C. kr. pošti!
Nedostavljene številke je poslati administraciji „Eisenbahner“ Dunaj V. Brauhausgasse 84.
VODI
POTK SVOBODI I
GLASILO SLOVENSKIH ŽELEZNIŠKIH HASIAVUEHCIV
UREDNIŠTVO^
se nahaja v Ljubljani, Šelenbur-gova ulica 6/1. UPRAVNIŠTVO Dunaj V. •- BrSuhausgasse 84.
Izhaja vsakega l.v mesecu.
Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnina:
za celo leto................4-40	K
za pol leta.................2-20	K
za četrt leta.................MO	K
Posamezna številka 18 vin.
Štev. 15 in 16.
V Ljubljani, 1. avgusta 1916.
Leto XX.
Pisarna železničarskega deželnega tajništva še nahaja odslej: Selenburgova ulica 61 v Ljubljani.
K. Broger:
LISTEK.
Junak v očetu.
Ko jc prišel brambovec Marti na svojo stražno postajo, ga je spremljala misel, s katero se je boril že vso noč. »Ti moraš odnesti tovariša, ki leži že dvajset ur' pred francoskim jarkom. Ti moraš...?«
Ali ni takoj dejal Bertenu? Ta patrulja gre na življenje in smrt.' To bi bil vedel lehko najmlajši vojni Prostovoljec, da ne bo šala. Da se priplazi skozi žično ograjo, za to treba gibčnejših kosti nego so Bertenove in trebuha, kakršnega ima Berten, tudi ni tako lahko spraviti skozi. No, Berten je menil, da si hoče zopet enkrat razgibati noge. Prav tako kakor bi hotel iti na plesišče.
In zaradi tega lahkomisleca, naj gre morda on — brambovec Mlirtl — rakom žvižgat?
Ali misel kljuje in kljuje... Dvajset ur že leži Berten zunaj v mrazu ... vso noč.
Brambovec Mlirtl se strese ob misli na to noč. še enkrat preživi v naglici ure, ki so prihajale tako počasno, in vsaka je prinesla polno
Vojno gospodarska oskrba za železničarje.
Oskrba s čevlji za železniško osobje.
Z odlokom z dne 27. maja je sporočilo c. kr. železniško ministrstvo sledeče odredbe direkcijam:
Da se zagotovi železniškemu prometnemu osobju potrebna množina usnja, zato je posredovalo železniško ministrstvo pri vojnem ministrstvu. Vojno ministrstvo je dovolilo potrebno množino podplatov, ki se bo odmerjala po mesečni potrebi, kakor jo naznanijo direkcije. Pri določitvi potrebne množine podplatov se ne smejo ozirati direkcije na draginjo, temveč edinole na interes ohranitve železniške prometne službe. Zato pride v poštev v prvi vrsti le osobje vozne službe in službe pri premikanju. Za druge kategorije pa se oskrbe leseni podplati.
Za popravila se ustanove po večjih obrtnih centrih posebne delavnice. Ker so te delavnice le začasne, zato naj se urede z najmanjšimi stroški. Popravljene čevlje mora nositi vsak najmanj tri mesece, izjema za dva meseca velja le za one kategorije, ki res močno obrabijo čevlje v službi. Če bi prinesel kdo uslužbencev tuje čevlje v popravilo, bo najstrožje kaznovan.
naročje mraza. V pristrešju so kleli... V pri-strešju!
Zvok prebudi brambovca iz tega spomina. Tiho, pridušeno stokanje, kakor da je privalovilo iz neizmerne daljave. Ko pa je dosegel - njegovo uho, je narastek dvignil se s tal do velikanske postave in udarjal s kladivi na ušesno mreno Miirtla, tako se je potopil v odmevu z vsemi pomisleki in premišljevanji. ■ • Moraš ga spraviti na varno... moraš!
Velik, svoboden sklep se je izločil veličastno iz prsi brambovca in oklenil udarjajočo silo.
»To noč ga spravil... Nobene besede več!«
Po izmenjavi straže je vodil ta sklep brambovca Miirtla pred polkovnega vodjo. Temu so se zaiskrile oči, odsev izražene silne volje. Mož od včerajšnje patrulje je izjavil takoj, da spremi brambovca Miirtla.
Še štiri ure so med voljo in dejanjem. Brambovec Miirtl leži v pristrešju in izdeluje načrt. Po pripovedovanju tovarišev je obležal Berten zadet tik pred francosko žično ograjo. To je kvečjemu petdeset metrov oddaljeno, in vendar daleč dovelj, da se prekoračita meji dveh dežel, med katerimi zija več kakor morje. ‘
Brambovec Marti je napeto premišljeval svoje delo. Kje je bil Berten ranjen? Notranji strel bi zelo otežkočil rešitev. Najboljši bi bil še strel v glavo; kajti potem je upanje, da je Berten brez-zavesten in ne bi kalil rešitve s kričanjem... Ti na oni strani pazijo prokleto ostro.
Ali kaj je to? Brambovec Miirtl si mane oči in pregleduje napeto mračno pristrešje. Obraz je pred njim, okrogel, polnoličen otroški obraz, in sedaj čuti na svoji raskavi, razpokani roki drugo roko, majhno, mehko, poigravajočo se roko.
»Kaj si ti, Ana?«
Otroški obraz strmi z globokimi, preplašenimi očmi brambovca Miirtla. Ročica se trese, ko prime sedaj očetovo roko in ko razklepa z rahlim pritiskom skrčene prste.
