o SILO JOFPK3ALORGflN[ tromiSw^^^^ OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION » M*tt«r December 12th, 1*23 at the Poet Offlet m Cleveland. Ohio, Under tke Act ef CLEVELAND, 0., 17. JULUA (IULY), 1928 STRELJANJE V JUGOSLOV. PARLAMENTO. ZAN1 SMITHOVA EJAVA If Mt delivered, return tit "GLASILO" 6117 St Clair Ave. CLEVBLAND, O. Tke largest Slovenian > Weekly in the United State« of America. Sworn Clircnlation 18.700 leaned Every Tueeday Terms of Subscription: For Members Yearly—$0.84 Por N on members._________$ 1.00 Foreign Countries..........$3.00 Telephone: Randolph 3912 >t»m»»iiiii»»ifiiii,>t.V OSLO Največji slovenski tednik v Združenih briavab Izhaia v»tfk torek Ima 18.700 naročnikov Naročnina: Za člane, na leto_______.$0.84 Za nečlane......................Si.tO Za inozemstvo..................$3.00 NASLOV aredniitva in upravniitva: 0117 St. Clair Ave. Cleveland, O. Telefon: Randolph 3012 ACCEPTED FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF P08TAGB PROVIDED FOR IN SECTION U* ACT OF OCTOBER t, lfl7. AUTHORIZED ON MAY 22, 191S. Stev. 29. — No. 29. Lato XIV. — Vol XIV. VESTI E CLEVELAND A —Društvo sv. Cirila in Metoda, št. 191 bo obhajalo zadnjo nedeljo v septembru t. 1. (30 septembra) veliko slavnost povodom razvitja svoje nove za stave. Delo se je izročilo naši domači tvrdki Frank Kerže v Clevelandu. Slavnost se bo vršila popoldne in zvečer v obeh dvoranah Slovenskega Doma na Holmes Ave. Častno mesto botra te zastave bo prevzel brat Frank Vesel, pijonir naših slovenskih mesarjev v Clevelandu. za botro bo pa njegova gospa soproga. —Članstvo vseh nkših krajevnih društev v Clevelandu opozarjamo na piknik, katerega priredi v nedeljo, 22. julija dvor Baraga, reda Katoliških Borštnarjev, in sicer na znani Spelkotovi farmi. Truki bodo pričeli yoziti izpred nove šole sv. Vida ob eni uri popoldne. Ker gredo Borštnarji društvom naše K. S. K. Jednote vedno radi na roke, zato pa tudi mi sedaj izkažimo našo- naklonjenost temu vrlemu katoliškemu društvu. Torej ne pozabite prihodnjo nedeljo piknika Boršt-narjev! —Prihodnjo soboto dne 21 julija zvečer se bo v Gordbn parku nudila našim r&jakom redka prilika čuti javen slovenski koncert na prosten. Svirala bo naj bolj a godba iz Clevelanda, nastopilo bo več pevskih društev, dalje tamburaši in nekaj naših znanih koncertnih pevk. Pridite torej na oddih v ta krasen park ob jezeru, kjer boste imeli tudi pravi duševni užitek! —Uredništvo Glasila je prejelo včeraj od treh naših zna-nit Nottinghamčanov razglednico Šmarne gore, kjer so se mudili 2. julija, ko se je spravilo štiri nove zvonove vrh gore, te starodavne božje poti. Vsi' zvonovi tehtajo skupaj 6.958 . kilogramov. Najtežji tehta 3,496 kilogramov. Ti naši amerikanski romarji so tudi pomagali vleči na vozovih nove zvonove visoko v hrib. Pri tem je pomagalo okrog 500 ljudi. Podpisani so: Mrs. Frances Plevnik, Mr. Josip Plevnik in Mr. J. Sešek. Ker je Mr. Plevnik prave korenja-ške postave, je morda najmanjši zvon sam nesel ali pa vlekel? —Dne 22. julija bo mesto Cleveland obhajalo svoj 132. rojstni dan. Ob tej priliki se bodo vršile v Wade parku velike javnosti. —Rojenice so prinesle družini Frank Mervar, Bonna Ave. in 60. cesta čvrstega sinkota Naše iskrene častitke! —V nedeljo dopoldne dne 15. julija je preminula Frances lic, 1074 Addison Rd., v starosti 41 let. Tukaj zapušča soproga in pet otrok. Doma je bila iz vasi Zagorica, Videmska fara. Tu je bivala 22 let. Bila je članica društva Lunder-Adamič. št. 20 S. S. P. Zveze in Srca Marije (novo). R. I. P. —V sredo dne 11. julija opol- Albany, N. Y. — Governer Smith je te dni podal svojo jako važno izjavo, ki je zbudila splošno pozornost v višjih poli tičnih krogih. Predsedniški kandidat demokratske stranke governer Alfred Smith pravi če bo letos v novembru izvoljen za predsednika Združenih držav, da bo takoj zatem sklica posebno konferenco političnih voditeljev, kjer se bo preštu diralo problem farmarjev, ne da bi čakal s tem do dneva svoje inavguracije meseca marca pri hodnjega leta. Vse glavne točke tega perečega vprašanja v korist farmarjev bodo že letošnjo jesen preštudirane, tako da jih bo lahko novizvoljeni pred sednik Smith v svoji poslanici podal povodom otvoritve novega kongresnega zasedanja. O tem je predsedniški kandidat Smith brzojavil načelniku Farmerske federacije v Indianj sledeče: "Kar se tiče pomoči in izbolj šanja farmarstva stojim, jaz trdno na obljubah, katere so bile podane na zadnji naši narodni demokratski konvenciji v Houston, Texas. Jaz, rarumem in odobravam vsa načela, za katera se borijo organizirani far-merji, da bi se jim hjlh sedanje slabo stanje izboljšalo. Naša demokratska stranka se bo trdno borila, da doseže v tem ozi-ru to, kar je obljubila farmarjem. "Ako bom izvoljen za predsednika, jaz ne bom čakal s to zadevo do moje inavguracije, ampak bom takoj po volitvah sklical konferenco merodajnih mož, da se takoj prične s tozadevnimi predpripravami. Ves ta program v korist farmarjem bom kongresu predložil prvi dan zasedanja z naročilom, da naj ga skuša ugodno rešiti." Predsedniški kandidat Smith je povzročil v vrstah suhačev veliko razburjenosti. Glede prohibicije se je namreč izjavil, da sicer odobrava izvrševanje Volstead postave, toda isto je neobhodno potreba predelati ali modificirati. Dne 9. julija se je tukaj mudil podpredsedniški kandidat senator iiobinson. Glede kampanje se je pogovarjal s Smith-om celo uro., Governor Smith si je izbral za glavnega kampanjskega voditelja predsednika finančnega odbora velike General Motors korporacije John J. Raskoba. ki je tudi katoličan. Doslej imajo demokrat je v svojem kampanjskem fondu že $20,000. -o- Držal obljubo. St. Louis, Mo. — Vincent Keren iz Dallas, Texas, bo v kratkem podfedoval $1,900,000 premoženja, katero mu je zapustil njegov že pokojni oče Richard C. Keren, bivši ameriški poslanik nekdanje Avstro-Ogerske. Tukajšnja Union Trust družba je že vložila potrebne listine zapuščinski sodni j i, kjer se do- , m* * o: • W 1 .kazuje, da je mladi Vincent dne je umrl v Mount Sinai bol-1 vičen do te dedsčine, ker niči Frank Počervina star 33 t let drflll obljubo, let. V bolnišnico je bil pripe-, da ne ^ pU nobene opojne pi. jače. Njegov oče je namreč to izrecno v svoji oporoki določil. ljan, ko je bil zadet od avtomobila na 52. cesti in St. Clair Ave. Tu zapušča dve teti, Mrs. Martin Svete in Mrs. Pečaver Ur dva svaka, Math Vihtelič KAKO SE JE ZAČELO Belgrad, 20. junija. — Da-našnja skupščinska seja ni da- nil sejo. i Račič govori .[. Ko se je °eja ponovao pričela. la nobenega znaka, da bo pri- je dobil btsedo Punisa Račič. šlo do krvavih dogodkov, ki so Stopil je na desni govorniški ZANIMIVO GLASOVANJE Chicago, 111. — Tukajšnji list "The Chicago Herald and Ex aminer" je pred dnevi otvoril splošno poskusno glasovanj glede prihodnjega predsednika se pozneje odigrali. V dvorani oder. V svojem govoru pravi, I Združenih držav (straw ballot in £nton Vidmar, počiva. kov. K zapisniku so opozicionalni poslanci delali opombe, kakor običajno. Pred dogodkom, ki se' je pripetil v skupščini, je vladala v dvorani posebna tišina, kakor da bi bila predznak krvavega dela. Takoj v začetku so poslanci KDK protestirali, ker so radikalni poslanci Tomo Popovič, Puniša Račič, Josa Selič in drugi pretili, da bodo ubili Stjepana Radiča. K zapisniku sta govorila Pucelj in Kosanovič. Nato j a prišlo do burnega spora. Pribičevič kliče ministru za javna dela Peru Markoviču: i Ne suflirajte neprestano! Vi ste vodili obstrukcijo proti lastni državi na Krfu."' Pera Marsov*; -Ni rear' Med poslancem Lune in radi-čevci pride do prepira. Luna kriči radičevcem: Pojdite k meni, če si upate!" V dvorani nastane silen prepir in hrušč. Predsednik preti da bo prekinil sejo, ako se-poslanci ne umirijo. Nato je govoril k zapisniku Pribičevič. Za njim je dobil besedo Maštrovič (HSS). Protestira, ker ni v zapisniku, da sta rekla Popovič in Račič na včerajšnji seji: "Tu bodo padale glave. Dokler ne bo ubit Stjepan Radič, toliko časa ne bo miru." Vsak izmed nas ve, da se nahajamo v težki atmosferi in vendar se preti z uboji. Prosim predsednika, da se s tem preneha. Ce bomo ustvarjali tako psihozo, bo prišlo do razsula države. Če nas ne bo, tudi države ne bo. Za njim je dobil besedo Popovič. Dejal je: "Kdor v tej skupščini govori, tega je treba poslušati. Neumnih Radičevih govorov pa ne bo nihče poslušal." Na te Popovičeve. besede je pričela KD-koalicija kričati protestirati in razbijati po klopeh. Predsednik Perič opominja Popoviča. Tomo Popovič nadaljuje: "Ako vaš vodja Stjepan Radič tako 'vruka' hrvatski narod, potem vam rečem, da bo njegova glava tukaj padla." V dvorani nastane peklenski hrušč in trušč. Poslanci KDK tolčejo in razbijajo po klopeh. Nekateri poslanci skočijo k predsednikovi mizi in zahtevajo, da Popoviča kaznuje radi takega govora. Popoviš nadaljuje: "Za to ne bo kriva Srbija, n£ bodo krivi Srbi, nego vi, ki niste dresirani. Sramota je, da so taki ljudje narodni poslan-Ci." , Poslanci se silno razburjajo. )r. Pernar: "Padli smo v razbojniško jamo. Mi nismo v parlamentu, mi smo v razboj-Naj v mirulniški jami." Radi velikega ne-|mira je predsednik Perič preki- je bilo okrog 150 poslancev. | da nikdar, odkar so nehali po-Galerije so bile polne, vendar kati topovi in puške^ niso bili ne prenatrpane. V diplomatski državni interesi v toliki nevar-loži je bilo yeč tujih zastopnl- nosti, kakor sedaj. Zato kot narodni poslanec odkrito pravim, ko vidim nevarnost, da bom uporabil drugo orožje, da se bodo zaščitili državni interesi." Po teh besedah opozicija ostro protestira. Pribičevič kli-če: "Hočete morda, da bi se tukaj grozilo s orožjem?" Predsednik Perič poziva Ra-čiča. da skrajša svoj govor. Račič nadaljuje: "Mnogo let je bilo treba, da se država konsolidira in da bi ljudstvo dobilo, na kar je v vojni Čakalo." V Dr. Pernar kliče: "Opljač-kali ste bege." Stjepan Radič zahteva od predsednika, da kažnuje dr. Pernarja, ali za da se kaznuje on. V dvorani vpitje in tru&. "Vsak, kdor se bo poskusil postaviti pred -mene in Pernarja, bo poginilP V tem je predsednik Perič prekinil sejo. Poslanec Račič potegne revolver tipa "Pare bellum" in z enim samim strelom zadene dr. Pernarja. Dr Pernar se je stresel in padel pod. poslanske klopi. Minister Kujudžič, Obradovič in Vujičič skočijo proti Račiču, da bi ga prijeli za roko. Ko so se culi streli, je nastala v dvorani in na galerijah panika. Občin stvo beži. Istotako bežijo tudi poslanci. Poslanec Basariček se dvigne. V tem trenutku ustreli Račič drugič in ga zadene tako, da je bil takoj mrtev. V skupščini nastane nepopisna zmešnjava. Vse beži proti vratom. Račič strelja dalje in rani Pavla Radiča, ki je pol ure nato umrl. Nadaljni strel je zadel Grandžo in Stjepana Radiča. V splošnem neredu se je posrečilo Račiču pobegniti., toda so ga kmalu zatem aretirali, Wilsonov dan v Pragih ! Praga, Čehoslovadka. Dne 4. julija, na največji ameriški praznik je bil tukaj na slovesen način odkrit krasen spomenik pokojnega ameriškega predsednika Woodrow Wilsona. Vse stroške za nabavo tega spomenika so pokrili v Ameriki iiveči rodoljubni Čehi, spomenik iz srona in marmorja je pa delo češkega kiparja Albin Palače-ka..... Čehi so ta dan proslavili v spomin prve desetletnice, kar je postala Čehoslovaška samostojna in neodvisna država, k čemur je pokojni ameriški predsednik Wilson dosti pripomogel. > Agitirajte a K. S. K. Jednote! Ob 35-letnici mora K. S. K. J. Šteti 35,000 Stanov in Homo. Kvota za vsako krajevno društvo v jubilejni kampanji je tO novih članov ali članic.. i ing). Ker ima Hearst svoje dnevnike tudi v raznih drugih mestih in državah, bodo tudi listi širom dežele delali reklamo za gorioznačeno zanimivo splos no glasovanje. Seveda to glasovanje ni uradno, umpak samo privatno. Na ta način se hoče že sedaj zvedeti mnenje ljudstva kako bo glasovalo pri prihodnjih predsedniških volitvah meseca novembra t. L To glasovanje zavzema dve točki: 1. Naročnik ali čitatelj lista naj označi, katerega predsedni škega kandidata bo letos volil 2. Označiti mora tudi, kako je volil pri zadnjih predsedni ških volitvah pred štirimi leti (republikanskega ali demokratskega kandidata). Glasovanje se bo vršilo na popolnoma nepristranski in neodvisen, tiauiu. Vsakdo lahko ■jfofo. pri glaso- vanju kakor mu drago. List Chicago Herald and Ex aminer bo v to svrho dal \rolil cem na razpolago posebne volil ne stroje, tako pa tudi običajne volilne škrinjice. Nekaj teh modernih volilnih strojev bode vozili po mestu na truckih. da bodo imeli stanovalci vsake ulice in vsakega predmestja priliko izraziti svoje mnenje. Ti trucki bodo delali svojo službo tudi izven mesta v vsakem okraju države Illinois; mudili se bodo tudi v državi Indiana in Wisconsin In 266 elektoralnih glasov (skupno število 531) je potreba za izvolitev predsednika; gornje število znači torej nad polovično večino. Jako veliko zaslombo ima de mokratska stranka v južnih dr žavah in sicer: Alabama, Arkansas, Florida, Georgia, Louisiana, Mississippi, Južna in Severna Carolina, Texas in Virginia. Te države še niso od zadnje civilne vojne še nikdar drugače volile kakor kandidata demokratske stranke. Iz teh držav se pričakuje za predsedniškega . kandidata governerja Smitha 114 glasov. Ako glasuje zanj tudi njegova lastna država (New York), bo imel že 159 glasov; država Nek York šteje namreč 45 elektoralnih glasov. Naslednjih šest obmejnih držav glasuje običajno tudi za demokratskega kandidata: Delaware. Maryland, Kentucky, Tennessee, Missouri in Oklahoma. Te države štejejo 64 elektoralnih