v GLASILO DELOVNE GA KOLEKTIVA ČZP »LJUDSKA PRAVICA« LJUBLJANA, 25. SEPTEMBRA 1962 LETO IX. — ŠT. 3 (52) Periodični obračun za prvo polletje 1962 Dohodek dosežen v prvem polletju 1962 je bil prvikrat razdeljen po principu PLAČANE realizacije, zato rezultati same delitve niso povsem primerljivi s prejšnjim obdobjem. TISKARNA. Ekonomska enota tiskarne je v prvem polletju izdelala 935,5 ton grafičnih izdelkov, to je 14 %> več kot v lanskem prvem polletju, ko je proizvedla 818 ton. Vrednost letošnje realizacije je 619,984 tisoč in je za 21 °/n višja od lanskoletne. Lansko proizvodnjo smo presegli pri časopisih in knjigah; klišejev je bilo izdelano toliko kot v lanskem polletju, dočim je bilo ostalih izdelkov nekaj manj kot v lanskem letu. Asortiment proizvodnje se je nekoliko spremenil, kar je tudi eden od vzrokov, da naraščanje proizvodnje po količini in vrednosti ni povsem vsklajeno. Dinamični plan tiskarne je bil dosežen po količini z 102 %, po vrednosti s 107 %. Ob polletju je bilo izvršeno 53 "/o letnega plana. Število zaposlenih v tiskarni se je dvignilo za 5 °lo, od 392 na 415 oseb. Na zaposlenega je bilo izdelano 2254 ton, kar je 8 s/o več kot v lanskem polletju. Delov- POSLOVNO ZDRUŽENJE »SLOVENSKI TISK« Pred kratkim so tri naše založbe; Mladinska knjiga, Državna založba Slovenije in Cankarjeva založba ustanovile poslovno združenje Slovenski tisk. V splošni reorganizaciji našega zunanjetrgovinskega poslovanja je ta ukrep zelo utemeljen, ker bo novo združenje enotno pospeševalo in vodilo posle, ki jih je zdaj vsaka od imenovanih založb sama opravljala. Vsaka od članic novega združenja je bila namreč registrirana tudi kot zunanjetrgovinsko podjetje, vendar se je vsaka v nekem smislu usmerila v določene posle, ki bi jih zdaj skupno skušale čim uspešneje razvijati. Skupna registracija novega združenja zajema vse blagovne skupine, ki jih je doslej posamezna od njih imela registrirane, torej uvoz in izvoz knjig in časopisov, gramofonskih plošč, učil, pisarniškega materiala in strojev, grafičnih uslug, reprodukcijskega materiala itd. Pomembno je končno še to, da bodo založbe, članice poslovnega združenja Slovenski tisk, komercialno poslovale samostojno, združenje bo le z najnujnejšim personalom (2 ali 3 ljudje) vodilo evidenco poslovanja in zastopalo skupne koristi. Sedež združenja bo v poslopju CZP Ljudska pravica, Kopitarjeva 2. S. ni normativi so bili preseženi v povprečju za 28 to je za 6 “/o več kot v lanskem polletju. Produktivni količnik je bil v povprečj:1. leta 1961 57,59 "/» in je letos zvišan na 61,33 8/< torej za 6 «/o. nekoliko slabše izkoriščeni kot v lanskem letu. Da nismo dosegli boljše izkoriščenosti je več vzrokov; predvsem pomanjkanje strokovnih kadrov, nevsklajenost pripravljalnih oddelkov itd. Na tem polju čakajo naše organe upravljanja in našo operativno službo še velike naloge. Pri delu v knjigoveznici (Na sliki; tovarišica Joža Saksida) Strojne kapacitete so bile v povprečju izkoriščene z 63,2 °/o, kar je toliko kot v lan-stroji knjigotiska, standard 0, časopisna roškem letu. Boljšo izkoriščenost izkazujejo tacija in offsetni tisk; ostali stroji so letos ZALOŽBA je v prvem polletju dosegla promet 846.895 tisoč, to je 6 V« več kot v lanskem polletju in 47 nU letnega plana. Lanskoletni promet dosegajo v glavnem vse enote, z izjemo poslovalnice na Miklošičevi cesti. Zaradi razširitve dejavnosti na prodajo papirnih izdelkov, je močno povečan promet v poslovalnici v Nebotičniku. Večji promet izkazujeta tudi zunanji poslovalnici v Šoštanju in Trbovljah. V knjižnem oddelku je letos realizacija manjša od predvidene in od lanskoletne, ker zaradi tehničnih ovir ni izšlo več knjižnih del, vendar upamo, da bo ta izpad nadoknaden do konca leta. Na novo smo letos začeli s prodajo gramofonskih plošč in v prvih mesecih dosegli lep promet. Stroški so v glavnem naraščali skladno z družbenim planom. LJUBLJANSKI DNEVNIK. V prvem polletju 1962 so bili dohodki in izdatki Ljubljanskega dnevnika za nekaj milijonov pod planom, tako da je finančni rezultat za okoli milijon slabši od planiranega. Realizacija je bila naslednja: Planirano Doseženo Razlika Dohodki 164,440.000 Izdatki 182,458.000 Finančni rezultat — 18,018.000 159,176.687 178,239.117 19,062.430 — 5,263.313 — 4,218.883 — 1,044.430 Največji izpad dohodkov je bil pri naročnini, in sicer za 3,752 tisoč din (plan 78,380 tisoč, real. 74,638 tisoč) pri rednem ter 787 tisoč pri nedeljskem Dnevniku (plan 27,678 tisoč, real. 26,891 tisoč). Pokazalo se je, da žrebanje ni prineslo pričakovanega povišanja naročnikov — pri rednem Dnevniku od 27.000 marca meseca, na 29.000 junija, to je za 2000 izvodov, tako da je bilo konec polletja prodanih dnevno samo 28.730 izvodov, namesto planiranih 31.366 (povprečno rednega in nedeljskega Dnevnika skupaj). Nedeljski dnevnik je v mesecu juniju že dosegel in celo presegel planirano naklado, in vse kaže, da bo dosežen boljši rezultat od planiranega, kar bo delno nadoknadilo slabši uspeh pri rednem Dnevniku. Ko je delavski svet ekonomske enote dne 2. VIII. 1962 razpravljal o gospodarjenju v prvem polletju, je menil, da je treba še stopnjevati prizadevanja za povečanje dohodkov (akcije za zbiranje novih naročnikov, posebno v Ljubljani, izpopolnitev dostave lista, ki še vedno povsem ne ustreza, zaradi česar neredko odpadejo stari naročniki, izboljšati bo treba sodelovanje med redakcijo, oddelkom ekonomske propagande in prodajnimi referenti pri raznih akcijah itd. Glede na to, da bodo težavne finančne razmere predvidoma tudi v drugem polletju, morda še huje kot v prvem, bo hkrati potrebno tudi še večje varčevanje. Med drugim bi morda čimprej nekoliko (dvakrat tedensko) omejeli obseg rednega Dnevnika. DELAVSKA ENOTNOST. Ekonomska enota Delavske Enotnosti je dosegla v prvem polletju naslednji rezultat: Stroški Dohodki Primanjkljaj Stroški so nekoliko nižji od planiranih, predvsem zato ker sta izšli 2 številki manj kot je bilo predvideno. Dohodek je slabši od planiranega, ker nismo prejeli predvidene dotacije iz tiskovnega sklada sindikatov in ker v prvem polletju ni izšla knjiga »Almanah«, ki zajema razvoj najvažnejših gospodarskih organizacij LR Slovenije. Predvidevamo, da bo stanje koncem leta, vkljub zaostreni gospodarski situaciji, ugod- Manj 856.789 5,406.306 4,549.597 — nejše kot v polletju in da bo ekonomska enota krila stroške z lastnimi dohodki. UPRAVA PODJETJA. Za stroške skupne uprave je bilo v prvem polletju porabljeno 15,308 tisoč, to je 6,700 tisoč manj kot v lanskem polletju. Stroški so letos nižji zaradi dokončane rekonstrukcije in spremenjenih pogojev. Od sredstev, ki jih za skupno upravo predvideva družbeni plan, je bilo ob polletju porabljeno 47,5 '°/o- (Nadaljevanje na 3. strani) Plan Realizacija Več 50,335.185 49,478.476 49,595.150 44,188.844 740.035 5,289.632 ylied dvema številkama . . . Trenutno je v teku revalorizacija osnovnih sredstev. Namen revalorizacije je, urediti že pereč problem vrednosti osnovnih sredstev, nabavljenih v različnih časovnih obdobjih po različnih cenah in različnih tečajih deviz. Prav zaradi teh razlik so bile gospodarske organizacije v neenakopravnem ekonomskem položaju. Med drugim so te razlike povzročale različno stopnjo dohodka in različno višino družbenih obveznosti. V komisiji za revalorizacijo, ki jo je imenoval naš CDS so tovariši Čeč, Mlakar in Tršan (na sliki), ki bodo ugotovili, katera osnovna sredstva se ne bodo revalorizirala. O rezultatih revalorizacije bomo poročali v prihodnji številki Cankarjeva založba je v juliju podelila dr. Dušanu Kermavnerju, Zvonimiru Tanku in Božidarju Bebenjaku nagrade iz drugega razpisa za izvirna publicistična dela. Na sliki: predsednik žirije tov. Tomo Brejc bere obrazložitev ob izidu natečaja Dne 22. junija je bil v sindikalni dvorani redni letni občni zbor sindikalne podružnice CZP Ljudska pravica in občni zbor Delavskega kluba. Na sliki: udeleženci poslušajo poročilo predsednika tovariša Vinka Blatnika ČRNOHBELEM G l A S 110 D E LOVNEGA KOtEKTIVA CZP »LJUDSKA PRAVICA. zdaja delavski svet. — Tisk in klišeji ti-karne ČZP »Ljudska pravica«. — Urejuje redniški odbor. — Odgovorni urednik Danilo Domajnko Dne 13. julija, ob dnevu šoferjev, so tudi naši šoferji sodelovali v povorki, ki jo je organizirala Avto-moto zveza. Sliko smo posneli pri pregledu našega voznega parka, preden so se naši šoferji odpeljali na proslavo. Tega dne je bil odlikovan od Avto-moto zveze Slovenije tudi eden naših šoferjev — tovariš Jože Kovač kot vzorni šofer. Tovariš B. Kurat nam je povedal, da je med našimi šoferji še več tovarišev, ki jih bodo predlagali za odlikovanje za vestno in vzorno opravljanje poklica, saj nekateri med njimi vozijo že od 7 do 20 let, pa pri tem niso doživeli ali povzročili nobene prometne nesreče ali napravili večjega prekrška Sprejet pravilnik o razdeljevanju stanovanj Na 5. seji ODS ČZP »Ljudska pravica« dne 5. septembra 1962 so člani sveta razpravljali o pravilniku o dodeljevanju stanovanj in sprejeli nekaj ustreznih popravkov, ki so nujni zaradi naknadno dopolnjenega Zakona o stanovanjskih razmerjih. O osnutku pravilnika so pred tem razpravljale že stanovanjske komisije, člani sindikalne organizacije ter prosilci za stanovanja. Z določenimi popravki in dopolnitvami je ODS pravilnik sprejel, stanovanjske komisije in upravni organi, ki odločajo v perspektivni gradnji stanovanj ter njihovem razdeljevanju, pa bodo s tem imeli zakonito osnovo za svoje bodoče delo. Kazen omenjenega pravilnika je DS na 5. zasedanju sprejel predlog o pristopu CZP »Ljudska pravica« k novoustanovljenemu poslovnemu združenju časopisno-založniških in založniških podjetij »Slovenski tisk«, ki bo po novih določilih upravljalo zunanjetrgovinsko poslovanje omenjenih podjetij. Hkrati je ODS sprejel pogodbo o ustanovitvi omenjenega združenja, v upravni odbor združenja pa sta bila imenovana tovariša Djuro Šmucbcrger in Stefan Tausig. Ob zaključku zasedanja je bilo sklenjeno, naj kadrovsko-socialna služba posreduje ter skupno z zobozdravnikom uredi nastali nered v zobozdravstveni čakalnici. O RAZDELJEVANJU STANOVANJ SKLEPI 4. seje osrednjega delavskega sveta, z dne 8. Vlil. 1962 ODS je soglasno sprejel predlagani polletni obračun 1962. Za razliko pri čistem dohodku, ugotovljeno ob reviziji zaključnega računa za leto 1961, se zmanjša dotacija v sklad skupne porabe za 539.633 din. ODS vzame na znanje poročilo revizije zaključnega računa za l. 1961. Do prihodnjega zasedanja ODS je treba pripraviti predlog za nagrado računovodskega kadra. Delavski svet je soglasno potrdil sklep delavskega sveta tiskarne o spremembi 5. člena Pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, s katerim se dopolnjujejo določila za uvedbo honorarnega delovnega razmerja. Osrednji delavski svet je pooblastil upravo podjetja, da zaprosi za kredit 100 milijonov dinarjev za obratna sredstva, po možnosti v obliki stalnih sredstev. Odplačilo v 10 letih z anuitetami. Ker trpi podjetje na pomanjkanju obratnih sredstev, zmanjka ob izplačilnih dneh gotovine na žiro računu. Delavski svet je odobril, da se v to svrho premostitveno porabijo sredstva obveznega rezervnega sklada. Osrednji delavski svet predlaga, da DS tiskarne ponovno prouči spremembo lastne cene za monotype ulivanje. Predsednik ODS: Lado Vrhovnik (Nadaljevanje s 1. strani) Stroški skupne uprave so bili razdeljeni na ekonomske enote, po ključih predvidenih z družbenim planom podjetja. CELOTNO PODJETJE. Ob principu plačane realizacije, je doseglo podjetje v prvem polletju naslednje rezultate: Na podlagi čl. 49 Zakona o stanovanjskih razmerjih (Ur. 1. FLRJ št. 17/62) predpisuje delavski svet CZP »Ljudska pravica« po sklepu ODS z dne 5. IX. 1962 naslednji PRAVILNIK O DODELJEVANJU STANOVANJ A. SPLOŠNE DOLOČBE čl. 1 Pravilnik sestavljen po določilih Zakona o stanovanjskih razmerjih ureja razdeljevanje stanovanj, ki jih zgradi ali kupi CZP »Ljudska pravica« z lastnimi sredstvi za potrebe svojih delavcev. čl. 2 Namen pravilnika je, da se zagotovi pravilno in pravično razdeljevanje stanovanj iz stanovanjskega fonda CZP »Ljudska pravica« in se pri tem upoštevajo resnične potrebe delavcev, kakor tudi potrebe CZP LP. cah in v grosističnem skladišču in višek zalog odprodati. 