usabne. Za to so tudi najbrze — kakor se tu in tarn siiSi — pri zadnji zemljiski cenitvi nase ttavniko primeroma na njih dobroto yeliko vi»e cenili in obdatili, kakor one onkraj Hublja. Od Lokavca in Se bolj od ^Fornale* — to je blizu srediSSe med Lokavcem in Ajdotidino — do drzavne ceste pri Bone-tu je Orajseku potoCina jako plitv8, rekol bi nerazvita. Radi tega raziiva se mn voda ob dezevji, zlasti apomladi in jeseni, po ob* mejnih senozetiii in se naliva celo na drzavno cest?. 20. oktobra 1885 zalepila je voda raostic pri Bonetu ter razlila se cez drzavno cesto, kat- re je razruaila nad 30 metray dolzine; popbvila je polje do Berjarja in promet popolnoma zaprecila in obustavila. Onega due bila je v Kri2i birma. Oni, ki bi morali tje, niso nioglil Neposredno pred omenjeno povodnjijo bila je odpetina pod mosticem dovolj ob-se4na. Sedaj, 17. februarja 188TT je GrajMek snh, ima prav milo voda, in odprtioa pod mostigsm je malo ne zaga^ena. Kaj imamo pricakovati od ptvega bodwega deiefja, kaj U od #lafajne ^070dnjiJ'l Domade in razne vesti. Za Erjavcev spomenik in ustanovo bilo je mzkazanih y 9. Iteviiki wSo5e" 974 gl 28^ kr. Dalje so darovali: Dotjak Jakop, dekan v Komnu, 2 gl.; Alojzij Bratina, dubovni pomodoik Pod Brdom, 2 gl.; Ivan Macher nabral pri rodoljubih v Tratu (imena so bila priobSena v 8EdiaostiK) 33 gl.; Ft • lipid Janez, dekan v Devinu, 2 gl.; Jo dp Kosovol, kaplan v Devinu, i gl.; Doruinik Pies,, posestatk y Devinu, 1 gl.; Pavlica Joaip, dahovnik v Rimu, 2 gl.; Pavlica Josip, posestnik v Rifemborcu 1 gl.; T. Cerin, epoStovatelj ranjkega (pa ne baron) 3 gl.; Jozcf Oodnifi, vikar y Kroabergu, 2 gl.; gospodiSna Jug Marija, nadaditeijiea v Gorici, 1 gl,; dr. Josip vitez Tonkli, drzavni poalaneo, 25 si.; Andrej Skrt, yikar y Kalu, 1 gl.; Leopoldina Kersuik, uSiteljiea y Ajdovicini, 1 gl.; Jakop Setoicar, nadnfiitelj^ y Ajdovldini, 1 gl. j Jakop Logar, Mpnik pri Sv. Kri2i, 5 gl.; Anton vitez Klodi6-S&bladoski, dezelni iolski nadzornik (od vpisanih 24 gl. letosuje odpla^ilo) 12 gl. z opombo, da vrlega mo^a najlep§i spomenik so slavna dela in dobro vzgojeni otroci, katere oaj bi imel odbor v prvi vrsti pred ofimi; dr. Oregor Tu§ar, e. k. profesor v pokoji, 5 gl. ; Andrej Kragelj, pro-fesor y Kofievji nabral je 10 gl., katere so darovali: And. Kragelj 3 f.; Yal. Ambroi, profesor, 2 f.; Anton Treitz, zdravnik, 1 f,; MuSic", davSni pristav, 1 f.; Nace Mrhar, kr6mar y Dolenji vasi pri Eibniei, 1 f.; Matej BeXan, odvetni§ki koncipijont, 1 vf.j Neimenovan 1 f.; — dr. Fr. Skofic, c. k. aodnik y SkoQi Loki, 5 gl; dr. Ant. Arko, zdravnik v Skofji Loki, 3 gld.; Janez LukeMc', 2upnik y Mirnu, I gld.; Jakop Pirih, kaplanvMirnu, 1 gl; dr. J. YoSnjak f y Ljubljani poslal je 29 gl, katere so dali nasledaji gl 50 kr.j J. Bradaska, ravnatelj y pokoji y Grradoi, 2 gl; A. pi Komel, major v p., (II. dar) 1 glj dr. Fr. Ambro2i5 v Ljubljani 2 gl; Dragotin RipSl, zup-nik v Yidmu, 1 gl; J, Ravnikar, ugitelj na Krskera. 