glasov; torej bi jih bilo za Smitha že 223. V naslednjih državah je mogočnost, da bi dobil Smith še primanjkujočih 43 elektoralnih glasov: New Jersey, Massachusetts, Indiana, Ohio in Illinois. Illinois in vsaka druga izmed teh držav bi zadostovala, brtz IUinoisa pa vsake tri sku- paj. , v . Da bi dobil Smith zahtevano večirto elektoralnih glasov, bi bilo nekaj posebnega in čudnega, če vpoštevamo predsedniške VAŽNA IZJAVA Little Rock, Ark., — Dne 4 julija se je vršila tukaj velika patrijotična slavnost povodom 152. letnice ameriške neodvisnosti. Na tej slavnosti je bil glavni govornik senator Robin son, podpredsedniniški kandidat demokratske stranke. Govornik je priporoča!, da naj se ohrani med ljudstvom versko toleranco, ker sta cericev in dr žava povsem ločeni ena od druge. Zaeno je ,povdarjal, da je doba bigotrije (svetohlinstva) za vedno minila, in da se ne sme nikogar predpostavljati ali pa zapostavljati kot' javnega funkcijonarja vsled tega, če spada že k tej ali drugi cerkvi Pri tem je namreč mislil nasprotnike njegovega tovariša Alfred Smitha, ker je bil kot katoličan na zadnji narodni konvenciji demokratov izvoljen za predsedniškega kandidata. "Bataljoni, ki se pojavljajo pod črno krinko in z gorečimi križi (Kukluksovci), ne bodo nikdar uničili trdnjave naše svobode. Danes se glede verske svobode večkrat omenja. Spori vedli do tega, da se je sprejek tot šesti člen k prvemu amendments naše ustave točko glede verske svobode. "Vi, člani Ameriške legije, zbrani na tej slavnosti, ste te principe vedno radi zagovarja-i. "Če se pojavi kaka velika narodna potreba ali zadeva, naše ljudstvo ne vprašuje eden drugega kakega verskega prepričanja da je kdo. Ljudstvc odgovarja klicu domovine samo vsled patrijotizma. "Številni beli križi, postavlje ni na naših vojaških pokopališčih v tujini so vidna priča ver ske tolerance in človeškega usmiljenja, katero je učil in izvrševal Kristus; svoj nauk je tudi potrdil s svojo smrtjo na križu na gori Ka vari j i." -o- Žrtve 4. julija. Washington. — Na letošnj praznik Proglašenja Neodvisnosti je bilo širom držav ponesrečenih 224 oseb. To števili je dognala Associated Press Med temi je 112 oseb utonile med kopanjem, 61 se jih je ponesrečilo med vožnjo z avtomo bilom, 12 od umetalnega ognja štirje avijatiki, drugi so pa našli smrt na različne druge načine. VESTI IZ JUGOSLAVIJE. Za pomožnega škofa lavan- tinske škofije # bil imenovan gospod prelat in stolni dekan v Mariboru dr. Ivan Tomažič. Papežev častni kaplan je postal škofov tajnik g. Mihael Umek v Mariboru. Za častnega komornika je imenovan ljutomerski župnik g. Andrej Lovrec. Smrtna kesa. Dne 20. junija je umrl v Brežicah ob Savi v starosti 36 let gostilničar in posestnik Ivan Černelič. Podlegel je zavratni jetiki. Pokopali so v Gustanju 18 ju-mja tukajšnjega mizarskega mojstra Roberta Jamška. Bil je ugleden in dober obrtnik, skrben oče pridnih otrok, krščanski mož, član mnogih društev. Uboj v lx>ki pri Mengšu. V noči med 20. in 21. junijem se je odigral v Loki pri Mengšu vsega obžalovanja vreden dogodek. Nabornik Leopold Sršen iz Loke je zabodel z nožem je Škrjanca zadel v notranjo stran stegna in mu je odpri žilo odvodnico. Ranjenca med prvimi priseljenci so do> ^^ PeiJali k okrožnemu Hickman mora umreti. San Francisco, Cal. — Naj višje državno sodišče je zavrnilo priziv Ed. Hickmana, morilca mlade Marion Parker iz Los Angeles, kjer se je sklic2-val, da je ta grozni čin izvrši) duševni zmedenosti. Zaenc je bilo določeno, da mora biti ickman obešen. volitve zadnjih osem let. Leta 1920 je dobila demokratska pri teh volitvah samo 127 eldk-oralnih glasov, leta 1924 pa 184. Ker se pa politično mnenje Amerikancev kaj rado suče in menja, in ker ima Smith na svojem programu modifikacijo prohibicijske postave ter pomoč farmarjem, je tudi mogoče, da bo pri predsedniških volitvah dne 6. novembra morda zmagal. zdmvniku v Domžale .kateri jc takoj odredil, da pripeljejo Škrjanca v Ljubljano v deželno bolnico. Ranjenec je med potom umrl. Sršen je svoje dejanje že priznal. Oče zabodel sina. Pred nedavnim sta šla posestnik Jože Žmavc iz Boj snega in njegov že odrasli sin Jože skupaj s sejma iz Brežic domov. Že v Brežicah in tudi potem spotoma sta nekoliko pila, vendar prepiru med njima še ni bilo. Končno sta se ustavila v gostilni Antona Škofa v Župelevcu. Vino je stopilo obema v glavo, vsled malenkostnega povoda je nastal kratek prepir, v katerem je oče zabodel svojega sina v levo stran hrbta do obisti. Težko poškodovanega Jožefa Žmavca so prepeljali v brežiško bolnico. Po štirih letih najdeno iru-plo. Zadnjega marca, 1924 je odšel zjutraj z doma posestnik Anton Anton Janežič s Spodnje Slivnice pri Grosupljem. Zadnji' čas je bil zelo potrt vsled domačih razmer ter se mu je bil bržkone omračil um. Ker se zvečer ni vrnil domov, so ga šli takoj drugi dan iskat. Pretaknili so vse gozde in podzemeljske jame po okolici, a zaman. Dne 12. junija letos pa je šlo par fantov s Slivnice v podzemeljsko jamo "Kevderc" nad Predolami, češ, da bodo našli kako novo jamo s kapniki. Ko lezejo med skalami iz prve votline dalje, najdejo človeško okostje, zraven pa je ležal klobuk, čevlji in ostanki obleke. Nedvomno se je ugotovilo, da je to pogrešani Janežič, kakor tudi, da je umrl naravne, gotovo mučne smrti. Ostanki trupla so se pokopali na slivniškem pokopališču. V 102. letu atau*oati je umrla na Savi pri Jesenicah na Gorenjskem g. Elizabeta Vilko-vec. Za 35-letnico Jednote pridobimo 3,500 novih članov! Naprej, za dosego cilja — 35,000 članstva! £2_ GLASILO K. S. Vabilo na piknik. Društvo Vitezi sv. Jurija, št 3, K. S. K. Jednote, Joliet, II]., priredi svojo veselico ali pik-nik v nedeljo dne 22. julija v Rivals parku. Uljudno vabimo vse Slovence in Hrvate in sploh ves slovanski narod od blizu in daleč, da bi nas ta dan v velikem številu s svojo udeležbo počastil Se posebno prav uljudno vabimo vsa cenjena društva in njih članstvo, spadajoče k raznim organizacijam; vsakdo nam dobro došel! Za dobro zabavo in izborno postrežbo se bo potrudil pripravljalni odbor, tako da bo kolikor mogoče vsem povoljno ustreženo. Torej na svidenje dne 22. julija na našem pikniku! Odbor. Vabilo na piknik. Zdaj, ko je doba piknikov in raznih zabav zunaj v prosti naravi, so tudi naši K. S. K. J. žo-garji v Waukeganu sklenili, da priredijo piknik v nedeljo dne 22. julija in sicer v Mr. John Možina parku. Ta dan pride jo k nam žogarji iz Jolieta, d? se spoprimejo z našimi žogarji. Ker bodo igrali dvakrat, se bc prva igra začela že ob pol dveh in druga pa takoj za prvo. Ker imeta obe skupini dobre igralce, bo bitka gotovo zelo huda in zanimiva. Na programu so še razne druge igre in zabave in bo tudi za lačne in žejne dobro preskrbljeno. Kaj pa zvečer? No, saj veste, da brez muzike nič ni Zato se cenjeno občinstvo uljudno vabi, da se udeleži tega piknika, ker če fantje vidijo, da se zanimamo za njihove igre imajo tudi več veselja in poguma, Torej v nedeljo vsi v M Ožina park. ' Dne 29. julija pa bo imele svoj piknik društvo Marije Pomagaj, št. 79, in sicer v gozdu za Wire Mill. Tudi na tem pikniku bo dosti veselja in zabave: zato se cenjeno občinstvo vabi da se tudi tega piknika udeleži v obilnem številu. V slučaju slabega vremena se zabava vrši pojbem v šolskih prostorih. — S pozdravom Ignacij Grom. Društvo Marije Pomagaj, št. 78, Chicago, III. Uljudno opozarjam vse članice našega društva Marije Pomagaj, da se bo vršila redna mesečna seja, oziroma polletna seja v četrtek, 19. julija, ob pol osmi uri zvečer, v cerkveni dvorani. .Udeležite se iste! Zopet imam poročati žalostno vest, da je nemila smrt zopet pobrala eno izmed naših so-sester. in sicer Ano Tomše, rojeno Jenskovich. Omenjena pokojna sestra je bila rojena v Chicagu 1. aprila, 1905, in je biček. vse to odbor društva v stoji oskrbi! Vee moramo skupa delati, pa bomo dosegla uspeh v zadovoljnost vseh. Torej na svidenje na prihodnji seji! S sosestrskim pozdravom FVances Terček, tajnica Vabile na piknik Naše društvo sv. Jožefa, št 148, Bridgeport, Conn., priredi v korist svoje blagajne velik piknik dne 22. julija, četrto (magdalensko nedeljo) tekočega meseca. Torej se dragi nam bratje in sestre v prvi vrsti obračamo na vas in vas uljudno prosimo, da bi se tega piknika vsi, brez izjeme udeležili. To bo prvi letošnji društveni pik nik. Pridite vsi! Vsakemu jc znano, da piknike prirejamo korist društvene blagajne, torej v korist vseh skupaj. Ker se ta prireditev vrši rav no na praznik sv. Magdalene zato osobito vabimo vse Magdalene in Magdice, da pridete na naš piknik, kjer boste lahko na prostem obhajale svoj god Pridite torej na naš piknikov prostor v zeleni dolini na zeleno trato. Tam se boste počutili ravno tako na ta dan, kakor v starem kraju. Zaeno pa ljudno vabimo tudi vse Ane in Ančke, ki bodo ime le svoj imendan dne 26. julija Upamo, da tudi Ve ne boste zad nje. Mislimo, da je Ančk med našimi rojakinjami tukaj naj več. da imate to prelepo krstne ime. Tudi vas prosimo za pomoč, da bi nas z obiskom poča stile. Tudi za vas bo na pik niku vse najboljše pripravljeno jedila bodo imele v oskrbi naše spretne kuharice, kelnarji vam bodo pa nudili vsakovrstno okusno hladno pijačo. 2a Mag dalene in Ančke bodo rezervirane posebne častne mize! Upamo, da se bomo na tem pikniku zopet lepo po domače zabavali. Vsakdo naj si dobro zapomni nedeljo, 22. julija in naj pride na naš piknik. Bus? ali jitney bo čakal na vogalu Pine St. in Bostwick St., pri Hrvatovi apoteki ob eni uri po poldne, potem pa vsake pol ure Vožnja na jitney je samo 15 centov, vstopnina za piknik pa znaša samo 25 centov. Torej vam kličemo: Na veselo svidenje na našem pikniku Odbor. NAZNANILO društva Marije Pomoč Kristjanov, št. 165, West AUis, Wis. Na zadnji seji je bilo sklenjeno, da NE priredimo nameravanega društvenega piknika dne 22. julija, ker Članice niso bile za to. Vsled tega je bilo določeno, da bo vsaka članica plačala 50 centov v društveno blagajno in vse to bo čisti do- pristopila v društvo in Jednoto 20. decembra, 1925. Poročena je bila eno leto in zapušča soproga in dva meseca starega otročička. V imenu društva izrekam vsem sorodnikom globoko so-žalje, njeni duši pa želim mir in pokoj. Julia Gottlieb, tajnica. Iz urada društva sv. Ane, št. 127, Waukegaa, 111. S tem naznanjam vsem članicam našega društva, da se vrši prihodnja redna mesečna seja dne 22. julija. Na tej seji bo prebran polletni račun. Zatorej ste prošene, da se vse članice udeležite te seje. Drag? mi sosestre! Letos meseca ^ptembra bomo obhajale 20-!e t;iico obstanka našega društva. Zatorej vas prosim, da se bolj zanimate za to in da pridete na prihodnjo sejo. Kakor znano, bo treba pripraviti več reči za to slavnost, * Nikar se ne izgovarjajte, da noj ima S sosestrskim pozdravom Mary Petrich, tajnica. Vabilo. Društvo sv. Ane, št. 150, Cleveland, O., ima svoj običajni piknik dne 22. julija na prijaznih cerkvenih prostorih v Maple Heights. Torej najprvo uljudno vabimo vse članice našega društva na to prireditev. Sklenjeno je bilo na seji, da mora vsaka članica kupiti za en dolar tiket, in ta tiket lahko vsaka poljudno tam porabi, ako« pa katera ni navzoča, bo pa vseeno morala plačati en dolar v društveno blagajno. Zatorej pridite vse, da se skupno pove3elimo v zeleni naravi. Ti tiketi veljajo samo za članice našega društva. Vabljeno je pa tudi vse drugo cenjeno občinstvo, da se pridete z nami razveseliti. Ds bo vsem dobro postrsieno, zato bodite brez skrbi, noben ne ho šel lačen ali pa žejen od nas, zato vam jamčimo me, ki spa- one, kate-s rečne da ste krstu dobile ime Artfke Ne morete lepše svojega goto, kakor Jc nam v zeleni Maple tf. Pripeljite tudi svoje otroke seboj; za vse bo obilno preskrbljeno, tudi za mladino bo igrala izvrstna godba, zatorej naj boden ne pozabi na naš dan. Pridite vsi, ne bo vam žal! Uljudno vas vabi » Odbor. P. S. Članicam našega društva se tudi naznanja, da bomo imele skupno sv. obhajilo dne 29. julija pri prvi sv'., maši. Kakor vsako leto; tako bomo tudi letos obhajale god sv. Ane, patrone našega društva, da sprejmemo sv. zakramente. Naj torej nobene ne manjka; zberemo se zunaj pri šoli, da skupno odkorakamo v cerkev; vsaka naj prinese društveno re- M222&1 7. JULIJA. 1928, galijo seboj, In pokažimo" se, da smo verne katoličanke in tako vredne biti članice naše slavne K. S. K: Jednote. Pozdrav na vse članstvo. Theresa Glavic, predsednica. Naznanilo. Naše društvo Marije Čistega Spočetja, št. 202, Virginia, Minn., je sklenilo na zadnji red. ni seji, da se seje za poletni či^ namreč julija, avgusta in septembra preložijo na TRETJI CERTEK v mesecu in sicer ob 8. uri zvečer; seje se vrše v katoliški šoli. Toliko v naznanje članicam, in vas vabim, da prihajate kaj 31 vpbštevajte to, da zadnjf dan za poravnavoasesm$nta -v mesecu je 28. ker 25. mora bi^i že v glavnem uradu Jednote. Zdaj vas pa prijazne vabim in jelim, da se vidimo dne 19 julija zvečer ob osmih na pri hodnji seji, ker bo treba voliti glede Jednotinega doma. Ta mesec je že zadnji za to! Pozdravljam vse članstvo K S. K. Jednote širom Amerike in vara želim mnogo uspeha v se danji kampanji. Rose Tisel, tajnica. Iz urada društva sv. Ane, št 218, Calumet, Mich. | Tem potom se naznanja vsem v večjem številu k sejam, ker članicam našega društva sklep je res dosti lepše biti na seji, če je več članstva skupaj. In še na eno vas opozarjam: Prosim vas, bodite točne in pravočasne z - vašim asesmentom. Večkrat se primeri, da bi moral biti denar že v Jednotinem uradu, pa ga še od članic ni pri meni. Zato vas prosim, da zadnje mesečne seje, da bomo imele kakor običajno druga leta, skupno sv. obhajilo na dan sv. Ane, patrone našega dru štva, to bo dne 26. julija. 