3. Obe časopisni enoti morata v drugem polletju še v večji meri skrbeti za realizacijo dohodkov in znižanje stroškov, da bi koncem leta krile stroške z lastnimi sredstvi. 4. Ekonomske enote naj čim prej pregledajo vzroke vedno večjih boleznin in preko čl. 3 O dodeljevanju stanovanj sklepajo delavski sveti PE odnosno upravni odbori, kjer ni delavskih svetov. Centralni delavski svet odobri osnovne proporce o delitvi po predhodnih ugotovitvah centralne stanovanjske kmisije ter lahko ovrže sklep delavskih svetov PE, če spozna, da delitev stanovanj ni bila pravilna. čl. 4 Po tem pravilniku se dodeljujejo stanovanja praviloma samo osebam, ki so v rednem delovnem razmerju s CZP LP. Osebam, ki šele vstopajo v delovno razmerje, se dodeli stanovanje le izjemoma ob pogojih, ki jih določa pravilnik. čl. 5 V stanovanjski fond CZP LP, iz katerega se dodeljujejo stanovanja po tem pravilniku, spadajo vsa stanovanja, ki jih CZP LP zgradi ali kupi z lastnimi sredstvi. Razen tega pa veljajo določila tega pravilnika tudi za dodelitev tistih stanovanj, ki jih izpraznijo delavci CZP LP ob preselitvi v novo stanovanje, zgrajeno ali kupljeno s sredstvi CZP LP, če ima CZP LP do izpraznjenega stanovanja razpolagalno pravico v smislu čl. 52 Zakona o stanovanjskih razmerjih. čl. 6 Po določilih tega pravilnika se postopa tudi v primeru, ko nudi CZP »Ljudska pravica« pristojnemu kreditnemu organu, kot namensko posojilno vlogo lastna sredstva, iz katerih se odobri upravičencem po pravilniku o dodeljevanju stanovanj, dolgoročno posojilo za gradnjo stanovanjskih hiš na zadružni osnova. Periodični obračun za prvo polletje 1962 Realizac. Realizac. Indeks I-VI/1962 I-VI/1962 62/Gl Druž. plan 1:2 Indeks 1962 plan 1:4 1 2 3 4 5 Celotni dohodek za razdelitev 1.522,323 1.434,873 106.1 3.399,462 44.8 Vkalkulirani stroški 1.149,424 1.095,736 104.8 2.551,999 45.1 Prometni davek 23,731 9,431 251.6 57,308 41.4 Skupni stroški 1.173,155 1.105,167 106.2 2.609,307 44.9 Dohodek podjetja 349,168 329,706 105.9 790,155 44.1 Prispevek iz dohodka 52,375 49,456 105.9 118,523 44.1 Čisti dohodek 296,793 280,250 105.9 671,632 44.1 Prispevek od izredn. doh. 9,023 7,921 113.9 33,434 26.9 Ostanek čistega dohodka 287,770 272,329 105.6 638,198 45.0 Osebni dohodki 247,707 246,313 100.6 563,296 43.9 Nerazporejena sredstva 40,063 26,016 153.9 74,902 53.4 Zaradi obračuna po plačani realizaciji, so bili ustrezno korigirani vsi elementi delitve, tako tudi stroški in osebni dohodki. Korigirani celotni dohodek je bil za 6,1 °/o večji od lanskoletnega. Ob polletju je bilo doseženo 44,8 °/o celotnega dohodka, predvidenega z družbenim planom. Stroški so naraščali nekoliko hitreje kot dohodki, predvsem zaradi povečanih in novih tarif prometnega davka, naslednja priporočila ekonomskim enotam: 1. V vseh ekonomskih enotah je treba zaostriti izterjevanje kupcev. To velja zlasti za obe časopisni enoti, kjer je treba izterjati račune za oglase v krajšem roku kot doslej. V razpravi o periodičnem obračunu na osrednjem delavskem svetu so bila sprejeta 2. Zvišanje zalog trgovskega blaga v založbi ni v skladu z dvigom realizacije, vsled česar je treba pregledati zaloge po poslovalni- kadrovsko socialne službe signalizirajo sumljive primere sektorskim zdravnikom. Delavski svet podjetja je poimensko pregledal osebne dohodke vseh uslužbencev, ki so v prvem polletju prejeli v povprečju več kot 70.000 din ali manj kot 20.000 din in ugotovil, da v podjetju ni bilo neskladnosti pri obračunavanju osebnih dohodkov. Vsa zadnja leta ugotavljamo v podjetju veliko pomanjkanje lastnih obratnih sredstev. Od ustanovitve podjetja v letu 1956 se je celotni dohodek povečal trikrat, medtem ko v obratna sredstva, razen obveznih dajatev, nismo vlagali ničesar. Ob odobritvah kreditov postavljajo banke, v zadnjem času kot pogoj obvezno formiranje lastnih sredstev iz čistega dohodka. Na to moramo misliti že sedaj, ker brez obratnih sredstev, ne bomo mogli razvijati naše proizvodnje, niti ustvarjati sredstev za investicije. B. POGOJI ZA DODELJEVANJE STANOVANJ čl. 7 Stanovanja iz stanovanjskega fonda CZP LP se dodeljujejo le prosilcem, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: a) da je v stalnem delovnem razmerju s CZP LP in sicer najmanj leto dni, hkrati pa se pri tem upošteva tudi splošna delovna doba; b) da nima stanovanja za sebe (samski) ali svojo družino ali pa ima stanovanje, pa to tako slabo, da ne krije prosilčevih osnovnih potreb po. stanovanju; c) da živi skupaj s svojo družino; d) da ima tako število družinskih članov, ki ustreza stanovanju, za katerega prosilec prosi; e) da je njegovo strokovno delo pri CZP LP uspešno in v soglasju z razvojem in perspektivo poslovne enote; f) da je vložil prošnjo za stanovanje pri pristojnem organu CZP LP v smislu določil tega pravilnika. čl. 8 Stanovanje se lahko dodeli izjemoma tudi osebi, ki še ni leto dni v delovnem razmerju s CZP LP, oziroma osebi, ki se bo pri podjetju šele zaposlila, če nima stanovanja ali živi v neprimernih stanovanjskih razmerah, pa ima CZP LP odnosno posamezna poslovna enota zaradi njene strokovnosti ali drugih lastnosti poseben interes, da sklene z njo delovno razmerje in je to pogoj za sklenitev delovnega razmerja. Pri tem pa mora oseba pokazati v splošnem pripravljenost za sodelovanje in prizadevanje za uspeh celotnega podjetja. C. POSTOPEK IN ORGANI ZA DODELJEVANJE STANOVANJ čl. 9 Za dodeljevanje stanovanj po tem pravilniku so pristojni delavski sveti poslovnih enot odnosno upravni odbori, kjer ni delavskih svetov. Ti organi imenujejo tudi posebne stanovanjske komisije Najmanj enega člana teh komisij imenuje sindikalna organizacija. (Nadaljevanje na 4. strani) Pravilnik Čl. 10 Stanovanjske komisije imajo sledeče naloge: a) sprejemajo in pregledujejo prošnje za stanovanja; b) skrbijo po določbah tega pravilnika za ocenjevanje prosilcev; c) sestavljajo prednostno listo prosilcev na podlagi rezultatov ocenjevanja; d) preverjajo resničnost navedb prosilcev ter njihove stanovanjske razmere; e) obrazložene predloge za dodelitev stanovanj dajejo v odobritev delavskim svetom poslovnih enot odnosno upravnim odborom, kjer ni delavskih svetov. čl. 11 Ce je dalo CZP LP svojim delavcem na razpolago sredstva kot posojilo za zadružno ali individualno gradnjo ali adaptacijo stanovanjskih hiš, zberejo stanovanjske komisije prošnje za dodelitev teh sredstev ter jih predložijo delavskim svetom s priporočilom in listo po čl. 13 in 14 tega pravilnika, ki mora vsebovati tudi navedbe, koliko prispevajo prosilci k gradnji iz svojih sredstev. čl. 12 Najmanj en mesec, predno so stanovanja, s katerimi razpolaga CZP LP, vseljiva, mora delavski svet CZP LP na predlog centralne stanovanjske komisije sklepati in določiti osnovne proporce o dodelitvi stanovanj po poslovnih enotah, delavski sveti poslovnih enot pa za tem o dodelitvi stanovanj posameznim prosilcem. Sklepi o dodelitvi stanovanj morajo biti brez odlašanja javno objavljeni delovnemu kolektivu z opozorilom, da imajo člani kolektiva v roku 15 dni pravico do razprave in ugovora o razdeljevanju. čl. 13 Pri dodeljevanju stanovanj morajo stanovanjske komisije posebej upoštevati in skrbeti, da so stanovanja racionalno izkoriščena. V primeru, da dodeljeno stanovanje glede na njegovo velikost in število družinskih članov prosilca, ne bi bilo racionalno izkoriščeno, lahko delavski svet ali upravni odbor PE na predlog komisije predlaga prosilcu, da sprejme pod-stanovalca, vendar samo iz vrst članov kolektiva. V tem primeru je treba, razen stanovanjske odločbe, z nosilcem stanovanjske pravice skleniti pismeno pogodbo ter z njo določiti trajanje podstanovalskega razmerja ter pravice in dolžnosti nosilca stanovanjske pravice ter pod-stanovalca. Hkrati pa morata nosilec stanovanjske pravice in podstanovalec podpisati pismeno pogodbo s konkretnimi obveznostmi ter s tem zagotoviti dobre medsebojne odnose in skupno skrb in sodelovanje pri upravljanju stanovanja. čl. 14 Delavski sveti in upravni odbori poslovnih enot dodeljujejo stanovanja na podlagi prednostnega reda (liste) Prednostni red prosilcev se sestavi po ocenitvi vsakega prosilca. Za ocenitev skrbijo stanovanjske komisije ali pa tisti, ki jih DS odnosno UO za to zadolžijo. Prednostna lista naj se dopolnjuje v skladu s perspektiv, nim planom gradnje stanovanj in naj bo dana v vednost celotnemu kolektivu. Ocenjevanje temelji na sistemu točkovanja s sledečimi merili: 1. pomen delovnega mesta; 2. prizadevnost pri delu ter skrb za uspeh poslovne enote in celotnega podjetja; 3. nujnost glede na stanovanjske razmere; 4. zdravstveno stanje prosilca in njegove družine; 5. udeležba v NOB, zaporih, internaciji m podobno; 6. delovna doba v podjetju; 7. družbeno politično udejstvovanje; 8. število družinskih članov ter družinskih članov zaposlenih pri CZP LP ter njihovo premoženjsko stanje; 9. odkup stanovanja ali posojilo podjetju. Z navedenimi merili za točkovanje in razponom točk se varuje predvsem pravična in smotrna delitev stanovanj ter koristi CZP LP in delovnega kolektiva kot celote. čl. 15 1. Važnost delovnega mesta se ocenjuje z naslednjim razponom točk: a) delovno mesto ima ključen pomen za CZP LP 25 točk b) delovno mesto vodstvenega značaja 20 točk c) ostala delovna mesta 15 točk 2. Prizadevnost pri delu za uspeh delovnega kolektiva se ocenjuje: a) povprečno discipliniran in prizadeven delavec " točk b) prizadeven delavec na delovnem mestu in prizadeven v odnosu za uspeh in napredek PE in podjetja kot celote 14 točk c) izredno prizadeven delavec na de- lovnem mestu in izredno prizadeven v odnosu za uspeh in napredek PE in podjetja kot celote 20 točk Ocenjevanje po teh merilih izvede