50 kr.; — v Tolminu nabra! je dr. StanH 40 gl 40 kr., katere so pla&aii sledeSi darifcelji: Jos. Kr-gelj, dekan, 5 gl; Jos. Devetak, zupan, 5 gl; F. K. 5 gl.; Jos. Ivan6ic\ notar, 5gl; Angel 6argo, ka-plsni, 5 gl.; Ivan Lapanja, z-amljemerec, 3 glf; Ivan bratiua 2 gl; Miha Gabrijel6:3 2 gl; Andrej Vrtoveo l$j}ivbtim Bratinal gl; Anton Devetak^1 gl; Kalol Franc, kontrolor, 1 gl- A. Berlot, kaaeelist I gl; pn zbiralcih cestnega odbom nabral 8 gl 40kr.| Franc Siv.o, ufiitelj v Goriei, 1 gl.; Ignaejf KoVft«a tUMm po«lanec, 10 gl; Koa IyM| Ur»m ,Minft, Kri^raan Joief, e. k, profesorii v Parou, po 2 gl, ykiip0gl; y VoHah nabraljoEwol HvaU 1m gl, katftrrt so darovali; Jolef Golja, topnik, 5 gl; Stefan Kodermao, kaplau, 1 gl; Anton lajgelj, aWj, I gl ; Kwol Hvaia, prediednik Brafnip i^iySh g ll'5 AndrftJ l,odreka, |0patt, 50 kr. 5 Andrej JJrbanela, poieitnik, BO kr.; Jan. MHdirlo 30 kr.; Drag. Hvala 50 kr,; JoM Pitwnic, kmeoW fant, 40 kr.; Joltf BalalW, c. k. finanfinl naditratrainik v pokoji, 20 kr.; Anton lend*, Anton Maligol Ja-kob Dula, Joitif Fortunat, km^kl fontl«, po 20 kr.: Joiet Bait, e. k. fln. itrainik, 40 kr.; Frane Bene-dejoia, khbafat, 40 kr. — Pliiko Karol e. k. del. soda, svitovalec v I4ttbliani, 1 gl Nov! doneiki zoa-No 220 gl 40 kr.; vsl vkup pa 1104 gl 68%, te. Od teh nalolenih j© v Gorliki Jjudskl poioj&niol Vabilo k vellkl beaedl ni korist Erjaveovep ipotnenika in uitanovo duo 6, marca i. I, ob 7. uri y.vot^v y dvorani slovenskogoriikt Citalnioo. Snored: 1, Prolog, bowdi S. GregorfiiSa, govori J. pi, Klein-mayr, 2, Kuntata, uglaibil v ilavo Fr. Rrjavon Anton Ftfnter, molki zbor, ;i Log undo %a kla-vir, it. I, VI in Y11, uglaibil Ant. Dvofiik, fivoto-roSoo, Prim: gdte Jolioa Jeglifi. 4, nl»lavaj, In-dja mojii", uglajbil Kttekon, Itmki ibor • glaio-virom. 5, A n k a, ptl Goraid, diklamuje jdHna Ga-brijela Doljuk-ova, 0, Hlovo, beside I, Gregordica, uglttibil V, S. Yillmr, molki zbor in lamonpev z gla-sovlrom. 7. „Nassftj v planimki rajl*, bwedt S. OregonMa, uglaibil Anton Niived, mofcani abor< 8, Koneertna parafraza za klavir 0 Ireh jugoslovawkih narodnih pwraib It Kuhaeeve ibltko; zlo^.ila in igm goipa Lueila I'odgo rttik-To-lomei. 9. Pobratimija, beted® S. Jenka, u-glasbil Ant. Fdntor, molki zbor, 10. Igrallca, ve-seloigra v enem dejanji, poilovenil V. mvPm* (fgrali bodo: gospa Amalija Sirk, goipodi6na Pavla Pavlica, gospoda B, Klavzar in Fr. livec.) Pri petji bodo se-delovali iz uljudnosti z zborom slovenske goriike Oi« talnice pevci iz St. Petra, Frvaclne, St. Andreia, iz Solkana in drugi. "Vstopnina za osebo 50 kr., za druzine 1 ft. Tt>cji doneski se hvaleino sprejmejo. Odbor za Erjavcev spomenik in ustanovo. 