2e leti je. da bi se članice v obil nem številu udeležile. Sosestrski pozdrav Ana Turk, tajnica. SEDANJI URADNIKI DRUŠTVA SV. JOŽEFA, ŠT. 148, BRIDGEPORT, CONN. t, , Prva vrsta, sedeč na levi: Joseph Horvath. predsednik. Sedeč na desni: Anton Kolar tajnik. Druga vrsta, stoječ na levi: Ivan' Bakac, podpredsednik* Stoječ na desni: Joseph Rezsonja, blagajnik. Društvena slavnost v Bridgeport, Conn. Pred vsem se moram oprostiti, ker prihajam s tem dopisom že bolj kasno. Stvar se jc malo zavlekla ker smo si dali nabaviti sliko odbornikov našega društva in za napravo kli-šeja te slike je vzelo tudi nekaj dni. Dne 30. maja smo obhajali v naši naselbini redko društveno slavnost povodom 15 letnega obstanka našega dr. sv. Jožefa št. 148 KSKJ. Na to slavnost smo se dolgo časa pripravljali. Veseli smo. ker je ista izpadla nad vse povoljno in veličastno ter ob najlepšem vremenu, kar je naše razpoloženje še bolj povečalo. Komaj se je naše slovensko ljudstvo za nekaj ur odpočile od prvega slavnostnega dne 29. maja, je že teško čakalo naslednjega dne, ki je bil krona vse prireditve. Ob 9:30 dop. je zvon domače cerkve sv. Križa slovesno vabil vernike v cerkev. Kmalu zatem so se zbrali člani našega društva na svojem mestu da smo odkorakali v hram božji, kjer se je vršilo blagoslovljenje naše nove društvene zastave. Sv. maša je bila z leviti s tremi gg. duhovniki.! Zatem je bilaJ pa krasna pridiga, katero so imeli naš domači g. plivanos (župnik.) Za botra (kuma) zastave je bil sbr. Louis Mavric. Po sv. opravilu So se člani podali vsak na svoj dom da se okrepčajo, popoldne so se pa pričeli zbirati že ob 1. uri v šoli sv. Štefana z drugimi društvi cerkve sv. Petra. Tudi ta go- čakajoči velike parade ki se jc pričela okrog pol 3. ure. Za to je bila najeta najboljša godba iz mesta (Harvey Habel Inc. Band) brojača 21 godcev kjer sta tudi dva naša Slovenca. Godba je igrala v paradi skoraj celo uro, parada se je vila po naših bližnjih cestah do Bird St. kjer so nam napravila druga društva špalir na kar smo se podali v dvorano na ma li koncert. Tukaj so muzi-kantje prvič v zgodovini naše naselbine zaigrali znano jugoslovansko himno "Lepa naša domovina" in himno "Hej Slovani." Navzoče občinstvo jc bilo pri tem do solz ginjeno. Slednjo pesem ' je ljudstvo skupno navdušeno pelo. Po koncertu smo se podali v spodnjo dvorano k okrepčilu, potem je bila pa na vrsti slavnost večernega banketa v gornji dvorani, kamor je došlo nad 400 ljudstva; take velike udeležbe nismo nikdar pričakovali. Najprvo se je zapelo ameriško himno "Star Spangled Banner," zatem pa slovensko vornik nas je s svojimi močni mi besedami razočaral ko je nam razlagal pomen in koristi društev, za to je žel dosti priznanja. Te slavnosti se je udeležil še en glavni uradnik KSKJ. in sicer porotni odbornik br. John Murn, iz Brooklyna, N. Y. Tudi br. Murn je imel krasen, navduševalen govor, za kar je žel priznanje. Temu je sledila ganljiva točka te slavnosti ko je nastopil naš mladinski oddelek na odru. Tja je prikorakalo 15 belo oblečenih deklic z višnjevimi trakovi na prsih in zlato tiskano letnico od 1913 do 1928. Spremstvo jim je delalo tudi 15 dečkov. Vsi ti so na lep način in glasno pozdravljali navzoče in končno zapeli ameriško himno, članstvo je deklicam tako tudi dečkom burno ploskalo, čast vam in priznanje, naši mladi člani in članice za Vaš nastop! Ponosni smo na vas! Krona vse te prireditve ali najlepša točka na odru je bil himno. Po lepem pozdravu in pa nastop gdč. Veronike Hor-molitvi je naš predsednik pred-1 vath, ki je predstavljala K. S. ivil našega častnega gosta K. Jednoto. Že njena primer-Mr. Jno Dečmana, tajnika po- na krasna bela obleka, okraše-rotnega odbora KSKJ. iz na z rožami in s krono na gla-Forest City, Pa. ki je zastopal vi je naredila poseben vtis. Z ti le zlatega jubileja. Zato je žela nepopisen aplavz, čast in hva)a mladi sestri Veroniki Horvath za njen nastop. Bog te živi draga naša Veronika! Zatem so bili poznani k besedi sledeči govorniki, ozir. zastopniki raznih lokalnih društev: Mr. Bert Budeu, tajnik ogrskega dr. sv. Ladislava, Mr. Josip Vucko, od društva sv. Jurija, podpredsednik našega društva br. Ivan Bakac, br. L Mavric, kum naše nove zsata ve, Mr. Jos. Vacas tajnik ogrsk. društva "Rakozsy," Mr Aleks Jesterbi, predsednik označenega društva, Mr. Ste phen Sakach, blagajnik dr. sv Ladislava. Mr. John Dezsija preds. društva "Sobratska Ro ka." Kot zadnji govornik nastopil blagajnik našega dru štva br. Jos. Rezsonja. Stoloravnatelj br. Dečman se je vsem govornikom lepo za hvalil za njih čestitke in kra sne besede, zatem je pa preči tal pismo gl. Jednotinega predsednika br. Ant. Grdine in brzojavko iz Clevelanda Sklepčno besedo je imel tajni našega društva, ki se je enake lepo vsem udeležencem te slav nosti iskreno zahvalil in jih imenu društva iskreno pozdra vil. Okrog 11. ure so se gostje in udeleženci podali v spodnje dvorano na ples. ki je traja' skoro do belega dne, nakar se je ljudstvo veselih srca razšlo na svoje domove. ZAHVALA. V prvi vrsti se zahvaljujemo za denarne darove sledečim Br. A. Grdina, gl. predsecl KSKJ. $10., ogrsko-društvo sv Ladislava $10, otfrsko društve Rakozy $5, ogrsko društvo M Rakozy $5, ogrsko društvo sv Jurija $5 in tvrdki Zakrajšek in Češark v New Yorku $5. Hvala tudi vsem našim vrlim kuharicam in kelnaricam za tako okusno pripravljeno ve čerjo. Lepa vam hvala drage nam žene za vaš trud. Nikdar vas ne bomo pozabili, upamo da nam ostanete še v bodoče naklonjene. Posebna hvala gre Mrs. Ani štefanec, Minki Fenos. Agati Antolic, Ani Ma lacci, Ani Vegi. Ani Lutar Frances Bakac, in Veroni Kolar. Ako sem ime katere izpu stil, oprostite nam. Tudi tem hvala! Dalje hvala našim de kletom in fantom za točno postrežbo. Bili ste vsi na mestu Hvala vsem natakarjem. Upa mo, da nam boste šli še pri ka ki drugi priliki radi na roke. K sklepu izražam v imenu našega društva vsem udeležencem te slavnosti in vsem cenj gostom še enkrat najlepšo za hvalo, škoda, da ni bilo med nami več čast. duhovščine, samo eden. Pogrešali smo g. duhovnika, ustanovnika našega društva. S sobratskim pozdravom Anton Kolar, tajnik drušvta. -o- Spomin na slavnost v Forest City, Pa. Veliko raznih društvenih slavnosti se je že praznovalo, toda slavnost, kakor se je vršila v nedeljo dne 24. junija v Forest City. Pa., je prva v zgodovini K. S. K. Jednote. Omenjenega dne je dvoje društev naše Jednote skupaj slavilo svoje posebne obletnice Društvo sv. Jožefa, št. 12, prve in najstarejše slovensko društvo v Forest City, Pa., je sla- naselbine šironr gl. predsednika. Br. Dečman nam je v jako močnem glasu in jako umljivo v slovenščini ter angleščini povedal mnogo lepega. zakar je žel buren aplavz. Zaento je bil br. Dečman izbran za stoloravnatelja. Naslednji govornik je bil Rev. Father Lidija, župnik irske lepim, močnim in razločnim glasom je pozdravila navzočCv angleškem in zatem v slovenskem jeziku, dalje je razložla kako plemenito delo izvršuje Jednota, vabila je vse Slovence in Slovenke iz Bridgeporta pod svoj plašč, čestitala društvu k 15 letnici in mu želela dočaka- vilo 35-jetjuco, in prvo slovensko žensko društvo sv. Ane, št. 120 je praznovalo 20-letni jubilej- Forest City, Pa., je prva slovenska naselbina v Ameriki, ki je praznovala slavnost dveh društev naše Jednote istočasno. To ni le častno samo za omenjeni društvi, ni le častno samo za slovensko kolonijo Forest City, Pa., temveč je lepo in posnemanja vredno za vse na- še slovenske Amerike. Lepa premogarska naselbine. Forest City,.je javno pokazala,) da se članstvo tamošnjih društev K. S. K. Jednote zaveda bratske dolžnosti in sloge. D« v bratski in sestrski ljubezni, roko v roki deluje za napredek naselbine, za prospeh društev in za korist in procvit K. S. K. Jednote. Da vlada med društvi v For. est City, Pa., slovenska zavest in prijateljstvo, je dokaz, ker so se slavnosti omenjenih društev vdeležila vsa tamošnja slovenska društva, ter tako po- < kazala, da živijo v pravi bratski zas topnosti. Ker je zgodaj v nedeljo jutre deževalo, zato se je bilo bati, da se slavnost ne bo zamogls vršiti v taki obliki, kakor je bi-lo želeti. Na srečo pa se je vreme izvedrilo. solnce je posijalo, godba je zaigrala in članstvo se je pričelo zbirati k paradi. V kratkem času je bilo vse polno društvenikov in društvenic zbranih pred hišo slovenskega pijonirja in ustanovitelja društva sv. Jožefa, št. 12. sobrata Martina Muhiča in pa na južnem delu Main Street, kjer se je parada form»raia. Parada je bila nekaj lepega. Domača godba je igrala in vodila parado. Takoj za godbo je korakalo nadvse častno in mno-gobrojno število dečkov in deklic, članov in članic mladinskega oddelka. Zatem je korakalo članstvo društva Marije Vne-bovzete, št. 77 K. S. K. Jednote. Temu je sledilo društvo Zvezda, S. N. P. Jednote (bivše društvo sv. Barbare). Potem je korakalo članstvo samostojnega društva sv. Lovrenca. Nato je sledilo članstvo društva sv. Ane, št. 120 in članstvo društva sv. Jožefa, št. 12 K. S. K. Jednote. Zatem je sledil avtomobil, v katerem sta se peljala domači č. g. župnik Rev. Jevnikar in pa č. g. duhovni vodja K. S. K. Jednote, Rev. Cvercko. Za tem je vozil avtomobil, v katerem so se peljali ustanovitelj in starosta društva sv. Jožefa, so-brat Martin Muhič, mestni župan John Franko, in glavni odborniki K. S. K. Jednote Josip Zalar, Frank Gospodarich in John Dečman. Parada se je pomikala proti severu po Main St. in potem zopet nazaj v slovensko župno cerkev sv. Jožefa. Nadvse lepo je bilo poslušati lepo ubrano potrkavanje zvonov iz stolpa cerkve sv. Jožefa. V cerkvi se je vršila peta sv. maša, katero je daroval č. g. duhovni vodja K. S. K. Jednote. Istotako je častiti gospod duhovni vodja imel nadvse lep govor, v katerem je povdarjal ko- \ risti in potrebe slovenskih ka- ' toliških društev. V lepo zbra- j rrih besedah je čestital član- i stvu društev sv. Jožefa, št. 12 in društvu sv. Ane. št. 120. Med službo božjo je pel kras- ^ ne pesmi cerkveni pevski zbor .j cerkve sv. Jožefa. Pa zaključku službe božje jc j bila dopoldanska slavnost za- * kij učena. Popoldne se je vršila žogomet • na igra (baseball) med igralci K. S. K. Jednote in igralci cerkve sv. Neže. Igra je bila zelo h zanimiva. Naši fantje so poka- i, zali, da so pravi veščaki v žogo- i metni igri. Izid igre je bil 3 proti 2 in naši so bili zmagalci. j Vsa čast in priznanje! Zvečer ob osmi uri se je vr- i šil imeniten banket v dvorani sobrata Martin Muhiča. Sto-oravnatelj je bil predsednik porotnega odbora K. S. K. Jednote. sobrat John Dečman, ki v mojstrskih besedah pozdravil vse navzoče in čestital slavljencem in slavljenkam. Nato je pevsko društvo "Zvon" zapelo Jednotino himno. Zatem je pevsko društvo "Naprej" zapelo pesem "Vjetega ptiča tožba." K besedi je bil poklican mestni župan Mr. John Franko, ki je v lepih besedah očrtal pomen bratstva. Zatem je nastopil (Dalje 'na 3. strani). safe m domači župnik Rev. Jevnik, Id besedi pijonirja in ustanovite-j stroške je plačala Miss Mary je v krasnih besedah povdarjal lja društva sv. Jožefa, št. 12 Janesh. pomen društev. Čestital je K. S. K. Jednote, sobrata Mar-ustanoviteljem in ustanovitelji- tina Muhiča. Kako je Mr. Mucam obeh društev, ter priporo- hič priljubljen in čislan v For- čal, da naj tudi v bodoče dela est City, se je pokazalo pri ban-. svoto $27 za grocerijo. 2. Društvo "Majnik," št. 28 ni sodbi je bila naša slaVnost domačih dv^h duhovnikov. Pe okoli 51 procentna. Res sem je poseben hioški zbor, pri kapa opazil, da so bili naši gostje terem so se zlasti odlikovali S. D. Zveze v Barbertonu, O., I iz Clevelanda zelo zadovoljni in štirje bratje Gazvoda. Polna je poslalo po Mrs. A. Poljanec 1 so nas jako hvalili. Meni so cerkev je kar zamaknjeno po- članstvo za vero in blagor na- ketu. Komaj je gospod stolo- roda. ravnatelj izpregovoril njegovo Nato je govoril predsednik ime, zaslišali so se živio klici, društva sv. Jožefa, št. 12, so- Vsi navzoči so vstali in plos- celo dejali, da sem nezadovolj- slušala. Istotako nas je silno 3. Župnija sv. Cirila in Metoda, New York, N. Y. — Dobri farani iz te župnije po prizadevanju tamkajšnjega gospoda brat John Cherne. Za njim pa kali. Brat Muhič je povedal, župnika so nam poslali štiri ve- lo našo proslavo, in jo imenova- nja v fari in v posameznih fa-predsednica društva sv. Ane, kako je prišlo do ustanovitve like zaboje jako čedne obleke. lo veliko in 100 procentno, se ranih. Po pridigi je celokupni št. 120, sosestra Ana Gerč- društva. Omenil je o težkočah Kot naročeno od gospoda pač čutim dolžnega, da dam do- pevski zbor navdušeno zapel man. Govorov je nemogoče do- in težavah, ki so jih imeli pri župnika Rev. A. Murna, Chica-;pisu tak naslov, kakršnega sem mogočno katoliško himno "Po- než in črnogled. Ce to jemljem povzdignila prelepa pridiga v poštev in še dodenem okol- Rev. Odila .ki je povdarjal po- nost, da je predzadnji teden men katoliškega-shoda za po- Glasilo" silno pohvalno omeni- življenje katoliškega prepriča- besedno omenjati, toda reči mo- društvu takoj izpočetka. Ne- go. 111., od gospoda župnika fare dal. vsod Boga." ram. da oba sta napravila prav varnost, da društvo razpade je sv. Cirila in Metoda, New York Torej — naj začnem! V pe- Opoldne je bil obed gostov in izbomo. sledila nevarnosti. Toda s te- ter od društva Majnik, št. 28 tek 29. junija je bil ves dan domačinov v prostorih prejšnje Zatem zopet zapoje društvo žavnim in napornim delom ter S. D. Zveze, Barberton, O.,* da hud naliv in to je