Brez volje se vdaja brambovec Miirtl temu s kratkimi koraki, ali vendar tako neznansko hitro pritisku in roma za malo postavo, ki hodi drobno pred njim. Požgana vas, gozd, reka — vse, kar gleda brambovec Miirtl že mesece okolo sebe, zaostane — in okolo njega se dviga druga, tako dobro znana pokrajina. Da, to je znano mesto, to so dolge, brezkončne ceste, to so visoke tesno stisnene hiše in sedaj, ali že res stopa po stopnicah do četrtega nadstropja, po starih znanih stop-
Spregled disciplinarnih pregreškov.
Uslužbenci, ki žele prositi za spregled disciplinarnih pregreškov v zmislu odloka z dne 20. decembra 1914, naj vpošljejo svoje prošnje takoj, ne šele po končani vojni. Za one uslužbence, ki vsled vojaškega službovanja ne morejo sami vložiti prošnje, naj store to pristojne direkcije. Tem uslužbencem se pridrži pravico, da prosijo naknadno in sicer tri tedne po tem, ko ne veljajo več sedanje zapreke, za normalno izvedbo spregleda. Enake odredbe naj določijo direkcije v svojem delokrogu za kazni zaradi kršitve reda.
Oskrba za rekonvelescente.
20. junija se je otvoril dom za železničarje rekonvalescente v Neulengbachu, namenjen moškim uslužbencem c. kr. avstrijskih drž. železnic, ki potrebujejo po prestani bolezni hli okrevanju od rane še okrepčila za popolno ozdravitev. Do nadalj-nega je namenjen ta dom pred vsem železničarjem, ki zbole v vojni ali so ranjeni in ki jih ne sprejmejo v zavod za ranjene železničarje na Dunaju ali ki zapuste ta zavod, a so potrebni še okrepčila. Ne sprejemajo se pa osebe z nalezljivimi boleznimi, tuberkulozni, na umu bolni in pijanci. Zavod je namenjen vsem moškim uslužbencem vseh kategorij, torej zlasti tudi uradnikom. V zavoda je prostora za 25 oseb; štirje prostori so rezervirani za uslužbence avstrijskih privatnih železnic.
Prošnje za sprejem je oddajati službenim potom. Železniški zdravnik mora opisati natančno zgodovino bolezni in utemeljiti potrebo okrepčila v zavodu. O prošnjah odločuje c. kr. ravnateljstvo drž. žel. na Dunaju. Kdor je sprejet; mora prinesti s seboj: Dve polni garnituri perila, glavnik, ščet za lase, ščet za zobe in en par čevljev za dom. V zavodu ostane vsakdo štiri tedne, če je pa potrebno, tedaj tudi dlje. Glede bolniščine za čas, ko je uslužbenec v tem zavodu, veljajo iste odredbe kakor za čas, ki ga prebije kdo v bolnišnici. Pomožni uslužbenci, ki ne prejemajo vsled bivanja v zavodu vseh prejemkov in ki vzdržujejo s svojim zaslužkom družino, dobe za štiri tedne 30 K podpore iz sredstev bolniške blagajne. Če pa ostanejo nad štiri tedne v zavodu, dobe za vsak na-daljni dan po 1 K.
Povišana odmera kave za železničarje.
Centralno vodstvo naše organizacije je izročilo železniškemu ministrstvu vlogo, da naj izreče nim predsednikom spomenico, da se zviša odmera kave za železničarje in njihove družine za vsako osebo na pol kilograma za osem tednov.
Davčna prostost za draglnjske doklade.
Centralno vodstvo naše organizacije je izročilo železniškem ministrstvu vlogo, da naj izreče ministrstvo, da so vse doklade v času vojne, pa naj imajo ta ali oni naslov, za osobje c. kr. drž. železnic davka proste.
nicah, po katerih je nosil toliko truda? Otrok skače pred njim, vrata s stenami vred se odmaknejo kakor potisnene od nevidnih rok v stran — njegova žena sedi v izbi in poslikava lesene vojake.
Brambovec Marti zažene z ropotom svoje stvari na premočena tla pristrešja.
Neumnost, blazna neumnost, da se je bil javil k patrulji!
Zopet se prikaže otrok pred njim. Smehlja se, opogurnajoče zre v očeta in kaže z malim prstom na njegovo desno ramo.
»Takoj se javi, da si bolan, da se znebiš patrulje!«
Ali je to on sam, brambovec Miirtl, ki govori tako? Ali pa mislita otrok in žena iz njega?
Globoka potrtost teži brambovca Miirtla. Veliki, lepi sklep se odmika od njega. Še si gledata iz oči v oči, ali sedaj se počasi umika in sedaj...
Oni zvok, oni zvok!... Stokajoče ječanje se okrepi v silen glas, in udarja na ušesno mreno brambovca. Ali ne dolgo, in že se skrči postava, postaja manjša in manjša in čepi na tleh, tenka, brezupno jokajoča otroška postava.
Sredstva za poravnavo sporov v železniškem prometu.
Rudolf Miiller.
Samo na Angleškem imajo razsodišča za spore, ki nastanejo v železniškem prometu zaradi mezd, delovnega časa i. t. d. To razsodišče se je ustanovilo zlasti vsled zahtev angleških železniških uslužbencev in njihove organizacije, a tudi vlada, zlasti minister Lloyd George, je podpirala to institucijo. Ko so bili leta 1911 na Angleškem veliki železničarski boji, je bila ena glavnih zahtev, da zamore občevati osobje direktno z železniškimi upravami. Da dobi osobje zanesljive zaupnike' v železniških upravah, zato so zastav-kali vsi angleški železničarji in tudi zmagali.