stanovanjska komisija enote, kjer je delavec zaposlen, v sodelovanju s sindikalno organizacijo in vodstvom PE. Pri tem ocenjevanju je treba upoštevati tudi vse disciplinske kazni, ki še niso izbrisane. o razdeljevanju 3. Stanovanjske razmere prosilca se ocenjujejo: a) prosilec je brez družinskega sta- novanja in je nosilec stanovanjske pravice 15 točk b) prosilec z družino ima stanovanje v baraki 12 točk c) prosilec z družino ima kletno ali podstrešno stanovanje 10 točk d) prosilec (samski) je brez stanovanja 8 točk Stanovanjska komisija mora pri ocenjevanju stanovanjskih razmer prosilca upoštevati poleg stopenj naštetih od točke a) do d) tudi število prostorov, ki jih ima prosilec, higiensko in zdravstveno ustreznost teh prostorov ter starost družinskih članov. Te okoliščine ne pridejo do pravega izraza samo s točkami, so pa odločilne v primeru, če ima več prosilcev enako število točk Zato ima prednost prosilec, kjer omenjene okoliščine izstopajo ter bodo v tem primeru tudi vplivale na prednostni red prosilcev. Komisija, ki ocenjuje prosilce, mora vse okoliščine uradno ugotoviti, pri čemer pa jih ne bo moči upoštevati, če je prosilec sam kriv za slabe stanovanjske razmere. Gospodinjska pomočnica ni družinski član. 4. Zdravstveno stanje prosilca ali zdravstveno stanje njegove družine se ocenjuje: a) zdravstveno stanje prosilca in njegove družine je ogroženo zaradi neprimernega stanovanja 6 točk b) prosilec boluje za težko boleznijo in mu stanovanjske razmere ogrožajo tudi zdravje družinskih članov ali pa je vojni invalid preko 50 % 12 točk 5. Prosilec je med minulo vojno sodeloval v NOB, bil v internaciji, zaporu ali drugače žrtev fašizma 15 točk 6. Delovna doba v podjetju se točkuje tako, da velja vsako polno leto delovnega staža v podjetju dve točki, vendar s to omejitvijo, da tisti, ki so zaposleni pri podjetju neprekinjeno 10 ali več let, ne morejo doseči pri ocenitvi več kot 20 točk, kar pomeni, da delovna doba deset ali več let pri podjetju predstavlja največje možno število 20 točk. 7. Družbeno politično delo prosilcev se upošteva predvsem pri CZP LP v udejstvovanju in sodelovanju z upravnimi organi in družbenimi organizacijami za boljši delovni uspeh, uresničenje ciljev, ki jih od gospodarskih organizacij družba zahteva in pričakuje ter za čim boljše odnose v kolektivu. Hkrati pa je upoštevati tudi družbeno politično udejstvovanje izven podjetja na vseh tistih področjih, ki s svojo dejavnostjo vplivajo na razvoj in napredek podjetja. 8. Število družinskih članov: a) pri ČZP LP 1 član 0—5 točk b) pri CZP LP več članov 5—10 točk 9. Odkup ali posojilo podjetju: a) prosilec je pripravljen odkupiti stanovanje 10 točk b) prosilec je pripravljen nuditi podjetju posojilo za nakup stanovanj 5 točk c) prosilec ne bo odkupil stanovanja in ne bo dal posojila — točk čl. 16 Stanovanjske komisije predložijo prednostne liste, ki so sestavljene na osnovi prošenj ter utemeljene z ocenami in predlogi komisij, pristojnim delavskim svetom in upravnim odborom. čl. 17 Če stanovanjske komisije niso formirane, skrbijo za delo, ki naj bi ga sicer opravile komisije, pristojni delavski sveti ali upravni odbori. čl. 18 Prošnja za dodelitev stanovanja mora vsebovati: 1. Ime in priimek prosilca z navedbo delovnega mesta pri CZP LP; 2. Podatke o članih družine, s katerimi prosilec živi v skupnem gospodinjstvu ali podatke o prosilcu, če nima družine 3. Podatke o prosilčevem sedanjem stanovanju. 4. Podatke oziroma vzrok, zakaj prosi za stanovanje. 5. Pismeno izjavo po členu 134 in 138 Zakona o stanovanjskih razmerjih. Prošnje za dodelitev stanovanja ni potrebno vložiti osebno osebam, ki jim je dodeljeno stanovanje v smislu čl. 8 tega pravilnika ter je dodeljeno stanovanje pogoj za sklenitev delovnega razmerja. Prošnja za dodelitev stanovanj se mora nasloviti na pristojne delavske svete ali upravne odbore. Delavski sveti in upravni odbori lahko dodelijo stanovanje iz stanovanjskega fonda podjetja tudi prosilcu, ki ni na prednostni listi in za katerega ni bila napravljena cenitev po tem pravilniku, če to zahteva izjemen primer in je treba njegov primer najprej in nemudoma rešiti. Pred dodelitvijo stanovanja mora o teh izjemnih primerih razpravljati delavski svet ali upravni odbor PE, nato pa mora sklep, s katerim je dodelil stanovanje, objaviti s posebno obrazložitvijo celotnemu delovnemu kolektivu. stanovanj čl. 19 Ce se dodeli stanovanje prosilcu, ki šele vstopa v delovno razmerje, zaradi katerega se mu dodeljuje stanovanje, zahteva delavski svet ali UO poslovne enote od njega pismeno izjavo v smislu 134. in 138. člena Zakona o stanovanjskih razmerjih ali pa sklene s prosilcem posebno pismeno pogodbo, v kateri prosilec zagotovi, da se bo izselil iz stanovanja, ki mu ga podjetje dodeljuje, brž ko mu bo iz kakršnegakoli razloga prenehalo delovno razmerje pri podjetju. Taka pogodba velja ob upoštevanju določila 138. člena Zakona o stanovanjskih razmerjih Ce daje prosilec podjetju na razpolago svoje dosedanje stanovanje, četudi manjše od dodeljenega, se prav tako sklene pismena pogodba, da se prosilec ob prenehanju delovnega razmerja po lastni odpovedi izseli iz dodeljenega stanovanja, ter mu podjetje omogoči preselitev \r prejšnje stanovanje ali stanovanje enako prejšnjemu. čl. 20 Na osnovi sklepa delavskega sveta CZP LP izda vodstvo podjetja odločbe o dodelitvi stanovanja posameznim prosilcem. Odločbe podpiše direktor CZP LP. Odločba o dodelitvi stanovanja mora poleg drugega vsebovati: 1. podatke o delavcu, 2. podatke o stanovanju, ki ga dodeljuje, 3. pogoje za selitev in uporabo stanovanja, 4. določila o odpovedi stanovanja po 134. čle_ nu Zakona o stanovanjskih razmerjih, 5. Kratka obrazložitev odločbe in pravni pouk. čl. 21 Ce je delavski svet CZP LP odnosno delavski sveti in upravni odbori poslovnih enot, odobril delavcem sredstva za zadružno, individualno gradnjo ali adaptacijo, vodstvo podjetja ne izdaja odločb, temveč določijo delavski sveti PE ali upravni dbori na osnovi tega pravilnika (čl. 13 in 14) prednostno listo prosilcev, ki bodo prejeli iz odobrenih sredstev posojila za gradnjo. Vsi dogovori o dodeljevanju sredstev morajo s posebnimi pogodbami označiti razmerje med prosilcem in podjetjem. Po potrebi pa tudi s pogodbo med podjetjem in stanovanjsko zadrugo, ter s pogodbo o premoženjskih razmerjih v smislu določil Zakona o stanovanjskih zadrugah. Lista oseb, ki so jim odobrena sredstva za zadružno, individualno gradnjo ali adaptacijo s strani CZP LP, mora biti brez odlašanja objavljena celotnemu kolektivu poslovne enote odnosno podjetja, prosilci pa imajo pravico vlagati pritožbe v času 15 dni. čl. 22 Koristnik pravnomočne odločbe o dodelitvi stanovanja se vseli v stanovanje, ko sklene na temelju dodeljene odločbe s pristojnim hišnim svetom stanovanjsko pogodbo. V kolikor hišnega sveta še ni, se koristnik stanovanja vseli na temelju odločbe in sklene stanovanjsko pogodbo s hišnim svetom kasneje. D. UPORABA STANOVANJA čl. 23 Nosilec stanovanjske pravice je dolžan dodeljeno stanovanje čuvati kot dober gospodar, ga v redu vzdrževati, paziti na red in čistočo ter pospeševati stanovanjsko kulturo. Stanodajalec si pridržuje pravico po svojih organih v tej smeri stanovalce nadzorovati. čl. 24 Dodeljeno stanovanje sme uporabljati samo koristnik odločbe kot nosilec stanovanjske pravice za sebe in svojo družino ter ga ne sme zamenjati ali kako drugače z njim razpolagati, niti vanj sprejeti podstanovalca, odnosno oddati del stanovanja v podnajem, brez predhodnega dogovora z upravnimi organi, odnosno vodstvom podjetja CZP LP kot stanodajalcem. čl. 25 V primeru, da se dodeljeno stanovanje naknadno iz kakršnegakoli razloga delno izprazni, je moči med podjetjem in nosilcem stanovanjske pravice skleniti dogovor, po katerem se lahko izvede primerna zamenjava stanovanj ali pa odda odvečne stanovanjske prostore drugim članom delovnega kolektiva. čl. 26 Za prenehanje stanovanjske pravice veljajo določila 134, 138, 145 in druga določila Zakona o stanovanjskih razmerjih. E. KONČNE DOLOČBE čl. 27 Pravilnik velja od dneva, ko ga sprejme delavski svet CZP LP. čl. 28 Spremembe in dopolnitve po sprejetju pravilnika so dopustne, v kolikor se ne bodo spremenili zakoniti predpisi, le ob koncu leta z veljavnostjo v začetku naslednjega leta. Ljubljana, dne 5. IX. 1962. Predsednik DS CZP LP Lado Vrhovnik, 1. r. Iz poročila komisije za HTV tiskarne ČZP »Ljudska pravica« za I. polletje 1962 Zaradi obširnosti ugotovitev in analize, ki jo je komisija sestavila, bomo povzeli samo ugotovitve za prvih 6 mesecev letošnjega leta. V tem obdobju sta bili v tiskarni 2 težji nesreči pri delu ter 7 lažjih, istočasno pa je bilo v tem obdobju 7 nesreč izven dela, in to 5 lažjih ter dve težji. Pogostnost nesreč na 100 zaposlenih je v tem obdobju znašala torej 3,8 %. Razen tega so bila v minulih 6 mesecih 4 poklicna obolenja. (V komisiji za HTV tiskarne, ki je to ugotovila, so: Cizelj Janez, Vidmar Mato, Florjančič Franc in S. Glavač. V analizi izgubljenih dni zaradi nesreč in obolenj je razvidno, da odstotek nezgod na delu ter nezgod na poti pada, medtem ko odstotek obolenj vidno narašča. Tako je bilo v minulih 6 mesecih zaradi nezgod na delovnih mestih izgubljeno 204 delovnih dni ali 0,2'%, prav toliko delovnih dni pa je bilo izgubljenih zaradi nezgod izven delovnega mesta. Zaradi poklicnih obolenj je bilo doslej izgubljeno 54 dni, zaradi ostalih obolenj pa 3471 dni ali 4,8 % vseh delovnih dni. Skupna izguba zaradi obolenj in nezgod v minulih šestih mesecih je torej 3933 dni. Zato je ekonomska enota tiskarne že morala plačati 1,054.526 dinarjev kot dodatni prispevek socialnemu zavarovanju. V zvezi s trenutno situacijo in hkrati v zvezi z novimi zakonskimi predpisi, so člani komisije za HTV tiskarne mnenja, da je z ustreznimi ukrepi mogoče znižati število izostankov z dela zaradi bolezni in to predvsem z ustanovitvijo splošne ambulante v podjetju. Komisija predlaga, naj bi v podjetju delal zdravnik splošne prakse, ki bi bil zaposlen podobno kot je zaposlen zobozdravnik ter bi predvsem skrbel za preventivo. Komisija je ugotovila, da je veliko število izgubljenih delovnih dni zaradi površnih in formalnih pregledov obolelih delavcev, kar bi se z nastavitvijo zdravnika vsekakor izboljšalo. Razen tega bi se zmanjšalo število izgubljenih ur, ki jih člani kolektiva potrošijo zaradi dolgega čakanja v zdravstve- V mesecu juliju smo imeli v podjetju revizijo zaključnega računa za leto 1961. Revizija je trajala 3 tedne, izvršila jo je služba finančne inšpekcije pristojne Narodne banke. Sistem dela je ostal isti kot prejšnja leta; najprej so bila pregledana knjigovodstva vseh treh ekonomskih enot, zatem knjigovodstvo skupne uprave in služb družbenega standarda. Komisija je dajala predvsem poudarek formalni pravilnosti knjigovodske dokumentacije in zaključnega računa. Pri tem je bilo ugotovljeno nekaj površnosti, zlasti pri obračunavanju potnih stroškov in dnevnic. V