pomenilo sla-1 cerkve v župnlšču. Naše žene "Zvon." Brat Anton Bokal, z božjo pomočjo se je vse tež- pri razdelitvi se ne sme ozirati bo. Zvečer ob šestih ali pol so se močno potrudile, da so predsednik društva Marije Vne- koče premagalo. Takoj ko se na strankarstvo in versko pre- sedmih je pa dež lepo spoštlji- povzdignile čast detroitske ku bovzete, št. 77, K. S. K. Jednote je sprožila misel o ustanovitvi j pričanje nekaterih ubogih na-lvo prenehal in to je pomenilo hinje, vrla dekleta so pa vse do-pozdravi vse navzoče, posebno slovenske podporne Jednote, se ših zapeljanih Slovencev, tako I dobro. Zato se je procesija iz bre reči iz kuhinje spravile do pa še članstvo društva sv. Jo- je tudi članstvo društva sv. Jo- j je naš Miners Relief odbor, ob- župnišča v cerkev prav lepo končne veljave na mizah. Vse žefa in sv. Ane, ter priporoča, žefa, št. 12 izreklo za pristop in stoječ iz Mr. Ignac Kreka, Mr.; razvrstila. Društvo je sledilo to je pripomoglo do onega izda bi se prihodnje leto član- je pisalo na prvo zborovanje K. Frank Primožiča in podpisane- društvu, društvom botri in bo- bornega razpoložen ja, #ki je za-stvo obeh društev vdeležilo S. K. Jednote, da hoče pristopi- ga župnika tudi storil. trice, botrom otroci •birmanci, vladalo med navzočimi in via slavnosti 25 letnice obstanka ti pod zastavo nove slovenske V imenu rudarjev in njiho-1 tem duhovščina, duhovščini pa dalo prav do preselitve v dvora-društva Marije Vnebovzete, št. katoliške Jednote, kar je tudi vih družin se Miners Relief od- škof Gallagher. Pred cerkvijo no v Liberty School, kjer se je 77. storilo in Je vsled tega ponos- bor iz župnije sv. Barbare v smo se vsi ustavili in škof jc imel vršiti naš katoliški shod. Nato zopet poje društvo "Na- no. Govor brata Muhiča je bil Bridgeville, Pa., najtopleje za- začel obrede blagoslovljenja no- Domači župnik je iskreno poprej." Zatem smo slišali kras- nadvse zanimiv in bi bilo zelo hvaljuje za dobro došlo pomoč, ve cerkve, ki je lepo razsvetlje- zdravil vse navzoče, v prvi vrsti no pesem v duetu, katero pesem priporočljivo, da bi ga enkrat Vsemogočni Bog naj stotero po- na in okrašena skozi odprta Mr. Anton Grdina, Mrs. Hoche-je pela sestra Viktorija Oso- pripravil za priobčitev v Glasilu vrne vsem dobrotnikom! vrata skakal ve nna cesto in var in druge goste, kar je iz-lin in še ena druga sosestra. Jednote. Rev. Albin Moder, župnik; na množico zbranih vernikov, zvalo burno odobravanje vseh. katere ime pa sem žalibog poza- Zatem smo slišali zopet kras- Ignac Krek, Frank Primožič Naj tukaj še omenim, da je bi- Nato so se oglasili pevci in z le-bil. Prosim, da mi oprosti. no pesem v duetu. Bridgeville, Pa., dne 9. julija lo med udeleženci tudi prav po narodno pesmijo prijetno Lep govor je imel zatem Nato je govorila sosestra 1928. mnogo Hrvatov od župe sv. Je- razpoloženje še stopnjevali. To- župnik. irske cerkve sv. Neže, Ana Breznik, soustanoviteljica --ronima, ki so prišli izkazat čast da kmalu je potekel kratko od- Rev. Ruddy. - Zatem pa je go- društva sv. Ane, št. 120. Za- Waukegan-North Chicago, 111. bratskemu sv. Janezu z zasta- merjeni čas in bilo je treba v voril mestni odvetnik Mr. Ma- tem zopet zapoje pevsko dru- — Delavske razmere tukaj so vami svojih društev in so pri- dvorano, da začnemo začrtani xey. štvo "Zvon." Temu sledi go- zelo slabe kakor povsod v Ame- nesli tudi lepo kolekto. Zlasti popoldanski program. V imenu mladinskega oddel- ivor Mr. Franka Vidica, pred- riki; smo pač v letu predsedni- s tem zadnjim dejanjem so nas (Konec prihodnjič). ka pozdravi vse navzoče člani- sednika društva "Zvezda" S. N. ških volitev, in gospodje delo- izredno iznenadili in jim tudi -0- ca Žita Gerčman. Bilo je ne- P- Jednote (bivšega društva sv. |dajalci hočejo na ta način pri- j tu kličemo iskren Bog plačaj! Zanimiva slovenska sre- kaj lepega. Barbare), nato pa pozdravi vse morati delavca, da voli po nji- j Po blagoslovu cerkve se je brna poroka. Zatem zapoje moški zbor navzoče predsednik samostojne- hovi volji. oglasil naš pevski zbor. ki je pevskega društva "Naprej." ga društva sv. Lovrenca, Mr. j Dasi so piškave delavske raz- imel neko posebno živahnost in Predsednik Coolidge čestital Tajnik društva sv. Jožefa, Thomas Simončič. mere, vendar na društvenem čisto nov "pep" zakaj vsa sveža slavljencema. sobrat Frank Telban, prečita Pevsko društvo "Zvon" zatem polju se živahno gibljemo. Smo izšolanost pod' vodstvom Rev. Eveleth, Minn. —- Dolgo časa kratko in jedrnato zgodovino zapoje krasno pesem. , namreč v sezoni piknikov in iz- Odila je prepevala vsako.pesem. sem čakal, da bi se morebiti kdo društva. Temu sledi tajnica Kot zadnji govornik poklican letov. Vsako nedeljo so izleti Sredila je pridiga Rev. Odila, da drugi oglasil iz naše naselbine društva sv. Ane, Mrs. Paulina sem bil k besedi jaz nižje podpi- |in pikniki v Možina parku, pri je bila "first class," kdo bi dvo- s poročilom o jako redki in po- Osolin. Najprvo v lepih bese- sani. Mojega govora ne bom "Riverju" ali pa na "Dratovni." nil? Potem je škof birmal 36 menljivi slovenski srebrni po-dah poroča zgodovino društva i tukaj navajal, omeniti hočem Naš rojak John Možina ima otrok' in drugih mladih ljudi, roki, ki se je vršila nedavno tu-in zatem prečita brzojav od j le to, da ovacije, katere so mi namreč v prijazni hosti le par) nato pa sam dolgo govoril in po- kaj. Toda ker vse molči, pa Evele- Mrs. Johana Gačnik, kot ena iz- večletnega tajnika društva sv. j ke sorazne gugalice in drsalice j ska, nemška ali poljska fara ni tha nič kaj dobrega za poročati med ustanoviteljic društva sv. Jožefa, št. 12 K. S, K. Jednote. na razpolago, moderno urejen imela v tako kratkem času po v javnosti in da smo vsled tega Ane. št. 120 K. S. K. Jednote. Končno se je zapela ameriška pavilion za plesalce, veranda za ! ustanovitvi tako čedne cerkve vedno bolj tihi. Seveda poleg V kratkih in jedrnatih besedah himna, nakar se je slavnost za- 0ne, ki ne marajo plesati, pro-: kot jo imajo Slovenci v Detroi- žalostnih in slabih novic imamo je orisala, kako se je društvo ključila ob 12:20 z molitvijo. 4tor za razna okrepčila kuhati J tu. Ko smo slišali te laskave včasih tudi kaj veselega na ustanovilo. Omenila je, da sta Koncem naj omenim še slede- kakor tudi prostor za isto ser- besede iz ust svojega nadpastir- dnevnem redu osobito v prija- teljskih in družabnih krogih. In če se je že kdaj izkazalo tako veliko prijateljstvo kakor-šno smo videli dne 17. junija, k ustanovitvi društva veliko j če: Na velikih slabostih sem virati. ^ ja, se je razlila stoprocentna za pripomogla pokojni Rev. Josip že bil, toda tako lepega reda. in Za zabavo je kletka z udoma-j dovoljnost po naših rodoljubnih Tomšič in pa Josip Zalar, seda- tako lepega obnašanja nisem čenimi medvedi (živimi), razni srcih. Ce se ne motim, smo vsi nji tajnik K. S. K. Jednote. videl še pri nobeni slavnosti. konjiči in kolesa, ki se za srečo sklenili, da ne bo naša goreč- Nato govori Rev. Erszisky, Dvorana polna mladih in starih i vrtijo; za močne ljudi je nekaj nost za sv. Janeza Vianeja prav na dan srebrne poroke Mr. in župnik litvinske cerkve. Za- ljudi. Večerna prireditev se je posebnega na razpolago, za yič ponehala. i Mrs. M. Peshel bi lahko rekli, tem pa je bil pozvan k besedi pričela ob osmi uri in je traja- športnike pa baseball diamond. J Drugi dan je bila sobota in da je bil to yišek prijateljstva državni poslanec F. T. Gelder la do 12:20 po polnoči. Torej j y delu je tudi kagljišče, in ka- prav vroč dan. Zvečer je bil med nami, ameriškimi Sloven- Zanimivo je bilo slišati, ko je nad štiri cele ure je slavnost tr- dar bo izgotovljeno, bo tudi to cerkveni koncert. Kor je bil! ci. Mr. Gelder omenil, da je dru- Pela. Toda ves čas je bilo ljud- , v zabavo vsem. ki se ga bodo j skoraj čisto poln pevcev, ki so, Velika dvorana mestnega av- štvo sv. Jožefa, št. 12 K. S. K. stvo mirno in tiho, zakar roja Jednote samo pet let mlajši od ki-i nrojakinje v Forest City v hoteli poslužiti. naravnost prekrasno peli, cer- ditorija je bila ta dan natlače- V nedeljo 22. julija bo pa kev pa skoraj čisto prazna po- na gostov in prijateljev naših mesta Forest City, Pa. V tem resnici zaslužijo vso pohvalo in iZVanreden dan za naš K. S. K.! slušavcev, ki so s strahom gle- slavljencev, mize vse preoblo- je dokaz, da je članstvo dru- priznanje. j. baseball klub, ta dan namreč dali prazne klopi pred seboj in žene, da so komaj držale; nad priredi veliki piknik na Možina na levi in desni. Dobro, da ta- njimi so bile pa označene sre- Parku. Na razpolago bo vsega krat še ni bilo gostov iz Cleve- brne številke "25." V resnici štva izmed prvih med prvimi. Sklepčno želim članstvu dru- ki so delali ne samo za napre- štva sv. Jožefa, št. 12 in dru- dek društva, temveč tudi za na- štvu sv. Ane, št. 120 največ- predek mesta Forest City. jefa napredka, vsem Slovencem Zatem je zopet pelo društvo in Slovenkam v Forest City, Pa. "Zvon," nakar je govoril seme- pa obilo sreče, zdravja in bož- nišnik g. John Kamin. Lepo je jega blagoslova, bilo slišati mladega dijaka. Vsem skupaj prav prisrčna Cast mu! Mnogo vspeha in hvala za prijaznost in gosto- božjega blagoslova! ljubnost. Bog stotero plačaj! V imenu igralcev žogometne Josip Zalar, igre pozdravi vse navzoče so- glavni tajnik K. S. K. Jednote, brat John Kamin. -0- Nato je bil poklican k bese-, DOPISI di član finančnega odbora K. S.: I/Vl IVJl K. Jednote sobrat Frank J. Go- - spodarich, ki je povdarjal o ko- JAVNA ZAHVALA ristih mladinskega oddelka. Slovenski javnoati širom Ame-Priporočal je starišem, da naj rike na znanje, vpišejo svojo deco v mladinski V tej dolgotrajni borbi med oddelek. organiziranimi premogarji in Potem je nastopjila Miss Ju- lastniki premogokopov je pre-lia Turšič. Njen govor je bil mogar veliko pretrpel in še tr-tako krasen, da je škoda, ker ! pi. ga nimam na rokah ,da bi ga Dobrodelna društva ter veli* v celoti priobčil. Vsa Čast in j kodušni posamezniki so mu priznanje. (premogarju) prišli na pomoč, v izobilju za jesti in piti. Naši fantje bodo igrali ta dan dvakrat z Jolietom. Kakor se čuje, bo velik "fight," jolietski fantje pripeljejo seboj baje še čez 200 "rootarjev" in nikakor ne bodo pustili, da bi jih naši "bi- Lep pozdravni govor je ime) tajnik društva Marije Vnebo- da vsaj malo olajšajo njegovo trpljenje in bedo. Priskočile so vzete, št. 77 sobrat John Oso- j našim rudarjem na pomoč sle-lin. Zatem smo zopet slišali! deče slovenske naselbine: lepo pesem, katero je zapelo 1. Župnija sv. Štefana, Chica-pevsko društvo "Naprej." j go, 111., kjer je za župnika Rev. Pozvan je bil k besedi Rev. Anzelm Murn. Poslali so nam Cvercko, duhovni vodja K. S. najprvo svoto $46.52 za groce- K. Jednote. Kakor dopoldan v cerkvi, tako je tudi pri banke- njo. Mr. Joe Perko je daroval 121 parov novih, in drugih tu prav izvrstno govoril, zakar 110 parov čevljev v jako dobrem mu prav lepa hvala. j stanju. Drugi farani velik za- pocove k |boj čedne obleke; ekspresne landa, drugače bi gotovo svoje je bilo ta dan vse imenitno, ve-stoprocentno mnenje o Detroitu selo in živahno kakor gotovo še precej znatno znižali. Naj re- j ne na nobeni drugi slovenski če kdo kar hoče, zelo nečastno i poroki našega mesta, je za vsakega, ki misli, da spa- Ko je bilo vse pripravljeno, da k fari, pa ni prišel na kon- sta prikorakala v dvorano naša cert. Tako nove slovenske pes- jubilanta Mr. in Mrs. Peshel, tali." Mi pravimo, da bodo na-1 mi so se prav gotovo še malo katera so navzoči z burnim ap-ši igro dobili. Kaj bo? Kaj kje pele v Ameriki, in tako čed- , lavzom pozdravili. Bila sta nebo? Najboljše bo, da se vsi, (no tudi brez dvojbe malo kje. koliko časa ostrmela, da sta se prav vsi podamo v nedeljo 22. j toda toliko naših se za to ni iznenadeno ustavila, menda ra-julija v Možina park na piknik zmenilo. Niti na to niso mislili,; di tega, ker si nista mislila, da žogarjev K. S. K. J. in bomo vi- j da je treba vsaj pevcem in nji- ! imata tako veliko prijateljev. del:, kdo bo zmagal. j hovemu voditelju izkazati pri- Toda mi se nismo temu prav Gotovo se te velezanimive merno priznanje. To je in osta- igre udeleži tudi častno zastopstvo iz Chicaga, South Chicaga, Milwaukee, Sheboygana in drugih bližnjih naselbin. Vam, dragi gostje iz Jolieta, kličemo: Dobrodošli v Waukegan-North Chicago 22. julija! M. I. Old Sport. Majhen popis velikih slavnosti v Detroitu. ne žalostno poglavje v kroniki detroitske naselbine. Tretji dan je bila nedelja, 1. julija, zopet neusmiljeno vroč nič čudili, ker dobro poznamo cenjeno družino Mr. Peshelna. Čemu naj bi pa tudi ne imela mnogo prijateljev? Saj nista še nikdar, nikjer in nikomur dan. Ali naj pa bo vsega vroči- ' storila kaj žalega, pač pa samo na kriva ? Pa saj v nedeljo dobro; izkazovala sta vedno smo se še dosti dobro izkazali, zvestobo ter prijateljstvo za ' 1 I ' i i l M in kaj je ta brzojavka. Nato odpre stoloravnatelj ali starešina to brzojavko in isto prečita. Glasila se je prestavljena na slovenščino približno tako-le: "National White House, "Brule, Wisconsin, U. S. A. "Čestitka. "Mr. in Mrs. Peshel, "Eveleth, Minn. "Čestitam yam veselo in zadovoljno 25-letnico in upam, da se ne boste preveč razburili. Ce vam, ljubo, pridite na ribolov na ženitovanjsko potovanje semkaj v Brule, Wis. Dobro došla! "S spoštovanjem ' "Calvin Coolidge." Po prečitanju te redke čestitke je nastalo v dvorani nepopisno navdušenje in aplavz. Zatem je pričel izboren orkester igrati neko znano koračnico. Ob enem so pa prikorakale pred mizo slavljencev članice društva Slovenske Ženske Zveze št. 2 z nageljčki v rokah. V prvi vrsti sta bili predsednica Mrs. Rakovec in tajnica Mrs. Zakrajšek, kateri sta jubilantoma podarili v imenu označenega društva srebrno košarico s 25 srebrnjaki, ostale članice sta jim pa podarile lepe dišeče nageljne. Poleg tega jima je predsednica Mrs. Rakovec pre-čitala tudi čestitko v imenu društva, katero je sestavil domači gospod župnik Rev. Les kovec. Zatem je Miss Frances Zakrajšek prečitala seznam daril, za kar sta se Mr. in Mrs. Peshel iskreno zahvalila. Pri tej priliki je imel tudi nagovor Mr. Prebilic, tako tudi Mr. John Fugina, oba sta jubilantoma čestitala k srebrni poroki. Izmed drugorodcev so govorili na tem banketu sledeči: Sodnik McGilvery, Joseph Wilson, odvetnik in bivši mestni svetovalec Mark Nolan, odvetnik iz Gilberta, Minn., in Hon. Moylan, večletni sodnik mesta Eveleth; slednji nam je povedal nekaj prav dovtip-nih. Zares lepa in zanimiva je bila ta redka družinska slavnost; nekaterim so vsled ganljivosti kar solze silile iz očes. Gotovo pomenljiva in najbolj važna je bila pa ta slavnost za našega slavljenca-ženina. Ko je slednji prišel pred 36 leti v Ameriko, si gotovo nikdar ni mislil, da mu bo celo predsednik Združenih držav kedaj čestital. Mr. Marko Peshel je bil rojen v Zagozdacu, in njegova soproga Katarina pa v Predgradu Stari trg ob Kolpi na Dolenjskem. Mr. Peshel je prišel v Ameriko dne 12. januarja, 1892 in Mrs. Peshel (njeno dekliške ime Sterk) pa 20. junija. 