Ta razsodšča so v svojem sestavu nekako podobna delavskim odborom in personalnim komisijam avstrijskih državnih železnic. Razsodišča-vodi krajevni trgovski urad. Vsaka kategorija uslužbencev ima svoj skupinski urad, kjer se raz-motrivajo vsa vprašanja o mezdah, delovnem času in delavskem zavarovanju. Izjemo dela le največja železniška družba »North Eastern Rail-way Company«, ki se pogaja od 1. 1890 direktno z uradniki in je uvedla 1. 1908 tudi razsodišče, ki se pa nekoliko razlikuje od drugih. Namesto skupinskih uradov ima ta družba en sam urad, obstoječ iz 18 članov. Zastopniki družbe, nastav-Ijenci vseh kategorij in uradniki strokovnih organizacij so v tem razsodišču.
Kot uradnik strokovne organizacije je fungi-ral pri tej železniški družbi doslej distriktni tajnik in član parlamenta Walter Hudson. Po poročilu revije »Staats- und-sozialwissenschaftliche For-schungen« iz 1. 1913 pa je bil izvoljen najvplivnejša osebnost angleške strokovne organizacije železničarjev. I .H. Thomas v 56 skupinskih uradih in glavni tajnik te organizacije, obenem tudi izdajatelj strokovnega glasila, Wardle, pa v 26 skupinskih uradih kot člana razsodišča. Katera je nazboljša naprava, ali skupinski uradi ali centralno razsodišče, ki razteza svoje delovanje preko vse družbe in za vse kategorije, o tem se še ne more izrekati definitivne sodbe, ker imata obe napravi še prekratko delovno dobo za seboj. Iz letnih poročil, priobčenih v strokovnem glasilu angleških železničarjev za 1. 1911, 1912, 1913 pa je posneli, da so prinesla razsodišča železničarjem bridke prevare. Oglašajo se tudi taki, zlasti sindikalisti pod vodstvom Tom Manna, ki označujejo razsodišča kot sleparstvo za delavce in zahtevajo razpust razsodišč.
Razen teh sredstev imajo še nastavljenci angleških železnic za izboljšanje svojega položaja akt iz 1. 1896, glasom katerega ima trgovski urad pravico, da intervenira v sporih med delavci in podjetniki. Trgovski urad ima pa tudi to pravico, da zahteva na pritožbe uslužbencev zaradi predolgega delovnega časa od družb predložitev tur-
Naenkrat ve sedaj brambovec Marti, zakaj ga je tako čezsilno presunilo ječanje tovariša. Iz tega ječanja je tožil otrok in klical očeta, klical njega, očeta za očeta...
Brambovec Miirtl se skloni, da poboža jokajočega otroka. Tedaj se vrine medenj, in med tujega otroka, postava Ane, njegovega otroka. Postava stopi pred jokajočega otroka, ki počasi vstaja. Otroka se merita z bliskajočimi pogledi in brambovec Miirtl začuje njunin klic, klic potopljen v največji strah in največjo ljubezen:
»Moj oče! Pusti mi mojega očeta!«
Brambovec Miirtl išče tipajoč svoje stvari, vstaja počasi kakor iz sanj in roko v roki s svojim sklepom zapusti pristrešje.
Patrulja je pripravljena. Brambovec Miirtl in njegov spremljevalec se pogovorita še enkrat o načrtu in počasi pleza čez rob jarka. Najtemnejša noč se razliva čez pokrajino in noben glas ne valovi čez plan med jarki. Meter za metrom se približuje brambovec Miirtl francoski žični ograji, ali ranjenca še nikjer ne zapazi. Ali se je splazil morda iz svoje moči nazaj...?
Sedfj... Rahli, stokajoči glas, ki ga pozna brambovec Miirtl tako dobro, ki ga loči iz glasov
nusov in da nastopi eventualno na korist uslužbencev.
Iz leta 1900 ima trgovski urad tudi pravico, da izdaja v interesu nastavljencev predpise za železniški promet. Parlament je sklenil tudi še zakone o službenih stanovanjih, zavarovanju in poroštvu, ki so zelo velike važnosti za angleške železničarje.
V Italiji imajo delavske zbornice, ki imajo približno enak delokrog kakor angleška razsodišča. A te zbornice so se izkazale še pri vseh mezdnih bojih železničarjev za nezadostne. V Oueenslandu v Avstraliji imajo skoraj enako napravo kakor na Angleškem. Vsa društva so vpisana v register za razsodišča in strokovnih organizacij. Pri nemških železnicah, specielno pri pruskih in heških, so uradniki brez vpliva na svoje življenske, službene in mezdne razmere, ker imajo te železnice povsem vojaško organizacijo. Vsi nastavljenci imajo značaj državnih uradnikov in so pod varuštvom državnega železniškega sveta. Ce bi izrazili nastavljenci željo po institucijah kakor so na Angleškem ali pri nas, tedaj bi smatrale oblasti to za odpor in bi takoj odpustile one, ki so izrekli tako zahtevo. Večina definitivnih nastavljencev na nemških železnicah so dosluženi vojaki. Ako je kak nemški železničar član strokovne organizacije, delavskega konsumnega društva ali stavbin-ske zadruge, ga takoj odpuste iz službe. Društvena, zborovalna in koalicijska pravica in pravica osebne svobode ne velja za uslužbence, razen za patriotične in verske prireditve. Na južno nemških progah uživajo nastavljenci nekoliko več temeljnih pravic državljanov in te železnice so tudi boli dostopne socialno političnim napravam. Na Ruskem, čeprav imajo tukaj železničarji že precej močno organizacijo, na Francoskem in v skandinavskih deželah in na Ogrskem nimajo železničarji nobenih enakih naprav kakor pri nas in na Angleškem.