obeh časopisnih enotah razen tega niso bila dosledno izvajana določila Pravilnika o avtomobilskih vožnjah podjetja. Pozivamo pristojne tovariše v naših ekonomskih enotah, da posvetijo v prihodnje tem obračunom več pozornosti. Komisija je zahtevala tudi ostrejšo razmejitev med osnovnimi sredstvi in sredstvi drobnega inventarja. To velja zlasti za tiskarno, kjer nabavljamo istočasno s stroji tudi razne nadomestne dele in orodje. Ta sredstva predstavljajo dostikrat veliko vrednost, vkljub temu o njih doslej nismo vodili dovolj natančne evidence in kon- Manj poškodb nih domovih. Veliko je namreč tudi primerov, da se delavci po pregledu v zdravstveni ambulanti kljub sposobnosti za delo ne vračajo na delo, ker jim zdravnik opraviči izgubljeni dan. Splošni zdravnik v podjetju pa bi lahko vse te stvari urejal v resnično korist podjetja, hkrati pa bi imel celoten pregled nad zaposlenimi ter pravočasno ukrepal, še preden se posamezna obolenja razširijo in postanejo kro- nična. (Sicer pa naj opozorimo, da zakon določa, da zaposleni gredo k zdravniku — če ne gre za nujne primere — v svojem prostem času, če le dopušča delovni čas zdravstvene ustanove.) Ob analizi nezgod pri delu je komisija mnenja, da je večje število nezgod nastalo zaradi nediscipliniranosti in omalovaževanja predpisov in navodil. Komisija meni, trote. V bodoče bo ves tak material evidentiran v materialnem knjigovodstvu, ter za vsako izdajo in porabo uveden postopek, kot pri izdaji drugega materiala. Še vedno nimamo ažurne evidence o spremembah osnovnih sredstev. V naših oddelkih neštetokrat kaj premeščamo iz oddelka v oddelek, dostikrat se kaj razbije ali drugače uniči, predela in na kak drug način obnovi ali spremeni, vendar doslej le redkokdaj dobimo o tem poročilo v knjigovodstvo. Spremembe in primanjkljaje ugotavljamo šele ob letnih inventurah, ko mrzlično iščemo manjkajoče oz. spremenjene predmete. Potrebno je, da odgovorni tovariši po oddelkih posvetijo tem sredstvom več skrbi, saj predstavljajo ti predmeti veliko vrednost ter so za njihovo nadomestilo potrebna dragocena finančna sredstva. V splošnem komisija ni imela pripomb glede naše knjigovodske službe ter je v celoti potrdila organizacijo knjigovodskega dela. Celotni dohodek za leto 1961, dohodek podjetja in čisti dohodek, ki ga je ugotovilo podjetje z zaključnim računom, je bil po revizijski komisiji le malenkostno korigiran. M. A. — več obolenj da smo prav v preprečevanju take vrste nesreč pri delu premalo odločni in strogi. Zmotno je stališče, da se dajo taki primeri odpravljati samo s poučevanjem ljudi. Praksa je pokazala, da ne bomo dosegli željenih uspehov, dokler kršilci discipline ne bodo čutili posledic za svoje nepremišljeno ravnanje. Iz analize vseh poškodb pri delu v razdobju 1958—1962 je komisija ugotovila, da se je 95% poškodb pripetilo zaradi nezadostne pazljivosti zaposlenih pri delu, premajhne zbranosti, nezadostnega upoštevanja varnostnih predpisov, navodil, opozoril, nediscipline in podobnega. Razen tega je komisija ugotovila, da so se v večini primerov ponesrečili mlajši nekvalificirani delavci, medtem ko so nezgode med starejšimi kvalificiranimi in visokokvalificiranimi redke. Komisija HTV tiskarne je mnenja, da je treba nedisciplinirane delavce, ki ogrožajo sebe in druge, energično kaznovati. Po mnenju komisije je še tako ostra kazen manjše zlo, kot so številne nesreče, ki nastajajo zaradi nediscipline posameznikov. Uvedba EE in s tem v zvezi način delitve osebnega dohodka posega tudi v službo higiensko tehnične varnosti, ker vpliva na osebni dohodek vsakega zaposlenega člana kolektiva tudi število izgubljenih delovnih dni zaradi bolezni in nezgod. STROŠKI ZA IZHAJANJE GLASILA »ČRNO NA BELEM« V LETU 1961 Po večletni prekinitvi je lani, 20. oktobra, spet izšel list »Črno na belem« kot glasilo delovnega kolektiva ČZP »Ljudska pravica«. V prejšnjem letu sta izšli 2 številki (druga 20. decembra 1961), obe sta bili natiskani v nakladi 800 izvodov, vsi stroški v zvezi z izdajanjem glasila pa so lani za 2 številki znašali 219 tisoč 184 dinarjev, ki so jih sorazmerno s številom zaposlenih plačale ekonomske enote. Drugih dohodkov (kot na primer od oglasov, dotacij in podobno) list ne prejema. SPREMEMBE NA ZDRAVSTVENEM IN SOCIALNEM PODROČJU Zvezna ljudska skupščina je na svojem zasedanju 23. maja t. 1. sprejela novi zakon o zdravstvenem zavarovanju, s katerim so zavarovanim osebam zagotovljene pravice do preventivnega zdravstvenega varstva, za bolezni, poškodb, nosečnosti in poroda. Kljub temu, da novi zakon ne prinaša bistvenih sprememb, rešuje nekatera vprašanja zdravstvenega varstva drugače, kot je bilo to po dosedanjih predpisih. Hkrati je Zvezna ljudska skupščina na istem zasedanju sprejela tudi zakon o organizaciji in finansiranju socialnega zavarovanja. Delo in poslovanje po obeh sprejetih zakonih se bo začelo s 1. januarjem prihodnjega leta. Po priporočilu Ljudske skupščine LRS, sprejetem na julijskem zasedanju, morajo gospodarske organizacije s svojimi člani kolektiva čimprej proučiti vse probleme na socialnem in zdravstvenem področju ter sprejeti ustrezne ukrepe, s katerimi bodo zagotovile večjo varčnost s sredstvi socialnega in zdravstvenega zavarovanja ter zmanjšale izostanke z dela zaradi bolezni. V ta namen je bilo sklenjeno, da bo kadrovska služba začela s sistematično evidenco in analizo vzrokov obolenj, izostankov z dela in podobno za celotno podjetje, kar zasledimo že v članku »Nad 10 milijonov izgubljenih sredstev zaradi bolezni«. Kako pomembne so takšne analize pa dokazuje tudi poročilo komisije higiensko tehnične zaščite v tiskarni za prvo polletje 1962. Komisija je s sistematičnim delom zbrala podatke za razdobje zadnjih petih let, hkrati pa je k poročilu dodala tudi nekaj ustreznih predlogov, o katerih bo treba v najkrajšem času razpravljati na upravnih organih ekonomskih enot oziroma podjetja. Revizija zaključnega računa « za leto 1961 Nad 10 milijonov izgubljenih dinarjev zaradi bolezni v lanskem letu že nekaj časa ugotavljamo, da v podjetju iz leta v leto narašča število izostankov, za radi česar je izgubljeno veliko delovnih dni in s tem tudi sredstev. V prvem polletju letošnjega leta je bilo v podjetju zaposleno povprečno 732 oseb, od tega v tiskarni 415, v založbi 154, v obeh časopisih 127 in v upravi podjetja 36. Po detajlnejših analizah je kljub povečanju delovne sile bilo samo v letošnjem letu 34 o/o več izostankov kot v preteklem letu. V celoti pa so se izostanki povečali za 36 % in to predvsem zaradi bolezni nad 7 dni. Medtem ko je bilo v letu 1961 zaradi izostankov izgubljeno 85.100 delovnih ur, je bilo v prvem polletju letošnjega leta zaradi bolezni do 7 dni izgubljeno 12.117 ur (lani v istem obdobju 11.438), zaradi bolezni nad 7 dni pa letos 38.826 delovnih ur, lani 25.161 delovnih ur. Vsled upravičenih neplačanih izostankov je bilo letos izgubljeno 2264 ur, zaradi neopravičenih izostankov pa 458 ur. Skupaj je bilo torej samo v letošnjem prvem polletju zaradi izostankov izgubljeno 53.665 delovnih ur in če to primerjamo z izpadom delovne sile pomeni, da je kolektiv bil zmanjšan za 43 ljudi, medtem ko je bilo v istem obdobju lanskega leta izgubljeno le 39.510 delovnih ur. Po sklepu centralnega delavskega sveta bo kadrovska služba v sodelovanju z varnostnim tehnikom in ljudmi, ki vodijo evidenco izostankov, bolezni in zlasti nesreč, analizirala vzroke stalnega naraščanja izostankov in zlasti dolgoročnih bolezni, saj zaradi tega plačujemo dodatno stopnjo socialnega prispevka že v višini 4 °/», za kar je bilo samo v prvem polletju letošnjega leta izdano 2,343.272 dinarjev. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da je ta strošek še vedno manjši od škode, ki je nastala zaradi izostankov v' celotnem poslovanju podjetja. Pravkar zbiramo omenjene podatke, medtem, ko smo za minulo leto te podatke že zbrali. Kakor je že omenjeno, je bilo v lanskem letu zaradi izostankov izgubljeno 85.100 delovnih ur. Od tega je bilo izgubljeno samo zaradi bolezni 79.853 delovnih ur, kar pomeni 4,6 ”/o vsega plačanega dela. Ko smo raziskovali izostanke v posameznik ekonomskih enotah, smo ugotovili, da odpade največ izostankov na EE tiskarne, kjer je tudi največ zaposlenih ljudi. Po izostankih zaradi bolezni je na prvem mestu tiskarna, za njo časopis, Cankarjeva založba in glavna uprava. Podrobnejši pregled boleznin v minulem letu ter izgubljenih sredstev daje naslednja tabela: EE bol. do bol. nad din do din nad izgub. sred. 7 dni 7 dni 7 dni 7 dni skupaj Tiskarna 1.883 4.760 1,796.057 4,289.917 6,085.974 Cankarjeva založba 282 787 292.350 990.899 1,283.249 časopis 253 1.656 343.275 2,315.531 2,658.806 gl. uprava 61 257 60.194 254.750 314.944 Skupaj 2.479 7.460 2,491.876 7,851.097 10,342.973 Če primerjamo ob tem še odstotek izostan- kov z izplačanim osebnim dohodkom, je sta- nje naslednje: EE skup. izplačan skup. izgubljena boleznine osebni dohodek sredstva v % tiskarna 279,857.000 6,085.974 2.17 časopis 98,400.000 2,658.806 2.70 založba 122,235.000 1,283.249 1.05 glavna uprava 45,325.000 314.944 0.69 celotno podjetje 545,815.000 10,342.973 1.90 Pri podrobni analizi vzrokov tolikšnega števila boleznin smo ugotovili, da odpade precejšen del na dolgoročne kronične bolezni, porode ter nesreče pri delu in na poti. Tako je bilo v lanskem letu med drugim v podjetju 30 primerov nesreč na delovnem mestu in 14 primerov nesreč na poti. V glavnem se pojav- ljajo nesreče na delovnih mestih v tiskarni in so v povprečju lažjega značaja. V večini primerov so si delavci v tiskarni poškodovali prste na rokah in to pri delu na strojih, pri rezanju pločevine in podobnem, posamezne pa so bile tudi zastrupitve s. kemikalijami. ČASOVNA KRIVULJA NESREČ V MINULEM LETU: Časovna krivulja torej kaže, da se število nesreč stopnjuje do 8 ure zjutraj in ko se bliža odmor z malico doseže vrh. Po tej uri nesreče upadajo, nakar pa se krivulja spet dvigne med 10. in 13. uro ter doseže ob 13. uri, ko se delo že bliža koncu, svoj dnevni maksimum. Vse to dokazuje, da je glavni vzrok nesreč v zmanjšani koncentraciji, nepazljivosti, malomarnosti in pomanjkanju delovne discipline pred odmorom in zlasti pred odhodom z dela, morda pa bi našli vzroke tudi v razporeditvi dela in preutrujenosti, zlasti pred zaključkom dela. Tudi v prihodnje bo tre- ba vestno spremljati potek nesreč ter hkrati raziskovati tudi njihove vzroke in v ta namen podvzeti potrebne preventivne ukrepe. V celoti bi namreč z 9939 delovnimi dnevi, ki smo jih izgubili samo zaradi najrazličnejših obolenj in nezgod, kar znaša hkrati 10 milijonov 342.973 izgubljenih dinarjev, lahko v podjetju marsikaj storili. Razumljivo je, da se bodo tudi v prihodnje pojavljali izostanki zaradi obolenj in da nobeno podjetje ni brez njih. Razumljivo je tudi, da so med obolelimi ljudje z dolgotrajnimi kroničnimi boleznimi in da se v tem primeru ne da dosti izboljšati. Analize pa kažejo, da odpade velik odstotek tudi na krajše