2a otroSki vrt in dekliSko Solo so darovali: nekateri udje podporneg.% drustva (kot del clstega dohodka zasebne veselice) 2 gl; Jakop Do-liak, dekan vKomnu, 2 gl; I. v Biljah, I gl; Ferfolja Jolef v Gabrijah, 1 gl; Andrej Skrt 2 gl; Jakop Logar, iupnik, 2 gl Hvala jim. — Ob ouem nazna-njaiao, da 0 t r 06ki vrt seje zacel zopet vosolo polniti, odkar je v mestu vsaj nekaj prenebala bolezen ra d otroci in odkar so priiii lep&i, prijaznojSl dnovi. Bojaki naj se posluzujojo naprave, katoto jim vz* drzujejo lodoljubi % volikimi irtvami. — Studentovski kuhi nji sta darovala: Jakop Doljak 2 gl; Jakop Logar I gl Bog platii Dominik Castellani, dokter sv. oisma, ka-nonik prvostolne cerkve goriike, itd. umrl je po dot-p-em bolehanji, a po kratki bolezni 1. t. m. ob 3 po-poludne. Eojen je bil 20. julija 1814 v Joannizu, na av8trijsko«beneBki meji, v duhovna je bil posvPden 22. septembra 1839; bogoalovske studije dovrsil je v Avgustineji na Dunaji, kjcr je dosegel cast doktorja bogoalovja. Pastiroval je nekaj caaa v Ajellu, potem je bil dolgo let Spirituval v goriskera bcgoalovskera semenisdl, alednjic korar in zupnik v prvostolni cer-kvi, kjer je ostal do smrti. Imel je Se drugih eastnifa in hituih opravkov, katere je vedno nataoko in zvesto izpolnoval; svojo gospodarskc izvedenost kazal je po* sebno v vodstvu cerkveuib ragunov in goriske zaetav-ljavnice. Naj v miru poCiva. O po^arih sliiijo se zdaj ranoge govorice. V Ogleji gorelo je dvakrat; po enkrat tudi y Villanoyi, kjer jo ogfeiij napravil mnogo §kode bogatinu Levi»ju; in v Pierisu. JDo*.deva se, da razen opja ima pri teh reeeh svoj deiei tudi c'loveSka strast, vzbujena po razmerah sedanjega Sasa. O sOorrieni* in njegovi pisavi gled6 novega znpnika v Musi, dobili smo daljsi dopis, ki smo ga morali za danes odloiiti. Tu naj le povemo, da BGorr.« je pobvalil patrona Sesta barona Codelli-ja, 6e§ da 1 je zabranil, da ni dobil lupe „slovenski duhovnik,* j ki je za njo prosil. Oui Bslovenski duhovnik8 je po ! rodu Italijao, po znaoji ved ko Italijan, bivai italijan- «ki ^idi^ar y |rri$tp|iu wkvi $or$kit »^| L*#• lijanscine sedanjema zopnikn ˇ Mnai ter mno- italijanskim dabovnom, sarao da je kos avoji »w*m ; -Corriere* pa niti takega .alovenskega dahovna* ne privoSci zopi MuSki, ki je na pol slovenaka. To oznacuje prav dobro spravljivost italijanskega liata in da xqu je le za „ohranitev mej.* Drobne novice. — Viaoko c. k. miaiatentvd potrdilo je Evgena barona R i 11 o r j a kot predsednika gariski kup$jski in obrtoijaki *bornici aa leto 1887.