1899. Seznanila in poročila sta se na Evelethu. Narodilo se jima jc sedem otrok, izmed katerih jih živi še šest, ena hči jima je pa umrla v najlepši dekliški dobi stara 18 let. Lahko sta ponosna na svoje otroke, ker sta jim dala najboljšo vzgojo. Rudolph in Edward sta na univerzi, prvi se uči za odvetnika, drugi pa za učitelja, ostali pa še obiskujejo razne šole tukaj. Mr. M. Peshel je upravitelj tiskarskega dela mesta Eveleth; pred leti nazaj je pa imel tukaj trgovino. K sklepu še želim, da bi še več naših slovenskih zakonskih parov obhajalo tako srebrno poroko. Slavij enca pa naj Bog živi ter ohrani, da bi na enak pomenljiv način obhajala še svojo zlato poroko! — S pozdravom Poročevalec. Ob osmi uri zjutraj je Rev. Odilo blagoslovil nove orgije in prijateljstvo. Nepozabni dan 17. junija je je bila približno polna in pel je naš redni cerkveni zbor. Najprej moram opravičiti Med udeleženci so bili že tudi zgornji naslov, kolikor se tiče gostje iz Clevelanda, tako glav-besede o "velikih" slavnostih. ni predsednik K. S. K. Jednote Jaz sem skromen človek in ne Mr. Grdina, dalje tajnica dru imel primeren nagovor. Cerkev | poteklo že 25 let, odkar sta imenovana stopila pred božji altar in si obljubila večno zvestobo. To je bil njun glavni cilj in na- pišem rad tako, da se iz komar ja naredi slon. Rad povem vse po pravici, čeprav pri tem osta-se majhna stvar še vedno maj* hna. Zato bi si jaz ne upal zapisati, da so bile naše slavnosti posebno velike. Po moji skrom- štva Marije Magdalene, it. 162 Mrs. Mary Hochevar, blaga j niča istega društva Mrs. Pikš s hčerko in drugimi. Ob 10:00 je bila slovesna zahvalna služba božja, ki jo je daroval Rev. Odilo ob asistanci men, da sta v lepem krščanskem duhu prebila že četrt stoletja mirnega zakonskega živ* ljenja. Po dovršenem pozdravu od strani gostov sta zasedla časten prostor, ki jima je bil odločen. V istem hipu prileti v dvorano neki deček z brzojavko v roki. Vsak je bil radoveden, od kod Smrtna kosa. V torek dne 10. julija dopoldne je v Mount Sinai bolnišnici v Clevelandu preminula ena najstarejših slovenskih nase-Ijenk v Ameriki Mrs.. Agnes Wertin iz znane Vertinove družine iz Doblič pri Cernomlju na Belokranjskem. Pokojna je bi-a rojena v Dobličah leta 1858, torej pred 70 leti. Prišla je v Ameriko kot šestnajstletna dede leta 1873 in sicer v Hancock, Michigan. Bila je druga Slovenka v Michiganu. Poro* čila se je z Matijem B. Wer- tinom, (Bolfom), ki je bil deset let starejši in je prišel v Ameriko leta 1866. Prvo njeno delo je bik> kot hišina pri stari-ših marquetskega škofa John Vertina, ki je bil njen drugi bratranec. Potem je živela s soprogom na Calumetu in bila aktivna pri slovenskih društvih. Bila je ustanovna članica društva sv. . Ane in Borštnaric. Pred osmimi leti je prišla v Cleveland in se je ves čas zanimala za razne prireditve med Slovenci. Videli smo jo pri slovenskih igrah in koncertih. Bila je bistrega uma ter je govorila lepo slovenščino in angleščino. Bila je nekak vzor dobre slovenske matere. Zapušča veliko število potomcev in sorodnikov. Izmed enajstih otrok jih živi še šest in sicer Mrs. Anna Schneller, soproga Paul Schnellerja, poslovodja Slovenske hranilnice (International Building Association), Mrs. Agnes Kern, soproga dr. Kerna, Joe Wertin, pivovarnar v Sabinas, Meksiko; John Wertin v Clevelandu, O.; Matt Wer-tin v Maywood, 111.; France? Wertin, Cleveland, O. Bratranci so sledeči: John Vertin. trgovec v Little Falls, Minn.; Math Vertin v San Jose, Col.; Joe D. Vertin v Milwaukee, Wis.; John Vertin, trgovec v Calumetu, Mich.; Mrs. Mike Klobuchar, Calumpt, Mich.; Anna Vertin, Milwaukee, Wis.; Mamie Belopavlovich v Minneapolis. Minn.; France Vertin, župan v Dobličah pri Cernomlju; Rudolph Vertin v Dobličah. Brat pokojnega moža, George Vertin, je star prospektor v Durango, Colo. Med pravnuki so trije otroci v Clevelandu. Pokopana je bila dne 16. julija v Calumetu, Mich. Naj v miru počiva! Svoji k svojim! ti: .i Društvo sv. Cirila in Metoda, št. 191 K. S. K. Jednote v Not-tinghamu (Cleveland), je imelo na zadnji mesečni seji dne 11. julija posebno srečo in čast, da je sprejelo v svojo sredino kar dva zdravnika. S prestopnim listom je postal naš član brat dr. Anton Škur, brat znanega pittsburškega g. župnika Rev. Josip Škurja. Naš novi slovenski zdravnik se je nastanil s svojo družino na 18216 East Parkdrive v Not-tinghamu, hišni telefon Ken-more 3307, ordinacijsko pisarno ima pa v novem poslopju znanega mesarja Frank Vesela na 791 E. 185th St., telefon Ken more 3297.* Prav toplo ga priporočamo v prvi vrsti vsemu članstvu našega društva sv. Cirila in Metoda, tako pa tudi vsemu slovenskemu občinstvu v Notting-hamu tako tudi v Clevelandu. Dr. Škur je diplomiran zdravnik vsega zdravilstva. Kot novi član je k označenemu društvu pristopil tudi naš najmlajši ali naš najnovejši zobozdravnik (dentist) iz Clevelanda Dr. Viljem F. Uran-kar, ki ima svoj urad v poslopju podružnice Slovenske hranilnice na 185. in La Salle St. v Nottingham u. Njegov telefon je Kenmore 2328. Uradne ure so vsak dan tekom tedna od 9 do 12, od 1 do 5 in od 6 do 8. ure zvečer. Tudi tega novega zobozdravnika priporočamo članstvu našega društva in vseifi Slovencem iz Nottinghama in Clevelanda. Držimo se gesla: Svoji k svojim! I. Z., član društva št. 191. Ženskam i« Severov Regulator jako priporočljiv. Miti njih sistem v kritičnih časih. Utrjuje sdravj« in moč. Na tisoč* *a hvali in redno mM. Do- X bite >a r lekarni. Sgulator - . , tifct- , ,., - fGLASILO K.&K. iEDNOTE" mrr m. ž&s i k. r OFFICIAL OBOAM OKAJCD CAMUOUAM SLOVENIAN M tka UNITED STATES OF AMERICA by and in Um interwt at tki OrtNr. internet« T—day OFFICII «117 tt Ctatr Am Randolffe »IX. CLEVELAND. DHia Odgovori na vprašanja o novem priseljeniškem zakonu. Žena in otroci nastanjenega inozemca. Vprašanje: V Združene države sem bil pripuščen leta 1913, ali nisem še ameriški državljan? Moja žena in dva otroka, 16 in 19 let stara, sta nujejo v Jugoslaviji. H komu naj se obrnemr da bodo pripu ščeni po novem zakonu? — P K., Clovprsville. . Odgovor: Žena in neporoče* ni otroci pod 21. letom onih inozemcev, ki so bili zakonito in trajno pripuščeni v Združene države, imajo pravico do pred nosti v kvoti. Prošnjo je treba vložiti pri ameriškem konzulu v inozemstvu. Pišite svoji ženi, naj se takoj obrne na ameriškega konzula. Edino, kar morete vi tukaj narediti, je to* da ženi pošljete "affidavit of support" (izj/ivo, zapriseženo pred notarjem, v kateri izjav-ljate, da prevzamete odgovornost za njihovo vzdrževanje.) Pošljite ta affidavit t dvopisu. V tej izjavi navedite tudi vse podatke glede svojega prihoda in pripustitve v Združene države. * v • Mož ameriške državljanke. Vprašanje: Bila sem natu ralizirana leta 1927. Moj zaročenec stanuje v Sloveniji. Ali more priti v Združene države kot priseljenec izven kvote, ako jaz odidem v inozemstvo, da se z njim poročim? — S. R., Pittsburgh, Pa. Odgovor: Ne. to pravico vži-vajo le inozemski možje Ame-rikank, ako se je poroka izvrši la pred dnem 1. junijem, 1928. Pač pa bo imel vaš mož, ako se poročite, pravico do prednosti v kvoti. Vprašanje: Jaz sem ameriška državljanka. Lani sem se poročila z inozemcem, ki je bil začasno pripuščen v Združene države kot obiskovalec. Dobi je dovoljenje, da sme tukaj ostati še za nadaljnih šest me secev in je še tukaj. Ali mora on sedaj vzakoniti svoje bivanje v Združenih državah in ostati tukaj za vedno? — A. G., Milwaukee, Wis. Odgovor: Vaš soprog mora pred vsem, ko izteče' njegov čas zapustiti ozemlje Združenih držav in se potem povrniti kot priseljenec izven kvote. Odpotovati mora na vsak način, pa najsibodi le v Kanado, ako ga tja pripustijo. Vi pa vložite zanj redovito prošnjo (Form 633) na generalnega priseljeniškega komisarja v Washing tonu. Mož naj se obrne na ameriški konzulat v inozem stvu, ki mu bo izdal izvenkvotno vizo. Ko vložite prošnjo, morate dokazati svoje ameriško državljanstvo in da se je poroka izvršila pred dnem 1. junijem, 1928. Prošnjo lahko vložite še predno vaš mož zapusti Združene države. Ali bo lažje dobiti vizo, ako kupim iifkarto? Vprašanje: Bi rad poslal po brata in njegovo družino. Kvota dežele, kjer se je rodil, je majhna, ali agent mi je pove-fedobiti vizo, ako prišel zakonito leto 1921 in bi hotel poslati po ženo in otroke. Kako naj doka*em,.da sem,zakonito prišel? — L. M., PueWo Colo. Odgovor: Pošljite svoji ženi "affidavit of support," v katerem navedite po mogočnosti vse potrebne podatke o svojem prihodu. Navedite ime parobroda, ako se ga spominjate, ali nikar he ugibajte. Boljše je navesti nič kot dajati krive podatke. Ako ne veste več za natančni datum svojega prihoda, navedite vsaj približno, kdaj ste prišli. Ako ste prišli po 1. juniju, 1921, ko so uvedli kvoto, tedaj ste dobili konzularno vizo in ameriški konzul se bo zlahka prepričal iz svojih zapiskov. Odgovor:' Kupovanje šifkar-1 Ako ste med tem kdaj odpoto-te vnaprej nič ne pomaga in vali v stori kraj s permitom, zaradi tega ne bo vaš brat nič navedite, kdaj ste dobili per-prej prišel do vize. Ne-vporab- mit. Navedite tust v kvoti "izurjenim polje-inozemcev, tako da v nekaterih delcem" (skilled agriculturist), deželah bo- za, navadne prise- njihovim ženam in otrokom pod Ijence nič ali malo preostalo od i16- letom- Polovica kvote je letne vize. Upanje za priseli- reservirana za storiše ameri-tev v Ameriko za ljudi, ki ne,ških državljanov, soproge ame-vživajo prednost v kvoti, je ja-!riških državljank, poročenih po ko pičlo za ljudi rojene v de-j juniju, 1928, in za izurjene v našo ljubljeno novo domovino vedno na primeren način proslavi, kakor se proslavlja dan obletnice poroke ali pa rojstva. Ker sem tretino mojega pričakovanega življenja ie prebil tukaj v Ameriki, oziroma, ker vživam že četrt stoletja svobodni ameriški zrak, in to sedaj baš tukaj v naši beli ameriški Ljubljani (Clevelandu), naj bodo ttf vrstice posvečene spominu mojega prihoda v Ameriko. Ko pišem te vrstice (in se želah z malo kvoto. Za katere priseljence treba poslati prošnjo v Washington? Vprašanje: ? JAz sem, ameriški državljan A bi' hotel* dobiti sem svojo mater in ifaai svojo hčer, 20 let staro. Kam naj se obrnem za vizo — na Stote Department ali na ameriškega konzula v inozemstvu? — A. C., New York City. Drugo vprašanje: Jaz sem še inozemec in sem prišel zakonito v to deželo. Hočem poslati po ženo in otroke, ki po novem zakonu vživajo prednost v kvoti. Kake prošnje je treba za to in kam naj jo pošljem ? — F. D., Bridgeport, Conn. Odgovor:- Državljani združenih držav, ki hočejo zagotoviti izvenkvotno vizo za ženo, soproga ali neporočene otroke pod 21. letom, oziroma prednost v kvoti za svoje storiše, morajo poslati svojo prošnjo na Commissioner General of Immigration, Washington, D. C.. V to svrho se mora vporabiti predpisana tiskovina (Form 633). Prošnje za prednostno kvoto žen in otroft tukaj nastanjenih inozemcev pa prejema le ameriški konzul v starem kraju in treba je take prošnje nanj poslati. Sorodniki v starem kraju se lahko nanj obrnejo pismeno ali osebno. Njim pa pošljite affidavit, ki ga omenjamo v prejšnjem odgovoru. Prošnja za otroke ameriških državljanov, ki je bila dovoljena prednost v kvoti. Vprašanje: Vložil sem že poprej prošnjo za svojega neomenjenega sina, ki je 19 let star. Poprej so otroci ameriških državljanov, stori 18 do 21 let vživali le pravico do prednosti v kvoti in ta prednost je bila tudi dovoljena. Po novem zakonu pa ima pravico, da pride izven kvote. Ali mi je treba vložiti nove prošnje? — I. S., San Francisco, Cal. OdgOvor: Ne, ni treba nika-ke nove prošnje. Ameriški konzul sam pomakne vašega sina iz seznama prednostnih prosilcev in mu izda vizo izven evote. Škodilo pa ne bo, ako pišete konzulu v tej zadevi. DOkaz o zakoniti in trajni pripustitvi. _ Vprašanje: Novi zakon daje ker prednost v kvoti ženam in otro-inozemcev, ki so bili "za-in trajno pripuščeni v države." Jaz sem poljedelce in njihove družine. Kdor je "izurjen" poljedelec in kot tok opravičen do prednosti, o tem sodi le ameriški konzul. • Dejstvo, da se kdo bavi 8 kmetijstvom, ni samo na sebi zadosten dokaz, da je "izurjen poljedelec." Zdi se, da so konzuli