bolezenske izostanke, ki se pri posameznikih ponavljajo iz meseca v mesec. Vprašanje je, kje so tu vzroki. Po sklepu CDS bomo v prihodnje vodili iz meseca v mesec točno evidenco vseh bolezenskih izostankov ter ugotovitve pošiljali posameznim EE. Kritične primere bomo poimensko posebej obravnavali. Morda ne bi bilo odveč, če bi po oddelkih uvedli posebne grafikone ter bi celoten kolektiv lahko sproti ugotavljal trenutno stanje v oddelku ter sproti sporočal vodstvu EE ustrezne predloge za izboljšanje. Morda bo v ta namen treba ukrepati na delovnih mestih ali pa se pomeniti z vsakim posameznikom ter mu dokazati, da gre sleherna izostala ura v škodo celotne enote in vsakega posameznika. Morda vsi bolezenski izostanki niso vedno nujno potrebni, pa čeprav jih predpiše zdravnik in bi se dalo tudi v tem pogledu kaj izboljšati?! Prav v tem pa lahko veliko storijo posamezni oddelki ter koristijo tako sebi in celotnemu kolektivu. Ivica Bozovičar Jz sobe slepil Ua 10 poročajo: Poročili so se: Jože Nered — strojni stavec (28. julija) Helena Eržen, por. Bubalo — roč. stavec (28. julija) Jolanda Zanin, por. Škaper — delavka (21. julija) Rodila je: Olga Bezjak — hčerko Stanislavo (6. maja) Naraščaj so dobili: Marko Finec — sina Milana (16. junija) Peter Pogačnik — hčerko Bredo (20. avgusta) IZ SOBE ST. 69 POROČAJO Prišli so: Janez Govc, 1. VIII. 1962 od »Planike« Kranj Nena Luzar, 1. IX. 1962 od »Kmečkega glasa« Viktor Širec, 1. IX. 1962 od »Zasavskega tednika«. IZ SOBE ŠT. 48 POROČAJO: Poročil se je — 30. VI. 1962 — Igor Gruden, urednik Ljubljanskega dnevnika. IZ SOBE ŠT. 23 POROČAJO: Odšli: Albin Gorenc, Franc Kocen, Janez Rihar, Joža Koren, Anica Berčič. Prišli: Anica Kozamernik, Janko Pucihar, Frančiška Zanoškar. Poročili so se: Matulič sedaj Lavrič Zdenka Piskar sedaj Erbežnik Stanka. PRIČAKOVALI SMO VEC ZANIMANJA ZA DOPISNO ŠOLO Kadrovsko socialna služba je med člani kolektiva zbirala prijave za Dopisno šolo pri Zvezi združenj borcev NOB Slovenije. Po razdeljenih anketah in posebnem pridobivanju ljudi zlasti za vpis v Splošno izobraževalno šolo (višje razrede osemletke) je bilo pričakovati več zanimanja na osnovi potreb podjetja in posameznikov po dopolnilnem izobraževanju. V šole oziroma tečaje DŠ se je vpisalo skupno 21 članov kolektiva in sicer: v splošno izobraževalno šolo 7, jezikovni tečaj 8, strojepisni tečaj 2, administrativno šolo 1 in v ekonomsko šolo 3 člani kolektiva. Želimo jim obilo uspeha pri učenju! M. S. PO OBČNEM ZBORU SINDIKALNE PODRUŽNICE Letošnji občni zbor sindikalne podružnice naj bi odgovoril na vrsto vprašanj, ki zadevajo naše delo v tem letu. Zal pa moramo ugotoviti, da je o teh vprašanjih spregovoril le predsednik podružnice v zares izčrpnem poročilu (poročilo nekoliko skrajšano objavljamo), ki pa je vendar ostalo vse, kar smo slišali na občnem zboru. Razprave ni bilo. Najsi to potrjuje, da smo o vseh problemih razpravljali v okviru ekonomskih enot in delegati niso hoteli ponavljati stvari še na občnem zboru, je le res, da so zapravili možnost, da na občnem zboru vsaj seznanijo druge enote s svojim delom in, končno, sprejmejo konkretna stališča o posameznih problemih, ki zadevajo vse. Prav je, da na tem mestu zapišemo, da bi bilo prav, če bi o delu novih izvršnih odborov in njihovih sklepih oziroma predlogih brali v vsaki številki našega glasila. Tovariš Blatnik bere poročilo Iz poročila tov. Blatnika na občnem zboru Javnost upravljanja in gospodarjenja v podjetju Od zadnjega občnega zbora do danes smo v našem podjetju doživeli več organizacijskih, pa tudi vsebinskih sprememb v delu samoupravnih organov in družbenih organizacij. Vse te organizacijske spremembe upravljanja smo v našem podjetju izpeljali z namenom, da bi bilo čimvečje število zaposlenih seznanjenih s problematiko obračunskih in ekonomskih enot ter s problematiko celotnega podjetja in da bi čimveč delavcev in uslužbencev sodelovalo pri upravljanju. Kakor ugotavlja poslovno poročilo k zaključnemu računu 1961, je decentralizacija samoupravljanja lani rodila pozitivne sadove. Čutiti je bilo več odgovornosti in aktivnosti organov samoupravljanja in večjo skrb za pravilnejše notranje odnose in boljše gospodarjenje. Tako so se organi samoupravljanja v ekonomskih enotah že v polni meri uveljavili kot usmerjevalci in upravljalci celotnega dela v ekonomskih enotah, organi samoupravljanja v obračunskih enotah pa se še niso povsem uveljavili v okviru pristojnosti, ki so jih dobili. Na vprašanje, zakaj je temu tako, smo na sestankih izvršnega odbora sindikalne podružnice slišali več odgovorov, najpogostnejši med njimi pa je bil, da je premajhnega vpliva samoupravnih organov v obračunskih enotah kriva premajhna obveščenost o gospodarskih in drugih problemih, ki o njih razpravljajo na sejah delavskega sveta. Zakaj premajhna obveščenost? Ali člani našega kolektiva niso imeli možnosti seznanjati se z gospodarsko problematiko podjetja, poiskati odgovore na vsa vprašanja, ki so jih zanimala? Če prelistamo zapisnike organov samoupravljanja ter stehtamo kopico gradiva, ki je bilo članom kolektiva vedno na razpolago, kadarkoli so želeli odgovor na kakšno' vprašanje, potem moramo reči, da je bilo lani v našem podjetju mnogo več možnosti za seznanjanje z gospodarsko problematiko, kakor pred leti, ter da je letos razprava o gospodarjenju v vseh ekonomskih enotah našega podjetja mnogo bolj neposredna in stvarna, kakor v preteklem letu. Člani našega kolektiva imajo tudi vse več formalnih možnosti, da bi spoznali zamotan proces gospodarjenja, hkrati pa neposredno odločali o vseh pomembnejših gospodarskih vprašanjih. Tu naj omenim posvetovanja, ki jih je sklical izvršni odbor sindikata. podružnice o naslednjih vprašanjih: decentralizacija delavskega samoupravljanja, stanovanjska problematika članov našega kolektiva, osnovanje blagajne za medsebojno pomoč, o gospodarjenju v podjetju itd. Udeležba na nekaterih od teh posvetovanj pa je bila slaba, kar govori; da člani kolektiva niso v celoti izkoristili teh oblik formalne možnosti za vplivanje na gospodarjenje podjetja. Ob tej priložnosti velja omeniti referendum, ki ga je upravni odbor podjetja razpisal, da bi samoupravni organi laže odločili glede prodaje počitniškega doma ter anketo, ki je člane kolektiva povpraševala o njihovih stanovanjskih razmerah. Vendar tudi s temi oblikami sodelovanja nismo v celoti dosegli zaželenega uspeha, ker del kolektiva ni sodeloval v referendumu oziroma odgovoril na anketo. Novost v načinu obveščanja je naše glasilo »Črno na belem«, ki smo ga po nekajletnem presledku v našem podjetju spet obudili v življenje, vendar je obveščanje preko tega glasila še vedno preveč formalno in morda premalo odraz resničnega zanimanja celotnega kolektiva za gospodarjenje podjetja, saj piše v to glasilo našega kolektiva še vedno ozek krog ljudi, v glavnem predstavniki množičnih organizacij, delavskega upravljanja in uprave podjetja, ne pa tudi neposredni proizvajalci. Tako je »Črno na belem« še vedno premalo izkoriščena možnost obveščanja, čeprav je naš list od številke do številke bogatejši in privlačnejši. V prihodnje bo treba razen drugih oblik obveščanja predvsem negovati in dobro urejati to naše glasilo, ki naj postane tribuna izmenjave izkušenj, uspehov in težav, tako v produkciji kakor v delu množičnih organizacij in samoupravnih organov podjetja. Pomen našega glasila za razvoj socialistične zavesti v našem kolektivu naglašam predvsem zato, ker smo' delo množičnih organizacij in delavske samouprave že zelo decentralizirali in je zato še tembolj potrebna javna izmenjava mnenj in gledišč, ki jih je treba v korist gospodarske organizacije kot celote vskladiti in uveljaviti. Za razvoj neposrednega upravljanja pa je najpomembnejše obveščanje na relaciji delavski svet — svet ekonomske enote •— neposredni proizvajalec. Če zaposleni ne ve, po katerih kriterijih se oblikuje njegov dohodek, kako lahko vpliva na povečanje produktivnosti dela ter s tem na večji uspeh gospodarske organizacije, če ne čuti neposredne povezave med dohodkom podjetja oziroma ekonomske enote in njegovim lastnim dohodkom, ne bo delal tako prizadevno in učinkovito, kakor bi lahko, ne bo pri delu potrošil toliko svojih umskih in fizičnih sil, kolikor jih od njega terja proizvodni proces. Zato je obveščenost proizvajalcev in njihovo neposredno sodelovanje in odločanje v gospodarjenju, osnovano na materialni zainteresiranosti, glavna gibalna sila gospodarjenja. Ob tej priložnosti lahko tu naglasim, da je spoznanje o koristnosti in celo nujnosti po nenehnem seznanjanju proizvajalcev s proizvodnimi uspehi, težavami, z vsemi činitelji, ki vplivajo na gibanje proizvodnosti, že pred leti, posebno pa v zadnjem času stalna vsebina dela samoupravnih organov v našem podjetju. Uprava ekonomske enote tiskarne posreduje prek delavskega sveta vsem obračunskim enotam že nekaj let različne podatke o gibanju produktivnosti, na osnovi katerih je moč sproti odpravljati napake v proizvodnem procesu, predlagati izboljšave, bolje izkoriščanje strojev itd. Analitična služba tiskarne spremlja izpopolnjevanje plana količinsko in vrednostno, beleži in posreduje vsem zainteresiranim proizvajalcem uspeh zmogljivosti strojev mesečno, četrtletno in polletno, opozarja na vsako spremembo strukture lastne cene, ocenjuje izkoriščenost časovnega fonda po vseh stroškovnih enotah na osnovi plana, analizira poslovni uspeh, računovodska služba pa posreduje obračun osebnih dohodkov nekaj časa pred izplačilom. V ekonomski enoti tiskarne razen tega sestavijo ob koncu vsakega gospodarskega leta analitično poročilo o proizvodnem in poslovnem uspehu, ki vsebuje vse pokazatelje proizvodnosti dela in obsega proizvodnje ter delitve dohodka, ki je temu obratu nepogrešljiv napotek za izboljšanje organizacije proizvodnega procesa v prihodnjem letu. Podobne analize so začeli lani in letos izdelovati tudi v časopisnem obratu in v Cankarjevi založbi. Ti dve ekonomski enoti sta zaradi spremenjenih tržnih razmer in zaostrenih pogojev gospodarjenja letos močno prikrajšani na dohodku, zato sta kolektiva prisiljena štediti pri vsakem izdatku in zelo premišljeno gospodariti, kar narekuje redno mesečno ugotavljanje, kako izpolnjujejo obračunske enote v teh ekonomskih enotah svoje proizvodne načrte. Gospodarjenje v vseh ekonomskih enotah našega podjetja je v zadnjem obdobju, še posebno pa po uveljavitvi novih gospodarskih sprememb, mnogo bolj zavestno in vsebinsko bolj bogato, kot v prejšnjem obdobju. Na videz se v našem podjetju ne dogaja nič posebnega: manj je manifestativnih sestankov in zborovanj, zato je pa toliko več sestankov na ravni obratov oziroma ekonomskih enot. Ti sestanki so zaradi aktualnosti problematike mnogo bolj pestri in koristni, kakor pa bi bili, če bi jih sklicevali v okviru celotnega podjetja. Ko govorimo o decentralizaciji upravljanja in gospodarjenja, ne smemo imeti pred očmi decentralizacije kot dejanja, ki naj bi podjetje razbilo na koščke. Decentralizacija upravljanja nam mora pomeniti le sredstvo, ki nas naj najhitreje pripelje do cilja: večje produktivnosti dela, zavestnemu, uspešnejšemu gospodarjenju. Praksa je že pokazala, da je naše podjetje po vpeljani decentralizaciji pristojnosti še bolj kot prej organska celota, ki bo lahko dosegala poslovne uspehe na trgu le, če bo organizacijsko še bolj čvrsta. Za razvoj podjetja smo dolžni skrbeti s pravilnim ekonomskim in političnim posluhom, ki mora predvsem upoštevati potrebe vseh zaposlenih, tako današnje kakor jutrišnje. Ko pravim današnje, mislim na naše osebne dohodke, ki naj se gibljejo v premem sorazmerju s produktivnostjo dela oziroma dohodka, ko omenjam jutrišnje potrebe kolektiva, mislim na sklade podjetja, ki jih je treba povečevati zato, da bi lahko gradili podjetje naprej, kupovali nove, moderne stroje, hkrati pa investirali v stanovanjsko gradnjo in krili naše skupne potrebe. Delitev med danes in jutri, to je med osebnimi dohodki in skladi, mora upoštevati tudi potrebo po strokovni rasti kadrov v podjetju, po nenehnem dviganju kakovosti dela, ki smo ga v našem podjetju že doslej uspešnejše prodajali kot količino dela, zato bi ne bilo prav, če bi ne bilo tako tudi v prihodnje. Ob naštevanju formalnih možnosti za seznanjanje in odločanje članov našega kolektiva o vseh gospodarskih problemih, pa vendar ne morem mimo ugotovitev, ki smo jih na sestankih v proizvodnih oddelkih pogosto slišali: »Ne vemo, zakaj taki sklepi, nihče nam ni povedal, kako je bilo mogoče, in še. ..