2/2020 letnik CXXII 41 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE jih v preteklosti uspešno zdravili z antibiotiki, spet postale težko ozdravljive ali neozdravljive, kot na primer nekate- re oblike tuberkuloze. Uporaba antibiotikov v humani in veterinarski medicini se vse bolj omejuje le na primere, ko so nujno potrebni. Zakaj je vse to tukaj pomembno? Za lažjo predstavo si zamislimo hipotetičen primer, ko skrb- na mama prehlajenemu otroku pripravi čaj z medom. Če je med kontaminiran, četudi z majhnimi količinami anti- biotika, se z njegovim zaužitjem razvija odpornost bakterij na protimikrobne snovi. Možna posledica je, da v primeru bakterijske bolezni zdravila ne učinkujejo več. 5. Kako uporaba antibiotikov vpliva na čebeljo družino? Tudi na čebeljo družino antibiotiki delujejo škodljivo. Zdravljenje z antibiotiki ima trajen negativen vpliv na se- stav koristnih bakterij v prebavilih čebele oziroma na čre- vesno mikrobioto, saj spremeni njeni sestavo in številčnost. Znano je, da črevesna mikrobiota pomaga pri metabolizmu čebele in povečuje njeno odpornost proti okužbam z opor- tunističnimi povzročitelji bolezni, to je tistimi, ki povzroča- jo bolezen le neodpornemu organizmu. Dokazano je tudi, da zdrava črevesna mikrobiota do neke mere pomaga ščititi ličinke pred okužbo s hudo gnilobo. Če so te koristne bakterije prizadete zaradi an- tibiotika ali drugega vzroka, pride do okužbe s hudo gnilo- bo prej, saj je dovolj že manj- še število spor, da povzročijo okužbo. Porušeno ravnotežje v sestavi črevesne mikrobi- ote je tudi vzrok za krajšo življenjsko dobo čebel. Če zapišemo na kratko, z uporabo antibiotika ne le da čebelam ne pomagamo, ampak jim celo škodujemo. 6. Kaj pomeni najdba ostankov antibioti- kov ali kemoterapevtikov v medu na trgu? Znan je primer izpred nekaj mesecev v Sloveniji. Poleg uničenja medu je posledica tudi povečano nezaupanje po- trošnikov. Kaj povzroči nedovoljena uporaba antibiotikov, zelo nazorno kaže tudi nedavna zgodba iz Srbije. Novem- bra 2019 je namreč Norveška v Srbijo vrnila 20 ton akacije- vega medu, ki je bil kontaminiran z antibiotikom metroni- dazolom, in o tem obvestila Evropsko komisijo (RASFF, 5. 12. 2019). Zagotovo je to slaba promocija za njihov nadaljnji izvoz čebeljih pridelkov. Želja po zaslužku ali začasnem prikrivanju težav ne sme nikoli prevladati nad odgovornostjo čebelarja za proizvo- de, ki jih ponudi potrošniku. Viri: Reybroeck, W. (2018): Residues of antibiotics and chemotherapeutics in honey. Journal of Apicultural Research, 57(1), 97–112. Reybroeck, W., Daeseleire, E., De Brabander, H. F . in Herman, L. (2012): Antimicrobials in beekeeping. Veterinary microbiology, 158(1-2), 1–11. Raymann, K., Shaffer , Z., & Moran, N. A. (2017): Antibiotic exposure per- turbs the gut microbiota and elevates mortality in honeybees. PLoS biology, 15(3), e2001861. Uredba komisije (ES) št. 2073/2005 z dne 15. novembra 2005 o mikrobiolo- ških merilih za živila (Besedilo velja za EGP) (UL L 338, 22. 12. 2005, str . 1). Zakon o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (Ur . l. RS, št. 52/00, 42/02 in 47/04 s spremembami). Foto: Jerica Vreček Šulgaj in Lucija Žvokelj, 2019 Dodajanje antibiotikov čebelam samo začasno preprečuje klinično sliko hude gnilo- be čebelje zalege. Spore povzročitelja ostanejo ves čas prisotne v panju ter okolici. Po prenehanju dajanja antibiotika bolezen izbruhne s tipično klinično sliko. Odpornost bakterij proti antibiotikom je ena največjih zdravstvenih težav na svetu (npr . bolnišnične bakterijske okužbe). Foto: sciencebusiness.net Pomen vode za čebele Vlado Auguštin svetovalec JSSČ za tehnologijo čebelarjenja vlado.augustin@czs.si Čebele potrebujejo za svoj razvoj tudi vodo. Ta jih je, poleg nektarja in cvetnega prahu, spre- mljala skozi dolgih 70 milijonov let njihovega razvo- ja. Potrebujejo jo za topljenje kristaliziranega medu in za pripravo hrane. Prav tako jo uporabljajo v hudi poletni vročini za hlajenje. Čebelja družina tako v celem letu porabi več deset litrov vode. Vodo v panj prinašajo čebele v svojih mednih želodčkih. 