V Nemčiji določa § 6 državnega obrtnega reda pravico za varstvo, da delavec ni oškodovan v gospodarskem življenju. A za železničarje ne velia ta §. V Italiji so od 1. 1905 dalje vsi železničarji javni uradniki. Vsak i.astavljenec, ki pospešuje svoje interese na tak način, ki ogrožajo redni obrat železniške službe, je takoj odpuščen iz službe. Na Ogrskem so urejene razmere skoraj enako kakor v Italiji. Na Ogrskem veljajo vsi nastavljenci za »javne uradnike«, a ne uživajo državne oskrbe kakor ostali državni uradniki. Službena pragmatika za ogrske železničarje je bila sklenjena v parlamentu in je brutalna na vse strani. Pri zadnjem mezdnem boju jim je bila ta* pragmatika vsiljena. Rumunski železničarji imajo le Stanovanjski zakon in zakon za predujme. V svobodni Švici uporabijo pri izbruhu mezdnega boja med železničarji takoj brambni zakon. Vsak uslužbenec je takoj vpoklican v aktivno vojaško službovanje in je pod vojaškim zakonom. V praksi torej nimajo koalicijske pravice.
vsega sveta. Prav v bližini se dviga glas in plove kakor slaboten, trepetajoč plamenček čez črne vode noči.
Vzvišen, svet mir prevzame rešitelja. Vzpne se in plane na obrise ležeče postave, objame Ber-tena okolo telesa in ga nese proti njihovemu jarku.
Rjoveč Bertenov krik prereže tihoto. V sovražnem jarku zašumi, čuje se naglo tekanje — kratek blisk — dva, trije — ž.e blešče francoski jarki kakor nit, nanizana z rubini.
Preden še skoči brambovec Miirtl v jarek, začuti močan udarec na desno ramo in vidi stegnjeni prst svojega otroka, kažoč na to mesto...
V bolnišnici ležita ranjena brambovca Miirtl in Berten drug poleg drugega. Razumeta se prav dobro, le v eni točki nista edina. Namreč v tej, če pripoveduje Miirtl, kako je videl obraza svojega in nekega drugega otroka.
Neuverjen stresa tedaj Berten z glavo in trdno je prepričan, da je spil' takrat njegov prijatelj in rešitelj nekoliko preveč žganja.
Gorenji članek sodruga Rudolfa Miillerja posnemamo iz zelo poučne knjižice »Eisenbahner-schutz«. V tej knjižici zbrani odloki in nasveti so bili namenjeni za internacionalni kongres za delavsko varstvo, ki bi bil moral biti pred dvemi leti v Bernu. Vsled vojne je izostal ta kongres. Knjižica je velike vrednosti za vsakega železničarja. Dobiva se pri upravi »Eisenbalmerja« na Dunaju.
Treznost.
Delavstvo kot razred mora izpolniti dve nalogi, ki se izpopolnjujeta. Na prvem mestu je, da uveljavi in zastopa svoje gospodarske interese. Poedini delavec je nasproti podjetniku brez moči; ako se ne ukloni njegovi volji, je na cesti. Protest posameznika je vedno brezuspešen. To dejstvo pripoznavajo tudi delavci, ki še nikdar niso premišljevali o kapitalističnem družabnem redu, pri-poznavajo ga pa zato, ker ga vidijo in občutijo v praktičnem življenju. Zato je najbližja misel ta: Da se združijo delavci in skupno postavijo v bran napram podjetniku. In res pristopajo k strokovnim organizacijam tudi taki, ki ne zahtevajo nič drugega nego krepko zastopstvo svojih gospodarskih interesov in v hudi stiski nekaj podpore. Del članov strokovnih organizacij še vedno ni prodrl do spoznanja, da je navezan njihov interes naravnost neločljivo na interes skupnosti delavstva. Gospodarski interesi so jim le interesi svoje osebe. Zato so boji iz solidarnosti tako težko izvedljivi. Najzgovornejši in najpametnejši človek dostikrat ne more prepričati delavcev, da pomenja uspeh enega dela delavstva uspeh za vse in da škoduje poraz enega dela vsem. Ta del delavstva je vedno pripravljen, da krene tja, kjer je zastopstvo njegovih interesov najcenejše. Ne le glede prispevkov, ampak tudi glede osebnega sodelovanja. Saj je mnogo članov strokovnih organizacij, ki smatrajo strokovno organizacijo za nekako odvetniško zastopstvo. Plačujejo enostavno le svoj tedepski prispevek in vsled tega pričakujejo, da uveljavi strokovna organizacija vse njihove resnične in dozdevne interese in da jih obvaruje vseh življenskih neprilik.
Indiferentni delavci si prikroje teorijo, da se uveljavijo itak njihovi interesi. Ce se jim zgodi krivica, tedaj najdejo hitro pot v organizacijo. Ako jih organizacija dobro zastopa, tedaj tudi hitro obljubijo njihov pristop. Ce se pa odkloni njihovo zahtevo, tedaj so seveda silno začudeni in ne razumejo, da je pravica, vračati enako z enakim. I aki delavci razumevajo pod solidarnostjo, da je dolžnost skupnega delavstva, pomagati njim ob vsaki nepriliki, a zase smatrajo kot edino pravilno, da prezirajo solidarnost. Kdor Jim obljubi pomoč, ne da bi zahteval za to protiplačila, ta iim je dobrodošel. Njihov goli egoizem je tako zaslepljen, da ne ločijo mogočega od nemogočega. Na vsak način pa zahtevajo vedno več kakor dado. Kdo ne pozna onih ptičev selilcev, ki pri-frče takoj v organizacijo, če se kaže kje kak uspeh; kadar pa je dosežen ta uspeh, tedaj zopet izstopijo in se izgovarjajo, da je bi uspeh premajhen.