« Ta vrsta kritike na račun premajhne obveščenosti je bržčas izraz premajhnega zanimanja za problematiko podjetja, prešibkega pritiska na organe upravljanja in uprave, naj prihajajo v obračunske enote in sproti poročajo, razlagajo, utemeljujejo, vprašujejo, prepričujejo oziroma spreminjajo svoje mišljenje in delo. Kritika, ki bi jo v prihodnosti naslavljali na račun tega ali onega delovnega mesta, obračunske enote, ekonomske enote itd. bi ne smela biti osebna, marveč bi morala temeljiti na dejstvih, ekonomskih analizah, biti bi morala konstruktivna, upoštevati bi morala tako nasprotna stališča, izražena v demokratičnih razgovorih, kot koristi podjetja in naše skupnosti kot celote. Ob vsaki razpravi bi se morali zavedati, da je bila rast našega podjetja možna le zato, ker nas je skupnost oproščala plačevanja družbenih prispevkov, ki jih plačujejo podjetja večine drugih gospodarskih panog, na to dejstvo pa kar prera-di pozabljamo in prepogosto uporabljamo besede kot »Mi smo napravili«, »Mi ustvarjamo, vi pa ne« itd. Slišali pa smo tudi že kritiko, ki ne priznava specifičnih potreb po strokovnih kadrih ter razlik med delovnimi mesti in dohodki, ki jih terja delitev dela. Toda tudi tej kritiki ni mogoče spodrezati korenin drugače, kakor z rednim seznanjanjem vseh članov kolektiva o potrebah gospodarske organizacije po težavnejših in odgovornejših delovnih mestih, po strokovnjakih, ki lahko s svojim organizatorskim delom in znanjem občutno povečajo poslovni uspeh in dohodek podjetja itd. Ignoriranje nergaštva in pojavov kritikarštva lahko prinese več škode kot koristi, zdravilo proti nergaštvu pa so le odprte karte, čisti računi, javnost upravljanja in gospodarjenja v podjetju, kar smo dolžni zagotavljati s svojim vsakdanjim delom. V nadaljevanju svojega govora je tovariš Blatnik opisal našo dosedanjo investicijsko politiko in podrobno opisal rekonstrukcijo podjetja, nato pa je spregovoril o naši stanovanjski gradnji. Analiziral je dosedanje uspehe nato pa dejal: O GRADNJI STANOVANJ Treba se bo odločiti za dodatno obliko zbiranja sredstev za gradnjo stanovanj, to je za samoprispevek bodočih stanovalcev, ki je sedaj obvezen, kakor tudi za načrtno varčevalno službo za stanovanjsko gradnjo v okviru podjetja. Zbiranje sredstev kakor tudi delitev stanovanj bosta morali biti čimbolj premišljeni in ekonomsko utemeljeni, hkrati pa izraz volje celotnega našega kolektiva. Tu naj omenim, da je demokratičnost delitve stanovanj formalno že v celoti zagotovljena, saj osrednja stanovanjska komisija razdeljuje le kvoto kupljenih oziroma vseljivih stanovanj, medtem ko morajo o razdelitvi med prosilce za stanovanja odločati stanovanjske komisije ekonomskih enot po pravilniku o delitvi stanovanj, o čigar osnutku je razpravljal tudi izvršni odbor sindikalne podružnice in ga bo DS v kratkem sprejel, razdelitev stanovanj pa morajo potrditi delavski sveti ekonomskih enot. Vendar ne zadošča, če je demokratična delitev le formalno zagotovljena, marveč se mora uveljaviti tako, da ne bo nejasnih računov. Obratne komisije so dolžne izobesiti prioritetne liste prosilcev za stanovanja na javnem mestu, tako da ima sleherni član kolektiva možnost oporekati upravičenosti konkretne razdelitve stanovanj, razen tega pa pravico prepričati se, če je stvarna delitev stanovanj v resnici takšna, kakršno predvideva pravilnik o delitvi. Gre za javnost delitve, ki smo jo doslej v našem podjetju morda premalo negovali, zato posamezni obrati niti niso vedeli, koliko prosilcev za stanovanja je že dobilo stanovanja in koliko jih na stanovanje še čaka, gre skratka za na- črtno in perspektivno stanovanjsko politiko. Javnost delitve stanovanj, predvsem pa težavnejša pot do stanovanja, ki jo bodo morali prehoditi novi prosilci, pa terjata tudi javno razpravo in odločitev o načinu zbiranja sredstev za stanovanja. Principi delitve stanovanj skoraj v vseh podjetjih, kakor tudi pomanjkanje sredstev za stanovanjsko gradnjo v našem podjetju narekujejo, da nihče ne bo prišel več do stanovanja brez lastne — v našem podjetju po primerjavi potreb in sredstev, ki jih za stanovanjsko gradnjo imamo —• 15% udeležbe od vrednosti stanovanja, ki jo bo treba plačati do vselitve, odračunavala pa se bo od najemnine oziroma od odplačilnega obroka za stanovanje. Primer: če je predračunska vrednost novega stanovanja 4 milijone dinarjev, bo moral prosilec, vplačati do vselitve 600.000 dinarjev, ki jih bo moral zaslužiti s svojim delom ali si jih izposoditi. Če gledamo na nakup stanovanja ekonomsko — in tako je treba gledati — bo podjetje iz svojih sredstev še vedno odplačalo za stanovanja vsaj do polovice njegove vrednosti, če je udeležba sklada 50-odstotna, ali pa še več, kar z drugimi besedami pomeni, da bo prosilec za stanovanje prišel do stanovanja še vedno največ zaradi pomoči kolektiva. To pomoč bo član kolektiva sicer vračal delno podjetju delno skupnosti z najemnino, toda na zelo dolgi rok, na kolikor je izračunana amortizacijska doba stanovanja. Ker podjetju primanjkuje denarja za stanovanjsko gradnjo, je vsekakor umesten predlog, ki smo ga slišali na več sestankih, da bi podjetje stanovanja odprodalo ter si tako v individualnih pogodbah zagotovilo hitrejše vračanje sredstev, ki jih je dalo za nakup stanovanj. Odplačilni obroki stanovanja bi verjetno ne bili mnogo višji, kakor so najemnine, po odkupu pa bi bilo stanovanje last stanovalca. Na enak način bi kazalo odprodati tudi tista stanovanja tudi tistim stanovalcem, ki so se že doslej vselili v stanovanja, last podjetja. Ta zahteva ni utemeljena le s težavnejšo potjo do stanovanja, ki jo morajo prehoditi novi prosilci za stanovanja, marveč tudi z dejstvom, da podjetje, to je kolektiv, še vedno plačuje anuitete za stanovanja desetine članov kolektiva, odplačuje torej okrog četrt milijarde dinarjev dolga, kolikor smo v zadnjih štirih letih investirali za nakup stanovanj za vsakega desetega člana našega kolektiva. Ko iščemo nove oblike zbiranja sredstev za gradnjo stanovanj, bi morali bremena pri tem zbiranju razporediti tako, da bodo čutili približno enako težo vsi, ki so v podjetju dobili stanova- Delegati na občnem zboru sindikalne podružnice nja. Zelo nepolitičen je izgovor »prej so bile razmere take, novi prosilci pa naj se znajdejo kakor vedo in znajo« ob dejstvu, da odplačujemo anuitete za vsa kupljena stanovanja iz dohodka, ki ga vsi s skupnim delom ustvarjamo. Zakaj bi tudi tisti, ki jim je kolektiv iz skupnih sredstev že omogočil priti pod streho, zdaj, ko je kolektiv v stiski, ne pomagali tistim svojim delovnim tovarišem, ki še čakajo na stanovanja? Od prodaje vseh stanovanj pa se zaradi dolgih odplačilnih rokov še vseeno ne bo nateklo v skupno stanovanjsko' blagajno podjetja dovolj denarja za toliko stanovanj, kolikor je prošenj za stanovanja. Treba bo še vnaprej zagotoviti stanovanja predvsem visokokvalificiranim strokovnjakom, ki so v produkciji najbolj potrebni in šele nato socialno šibkim, če se ne bo za varčevanje za nova stanovanja odločil prav ves kolektiv. Dotok sredstev za stanovanjsko gradnjo bo moral biti stalen, če naj stanovanjska gradnja vsako leto narašča, zato bi kazalo morda oddvojiti za potrebe stanovanjske gradnje določen del sredstev iz osebnih dohodkov vsakega zaposlenega, o čemer naj bi razpravljali tudi na današnjem občnem zboru, stališča z današnje razprave pa naj bi upoštevali organi samoupravljanja pri svojem odločanju. Vsepovsod nove stavbe, stanovanj pa še vendar vse premalo Iz vsega povedanega jasno izhaja, da bo treba reševati v prihodnje stanovanjske probleme v taki obliki in na tak način, da bodo z delitvijo stanovanj in zbiranjem denarja za stanovanjsko gradnjo zadovoljni vsi člani kolektiva in da mnenje »tako je bilo prej, zdaj pa je drugače« ne bo prevladalo v naših prizadevanjih, da bi zgradili čimveč stanovanj in s; tem ustvarili ugodne življenjske pogoje za čimvečje število zaposlenih. Urejene življenjske razmere pa so tudi osnoven pogoj za večje prizadevanje zaposlenih pri delu in večje proizvodne uspehe podjetja. Ob koncu govora je ugotovil, da je bilo gospodarjenje v našem podjetju doslej uspešno, opisal vse probleme v zvezi s tem, nato pa se še dotaknil problemov DELITEV DOHODKA PO DELU Vse proizvodne naloge bomo z veseljem in s prizadevnostjo uresničevali le, če bo vsak na svojem delovnem mestu prejemal vrednosti svojega dela ustrezne dohodke. Delitev dohodka po delu je najmočnejša spodbuda za dvig produktivnosti dela. zato moramo tudi v prihodnje izpopolnjevati vse oblike delitve, ki so se v praksi pokazale kot koristne, oziroma jih izpopolnjevati s še pravičnejšimi. V pravilnike o delitvi dohodka so lani v EE tiskarne vnesli elemente, ki so nujno potrebni za pravično in pravilno delitev osebnega dohodka, med njimi normative kot so normativ produktivnosti, ekonomičnosti in rentabilnosti. Po teh normativih pa je mogoče ugotavljati v okviru sedanjih formulacij pravilnikov delovni učinek in njemu ustrezni dohodek le v okviru obračunskih oziroma ekonomskih enot, ne pa neposredno na delovnem mestu. V pravilnikih o delitvi osebnih dohodkov v tiskarni manjka torej eden izmed treh bistvenih elementov pravične delitve osebnega dohodka, to je delitev osebnega dohodka na učinek na delovnem mestu. Sedanji sistem točkovanja vsebuje še precej starega značaja tarifnih postavk, ker doseže delavec ne glede na to, kaj je delal in koliko je napravil, .določeno število