nekje — zlasti tam, kjer je kvota majhna — precej strogi v tem pogledu. Kdor je dovršil poljedelsko šolo, ali je zaposlen na posestvu, kjer se rabijo moderne poljedelske metode, in zna delati z modernimi poljedelskimi stroji, bo seveda tem mnogo lažje pripoznan kot "izurjen poljedelec." Dokaz potom izjave kakega tukajšnjega poljedelca, da se dotičnik po svojem prihodu hoče baviti s poljedelstvom, utegne seveda koristiti. Vse to naj navede v svojem "affidavitu" prijatelj ali sorodnik, ki je tukaj farmar, in tudi naj navaja, da mu bo pomagal dobiti delo kot polje delec (ne da mu bo dal sam delo na svoji farmi). FLIS. PRIZNANJE NAŠEMU PESNIKU Ljubljanski dnevnik "Jutro" je v nedeljski številki z dne 17. junija prinesel o našemu cleve-landskemu pesniku in glasbeniku Mr. Ivanu Zormanu sledeče priznanje: IVAN ZORMAN: SLOVENE (JUGOSLAV) POETRY Pod tem naslovom je izda) naš rojak, ki živi že od mladih let v Ameriki in ki je nam znan po svojih treh slovenskih pesniških zbirkah, 34 slovenskih pesmi z angleškimi prevodi. Zastopani so: Prešeren, Levstik, Jenko, Gregorčič, Aškerc, Medved in Funtek, torej pesniki starejše generacije, večinoma z onimi pesmami, ki so uglasbene. V angleškem predgovoru piše naš pesnik na sedmih straneh kratko o Slovencih, njihovi kulturi in literaturi ter podaja označbo prevedenih pesnikov. Prevajalec ni imel namena podati popojno šlovensko antologijo. Knjiga je namenjena deloma našeniu ameriškemu naraščaju, ki mu postaja angleška besed* rasumljivejša nego slovenska. To pa je usoida'vseh ftftoftčev izseljencev. Knjiga pa je namenjena tudi vsem oftiltt, ki se zanimajo za naše Slovensko pesništvo. Propaganda ta našo literatu- ro v tujini ni lahka reč — manjka nam sredstev, naša dr-itfva se za to ne briga, praktična Amerika pa je za take poskuse še najbolj nehvaležno polje. V uvodu se naš pesnik sklicuje na znana imena Kopitar, Miklošič, Vega, Prešeren, Cankar, a Bog ve, koliko smo znali tem imenom pridobiti slovesa v svetu, da pričajo o našem imenu. Zato smo tem bolj hvaležni našemu propagatorju slovenske pesmi v tujini, da skuša na to način zbuditi zanimanje za naš narod in njegova | spominjam na 25 let nazaj, smo dela. se "guncali" še na visokem Na 94 straneh prinaša Zor- morju na parniku "La Gascog-manova knjiga sledeče pesmi v ne." Ta parnik ni bil posebne originalu in prevodu: Preše- vrste, lahko bi mu človek rekel ren: Strunam, Izgubljena ve- j "stara škatlja " Vzeti smo ga ra, Kam ? Mornar, Nezakonska morali, ker ni bilo na boljšem mati, Memento mori in sonet: parniku prostora za potnike Sanjalo se mi je, da v svetem tretjega razreda. Bilo nas je raju; Levstik: Razstanek, okrog 50 slovenskih izseljencev Utvi, Prazna prisega, Pri oknu, na naši slavni "Gascogni," ka-Demotožnest; Jenko: Pomlad, tero so tekom vojne pretvorili V ljubem si ostaja kraji ... v transportni parnik in je bila Ko zaspal bom pO smrti . . . menda tudi nekje potopljena. Naprej, Adrijansko morje. Naš Naj po&\& v miru na dnu moj--maček; Gregorčič: Naša zvez- J'a» če iste še niso dvignili na da, V pepelnični noči, Njega ni, površje. Pogled v nedolžno oko, Izgub- Predno sem se napotil iz Pa-Ijeni cvet, Sam, Vinski duhovi; riza v Havre, sem imel to smo-Aškerc: Cuj, veter piše raz- lo v prestoli« Francije (Pari-divjan, Kadi se njiva, Mi vsto- zu>» da ^m se zgubil. Vsi mo-jamo; Medved: Srce zastavi- i» znani Jeziki mi niso PriP°' ca, Roži, Z Adrije, Oblačicam; mo*li' da bi našel Pravo že,ez' Funtek: O mraku, Na tujih niško Pitajo »z Pa"za do pri-tieh. > stan"šča. kjer nas je čakal par- Knjiga je izšla v Clevelandu, nik "Gascogne." Ta neprilika kjer živi nad 35,000 Slovencev, mi Je Povzročila dvodnevno za imajo svoj Narodni dom in več mudo. kulturnih društev. Ivan Zor- Pa smo J° odrinili dne 1L Ju man deluje med njimi kot glas- liJa« 1903 iz Havre Proti oblJub" benik, pevec in pesnik in je s 1Jeni dežeh- Mene in dru*e s°-to zbirko gotovo ustregel našiiP°tnike tretjega razreda so po- slovenski koloniji in njeni oko- tl8nlli na častno mesto Prav na lici, ki ji je na to način dano dnu P^ika Spal sem devet spoznati slovensko pesem. Knji- nočl na P«telji. podobni vreči, je izdana v lepi obliki in dela in sicexrf Pri Trhu' . Trikrat so tudi v tem oziru čast izdaja- me pnšle med ®P»nJem oblskat telju. Pozdravljamo jo kot jn Po^vit francoske podgane znanilko novega slovenskega kl deIaIe 8V°Je P,e,sne vaJe na kulturnega dela v inozemstvu. ce,(\nad n__glavo. Ves strah do podgan sem si pa preganjal z dobrim rudečim francoskim vinom, katerega smo dobivali po en liter na dan. Imel sem ga vedno po Petindvajsetletnice ali srebr- ve£ steklenic v rezervi pod ne jubileje lahko delimo v raz- zglavjem, katerega sem dobi lične vrste in na razne načine, zastonj od naših sopotnic. Ne- V našem privatnem življenju ki švicarski fant nas je pa z imajo srebrne poroke v tem ozi- dobro šunko in švicarskim siru prednost. rom krepčal. Dolenjski brinje- O toki poroki jaz za enkrat i Vec in slivovka raznih sopotni-še ne morem govoriti, pač bom kov sta šla v miru počivat že pa te dni, dne 19. julija t. L drugi dan naše vožnje na mor obhajal posebne vrste spomin-,ju ski dan, odkar sem dal besedo | Med vožnjo je umrl otrok ne-moji novi domovini, oziroma ke nemške izseljenke, katerega odkar sem prišel semkaj v to so vrgli v morske valove. Tak našo obljubljeno deželo. pogreb je zelo tragičen in za- Pokojni škof Trobec je ome- nimiv nil, da je Slovenija naša mati, jn taktf je napočil dolgo za-Amerika pa naša nevesta. Prav željeni trenotek, da jo je naša je imel! Čez dva dni bo torej 'Gascogne" srečno po osem-Poteklo ravno 25 let, ko sem iz- dnevni vožnji priribala v new-ročil svoje življenje, svojo bo- y0rški zaliv — na naš cilj. Ko dočnost in svoje srce moji prvi sem ves navdušen stol na krovu nevesti — Ameriki, moji novi tega parnika (toda ne prvega domovini. Tozadevna poroka ali drugega razreda), so mi v je bila bolj skromna. Vršila se bližini New Yorka sopotniki ka-je na Ellis Islandu v New zali velikanski kip namišljene Yorku, kakor se je vršila že za ga Krištof Kolumba, bil je pa stotisoče naših rojakov in roja- v resnici kip boginje Svobode, kinj. Jaz mislim, da bi moral nedaleč od Ellis Islanda. sleherni ameriški Slovenec dan j jaz sicer nisem osebno poznal svojega prihoda v Ameriko slavnega Krištofa Kolumba, od-ohraniti v častnem spominu,; kritelja Amerike, toda vseeno kajti s tem se mu je odprla se mi je tedaj čudno zdelo, da druga pot njegovega življenja, imajo v Ameriki ženske za mo-Marsikdo izmed nas blagruje ške. Kolumb je bil vendar oni dan, ko je zagledal v new- mož, toda oni kip na Bedlow yorškem pristanišču kip Svobo-; otoku blizu Ellis Islanda se mi de in oni trenotek, ko je stopi) i je pa vedno bolj in bolj pred-na svobodna ameriška tla. To stavljal za žensko, in bil je v velja osobito za iste, ki so se resnici tudi simbol ženske, semkaj izselili še pred letom namreč spomenik Svobode, ka-1914, ko je v Evropi izbruhnila terega so dovedli iz Francoske-strašna vojna. Baš radi tega ga. Kasneje sem se o tem več- Ivan Zupan: PRED 25 LETI. Spomin na moj prihod v Ameriko. sem tudi jaz vedno hvaležen stricu Samu, da me je rešil morebitne smrti v tej vojni. Ce bi me imel še pokojni avstrijski cesar Francelj pod komando, kamor sem spadal, ne vem, kje bi se danes moje kosti nahajale. Jaz bi torčj z odkritim sr- krat tudi sam prepričal, ko sem stol v glavi tega spomenika. Dne 19% julija lete 1903 ob mojem prihodu v New York je nekoliko deževalo. Pravijo, če dežuje na dan krsta ali poroke, pomeni to srečo za dotičnika. Škoda, da se isti dan ni vlila pravcata ploha, kajti ono malo čem in s pravim ameriškim po^jdeževje na dan mojega prihoda nosom ' priporočal vsem našim 1 v Ameriko mi še ni doneslo ve-rojakom, da naj ohranijo dan like sreče ali bogastva. ' prihoda v Ameriko v najbolj Na fctfis island smo dospeli častnem in vednem spominu. Vredno je, da se 10, 15, 20, 25. 30, 35, 40 ali 50-lethico prihoda okrog ene ure popoldne. Mene je imel v "paci" neki nemško govoreči uradnik. Vprašal me je naj prvo, če imam dosti denarja!? "Seveda," sem mu odgovoril, med tem, ko sem tiščal v žepu pet zadnjih avstrijskih bankovcev po pet kron, torej pet dolarjev ameriške valute. K sreči ni zahteval, da mu pokalom vse to moje denarno premoženje. Vse to zadnje moje bogastvo in premoženje iz nekdanje Avstrije (25 kron) sem zamenjal na Ellis Islandu in dobil za isto $5 v bankovcih in srebru. Ko me je vladni prevozni čoln pripeljal na South Ferry, kjer se začenja ameriška zemlja, je bilo ob štirih popoldne. Za to trenotek me je prvi ameriški dež pošteno namočil ali krstil; ker nisem imel dežnika, in ga tudi danes še nimam; z dežniki je smola, ker se iste lahko izgubi in pozabi. "Kam ste pa namenjeni?" me je vprašal neki fijakar tam na South Ferry v nemškem jeziku. Ta strokovnjak si je gotovo predstavljal, da sem došel iz Nemčije. "Na 109 Greenwich St," sem mu odgovoril. Ta naslov je bila pisarna znane potovalne tvrdke Frank Sakserja, kamor sem bil namenjen, da i* najprvo ustavim. Od South Ferry do tega naslova lahko pride človek peš v osmih minutah. Pa smo se moško vsedli v kočijo onega izvoščeka in se vozili celo uro daleč do cilja! Pretkani fijakar me je peljal po West St. nedaleč od Sakser-jeve pisarne naprej in naprej do 42. ceste, potem je pa po Broadwayu nazaj zavil in me izpustil na Rector St., veleč: "Tamkaj, kjer vidiš oni napis, je pa Sakserjeva pisarna." "Koliko sem vam pa dolžan?" ga vprašam. "Tri dolarje." Jaz mu jih nisem odštel, ker tedaj še nisem poznal naših do-larčkov, ampak to svoto si jc prefrigani fijakar kar sam vzel iz mojih rok. Tako je bilo, da sem dospel tja, kamor sem si želel dne 19. julija, 1903 ob peti uri popoldne s preostalo svoto dva dolarja vsega mujega premoženja. Med to vožnjo sem tudi čital pred poslopjem nekega newyor-škega listo, da je baš oni dan umrl slavni papež Leo IXIII. To je torej najbolj važni dogodek iz svetovne zgodovine ob mojem prihodu v Ameriko. Moj prijatelj Mr. B., ki me je že pričakoval, je bil zelo razkačen, ker sem plačal toliko denarja onemu zvitemu fijakarju. Rekel je celo. da ga bo pustil aretirati, toda kdo pa ve za njegovo ime in številko? Prvi večer mojega prihoda v Ameriko nisem prespal v postelji kakega hoteia in tudi nc v kakem privatnem stanovanju, ampak na pročelju hotela Scheid na Greenwich St., na takozva-nem "Fire Escape." Vzrok zato je bil pa ta, ker so me ameriške stenice v moji izbrani sobi onega hotela preveč polju-bo vale in grizle. Da. da, ameriške stenice pred 25. leti nazaj, igrajo v zapisniku mojega življenja veliko vlogo. O teh bom poročal še kasneje. o- HUMOR MED TATOVI Tudi med tatovi se dobijo šaljivci, posebno pri Angležih je dosti tokih. Dogodi se, da celo resni policiji uide nasmeh. Pred nedavnih časom je na Strandu, najimenitnejšem delu mesto Londona, predrzen tat vlomil v trgovino nekega juve-irja, odprl železno blagajno ter pobral z nje vse, kar je bilo kaj vredno. Par dni potem je astnik blagajno postavil v iz-ožbeno okno, zraven pa priložil listek z imenom: To cene blagajno so vlomilci odprli. Nadomestili smo jo z novo proti vlomu varno." Tat je videl napis ter sklenil, aa se loti tudi nove blagajne, kar je tudi z lahkoto izvršil. Naslednji jutro je lastnik našel pofeg odprte blagajne tale napis: * "Hvala, da ste me obvestili o novi blagajni. Nabavite si boljšo, to je škatlja za sardine." V neki trgovini v Aberdeenu je bila razprodaja. V to so vlomili tatovi ter odnesli mnogo manufakturnega blaga. Polef vrat je bil lepak z napisom: "Sedaj je prilika za vas, po-služite se je." Pod to so totje napisali: "Hvala, mi smo se poslužili." Ko so pri nekem zlatarju tatovi približno vse pobrali, so nemoteno odšli. Ko pa je lastnik zjutraj odprl izložbeno okno, je našel v njem napis z velikimi rdeče tiskanimi črkami: "Našo zalogo moramo izprazniti za vsako ceno." Neki trgovec je nalepil napis: "Naše cene smo znižali." Po noči je bilo vlomjeno in zjutraj so našli poleg napisa umazan kos papirja s komaj čitljivo pisavo: "Mi smo pa znižali vaš dobiček." MATERINA SLIKA Nekaj minut pred pomorsko bitko pri Manili je padla pomorščaku jopa v morje. Hitro prosi poveljujočega častnika, čc sme ponjo, a odgovor se je gla-«il: "Ne!" Mladec kljub temu skoči v .odo, zagrabi plavajočo jopo in •jripleza nazaj na ladjo ter se x>stavi v vrsto. Zaradi nepokorščine so ga zaprli in po bitki naj bi admiral Dewey podpisal obsodbo na več let trdn^av-ske ječe. v f . Obsojenec ves potrt izvleče iz žepa na srčni strani, ko ga poveljnik vpraša, zakaj je skotil v vodo, sliko in reče samo besedo: "Mati!" Admiral poljubi mornarja, dobrega sina, in pravi: £_"Mladci, ki so za materino sliko pripravljeni žrtvovati življenje, ga dado tudi za domovino. Ne smejo te vkovati v verige ! Prost si r PRAVILA ZA OBISKOVANJE BOLNIKOV 1. Obišči bolnika le. če to zdravnik dovoli! „ 2. Odpusti vse, kar bi moglo bolnika razburiti. Ne pripoveduj mu, koliko je dela in tudi ne, kaj se je hudega zgodilo! 3. Ne čitaj in ne pusti bolniku čitati razburljivih povesti. 4. Ne govori z bolnikom o raznih boleznih. 5. Opusti vsako tožbo; tudi ne zdihuj in ne jokaj pri bolniku! 6. Ne govori preglasno, ne prehitro! Hodi tiho, in ne ropotaj z vrati! 7. Tvoj obisk naj ne traja predolgo, da bolnika ne utrudiš! Pet do deset minut zadostuje. 8. Skušaj prinesti malo veselja in tolažbe v bolniško sobo! Kakšno malenkost (okrep-čilo, cvetko) pusti pri bolniku kot spomin in zagotovilo, da zopet kmalu prideš! 9. Skušaj bolniku tudi kaj pomagati! Popravi odejo, zglavje; prezrači; daj mu piti in podobno. 