Še bolj kakor za strokovne organizacije veljajo te trditve za politični boj Kdor obljubi največ, je najboljši kandidat. Ker je pa popolnoma izključeno, da se uresničijo vse zahteve, zato se je polastila zaostalega delavstva malodušnost. Posledica tega je, da usahne Popolnoma vse zani-manjc za Politične pravice in politične institucije. Ta malodušnost, ta brezbrižnost sta se polastili zlasti zadnja leta pred vojno celo bolj izobraženega delavstva.
Nič ni torej nevarnejšega nego zbujati med delavstvom upe in iluzije, ki jih ni mogoče uresničiti. Saj so seveda še vedno ljudje, ki tako radi verujejo na bližnjo bodočnost, kljub temu, da dožive vsak dan nova razočaranja. In čim manj se zahteva od njih, da pomagajo pri zgradbi te boljše bodočnosti, tem večje je njihovo pritrjevanje.
Mnogo naših zaupnikov ne pojmi tega, da se oklepa toliko delavcev in delavk iluzij. Vzrok, da toliko delavcev pričakuje neke rešitve iz svoje mi-
zerije, rešitve, ki pade kar iz neba, je, da so premalo izobraženi, da ne znajo misliti s svojo glavo.
Ko je izbruhnila vojna, so proklamirali med vsemi strankami, med vsemi razredi in sloji premirje vseh bojev in marsikdo je takrat mislil, da so za vedno izbrisana nasprotstva med premožnimi in nepremožnimi, med visokimi in nizkmi. A že nekaj mesecev po izbruhu vojne se je izkazalo prav temeljito, da smo še zelo daleč od uresničenja reka:	Ljubi	svojega bližnjega kakor sam
sebe. In sedaj po štiriindvajsetih vojnih mesecih je ono premirje že davno med staro šaro in boj med razredi gre dalje, seveda bolj prikrito. Vse iluzije o bratstvu in enakosti, o enakih pravicah in enakih dolžnostih so se razkadile v nič. In to je tudi povsem naravno. Razmere so bile in bodo vedno močnejše kakor še tako dobra volja, kajti razmere, družabne in politične-, določujejo dejanja ljudi, ne pa ljudje razmere. Le kadar bodo vladale zdrave razmere, izginejo ostra nasprotstva sedanjosti. Sedaj pa velja še načelo, da je vsak sam sebi najbližji. Socialna demokracija hoče ravno izpremeniti sedanje razmere, da zavladata enakost in bratstvo med človeštvom.
Delavstvo naj torej pred vsem spoznava sedanje razmere, ki so ravno zanj tako krivične in naj se ne vdaja iluzijam, da pridejo boljši časi sami od sebe. Boljše čase priborimo le z delom in ne poslušajmo onih, ki delajo prazne obljube. Le trezno razmišljanje, vztrajno in sinotreno delo nas pripelje v boljše življenje.
Volitve delegatov v stanovsko zavarovalnico proti nezgodam avstrijskih železnic.
Z uspehom volitev delegatov pri c. kr. avstr, drž. železnicah (brez direkcijskega okrožja Dunaj) v stanovsko zavarovalnico proti nezgodam smo prav zadovoljni. Uspeh volitev kaže prav jasno, kam nagibajo avstrijski železničarji, čeprav so se izvršile volitve v tako teških okoliščinah, med vojnim časom, ko na tisoče železničarjev ni moglo izvršiti svoje volilne pravice in vendar smo dosegli z našimi kandidati tako visoko število glasov.
Oddanih je bilo 122.712 veljavnih glasovnic, med temi je bilo 32.615 praznih; od oddanih glasov so dobili naši kandidatje 75.468 glasov, nasprotni pa 31.597.
Po posameznih direkcijskih okrožjih se raz-dele naši glasovi tako-le: Line 6372, Inomost 6247, Beljak 6991, Trst 4387, Olomuc 2209, Krakov 7123, Lvov 3242, Stanislav 2072, severna železnica 18.123, vzhodna železnica 9651, severno vzhodna železnica 4417. Češki nacionalci so dobili v direk-cijskem okrožju Praga 7287, Plzen pa 3650, obdržali so torej okrožje Praga in nanovo pridobili Plzen. Krščanski socialci so priborili topot okrožje Cernovice s 1507 glasovi. V celem so dobili češki nacionalci 20.076 glasov, krščanski socialci 2755, nemški nacionalci 1473 in separatisti 7293.
Kakor že rečeno, smo zelo zadovoljni z uspehom volitev. Za naše kandidate oddani glasovi so bili oddani iz poštenega prepričanja in svobodne vojje. Kadai nastopijo normalne razmere, tedaj upamo, da porazimo naše protivnike na vsej črti.
Konferenca delavniških in ku-rilniških delavcev c. kr. državne železnice.
2. in 3. julija je bila na Dunaju konferenca de-degatov delavniških in kurilniških delavcev, ki se je pečala z vprašanjem o bodočem delovnem razmerju in o razširjenju organizacijskega razmerja. Obširnega poročila o tej konferenci, žal, ne moremo podati, ker ga je zatrla cenzura v »Eisen-bahnerju«, iz katerega priobčujemo tudi mi konferenčni potek.