točk na uro. Vrednost njegovih točk na mesec se seveda veča ali manjša, toda le glede na povprečni ekonomski uspeh vse enote. Individualni učinek torej koristi vsej enoti, posamezniki pa niso pravično nagrajevani. Primeri se celo, in takih primerov niti ni malo, da nekateri delavci komaj dosegajo delovne normative, drugi pa jih stalno presegajo nad 20 %, oboji pa so nagrajevani enako po povprečni vrednosti. Vprašali boste, kaj je v taki delitvi napačnega. Predvsem tole: klasificirati ne bi smeli delavca, marveč delo, vrste dela, delovne faze, operacije ali z drugimi besedami: ne smeli bi določati točk na lepe obraze, pa naj bo ključ za delitev točk med zaposlene še tako strogo komisijsko ugotovljen, marveč naj bosta osnova za delitev dohodka po delu, količina in kakovost opravljenega dela. Preseganje delovnih norm ali normativov ne bi smeli ugotavljati samo za enoto, marveč za vsakega posameznega delavca. S takim načinom dela bi tudi pri nas vpeljali delitev sredstev za osebne dohodke glede na to, kaj je delavec. delal in koliko je napravil na delovnem mestu. Tako bi se tudi izognili komisijskemu ocenjevanju človeka, ki je marsikdaj lahko neobjektivno. V tiskarni so že začeli pripravljati delitev dohodka, ki naj po objektivnih kriterijih upošteva individualno delovno storilnost. Z večjo natančnostjo merjenja količine in kakovosti opravljenega dela bodo proizvajalci neposredno občutili povezanost med svojim delom in dohodkom, hkrati pa se ne bodo mogli več pritoževati zaradi krivic, ki jim jih je povzročala na videz pravična, v bistvu pa pre- malo pravična delitev osebnih dohodkov, saj ni upoštevala količino in kakovost dela neposredno, marveč le posredno. Delitev dohodka po delu je tudi v časopisno ekonomskih enotah doživela spremembe. bolje rečeno, stagnacijo. Izkušnje so pokazale, da učinek, o kakršnem govorimo v proizvodnji, ne ustreza povsem kot merilo novinarskega in urejevalskega dela. Medtem ko je kolektiv Delavske enotnosti še obdržal sistem merjenja in ocenjevanja količine in kakovosti novinarskega dela, je kolektiv Ljubljanskega dnevnika začel iskati nove oblike delitve dohodka, ki pa po 6 mesečnih razpravah še niso jasno formulirane. 2e sedanje oblike delitve osebnega dohodka, ki niso formulirane v nobenem veljavnem pravilniku, marveč so rezultat dogovorov in sklepov sej uredniškega odbora, se delno oddaljujejo od principa delitve dohodka po delu, ker zato imenovana komisija ni izdelala novih kriterijev za oceno dela. marveč se v praksi poslužujejo starih, razveljavljenih, oziroma dogovorov. Samoupravni organi Ljubljanskega dnevnika pa so že začeli sestavljati svoje pravilnike o delitvi dohodka v obračunskih enotah in jih bodo, kakor kaže, v roku uzakonili. Pri utrjevanju delitve dohodka po delu moramo imeti stalno pred očmi, da smo jo dolžni izpopolnjevati in prilagajati potrebam proizvodnje. Pri tem se ne smemo ustrašiti izgovorov, češ, »saj je nemogoče ugotavljati količino dela za vsakega zaposlenega, koliko bo pa zato stroškov itd.«, ker lahko občutek ljudi, da je delitev osebnih dohodkov pravična, odločilno vpliva na količino in kakovost njihovega dela. Resnici na ljubo pa je treba reči, da so organi, ki se ukvarjajo z delitvijo, pri nas še premalo strokovno usposobljeni oziroma da takih strokovnih organov v nekaterih ekonomskih enotah niti nimajo. Kakor smo v našem podjetju že uspeli natisniti mnogo gradiva, ki ima namen obveščati člane kolektiva o gospodarskem dogajanju v podjetju, tako pa nam še vedno ni uspelo oblikovati in sestaviti vse akte delavske zakonodaje v obliki, da bi lahko sleherni član kolektiva čimbolj e poznal svoje dolžnosti in pravice in jih imel vedno čmo na belem pred očmi. Med odmorom (posnetek iz knjigoveznice) Delo sindikalne organizacije in osnovanje samostojnih sindikalnih podružnic Od zadnjega občnega zbora do danes je v naši sindikalni podružnici dozorela tudi misel, da v tako veliki organizacijski enoti ni mogoče organizirati dela ustrezno sedanji stopnji družbenega razvoja. Decentralizacija gospodarjenja v podjetju je terjala tudi decentralizacijo naše organizacije. Praksa je pokazala, da se je skupnih posvetovanj v okviru podjetja udeleževalo le malo članov kolektiva, medtem ko so bili zbori ekonomskih enot mnogo bolje obiskani. Tako smo že v marcu osnovali tri samostojne pododbore sindikalne podružnice, ki so se odtlej redno sestajali, -na današnjem občnem zboru pa predlagamo ustanovitev treh samostojnih sindikalnih podružnic v okviru podjetja in to: za obrate tiskarna, Cankarjeva založba in časopisni obrat, kjer bi bili vključeni tudi člani sindikata glavne uprave. Delo teh podružnic naj bi po potrebi koordinirali njihovi odbori, ki bi se od časa do časa sestajali na skupnih sejah, na primer na razprave, ki zadevajo vse podjetje, kot je stanovanjska problematika, letni plan, službe družbenega standarda itd. Pododbori sindikalne podružnice so zato pripravili tudi kandidatne liste za nova vodstva sindikalnih podružnic, ki jih bomo izvolili na današnjem občnem zboru. V svojem poročilu sem se dotaknil le glavnih problemov, ki smo jih reševali v preteklem obdobju oziroma, ki jih bomo morali razvozlavati v tem letu in v prihodnje. Zavedam se, da je poročilo nepopolno ter da bi moral govoriti še o delu in težavah kadrovsko socialne službe, o vzrokih izostankov z dela, saj so se izostanki lani močno povečali tudi na račun bolezni in so dosegli 4,6 % vsega plačanega dela, o potrebi po ustanovitvi blagajne medsebojne samopomoči v podjetju, saj je izvršni odbor sindikalne podružnice razdelil kot socialno pomoč med člane sindikata kar 143.000 dinarjev, ter še o vrsti drugih vprašanj, o katerih pa boste, upam, spregovorili v razpravi, ter tudi predlagali, kako naj jih rešimo. Že na osnovi podatkov, ki sem jih v svojem poročilu le skopo izrazil, pa je razvidno, da čakajo sindikalne podružnice v našem podjetju velike in odgovorne naloge tako na gospodarskem področju, kakor v zvezi z odnosi med zaposlenimi. Izvršni odbori novih sindikalnih podružnic, ki jih bomo danes izvolili, bodo morali te naloge uresničevati s pravilnim političnim posluhom tako za potrebe skupnosti in našega kolektiva, kakor za potrebe vsakega zaposlenega v našem podjetju. Poostrene gospodarske razmere terjajo tudi od nas, da gospodarimo v duhu besed in misli, ki jih je na splitskem zborovanju povedal tovariš Tito, to pa pomeni čimbolj ekonomično in demokratično. S skupnimi močmi moramo skrbeti, da bo prejemal sleherni zaposleni toliko, kolikor je za svoje delo zaslužil, skrbeti moramo, da se ne bodo škarje razpona med osebnimi dohodki nepravično razširile, kar pomeni, naj bodo odprte vedno le tako, kolikor je potrebno in koristno za DOBRO SEM SE POČUTILA NA PREVENTIVNEM ZDRAVLJENJU Od 2. do 22. julija mi je delavski svet podjetja Ljudska pravica omogočil okrevanje v Soči na Primorskem. Najlepše se zahvaljujem delavskemu svetu podjetja Ljudska pravica in upravnemu odboru Delavske enotnosti, ki mi je za ta čas odobril tritedenski plačani dopust. strokovno izpopolnjevanje zaposlenih in strokovno rast podjetja, hkrati pa moramo misliti tudi na tiste, ki prejemajo v našem podjetju najnižje osebne dohodke. Le če bomo pri svojem delu vedno združevali svoje osebne cilje z našimi skupnimi cilji, s cilji kolektiva, bomo vložili v svoje poklicno delo vse svoje fizične in umske sile, ta naš napor pa se nam bo obrestoval prek trga z večjim dohodkom podjetja ter tudi z večjimi osebnimi dohodki slehernega zaposlenega. n Sestanek z abonenti V menzi je bilo v prvem polletju letošnjega leta razdeljeno 26.871 obrokov hrane. Povprečno se je hranilo 112 abonentov dnevno (lani 221). V zadnjem času pa število abonentov izredno pada, deloma za- Nabiralnik za dopise Ljubljanskemu dnevniku je vendarle že postavljen v avli upravne stavbe. Tovariš Gogala zadovoljno pobira pošto Nekateri člani kolektiva, ki so sodelovali v NOB, še nimajo urejene delovne dobe, ker se jim, z redkimi izjemami, po delovni knjižici ta čas šteje enojno. Le-ti naj se potrudijo, saj bo to v njihovo korist (upošteva se pri dopustih) in prinesejo odločbe o dvojnem štetju omenjene dobe. V kolikor teh odločb še nimajo, naj si jih preskrbe, sicer se jim bo štela enojna doba, kot je označena v delovni knjižici. Glede tega je že precej urejeno v EE tiskarne. radi dopustov, pa morda tudi zaradi hrane, ki je sicer izdatna, vendar enolična. Trenutno se hrani v menzi 80 članov kolektiva, če se število abonentov v jesenskih mesecih ne bo dvignilo, bo treba misliti na reorganizacijo te službe. V ta namen bo v prihodnjem mesecu sestanek in razgovor z abonenti, na katerem se bomo pomenili o nadaljnjem delu obrata družbene prehrane. M. S. DOPISUJTE V SVOJ LIST »ČRNO NA BELEM«! NASLEDNJA ŠTEVILKA BO IZŠLA 29. NOVEMBRA 1962. ČLANKE ODDAJTE DO 9. NOVEMBRA V SOBI ŠTEV. 68/IV Bodičar: OB SALOMONSKEM UKREPU (ALI PREVENTIVA) NASE KADROVSKO-SOCIALNE SLUŽBE Odkar bolniško Iva uravnava, od sedme do devete ure vsak dan samo te sme boleti glava. Na dijaškem knjižnem sejmu v Križankah je sodelovala tudi naša poslovalnica iz Kopitarjeve ulice. Tovariš Jože Koren in tovarišica Meta Subašič sta bila vse dni sejma zelo zaposlena, kar priča tudi naš posnetek V petnajstih dneh 3000 km poti po Poljski V okviru sporazuma o kulturni izmenjavi med Poljsko in Jugoslavijo je bila dogovorjena tudi izmenjava novinarjev. Uredništvo »Delavske enotnosti« je sprejelo ( v mesecu maju letos) v goste glavnega urednika ilustriranega tednika »Panorama« iz Katovic, Waclawa Czynczysa. Obe uredništvi sta se sporazumeli, da poljsko redakcijo obiščeta dva novinarja DE, vsak po štirinajst dni. V začetku julija je odpotoval na Poljsko Milan Govekar, konec avgusta pa Bojan Samarin. Prvi »povratnik«, Milan Govekar, je za »Črno na belem« napisal tehle nekaj vtisov: Poljsko sem obiskal prvič in tudi prvič globlje spoznal tri stvari, ki so tipične in značilne za to deželo: neverjetna zaverovanost v zgodovino in bogato tradicijo; ponos na vse, kar je poljsko (semkaj so vključeni kajpak tudi sedanji dosežki LR Poljske); izredna gostoljubnost, ki presega okvire sicer slovitega slovanskega gostoljubja. Nekaj podrobnosti: z zgodovino in tradicijo se srečaš na vsakem koraku. Nanju opozarja obilica kulturnih in zgodovinskih znamenitosti, spomenikov, zgradb, muzejev, gledališč, knjižnic itd. V vsakem večjem mestu imajo »vsaj« mestno hišo (ra-tož) in eno ali več cerkva (kosciolow), ki so bili postavljeni nekje okoli leta 1200 do 1400 in ki si jih moraš pogledati, da pač spoznaš spet novo poglavje njihove zgodovine. Prav ta pa pove, da Poljaki zdaj proslavljajo tisočletnico svoje države. Leta 960 je namreč zavladal kralj Meško I. Šest let pozneje je nastal prvi pisani zapisek o Poljski. Zato so Poljaki praznovanje raztegnili na šest let. V tem času bodo zgradili tisoč novih šol, posadili milijon dreves itd. Zato, ker so tolikanj ponosni na svojo zgodovino, so po vojni tudi obnovili v starem stilu cele