--Pri volitvi t cettni odbor za okraj tolauoaki sinagal jee. k. okrajoi glavar *e svojim prajlajim od-borom, — Upravniftro javne boUiinice «» no-riiiuee atauljaaih bratov v Chrici itd*lo jti tudt xa leto 1886 tiakan wkat o boloikih, ki so bill •preje-ti, in o boletoib, kaier* ao iroeli, Drugi krat damo Cetek u njega, — 2enaka poddvuinica -bo »?. Cirila in MKoda t Tnt- bo iraela 13. t. m. o 5, mi popoludne v dvoraoi „Slov,«n»kH tftaln^* *voj mini oWni xbw. V Bolei usUnovilase j« poddrutirieaDraibe «v, Cirila in Metoda ter j* mm*'* 18, feb, tvoj ptfi redid ob6ni ibw. Freaaeduikje monsignor Kumar, jattni kanonik in dekan. IXdjai popia morali *rao odloiiti — Druiba a?. Viocenca v Gorki inv :* je preteklo nedeljo ˇ pritlieni dvoraui Ma tilde grofice I'oroninijeve avoj letoi obeni zbor. — 1'iec. g, Ziach F:an<% znpoik v Musi, bil je uraescen na avoje mcnto 13. febr,; v Kapmi pri Korminu, v svojem rojatnem kraji, iroel jo 20. febr. novo niaso i, g, Evgen Jordan, ki pojde kot kaplan t Oglej. — V Oerovo dole! jo kot vikar 6. g, Blai Ban del ia Vipoli. Uor,§ki bogoslovci pivoletniki dobijo ja-trf ,">, t. in. iiiije redove t nadakofipki kapeli. — Dr. Tantaro t Tolminu imeoovan je okrajnim zdravni-kom la Voloiko ˇ Ittri. Foslano. Podpitani proti, naj bi alatne nred- nillvo blapvolil© y svojem oenjenem liatn objaviti, da jt t taludoojtni bttl trojo ime ra»j kandidati za tolminiki «ea|ai odbor ter da pnw rad to 2aat kaki drogi oittbi prepaMa, ker hi upa zunaj odbora glede Mit boljo delovati kakor t odboru. V Tolminn, 27. fabinarja 1887. If*n Lapanjn, 2tmlj«mer©e. ^iitni«a nrtdnillYa. 0. dopintku is T o 1 in i ii u : h drngih virov dobili »mo poro^ila v Mtprotntro amiilit. Ba to ognemo nepotrobni pole-raiki, opuitili aino za sdaj to zadevo, — 0. dop, z Grahovega: Ce no bo druga6i>, pride tudi Va3 iapao na vrato. Pcosimo potrpljenja. C. k. priv. zavarovalna dru^ba „Feniks" HLl Dunaji. Bavarska vlada dovolila jo duoajskema flF e n i k s utt, da sme zafarovati v kraljeatvu bavar-skem proti ognju. toci in nesreci pri prevozih. in ver-jftno je, da bo druStvo airilo ˇedno bolj stojo delo-tanje v Nem^iji. — Ako $B oziramo na dobro znano natai.cooat in vestrmst bavarakc vlade pri podeljevanji takih dovoljenj zunanjim zavodom, jo ono toliko drazje in castnejse za dnnajskega ^Feniksa". Podpredsednik toga dru§tYa gosped Kristijan Heim in njegov glavni vodja gospod Ludovik Moskovicz sla ata zadnje dni r Mnihovo in ata se pomudiia nekaj dnij, da je dru-&tvo zacelo svoje delovanje. Uredba druStvenega de-lovanja na Bavarakem izrodila se je gluvnemu tajniku gospodu Zigi Szekulis, kateri je bil iel v Mnihovo z goie imenovaniraa predstojaikoma dunajskega F e-n i k 3 a. — Veliko zaupanje, katero ima avstrijski BF e n i k a* povaod, naalo je vecji izraz v tern, da Nj. kr. Vis. vojvoda Ludovik bavaraki, eoprog av-utrijake nadvojvodinje Gizele, je blagovolil aprejeti castno pred8edni§tvo tega dru§tva. Pranca^tS?11180"0 Braun a ,Jjjubljanski Zychl" Stoji a pol ieU g!l 2.30 ? si cstrt lsU gld-1,15. GrrGHKl sdela boy nspeSno nego drage grenke