10. Za vsak zdih in za vso bolnikovo malodušnost imej prijazno besedo, s katero podpreš bolnikovo zaupanje v Boga in njegovo pomoč! Službo išče Dekle stara 18 let, ki govori slovensko in angleško, bi rada dobila službo pri kaki pošteni slovenski družini v Clevelandu z otroci ali brez otrok. Zna opravljati vsa hišna dela. Naslov pove iz prijaznosti uprav-ništvo Glasila. Telefon Randolph 3912. Main 8039 Res. Kenmore 2857-J A. J. ŽUŽEK ODVETNIK Urad: 210 Engineers Bldg. Stanovanje: 15708 Parkgrove Ave. CLEVELAND, OHIO EXIIIII Ustanovljena v Jolietu, 111., dne 2. aprila 1804. Inkorporirana ▼ joliet«. a„a». Illh,oi»« dM ,2- i»nu«rja 1888. GLAVNI URAD: 1004 N. CHICAGO ST., JOUBT, ILL. Solventnost aktivnega oddelka znaša 101.03%; solventnoet mladinskega oddelka znala 144.73%. Od ustanovitve do 1. junija 1928, *naia skupna izpUiana podpora $3^77,337.00. GLAVNI URADNIKI: Glavni predsednik: ANTON GRDINA, 1053 E. 82nd St. Cleveland. Ohio. I. podpredsednik: JOHN GERM, 817 East C St., Pueblo, Colo. II. podpreds. MRS. MARY CHAMPA, 311 W. Poplar St, Chlehola, Minn. Glavni tajnik: JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, I1L Pomožni tajnik: STEVE G. VERTIN, 1004 N. Chicago St., Joliet. IlL Blagajnik: JOHN GRAHEK. 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Duhovni vodja: REV. KAZIMIR CVERCKO, 2618 W. St. Clair St., Indiana- polia, Ind. Vrhovni zdravnik: DR. JOS. V. GRAHEK, Amer. State Bank BIdg., Cor. Grant & 6th St., Pittsburgh, Pa. NADZORNI ODBOR: MARTIN SHUKLE, 811 Ave. A., Eveleth, Minn. LOUIS 2ELEZNIKAR, 2112 W. 23rd Place, Chicago, in. FRANK FRANCICH, 5405 National Ave., West Allis, Wis. MIHAEL HOCHEVAR, R. F. D. 2, Box 59, Bridgeport, Ohio. MRS LOUISE LIKOV1CH, 0511 Eving Ave., So. Chicago, 111. FINANČNI ODBOR: FRANK OPEKA Sr., 26—10th St., North Chicago, IU. FR ANK GOSPODA RICH, Rockdale, P. O., Joliet. III. JOHN ZULICH, 15303 Waterloo Rd., Cleveland, Ohio. POROTNI ODBOR: JOHN DEČMAN. Box 529, Forest City, Pa. jjOHN R. STERBENZ, 196 Richfon Ave. H. Park, Detroit, Mich. ^JOHN MURN, 42 Halleck Ave., Brooklyn, N. Y. flATT BROZENIC, 121—44th St., Pittsburgh, Pa. tUDOLPH G. RUDMAN. 285 Burlington Rd., Forest Hills, Wilkinsbureh, Pa. ^ UREDNIK IN UPRAVNIK "GLASILA": TAN ZUPAN, 6117 St. Clsir Ave., Cleveland, Ohio. Vsa pi«ma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote, naj se pošiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 100-1 N. Chicago St., Joliet, IU.; dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na "GLASILO K. S. K JEDNOTE", 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. LASILO K. S. K. JEDNOTE, 17, JULIJA. 1928. $77 do $79 na mesec na ameriški ladji, $63 na angleški ladji, $46 na holandski in Švedski ladji, $61 na norve&ki, $49 na danski, $31 španski, $27 italijanski in $24 na francoski ladji. Mezde za kurjače, vodostrež-ce in nakladače premoga so bile približno v istem razmerju med temi deželami. Glavni ma-šinist (chief engineer) dobival je $268 na mesec v privatni ameriški službi, dočim plača v inozemski mornarici je znašala od $172 na danski do $76 na italijanskih ladjah. Plače za brodne komisarje (chief steward) na ameriških ladjah so znašale $125 na mesec, $71 na angleških ladjah, $80 na danskih in $28 na francoskih ladjah. Prvi oficir (first mate) na privatnih ameriških parnikih je dobival $174 na mesec in na ladjah Shipping Board $184. Na norveških ladjah je njegova plača znašala $139, na švedskih $100, na angleških $112, na danskih $144, na nemških $69 in na italijanskih $55. Plače drugih oficirjev (second mate) so znašale v ameriški trgovski mornarici od $163 do $163 na mesec, $80 na angleških, $112 na danskih, $114 na norveških, $100 na švedskih, $66 na nemških in $46 na italijanskih lad jah. Tretji oficirji (third mates) »o na ameriških ladjah dobiva li od $137 do $149 na mesec in četrti oficirji (fourth mates) od $116 do $150, dočim na inozemskih ladjah so plače znašale od $39 do $88 za tretje oficirje in od $33 do $64 za četrte ofi cirje. F.L.I.S. Največje trgovsko poslopje na svetu. Dela vsks organizacije pospešujejo šport, zabavo in okrepčilo. / Študija o ameriških strokovnih organizacijah (trade unions), ki jo je izvedel United States Bureau of Labor Statistics. je razodela znatno aktivnost delavskih organizacij na polju družabnosti in okrepča ve. Unije v splošnem pripoznavajo vrednost družabnih sestankov kot pospeševateljev bratske so-lidaritete. Mnoge delavske organizacije podpirajo atletiko in okrepčevališča radi ugodnega vpliva na zdravje delavcev. Letni žogometni (baseball), in legljalni (bowling) turneji ..niso nič nenavadnega. Tiskarska unija pa je lani imela svojo tretjo turnejo golfa. Golf ni sicer v programu vsake delavske unije, ali športne prireditve, socijalni večeri in hišne zabave, kot plesi, društveno kvartanje, koncerti/ banketi in vprizoritve, so j ako običajni in pri teh zabavah svira dostikrat godba, orkestra ali pevski zbor dotične unije. Število teh glasbenih klubov v unijah je nepričakovano veliko. Kar se tiče športov, sta baseball in kegljanje najbolj popularna med ameriškimi delavskimi organizacijami. Med organiziranimi železničarji vse večje lokalne unije imajo svoja nogometna moštva (baseball teams). Med kovorezi (metal engravers) dve tretine vseh lokalnih unij imata svoje skupine, med rezači šip (window-glas cutters) 30 odsto vseh lokalnih unij in med železarji, jeklarji in kositararji ter med no-gavičarji 5 odsto. Unije, ki imajo mnogo teams, so organizirali baseball leagues in imajo letne turneje. Amalgamated Clothing Workers of America in International Typographical Union spadata med organizacije, ki imajo svoje lastne baseball lige. Kegljanje (bowling) se goji v jako mnogih lokalnih unijah. Skoraj v dveh tretinah lokalnih unij kovorezov se nahajajo kegljaške skupine. Zdi. se da kegljanje je eden izmed najbolj priljubljenih notranjih športov med šiparji, izdelovate-lji klišejev, stereotipci, zidarji, mesarji in svinčarji. V nekaterih unijah imajo tudi basket-ball teams, nogometne teams, tennis klube itd. Ženske unije rade organizirajo atletične klube, ki se posvečajo plavanju, "pešhoji itdš Poletni izleti in odpočivalisča. Mnogo lokalnih unij prireja izlete poleti, bodisi v obliki piknika ali kratkih izletov. Nekoliko unij ima svoja poletna šo-torišča (camp) in odpočivalisča (vacation homes). Inter- national Ladies Garment Workers Union poseduje tako letovišče blizu Forest Park, Pa. Letovišče obstoja iz 750 akrov gozda in jezera, poldrugo miljo dolgega. Na zemljišču se nahaja velika centralna stavba in 12 kotaž; 500 gostov najde tam vsak čas mesto. Letovišče ima svojo lastno elektrarno, svoj vodovod, poštni urad, pralnico in bolnico, kabine za plavače športna igrališča, čolne itd. Druga skupina unijskih delavcev v New Yorku ima slično letovišče blizu Beacon, N. Y., ki ga zovejo "Nitgedaiget" (Brez skrbi). Pod istim imenom se nahaja tako letovišče blizu Bostona, Women's Trade Union League iz Chicago upravlja malo letovišče blizu jezera v Palatine, 111. ŠotorišČ unij pa je jako mnogo. Od leta 1924 je začelo veliko gibanje za ustanovitev letovišč za otroke delavcev. Takih "summer camps" za otroke je sedaj na Catskill Mountain in v' mnogih drugih krajih; 162 lokalnih delavskih organizacij sodeluje, da morejo otroci delavcev biti deležni okrepčave sredi narave, spojeno z izobraževalnim programom. Vsa letovišča delavskih unij se upravljajo brez dobička. Unity House, veliko letovišče v Forest Park. Pa., računa $18 na teder} za člane unije, dočim nečlani plačujejo $26. V "kem-pah'^ otrok se računa $13.50 na teden. Baltimore Federation, of Labor je celo računala za otroško letovišče blizu Annapolis le $6 na teden. Deficit se pokriva iz prispevkov delavskih unij. Poletna šotorišča in letovišča so vzbudila interes ttadi drugih organizacij, kot organizacij za socijalno oskrbo in bratskih jednot. Število mestnih družin, ki gre poleti na deželo, je vedno večje. -o- PLACE AMERIŠKIH IN INOZEMSKIH POMORŠČAKOV Federalni urad za navigacijo je sestavil seznam plač mornarjev v ameriški trgovski morna-. rici in primerjal njihove plače z onimi mornarjev v drugih deželah. Inozemske plače so povzete iz konzularnih poročil. Ameriške plače so povprečne in povzete iz tukajšnjih uradnih poročil. Glasom teh podatkov sposoben ameriški mornar dobival je v januarju leta 1927 mesečno plačo $67, ako je bil v privatni službi, in $62 v službi pri U. S. Shipping Board. Sposoben mornar na angleški ladji je dobival $44 na mesec, na danski ali norveški ladji $43, na holandski ali švedski ladji $40, na španski $30, nemški $24, italijanski $22 in francoski $21. Tesar (carpenter) dobival je V Chicagu, 111., nameravajo zgraditi ogromno trgovsko poslopje (Merchandise Mart), ki bo služilo kot razstavna tržnica in bo še enkrat večje od nekega dosedanjega največjega trgovskega poslopja na švetu. Ta ogromna stavba bo zavzemala dolžino dveh mestnih blokov, visoka bo pa od 18 do 25 nadstropij, skupni stroški grad-be tega gigantskega poslopja bodo znašali okrog trideset milijonov dolarjev; z delom se bo kmalu pričelo. V raznih lokalih tega poslopja bodo imeli trgovci Združenih držav, Kanade in ostalih delov sveta priliko izbirati ter kupol vati na stotine vrst različnega najboljšega blaga. Tu se jim bodo nudili vzorci blaga najbolj znanih tvorničarjev, veletrgov-cev in importerjev. To ogromno poslopje bo stalo v najbolj prometnem središču mesta med Wacker Drive in Wells St. 724 čevljev bo zavzemalo od Kinzie St., 577 čevljev ob Chicago reki in 324 čevljev ob Wells St. z diagonalnim pročeljem na Orleans in Franklin St. Glavni vhodi bodo oddaljeni 80 čevljev od obrežne strani oznečene reke. Merchandise Mart bo zavzemal skupne prostornine v raznih lokalih okrog 4,000,00 štir-jaških čevljev. Tukaj bodo iz-loženi tekstilni izdelki (oblačila), igrače, čipke, rokavice, mo-derci, millinery, srebrnina, stekleni izdelki, preproge, pletenine, čevlji, moškfe^bbleke, športno blago, zlatnina, starinsko blago (antique), kovčeki, izdelki za lepotičje, pohištvo, oprava za pisarne itd. Največ prostora bo zavzemal lokal znane department trgovine Marshall Field & Co. V vsakem nadstropju bodo veliki hodniki ali koridorji, nekateri dolgi do 650 čevljev. Ob teh koridorjih bodo izložbena okna za različne izdelke blaga, podobno kaki tržni cesti. Pod tem poslopjem v pritličju bo zgrajena moderna želez- niška postaja za tovorno blago, kamor bodo vodile privatne tračnice. Največ tovornega prometa bo izvrševala Chicago in Northwestern železnica. Od tukaj v razna nadstropja bodo pa posebni elevator j i za dova-žanje blaga na svoj prostor. Tako bo od te velikanske tržnice tudi 60 milj železnice pod zemljo napeljane do drugih postaj. V stolpu označenega poslopja nameravajo zgraditi posebno dvorano za trgovski klub z vsemi modernimi udobnostmi. Tukaj se bodo lahko nakupovalci ali izvanjski trgovci odpočili in sestajali s svojimi znanci. Ravnateljstvo ji mbo šlo na roke z vsemi podatki, katere se potrebuje kupčijskim ali pa tudi privatnim potom. Tu bodo tudi restavranti. čitalnice, brzojavne postaje, in druge prikladnosti za ?goste. Poleg tega se bo v ten) poslopju nahajala tudi velika zborovalna dvorana za seje in konference trgovcev. DOTA PO TELESNI TE2l Nekdo, ki je Kitajsko prepotoval in se pred kratkim vrnil, je pripovedoval, da je nekje nezvesta na poročni dan od svojega očeta prejela poleg precejšnje vsote denarja tudi čaja in sicer toliko, kolikor je sama tehtala. Ta slučaj odmerjanja dote pa ni osamljen. Ko se je pred par leti neki pariški trgovec z milom poročil z lepo hčerko bogatega tovarnarja mila, je dobil za doto lepo vilo, a povrhu pa še najfinejšega toaletnega mila in sicer toliko, kolikor je nevesta tehtala. In dobri tast je celo obljubil, da bo na vsako obletnico poročnega dne odmeril zopet toliko mila, kolikor bo hčerka vsakokrat tehtala. V premogovnem revirju Yorkshire na Angleškem je neki trgovec z premogom dal svoji hčerki doto v premogu, in sicer za vsak funt (malo manj kot pol kilograma) njene teže eno tono premoga. Ker je tehtala 128 funtov, je dobil ženin 20 vagonov premoga kot ženino doto. Neki brazilski naseljenec je objavil v javnosti, da da onemu, ki poroči njegovo hčer, za vsak Junt njene teže. deset kubičnih metrov najlepšega že obdelanega lesa. Kmalu se je i oglasil nekdo, ki je bil pripravljen vzeti njegovo hčer in les. Ker pa si je oče izgovoril leto dni preizkušnje, je mladi zaročenec na vse načine poskušal nevesto kolikor mogoč? s sladkarijami zrediti, da bi bila na dan poroke čim težja. V začetku tega stoletja se je v nekem kraju Nemčije dogodilo to-le:. Bogat posestnik je dal napraviti veliko tehtnico in v eno skledo se je na dan poroke vsedla njegova hčer, v drugo je pa nasul srebrnega denarja, dokler se ni jezik tehtnice zamajal. Ker je nevesta tehtala 155 funtov, je mladi ženin poleg neveste prejel nad desetti-soč mark. Bolj "kratko" pa je vlekel neki čevljarski pomočnik, ki je škilil za hčerjo svojega mojstra. Tudi ta je odnesel doto po teži in sicer najboljših podplatov. Ker pa je bila nevesta suha kot "koruzno strašilo," je ženin dobil usnja le toliko, da mu ga ravno prvih par tednov zakonskega življenja ni bilo treba kupovati. The North American Banking & Savings Company Edina Slovenska Banka v Clevelandu TA BANKA JE V ASA BANKA Denar naložen tukaj Vam pomaga ds poetanete SAMOSTOJNI, Dokler je naložen pri nag Vam vloga vedno vil«. URADNI USBi Ob delavnikih od t. de S. v aoboto ed t. do S. in sve-e«r ed 6. do 8„ v credo od I. do lt. Z« denarno po-iiljatev ed 6. de 8. pri stranskih vratih. SORODNIKOM IN ZNANCEM od Časa do čase gotove poftUJafe de* nar v atari kraj; To delo irrriimo Vi ločno in saneeljto GLAVNI URAD: $131 St Chur Ate. COLUNWOODSKA PODRUUnCAt 15601 Waterloo Rd. aiftti Najbolj originalno pa je na-pravil neki svečar v Rotterda-mu na Holandskem, ki je svoji hčeri dal za vsak funt njene teže eno voščeno svečo kot doto. Ce sta imela dosti "razsvetljave" za celo njuno življenje, poročilo ne pove. NAZNANILO. Da bi se med mladim članstvom društva sv. Vida it. 25 in društvom sv. Marije Magdalene št. 162 v Clevelandu zbudilo več zanimanja za društveno življenje, šport družabnost in medsebojen sporazum, so si te dni dekleta in fantje označenih društev ustanovili poseben klub z imenom "Wee Boost Club;" ta klub šteje sedaj že okrog 70 Članov in članic. Ker smo pripravljeni zbuditi v javnosti zanimanje za ta klub, smo si izbrali zadnjo soboto tekočega meseca (28. julija) za prireditev prvega našega izleta nr ^Hiazni farmi rojaka Frani \iervarja na Dun ham Rd. To bo v resnici zelo zabaven večer za vse članstvo in cenjene udeležence v zeleni naravi pri Mervarju. Prav uljudno vabimo v prvi vrsti člane društva sv. Vida in tudi članice društva sv. Marije Magdalene, da pridete na ta naš piknik. Pripeljite s seboj svoje znance, sosede in prijatelje, da nas bo več skupaj. Cim večja udeležba, tem lepša bo zabava! Našim dekletom pa toliko v naznanilo, da imamo sejo v četrtek dne 19. julija v Knau sovi dvorani ob 7:30 zvečer. Udeležba na naši zadnji seji je bila zelo povoljna; toda^vas je še mnogo več. Pridite na to sejo, ne bo vam žal! Naša končna želja je še ta, da bi prišli vsi na naš piknik dne 28. julija na Mervarjevo farmo. 