Dnevni red konference je bil: 1. Akordno delo in njegova ureditev: a) Akordni sistem, b) načela akordnega dela; 2. Izgraditev organizacije: a) Sistem zaupnikov, b) regulativ; 3. Slučajnosti.
K 1. točki je poročal sodiug VVinter. Na pod*-lagi poročil, ki jih je prejel iz različnih delavnic,
je obrazložil različne akordne sisteme, postopanje delavniških vodstev pri določitvi cen, .pritiskanje na cene i. t. d. kakor tudi nastop delavcev in delavskih strank pri prevzemanju akordnega dela. Prihaja do sklepa, da ne zadene vsa krivda le delavniških vodstev, temveč tudi delavce, ki včasih res zelo brezmiselno postopajo pri prevzemanju akordnega dela, ker ne poslušajo nasvete zaupnikov in sami zakrive, da se znižujejo akordne cene in so celo dostikrat sami ozrok, kadar se poslabšajo splošne delevne razmere. Govornik dokazuje svoje trditve s tem, da natanko razmo-triva razmere v vsaki posamezni delavnici. Samo enoten akordni sistem je lahko temelj, da se izboljšajo razmere delavniških delavcev. Kot enotni akordni sistem priporoča časovni akord.
Sodrug Svoboda od centrale poudarja, da se uspešno uveljavi časovni sistem le tedaj, če doseže prizadeto delavstvo sporazum z upravo državnih železnic. Organizacija ne more priporočati drugačnega akordnega dela nego onega, ki temelji na pogodbi in zato priporoča, da bi se sestala komisija z delegati uprave državnih železnic in delavniških delavcev. Delegatje naj pooblaste organizacijo, da izposluje pri železniškem ministru upo-stavitev take komisije.
Sodrug Weiser iz Linča predlaga, da se izvoli odbor štirih članov, ki naj izdela resolucijo v smislu izvajanj sodruga Svobode. V odbor se izvolijo: Winter, Heider, Thumfort in Svoboda.
Prihodnji dan je razpravljala konferenca o načelih akordnega dela in o regulativu za zaupnike.
O resolucijah in predlogih, ki jih je sprejela konferenca, bo poročala centrala krajevnim skupinam potoni korespondence.
Resolucije o akordnem delu ne moremo priobčiti, ker je bila konfiscirana.
Avstrijske strokovne organizacije v letu 1915.
»Die Gevverkschaft«, glasilo avstrijske strokovne komisije, prinaša v zadnji številki obširen pregled o stanju avstrijskih strokovnih organizacij v drugem vojnem letu. Uvodoma piše »Die Ge-\verkschaft« sledeče pomembne stavke:
Cim dlje traja vojna, tem manjša postaja skrb, da se strokovne organizacije obdrže in da kljubujejo gospodarskim vihram, ki jih razvnema svetovna vojna. Ob začetku tega orjaškega zgodovinskega dogodka, kakršnega ni doživel še noben človeški rod, so upali le najsrečnejše obdarjeni optimisti, da prestopijo strokovne organizacije neoslabljene v svojem jedru v mirno bodočnost. To upanje postaja vedno bolj gotovost. 2e poročilo o strokovnih organizacijah v prvem vojnem letu je krepilo to upanje, a poročilo za drugo vojno leto je mogočno utrjuje. Bila bi seveda le »farba-rija«, ki ne bi koristila nič, če bi zamolčali, da se ne zde površnemu opazovalcu strokovne organizacije v marsikakem oziru več tako impozantne kakor pred vojno. V obeh vojnih letih je zlasti nazadovalo število članov. To dejstvo osupne pa le onega, ki ne pozna temeljito ozkih stikov med bistvom strokovnih organizacij in gospodarskim življenjem. Kdor pa pozna dobro te stike, ta bi se pa nasprotno čudil, če bi bilo drugače. Okoliščine, ki so izven območja strokovnih organizacij, na katere nimajo strokovne organizacije nobenega vpliva, so morale povzročiti nazadovanje članov; ta posledica je seveda vsega obžalovanja vredna. A kadar izginejo te neprijazne okoliščine, tedaj izgine prav gotovo tudi ta posledica sama po sebi. Gotovo ni potrebno, še obširno razmotrivati o teh okoliščinah, ki so bile že tolikokrat raztol-mačene. Neprestani vpoklici v vojaško službovanje — doslej je že okolo 200.000 članov strokovnih organizacij vpoklicanih —; vpoklic delavcev, ki so ostali v zaledju, v vojne industrije; omejitev preseljevanja, zborovalne in koalicijske pravice vsled vojnih zakonov; popolen zastoj najvažnejšega delovanja strokovnih organizacij, namreč stremljenje po boljših delovnih razmerah, ki je bilo obenem tudi najučinkovitejše agitacijsko sredstvo; ponehanje mnogih industrijskih panog in obrtov vsled pomanjkanja sirovin in svetovnega trga; neizmerna draginja vseh življenskih potreb-
ščin: Vse to in še marsikaj drugega je povzročilo povsem naravno, da niso napredovale gospodarske organizacije delavstva. Ker so pa vse te okoliščine le izjemnega značaja, zato je tudi njihov učinek le izjemen dogodek, ki odpade, ko izginejo vzroki.