vodetw Z;»hteva naj se Tedao in razIo^Ro; FRAX-CX J02EFA fiREXKI VRELEC. Zalo?:e j»ovsul. V Goriel: lebar gosp. Cristofolestir Girontoii, Pant» ai in A. Seppealiofer. Raz-poSiljn ^e iz Budap^te^ Mi OrevesGa - Mci In iia i Vrst© jabolcnih dreveac: CosarjeviS Rudolf — Staja^ki maaanckar — Angleaka zimska parmena — Rumeni kosrnac — Stvi kosroaS — Car Aleksander — Tirolski beli rozaiarinSek — vaa lcp<» vzrasla dre-veaca z vrhom. Drevce 40 kr. — majnaa 20 kr. lira-&ke najboljsili vtsfc, lUc-vcste po 30-45 kr, Marelice — breskve — blive in murbova drevesca po 30-40 kr. Eolfii belega vlaikega rizlinga in traminca 100 kol-cij 40 kr. Kokosja jsijea za l«ga orl 12 najboTjfiih vrafc kokoSjib za goapodarsivcr in lepoiicjir. jajce po 15 kr. Yse to prodaja; Josip Stiegler, oakrbnik pri prevzvia. gosp, Fr. Cwroaittiju v St, Petru pri Goiici. St. 230. Cudovite kapljice sv. Autona Padovanskega To priproafco in nararao zdrarilo ja prava dobrodejna pomoL in nt trcba mno-l gih besedi, dii se dokaze njihora Lodovita i moc. Ce 3C le rnbijo nekoUko dni, ol^j§ajo 9 in prezenejo prav kmnlit uajtrdoTrntniSe |e-f Iodine bolpsti. Prav izTrsfno vstrezajo zo-' per heraorojde, proti boleznim na jetrib in na vranicf, proti dreTeanim boleznim in ptoti gliatam, pri Jenakih nieseenih nadleinoatih, zoper beli tok, bofast, zoper bitje sreafer diatijo pokvarjeno kri. One ne pregztjajo aamo omeajenih boiezni, ampak nas obvarujejo tuzcf Ctilot, v Ra^clji 2—25. r I 1; •" Nazoanjam poiteoini kmctovalcom, ! da aem dobil te dni vsakovwtnih vitnib semen, ftianiit in zagotovljenih. Dxlje naznaiijam, da rnoj;; Stacuna je vedno dobro preskrbljciia % drobnino in igracami vaake vrate po tako nizkih ecnab, da se jej ni bali tekmeeev, Jozef Culot v Ytastelji. 1 m -*m 1 m m<»\\ 1 Jozof Culot, v KaStelji 2—25. V pisnrnt Siitz-eve tiskarne naaproti seme-niScu v Gorici prodaja ae po zilizani eeni — za I gld. 30 kr vjk;»m3k::m: rwjm*Bwnm m VELIKA BCOC?, spisal profesor Andrej Marusie. Knjtga se posslja tudi po polti na povzetje. Kdor pa denar u2e z narodilom vred pollje, naj pri-dene se 10 kr. za vozni list. HLiRUARSEA TISEARNA v Goriei. v iiaiiskih ulieah h. it 14, sprejema v tiaek knjlge9 kn|l^iee7 ea«ttike, TlzKae Ilste, vabi!at okro2nicet sonete, ppfci-cije, cenike, jedilne Uste, boletc, vozne in mrtva^ke Uste. falna pzsnia in vsakorSna dela, ki spadajo | v dclekrog tiskarske ninetnosti po prav mzkih cenab. Tiskaron ima v zalogi vsakovrsiaih tlakanle za cerkveno rabo, kakor: za spri i eevala, racune, dnevnikc, zapi^ntkc, prvglcde, tazkaze, posuctke, kanonske table, mattce (matrike) za krst, birmo, zakon, smrtt velikonoine IisteT kakor tudi za popis du5 (status) v latinskem, slovenskem, I italijanskem in netnikrm jezikn ltd. itd. ' Tiakarna daje poroitvo za oatanfao in hitro postreibo in za uizkost ce;u jj^\