mestne četrti v Varšavi, Gdansku, Vroclavu in drugod. Od 960 kulturno-zgodovinskih spomenikov v Varšavi je na primer ostalo med vojno nepoškodovanih samo 60. Doslej so obnovili skoraj vse. Kot spomin na prestana grozodejstva (vojna je terjala življenje 6 milijonov Poljakov, od milijona prebivalcev Varšave pa je ostalo živih le 80.000), pa bo ostal neobnovljen na pol razrušeni Spomenik neznanemu junaku ob Ulici Krakovsko predmestje, blizu mestnega središča. Ponos na vse, kar je poljsko: ljudje z neverjetnim navdušenjem in zanimanjem spremljajo vsakršne dosežke njihovih rojakov in njihove dežele na vsakršnem področju. Vseeno: ali je Poljska povečala izvoz, ali so njihovi športniki zabeležili uspeh na tekmovanju, ali so »leteči ambasadorji« (folklorna ansambla Mazowsze in Slask, ki sta 11 mesecev v letu na turnejah po inozemstvu) prileteli na oddih domov, ali je časopisje prineslo vesti o povečanju proizvodnje, ali...: prav vse pomeni velik praznik. Vse to je pogojeno v njihovi naravi. Sprva te malo začudi, ker se ti zazdi, da pretiravajo, da poveličujejo sami sebe. Potem pa se tudi temu — privadiš. Gostoljubnost in še kaj: potrudijo se, da bi tujcu, zlasti pa še gostu iz slovanske dežele, ustregli na vsakem koraku. Če zapišem, da znajo vse urediti tako, da se počutiš tako kot doma, sem povedal dovolj. Res pa je, da smo med slovanskimi narodi Jugoslovani deležni še posebno prisrčnega sprejema. Občudujejo namreč herojstvo naše ljudske vstaje, naše težnje za neodvisno mednarodno politiko. Jugoslavija je zanje tam, kjer je Tito, ki je znal — skupaj z ljudstvom — deželo popeljati v samostojnost in blagostanje. Teh nekaj besed pove vse. O naši deželi vedo Poljaki, tudi »navadni« delavci, presenetljivo dosti, kajti njihovo časopisje — tudi lokalno — dnev- no objavlja poročila svojih dopisnikov, oziroma njihove tiskovne agencije: Pol-ske agencije prasowe (PAP). Za ilustracijo naj povem, da sem med bivanjem na Poljskem iz njihovih časopisov zvedel za vse pomembnejše dogodke v naši deželi. O tem sem se namreč sproti prepričal ob poslušanju naših radijskih oddaj. Reči moram, da so bile informacije o naši deželi, objavljene v poljskem časopisju in radiu, korektne in objektivne. Na sliki: tovariš Govekar pred palačo kulture in znanosti v Varšavi. Posnetek je napravil njegov vodič, varšavski dopisnik »Panorame« Wladislaw Kisielewski. Sicer pa je tovariš Govekar s Poljskega prinesel kar 430 lastnih posnetkov. Še besedico ali dve o gostiteljih — o uredništvu »Panorame«. To je tednik, ki izhaja v 325.000 izvodih naklade, tiskajo pa ga v dvobarvnem bakrotisku. Uredništvo zaposluje 10 novinarjev in pet fotoreporterjev. Vsi so nenehno na poti. V redakcijo prihajajo v glavnem tedaj, kadar oddajajo rokopise, oziroma se dogovarjajo o naslednjih prispevkih. Vsebinsko pa ta list, ki je v nekaj letih prerase) iz lokalnega, to je šlezijskega ilustriranega tednika, v enega najbolj razširjenih in branih poljskih časopisov na sploh, spominja na naš Globus. V tistih petnajstih dneh, ki sem jih preživel na Poljskem, sem opravil več kot 3000 kilometrov poti. Ogledal sem si celo Šlezijo. Od Krakova, preko Wieliczke — znameniti solni rudnik, Oswincima — ki še zdaj vzbuja grozo, Katovic z okolico — na mesto pade dnevno 60 vagonov saj, Opole — kjer so v bližini odkrili velika staroslovanska naselja. Bil sem v Wroc-lawu, mestu, ki je bilo vrnjeno Poljakom šele po vojni. Pot je dalje vodila v Poznan, znan po vsakoletnih sejmih, in v Ščečin. in dalje — na proslavo tisočlet- nice Gdanska in še naprej v Varšavo. Poljsko glavno mesto, ki je bilo med vojno do 95 °/o porušeno, zdaj spet šteje toliko prebivalcev kot pred vojno, to je 1,1 milijona. Mesto je — skoraj v celoti obnovljeno. Vojna pustošenja pa so še opazna, če se dvigneš nad mesto (dali so mi posebno letalo) in oči predrejo brezkončno zeleno zaveso drevja in nasadov, ki se vrstijo ob cestah. Vendar teh ruševin ne bodo več obnavljali v starem stilu. Karkoli je bilo zgodovinsko pomembno, so že spravili v red. Na preostalih ruševinah bodo zrasli novi bloki, tako kot so na primer zrasli v tistem delu mesta, kjer je bil gheto. Nanj spominja namreč samo stavba (na pol podrta kajpak) nekega gledališča, nekaj zvitih tramvajskih tračnic ter dva spomenika židovskemu ljudstvu: granitni spomenik, ki ga je židovsko ljudstvo postavilo v spomin svojim rojakom, in pozlačen lovorov venec na plošči, s katero je pokrit vhod v kanal — kolektivno grobnico več deset tisoč Židov, ki so jih okupatorski vojaki zadušili s plinom. Za konec še odgovor na vprašanje, o čem sem moral Poljakom največkrat pripovedovati, o čem so zahtevali največ pojasnil in podrobnosti. Čeprav so obveščeni iz časopisov, jih namreč neverjetno zanimajo rezultati, ki smo jih pri nas dosegli z decentralizacijo samoupravljanja in odločanja. Pri njih se je namreč to, vsaj za zdaj, zasukalo precej drugače kot pri nas. Delavski sveti, ki jih imajo prve od leta 1956 dalje nekako v četrtini podjetij, so namreč obdržali zgolj posvetovalni organ. Marsikod pa so se spremenili v tehnični organ direkcije podjetij. Ob tem jih je seveda zelo zanimalo, kako smo gradili naš sistem samoupravljanja (še posebej: ali so kolektivi kdaj zlorabili zaupanje družbe in kako? Nekaj takih pojavov je bilo namreč na Poljskem vzrok za to, da so se odločili za »počasnejšo« decentralizacijo. Kako naj bi ta potekala (na vseh področjih), zdaj sicer precej razpravljajo. Ko sem pripovedoval, da smo se pri nas »učili« predvsem ob praksi, so — kljub vsemu kar čutijo do Jugoslavije — le težko verjeli. Letovanje članov našega kolektiva Počitniška skupnost pri občinskem sindikalnem svetu Ljubljana-Center nam je v mesecu aprilu poslala seznam letoviških krajev, v katerih bi lahko člani našega kolektiva letovali. Prijavilo se jih je 28, in sicer za Vodice pri Šibeniku 20, za Kranjsko goro 4, v Selce 2, Portorož 1 ter Savudrijo 1 član kolektiva. Glavni odbor Zveze borcev NOB, ki je kupil naš počitniški dom v Izoli, pa je nudil nekaj ležišč predvsem članom ZB, kamor se jih je tudi prijavilo 9. M. S. Največ tablet proti glavobolu Po uvedbi novega delovnega časa v ambulanti ni več tolikšnega navala v ambulanto prve pomoči, kajti koristijo jo res tisti, ki nujno potrebujejo zdravila. Člani kolektiva tiskarne so kar zadovoljni z delovnim časom ambulante (od 7. do 9. ure), nič kaj preveč pa kolektiv upravne stavbe. Največ je glavobolov in to predvsem v tiskarni, poleg tega pa se pojavljajo tudi manjše poškodbe pri delu in na poti, oziroma preobvezovanje prstov in podobno. Na splošno pa so »pacienti« zadovoljni z našo ambulanto. M. Spori in razvedrilo Naši športniki - zmagovalci XV. letnih športnih iger graiičarjev Slovenije Čeprav je minilo že precej časa od letošnjih letnih športnih iger grafičarjev Slovenije, je vendarle prav, da tudi v našem glasilu »ovekovečimo« zmago naših predstavnikov na teh igrah. Še posebno, ker tega res nismo mogli storiti prej, saj v času po igrah ni izšla nobena številka »Črnega na belem«, razen tega pa je manj verjetnosti, da bomo na pri- Prizor s finalne tekme v odbojki: Mariborski tisk : Ljudska pravica 3:1 da bo kdo organiziral tudi kak enodnevni izlet za druge člane kolektiva v Soboto, da bi tako naši predstavniki ob zaključku tekem (v nedeljo) ne ostali brez navijačev. Glede letošnjih iger naj še povemo, da so bili naši predstavniki več ko zadovoljni. Ne le zaradi dobrih rezultatov, temveč zaradi res dobre organizacije, za kar so poskrbeli tovariši iz ČZP »Kočevski tisk«, zaradi gostoljubnosti domačinov in zaradi res prazničnega vzdušja, ki je zajelo vse Kočevje. Prireditelji so izdali tudi lično opremljeno brošuro, s katero so udeležencem predstavili tudi Kočevje in njegovo zgodovino in, seveda, s katero so dali vsakemu udeležencu iger v roke razpored vseh tekem, skupaj s pravilnikom športnih iger delavcev industrije papirja in grafičarjev Slovenije. Tudi letošnje igre — kot določa sam Pravilnik iger — so potekle pod pokroviteljstvom RO sindikata delavcev tiska in papirja Slovenije. Pokale in priznanja je izročal tajnik RO tov. Rejc. Kot rečeno, je bila v skupni razvrstitvi glede na dosežene točke v vseh disciplinah, najboljša naša ekipa, ki je zbrala 241 točke. Zmago so si priborili naši fantje, ki so bili med 11 ekipami najboljši, saj so sami dosegli 159 točk. Boljše žensko zastopstvo od našega so imeli Pomurski tisk, »Jože Moškrič« in Kartonažna tovarna, ki so ekipno zasedli 2., 3. in 4. mesto, toda drugo z drugim, končni seštevek je bil v naš prid. Nekaj rezultatov: Atletika — moški: 1. Celjski tisk..., 4. Ljudska pravica. Zenske: 1. Mariborski tisk..., 7. Ljudska pravica. Naši so zmagali: 100 m moški (Galič, 11,6). Z otvoritve iger: direktor »Pomurskega tiska« je spregovoril v imenu udeležencev iger in jih pozval, naj pridejo naslednje leto v Mursko Soboto. Ali bodo naši predstavniki šli prihodnje leto na te igre? Nogomet: 1. Ljudska pravica (35 točk), 2. Kartonažna tovarna (30). Sodelovalo je 8 moštev. Odbojka moški: 1. Mariborski tisk, 2. Ljudska pravica (9 ekip). Ženske: 1. Pomurski tisk, 2. Ljudska pravica (4 ekipe). Namizni tenis — moški: 1. Ljudska pravica, 2. Celjski tisk... (9 ekip). Ženske: 1. Pomurski tisk, 2. Ljudska pravica ... (4 ekipe). Kegljanje: 1. Celjski tisk, 2. Ljudska pravica... (8 ekip). Med posamezniki je bil najboljši Koščak (»Delo«) — 417 kegljev. Šah: 1. Mariborski tisk, 3. Ljudska pravica ... (8 ekip). Streljanje — moški: 1. »Jože Moškrič«, 9. Ljudska pravica (9 ekip). Med posamezniki je bil najboljši Cene Kukec (»Delo«) — 131 krogov. Ženske: L Pomurski tisk, 5. Ljudska pravica (5 ekip). Najboljša je bila Kristina Tal jan (Pomurski tisk) — 108 krogov. hodnjih letnih igrah, ki bodo v Murski Soboti, ponovili ta podvig. Razlogov za ta, ne vem, če lahko rečem — pesimizem, je več. Znano je, da kljub precejšnjemu številu mladine v kolektivu, ali sploh številnemu kolektivu, v katerem bi lahko bilo več aktivnih športnikov kot jih je, športno življenje ni tako kot bi si želeli. (Sicer pa to razglabljanje pustimo ob strani, saj nekateri naši športniki obljubljajo, da bodo o tem kaj več napisali za prihodnjo številko našega glasila.) Če pa spet optimistično predvidimo, da se bodo naši športniki temeljiteje pripravili za naslednje športne igre, pa lahko opozorimo na težave, ki nam jih lahko povzročijo — * finančne težave, se pravi, primer, da ne bi mogli zagotoviti našim predstavnikom finančnih sredstev za polnoštevilno udeležbo na igrah. Letos sicer tega problema ni bilo; upajmo da ga tudi prihodnje leto ne bo, čeprav bo stroškov več, kajti Murska Sobota je veliko dlje, zato pa moramo že zdaj misliti na to, da jim bomo pravočasno zagotovili sredstva. Tudi ne bo napak, če bomo o pripravah za prihodnje igre že prej pisali v našem glasilu in tako vzbudili več zanimanja za to simpatične prireditev pri vseh članih kolektiva. Mor- g *» i 1 L1 I j 1m, | . i jBpj| 1 11 Naše odbojkarice (na sliki) so zasedle drugo mesto