2/2020 letnik CXXII 42 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Na žalost čebelarji vedno v glavnem razmišljamo o hrani, ob tem pa pozabljamo, da je žeja za čebele prav tako nevarna kot lakota. Voda za čebele ni samo pijača, ampak je na neka - kšen način tudi hrana. V njej so namreč razne soli in druge rudninske snovi, ki so potrebne za razvoj ličink in odraslih če - bel. Tako družina brez vode ne more vzrejati zalege. To skupaj z medom in cvetnim prahom potrebujejo čebele krmilke za tvorbo mešanice, s katero prehranjujejo ličinke od četrtega do šestega dneva starosti. Večji je razvoj čebelje zalege, več vode potrebuje družina. Če opazujemo obremenitev pašnih čebel, kaj hitro ugotovimo, da imajo največ dela tiste, ki nosijo vodo. Te izletavajo tudi do stokrat na dan, medtem ko nabiralke nek - tarja 10–15-krat, nabiralke cvetnega prahu pa samo 3–5-krat. V naših krajih potrebujejo čebele največjo količino vode v času spomladanskega razvoja, ko se z veliko hitrostjo poveču - je površina zalege in ko se v čebeljem panju porabljajo zadnje medene rezerve. Tedaj porabijo čebele tudi do dva decilitra vode na dan. V hrani, ki jo pripravljajo čebele krmilke, najde - mo približno 80 % vode za prvi razvojni dan ličinke in pribli - žno 33 % vode za njen šesti razvojni dan. Ker je količina vode v medu za te potrebe premajhna (15–20 %), je naša naloga, da pri zagotavljanju vode čebelam priskočimo na pomoč. Poma - gamo jim tako, da postavimo primeren napajalnik z vodo. Poznamo različne izvedbe napajalnikov, najprimernejši pa je takšen, ki ima stalen dotok sveže vode. Napravimo ga iz približno meter dolge deske, v katero v cikcaku ureže- mo utore. Na vrh deske kaplja voda skozi odprtino ali pipo primerne posode. Prav tako je čebelarjem v čebelarskih tr- govinah na razpolago profesionalni higienski napajalnik čebel, ki je napravljen iz balona za vodo z volumnom 20 l in vodoodpornega betona. Konstrukcija napajalnika onemo- goča dostop do vode drugim živalim in onesnaženje vode s strani čebel. Če v okolici čebelnjaka pravočasno ne postavimo napajal- nika, so si čebele primorane priskrbeti vodo iz luž, mlakuž in kanalov. To najdejo s svojimi čutili prav tako kot mediči- no. Ta voda je oporečna, ker največkrat vsebuje mikroorga- nizme, ki so škodljivi za zdravje družine. Tudi kadar imajo čebele na razpolago neoporečno vodo, iščejo rudninske sno- vi in soli, ki jih največkrat najdejo na gnojiščih. Da se temu izognemo, v pripravljeno vodo dodamo 1 g morske soli na 10 l vode. Pri tem moramo biti zelo previdni, kajti večje kon- centracije soli v vodi krajšajo življenjsko dobo čebel. Za vzrejo in vzdrževanje visoko produktivnih, biološko močnih in zdravih družin nujno potrebujemo higiensko neoporečno vodo. Neodgovornost čebelarja, ki jim tega ne zagotovi, se običajno kaznuje z manjšim donosom medu in obolevanjem družine. Na ta dejstva čebelarji vse prevečkrat pozabljamo, še posebno v času hude poletne vročine, ko začne družina vzrejati zimske čebele, ki so temelj čebelar- stva v naslednjem letu. Higienski napajalnik Foto: Vlado Auguštin Gorenjska izvedba higienskega napajalnika pokojnega gospoda Brenkuša iz Besnice Prof. dr . Kezić prikazuje sestavljanje higienskega napajalnika. Foto: Mira Jenko Rogelj Foto: Mira Jenko Rogelj