Ali čeprav so ti vzroki zelo tehtni in čeprav imamo trdno upanje glede bodočega razvoja strokovnih organizacij, vendar moramo poudarjati, da niso učinkovali pri marsikateri strokovni organizaciji le ti vzroki na nazadovanje števila članov. Zlasti mislimo pri tem na one skupine, ki bi morale vsled svoje intenzivne zaposlenosti pri vojnih industrijah, izkazovati napredek članov, čeprav le v takem razmerju z zaposlenimi kakor pred vojno. Da se doseže to lahko kljub vseh prej navedenih slabih okoliščin, dokazuje naraščajoče število članov v posameznih poklicih, ki izdelujejo predvsem vojni material. Gotovo je, da je agitacija med delavci in delavkami, ki so zaposleni le začasno v vojnih industrijah, zelo otežkočena, ker obstojajo zapreke, kakršnih v normalnih časih sploh ne poznamo. Ce pa hočemo, da zastavijo strokovne organizacije takoj ob povratku normalnih časov zopet vso svojo moč, tedaj moramo, naj velja kar hoče, premagati te zapreke in dvigniti število organiziranih.
Kot dokaz, da so strokovne organizacije res trdne v svojem temelju, kot dokaz, da so se vzdržale kljub vojnih viharjev, raj velja dejstvo, da ni bilo nazadovanje članov v 1. 1915 tako veliko kakor v prvem	vojnem letu, čeprav je	imelo	prvo
vojno leto le	pet vojnih	mesecev in	čeprav je
mirovno leto in dve vojni leti), naj pojasne sledeče je gibalo število članov v zadnjih treh letih (eno mirovno leto in dve vojni leti) naj pojasne sledeče številke:
koncem 1. 1913.	372.316 in. Slan.	42.970 ž. Slan.	skupaj	455.195
1914.	210.421 ,	,	39260 ,	,	,	240.981
1915.	151.424 ,	.	25.689 ,	,	,	177.113
Izguba je bila torej sledeča:
Lela 1914 161.795 m. Slanov 12.719 žen. Slanov skopaj 174.514 „	1915	58.997 „	„	4.571	„	„	,	67.518
Z vso jasnostjo kažejo te številke, da niso povzročili izgube na članih le vojaški vpoklici. Kažejo pa tudi, kako silno je učinkoval izbruh vojne 1. 1914. na člane, kako šibko je bilo njihovo prepričanje o potrebi strokovnih organizacij. A te številke tudi glasno govore, kako potrebno je agitacijsko delo. Se enkrat poudarjamo, da nas nazadovanje števila članov uiti najmanje ne navdaja s skrbjo, ker smo trdno uverjeni, da uravnajo normalni časi vse te izgube. Tudi finančno stanje strokovnih organizacij je tako, da gledamo mirno v bodočnost.
Dohodki strokovnih organizacij so se seveda znižali. Edini vzrok tega pa je, da imamo pač manjše število članov. Izdatki so skoraj enaki dohodkom, tako da premoženjsko razmerje skoraj ni trpelo izgub. Izdatki za podpore so se precej skrčili, ker je brezposelnost zelo ponehala. Ko je izbruhnila vojna, je zavladala silna brezposelnost in podpore za brezposelne so močno narasle. Lansko leto se je izpremenila slika. Za vse podpore so izdale lansko leto strokovne organizacije le nekaj več kot tretino vseh izdatkov in le pičlih 10 odstotkov za brezposelne podpore.
Ko mine vojna, bo seveda zopet vse drugače. Strokovne organizacije morajo računati tedaj z veliko brezposelnostjo in pripravljene morajo biti dobro, da prebijo brez škode prve čase po vojni.
Najnujnejša naloga naših zvestih članov je, da z vso vnemo delujejo za razvoj strokovnih organizacij, da so neutrudljivi pri agitaciji. Le kdor seje, ta tudi žanje.
Iz organizacije.
Krajna skupina Trst I priredi v nedeljo 6. avgusta ob 7. zvečer v restavraciji »Nujork«, Ljubljana, Kolodvorska ulica, shod z dnevnim redom: Poročilo o stanju tožbe proti juž. žel. glede izplačevanja prehranine za evakuirane delavce. Nihče naj ne manjka!
Domače stvari.
V Trstu je umrl prejšnji načelnik južne železniške postaje Tj'st, višji nadzornik Z b o n a. Ranj-ki ni bil poseben prijatelj delavstva, kar je tudi pazal ob vsaki priliki.
Razne stvari.
Socialno demokratična zmaga na Finskem.
Pri volitvah za finski deželni zbor je bilo izvoljenih 103 socialno demokratičnih kandidatov. S to zmago je dosegla socialna demokracija absolutno večino v finskem deželnem zboru. Na Finskem imajo od I. 1905 dalje splošno, enako, tajno in direktno volilno pravico moški in ženske. Od tega leta dalje je vedno naraščalo število socialno demokratičnih deželnih poslancev. Volitve so na tri leta. Pri zadnjih volitvah 1. 1913 so dobili socialni demokratje 90 mandatov, vseh skupaj je 200. Čeprav je razglašeno na Finskem izjemno stanje in je vsled tega agitacija zelo otežkočena, vendar so dosegli finski sodrugi tako lep in velik uspeh. Finska buržvazija se je že davno bala tega trenotka. Zato je šla pri zadnjih volitvah tudi združena v boj proti socialni demokraciji.
Umor delavcev v Galacu na Rumunskem. V nedeljo 25. junija so hoteli prirediti organizirani delavci v Galacu shod proti draginji. Oblast je shod prepovedala. Vsled tega so razglasili galaški delavci splošno stavko. V ponedeljek je demonstriralo na stotine delavcev po galaških ulicah. Oblasti so poklicale vojaštvo, da razžene demonstrante. Prišlo je do krvavih spopadov. Zelo veliko delavcev je bilo mrtvih in težko ranjenih. Zaradi teh demonstracij so takoj zaprli voditelja ru-munske socialne demokracije sodruga drja. Ra-kovskega, čeprav ni bil one dneve v Galacu. Vsled te aretacije so zastavkali bukareški delavci. Oblasti niso pustile nobenega slavnostnega pogreba žrtev in so takoj drugi dan povsem tiho zakopale umorjene delavce. Šele 3. julija so priredili galaški delavci padlim žrtvam dostojno slavnost v spomin. Od vseh strani dežele so prihitele ta dan deputacije v Galac in na desettisočev delavcev se je udeležilo slovesnosti. V Galacu niso ta dan delavci delali.
Sodružico Rozo Luxemburgovo so aretirali 10. julija v Berlinu. Vzroki aretacije niso znani. Hišna preiskava na njenem domu je bila brezuspešna.
Iz uradnih listov.
Rezultat nadomestne volitve v osobno komisijo juž. železnice. Skupina prometnega vozovnega osobja. Sekcija slug. Člani: Oddanih glasov je 1474, neveljavnih 2, 161 praznih, veljavnih 1472. Izvoljeni so bili: Nace Kasper-bauer, Miirzzuschlag s 1260; Lavoslav R o t h w a n g 1, Beljak, s 1250; Jurij Handler, Matzleinsdorf, s 1192 glasovi. Namestniki: Rudolf Fucker, Matzleinsdorf, s 1244; Bernard Tschakert, Dunaj, s 1241; Ivan Jerina, Ljubljana, s 1242 glasovi.
K. Broger:
Društveni vestnik.
V nedeljo 16. julija je bil v Sp. Šiški pri Cc-larcu društveni shod krajne skupine Ljubljana II. z dnevnim redom: Poročilo o konferenci delavni-škega osobja c. kr. drž. železnic v zadevi uvedbe akordnega dela. Udeležba je bila povoljna, če tudi bi bilo želeti, da se takih poučljivih shodov udeleže vsi prizadeti delavci. Na shodu sta poročala: Sodrug Beck, član centralnega zaupniške-ga zbora na Dunaju in pokrajinski tajnik sodr. Kopač. Oba govornika sta govorila v zmislu, na drugem mestu priobčenega poročila dunajske konference. Upajmo, da najdejo odkritosrčne besede pravi odmev med delavniškim osobjem in rode pričakovan uspeh.
Podporni sklad zaostalim svojcem.
Od 23. maja do 23. junija so bile izplačane naslednje posmrtnice:
134a. Lukežič Fran, Spodnja Šiška	K	300
135. Daumlechner Jožefa, Bischofshofen «	100
136. Tischler Marija, Gradec I.	«	150
137. Knfldl Fran, Favoriten IV.	«	200
138. HeinzI Magdalena, Halbstadt	«	100
139. Stifter Cecilija, Bruck a. M. I.	«	150-
140. Perneggcr Fran, Sv. Valentin	«	300
141. Kopfl Ivana, Knittelfeld	«	150
142. ROdhammer Marija, Klein-Reifling	«	150
143. Majer Josip, Franzensfeste	«	300
144. Sineschitz Marija, Celovec	«	25
145. Bos Leopoldina, Dunaj III.	«	50
146. Dunkl Marija, Dunaj XVII.	«	150
147. Bettler Jurij; Olmuš	«	200
148. Livora Ivan, Bubna	«	100
149. Rotheneder Jurij, Piesting	«	100
150. Phillip Ivan, Kreibitz	«	250
151. Burda Fran, Trautenau	«	200
152. Hofmann Gustav, Rudig	«	150
153. Krejči Matija, Dunaj XVII.	«	100
154. Binder Fran, Eisenerz	K	200
155. Langhammer Marija, Brno II.	«	150
156. Woschiitz Marjeta, Sv. Vid ob	Glini «	125
157. Miiller Julij, Mallnitz	«	100
158. VVittmann Miha, Falkenau a. E.	«	200
159. Friesenegger Roz., Waydhofen	a. Ibs «	150
160. Holzmann Alojzij, Wels	«	200
161. Althuber Marija, Solnograd I.	«	100
162. Haslinger Fran, Solnograd I.	«	300
163. Kral Konrad, Dunaj	«	300
164. Unterkofler Marija, Spittal a. D.	«	100
165. Indmann Ivan, Hotzelsdorf	«	200
166. Koch Ana, Saalfelden	«	150
Skupaj K 5.500
Umrlo je 18 članov in 15 žen, skupaj 33 smrtnih slučajev.
Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Kopač.
Tiska »Učiteljska tiskarna* v Ljubljani.
BORČEVO
KOLESA PR12NAMO NAJ: BOLJŠA SEDANJOSTI X
k mm
IJURMANA MARIJE TERE; ZIJE tESTAŠM* NOVI SVET NASPROTI K0LIZEJA-ZAH: TEVAJTE PRVI SLOV CENIK BREZPLAČNO
Adalbert
Kassig
Ljubljana, Židovska ulica.
Zavod za uniformo, krznar in izdclovatelj čepic priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih uniform-skili predmetov za železničarje, kakor: čepice, gumbe, rosete, žnore, piščalke i. t. d. čepice zimske in letne za strojevodje, kuriaČe itd. v raznih 1 oblikah po najnižji ceni. • Postrežba točna.
 >