2e danes vam oblju bujemo dosti zabave in najboljšo postrežbo. Torej na veselo svidenje! Pripravljeni odbor. TO HOLDERS OF Third liberty Loan Bonds The Treasury offers a new per cent. 12-15 year reaaury band in exchange for Third Liberty Loan Bonda. The new bonda will bear interest from July 16, 1928. Interest on Third Liberty Loan Bonda surrendered for exchange will be paid in full to September 15, 1928. Holdera should consult their banka at once for further details of this offering. Third liberty Loan Bends mature on September 15, 1928, and will ceas* to bear interest on that cfetc. A. W. M3LLON, Sccrciary of the Tr:asi: Wsshin/jton, July 5, l.tl Pozor članice društva sv. Helene, št. 193, Collin wood! Prošene ste, da pridete vse, brez izjeme na prihodnjo mesečno sejo v četrtek dne 19. julija ob navadnem času in v navadnem prostoru. Na tej seji bo več 'zelo važnih točk na dnevnem redu. Pridobivajte ali pripeljite kaj novih članic za naše društvo zdaj, ko je še prost pristop in zdravniška preiskava! One, ki ste zaostale z asesmentom, poravnajte dolg na prihodnji seji. Članice, ki hočejo od kakega moškega društva k nam pristopiti, plačujejo ravno tak ases-ment kot pri moškem društvu, torej ne večjega. Dalje opozarjam da morajo bolniške obiskovalke priti na sejo ali pa po kaki drugi članici sporočiti v kakem stanju so našle bolno sestro. To je zelo važno. S pozdravom Mary Zaller, predsednica. DOMAČA ZDRAVILA. V zalogi imam jedilne diSave, Knajpovo ječmenovo kavo in im-portlrana zdravila, katera priporoča msgr. Knajp v knjigi DOM/ 1AVNIK PiSite po . -d ii cenik, v katerem je nakrauo popisana vsaka rastlina za kaj se rabi. V ceniku boste našli še mnoge drugih koristnimi stvari. MATH PEZDIR Box 772, City Hall Sta. New York, N. T. Imam na zalogi že nad 14 let LUBASOVE HARMONIKE vseh vrst in modelov, nemške, kranjske in chromatič-ne; tri in Štirivrstne, dvakrat, trikrat in itirikrat uglašene. Imam na Ealogi tudi kov-čeke, glasove, nove gotovo mehove in druge posamezne dele.Cene harmonikam sem znatno znižal. Pišite po cenik na: 323 Epsikm PL Brooklyn,N.Y Edini zastopnik in — »irtwtk LUBASOVIH HARMONIK t Zdruiaaih Driavak. IMPORTIRANE KOSE in drugo orodje Kom i rinikom is garantranega jekla 24. t«. 28 in SO palccv dolge SZ.OO S ko« s riniki po .................. ....... 1.7S Kosa poliranka s rinčkom 26 in 32 palcev dolga .............................. 1.50 Klepilno orodje dre vrsti po ................1.30 Brusilni kamen "Bergamo" ......................50 Motika ............................................... Ribeien ta repo s 2 noicma .......................1.30 Pralea ...................................30 Koaiiie zeleno pobarvano ...........................1.90 Blago pošiljam poštnine prosto MATH. PEZDIR Box 772, City Hall Sta. New York, N. Y. TRINERJEVO GRENKO VINO je najbolj naravna pomoč za redno delovanje želodca. Dnevi počitnic so preveč važni, da bi si jih zagrenili z želodčnimi neredi in njih posledicami. Slabo razpoloženje, nervomoat in splošna slabost hitro izgine, ako vzamete Trinerjevo grenko vino. Pri vseh lekarnarjih. —(Adv.) ZASTAVE, BANDERA, REGALIJE in ZLATE ZNAKE za društva ter člane K. S. K. J. izdeluje EMIL BACHMAN 1845 So. Ridgeway Ave. Chicago, IlL Pifiite po cenik! NAROČITE te zlata vredne knjižice: "POZDRAV IZ DOMOVINE".—Pismo vsem Slovencem, razkropljenim izven domovine sirom sveta. To pismo je važno za vsakega Slovenca in Slovenko. Tako dolgega lepega in prijateljskega pisma še vam nihče ni pisal. Pisma se pa vsakdo veseli, in ko ga dobi, komaj čaka zvedeti ido in kaj mu piše. Da pa to pismo dobite, vas stane samo 20c. "FANTIČ LE GOR VST AN T —To je zlata knjiga za fante, a je tako živahno in zanimivo pisana, zabavna in poučna, da je v resnici zlata vredna za vsakega. Kdor jo začne citati, iste ne more odložiti, dokler je ne preJ-ita. Cena brošurani 23c. vezana 3oc. "NOVA VERA". — Ta vera se je v sedanjem času silno razširila in mnogi ne poznajo, dasi morda sami do vra-in v njej tiče. Marsikdo bo po tej zanimivi in poučni knjižici ko jo bo prebral—spoznol samega sebe. Cena 15c. "PETJE".—V tej lično vezani knjižici je 190 nabožnih pesmi. Cena 25c. "PREPEVAJTE!".—V tej knjižici je 170 narodnih in drugih znanih svetnih pesmi. Cena 25c. Vse te knjižice stanejo skupaj $1.10 oziroma $1.20. Da bi se tudi amerikanski Slovenci oznanili s temi lepimi, pa malo znanimi knjižicami, sem jih podpisani naročil iz starega kraja večje število. Naročila sprejema: ANDREW TOMAC, Box 126 Vi Stutzman Street, Johnstown, Pa. Opomba: Shranite ta oglas. NE NOSI PASU ZA KILO STUART-OV ADHESIF PLAPAO —PADS, se razlikuje od pasov za kilo — to je mehanično-kemikalno zdravilo—napravljeno, da drži mišice silne in leči kilo, ker se "PLAPAO" neprestano samo maže na prizadeto mesto, se ne drgne in ni nevarnosti, da bi izdrknilo. NOBENIH JERMENOV, ZAPONK ALI PERES NI POLEG. Mehko kakor baržun — lahko za nositi in malo stane. Skoro čerrt stoletja je zadovoljilo že tisoče ljudi, ne da bi jim bilo treba estaviti delo. Zapriseženih izjav in zahval imamo veliko množino. Pri-rodno zdravilo, ki vas izleči, ne da bi bilo treba nositi nasu. To zdravilo je dobilo "Gold Medal in Grand Prix". Poskusite PLAPAO poskušnjo pošlje-mo brezplačno, pišite a CTVkKI f takoj fn poslužite se 1 J spodnjega kupona — še DANES. PLAPAO CO. 2443 Stuart BIdg., St. Louis. Mo. Name ...................................................... Address ..................-.......................... ZASTONJ — POSKUSNJA PLAPAO — ZASTONJ MRS. ANTONIJA RIFFEL, slovenska babica 522 N. Broadway JOLIET. DLL. Telefon: 2380-J Telefon urada: 74» Telefon stanovanja 4377 WEESE PRINTING CO. 1 JEFFERSON ST, JOLIET. ILL idstropja, C. Wm S. M Julius tostu. i'e«se, poslovodja Tiskarna ma—aa^m—m I I ■ I m Sonce in Senca Ogovori krščanske vet« Spisal DR. P. ANGELI K TOM1NEC O. P. M. m (Nadaljtvanja) Pa pravijo včasi, da je proti zdravju zdržati se spolnega življenja. Cerkvi sovražni krogi se kaj radi sklicujejo na izjave kakega zdravnika, Češ, da je za zdravje škodljivo, ako mlad človek premaguje skušnjave in živi spolno čisto. Nešteto resnih zdravnikov pa je odločno izjavilo, da zdržnost za mladega človeka ni škodljivo, ampak naravnost potrebno. Pravtako tudi za zrelega odraslega človeka ni nemogoča, ampak, če je sicer zdrav, možna in popolnoma neškodljiva. Mi pristavljamo še: je sveta čednost. če je postavljena v službo višjih ciljev, kakor sta posebno duhovniška in redovniška. Izkušnja pa dovolj jasno uči: na tisoče in tisoče duhovnikov in redovnikov in redovnic, ki so se odpovedali blagoslova za človeštvo, izvršilo je nešteto junaških dejanj. Mnogo ljudi, ki pridejo s tem očitkom, pa hoče opravičevati le svoje življenje, polno zablod. Zgled vidijo, da bi mogli drugače živeti, ker pa sami ne žive, jih ta zgled boli in grize. V prisilnem celibatu se kaže vsa cerkvena krutost. Na prvi pogled se človeku res dozdeva, da cerkev svobodo duhovnika omejuje: saj se duhovnik ne sme oženiti. Toda to ni res. Duhovski stan je prostovoljen, nikogar cerkev ne sili, da mora postati duhovnik. Zato pa more in sme staviti svoje pogoje za vstop v ta stan. Katoliška cerkev sprejema fiove kandidate samo pod tem pogojem. Ce se za druge stanove zahtevajo pogoji, kakor na primer določena predizobrazba, telesno zdravje, dobre oči itd., in se nesposobni kandidati zavrnejo, pač nihče ne more govoriti o omejitvi svobode, če cerkev sprejema kandidate pod pogojem, da premagujejo spolno nagnjenje in se odpovedo zakonu. Nasprotno cerkev celo strogo pazi na njihovo svobodo Kdorkoli bi mladeniča silil v duhovski stan. ta bi bil izobčen, in klerik, ki bi iz strahu ali prisiljen sprejel posvečenje, bi ostal prost. In če bi kak poročen mož v zmoti mislil, da mu je žena umrla, postal duhovnik bi duhovniške službe ne smel izvrševati in bi ostal navezan na svojo ženo. Sicer pa ali duhovnik nima tri, štiri ali še več let priložnosti dovolj, da premisli, ali more sprejeti nase obveznost celibata? Mnogo več torej kakor njegovi tovariši med svetom, ki se navadno v mnogo t krajšem času odločijo za dosmrtno zakonsko zvezo. Cerkev hoče pač imeti samske in čiste duhovnike. V začetku kajpada katoliška cerkev radi nedostajanja neporočenih zmožnih mož ni mogla povsem uveljaviti svoje zahteve Vendar pa je vedno zahtevala da se tisti, ki je sprejel mašni-ško posvečenje, Tli smel več ženiti. Prizodevala si je pa slej ko prej pridobiti si zadostno število neporočenih duhovnikov. Vzhodna cerkev je bila v tem oziru nekoliko popustljivejša, dovolila je leta 692 enkratno poroko pred posvečenjem, škofje pa morajo biti vedno neporočeni. Svetovna zgodovina uči, kako so vse cerkvene ločine kot eno prvih stvari odpravile celibat svojih duhovnikov in si s tem velikokrat same kopale grob. V najnovejšem, času smo isto lahko opazili pri češko-slovaški in hrvatski narodni cerkvi. Duhovnik svojo službo lahko vrši bolje, Če je prost, če živi le za Boga in za vernike. Ce je poročen, je razdeljen med družino in službo. Neoženjen duhovnik bo laže vztrajal pri zaupani mu čredi kljub stiski in nevarnosti tudi ob času nalezljivih bolezni. Duhovnik mora dajati zgled. Drugim mora oznanjati zdržnost, tedaj mora tudi sam zdr-žno živeti. Duhovnik mora imeti zaupanje svoje črede, posebno v spo-vednici. "Luther," tako piše filozof Friderik Nietsche, "je moral duhovniku, ko mu je dal ženo, vzeti spoved, to je bilo dušeslovno prav, toda s tem je pravzaprav odpravljen tudi krščanski duhovnik, ki je največ koristil s tem, da je bil sveto uho, molčeč vodnjak in grob skrivnosti." Res je sicer, da se dobijo med tisoči duhovnikov nekateri, ki so se spoteknili, toda to le dokazuje, da ostane duhovnik kljub posvečen ju človek s svojimi slabostmi in nagnjenji. Ali pa ti posamezni padci duhovnikov kaj dokazujejo proti celibatu? Prav nič. Kajti enako bi lahko tudi obsodili zakon. 2e večkrat je bilo dokazano, da je neprimerno več moških, ki grešijo z zakonsko nezvestobo, kot padlih duhovnikov. Ali naj morda zaradi teh številnih prešustnikov odpravimo deveto božjo zapoved: "Ne poželi svojega bližnjega žene?" To bi bila prav tako nespametna zahteva, kakor če bi kdo hotel zaradi nekaterih oderuhov in ve-rižnikov odpraviti ves pošteni trgovski stan ali zaradi par pristranskih sodnikov odpraviti vse sodnije. Cerkev v zadevi celibata ne popušča, čeprav bi smela. Modri razlogi jo vodijo v tem. Kljub temu, da posamezniki prekršijo celibat, da padejo, da se morebiti popolnoma izgube in odpadejo, cerkev vztraja pri tej zapovedi. Večje važnosti se ji zdi blagoslov samskega, čistega življenja duhovščine kakor pa škoda in pohujšanje radi nekaterih, ki kršijo zapoved. Vzvišenost poklica, prostost v izvrševanju službe, večja sposobnost in pripravljenost j za žrtve, zgled in klic drugim, da je poglavitna in najvažnejša j dolžnost vseh: delo za dušo, de-j lo za Boga — to so razlogi, ki cerkev navajajo k temu, da I vzdržuje in bo vzdrževala to za-|poved. Za sklep ugotovimo še eno praktično misel: CerkeV je bila vedno več ali manj preganjana. Ob takem času so trpeli največ duhovniki. Na Francoskem jim je pred leti vlada vzela vse dohodke. Na cesti so bili. (Tudi pri nas tare danes mnoge prav prava edinšči* na!) Kaj bi začeli ob takih časih z družinami? Samski se prebije kakorkoli, družinske očete bi pa to gnalo v obup! Menihi so za sedanjo človeško družbo odveč. Jezus je hotel v svoji cerkvi pokazati dve poti zveličanja. Na eni zadostuje pot zapovedi: "Ce pa hočeš priti v življenje," je rekel bogatemu mladeniču, spolnjuj zapovedi! Ne ubijaj, ne prešustvuj, ne kradi, ne pri-1 čaj po krivem, spoštuje očeta in mater in ljubi svojega bliž- j njega kakor samega sebe (Mt. 19. 17-19). Druga pot pa je le svetovana, kot stan popolno-1 sti, z besedami: "Ako hočeš biti popoln, pojdi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim in imel boš zaklad v nebesih; potem pridi in hodi za menoj" (Mt. 19, 20-21). «22 K.3.|K.JEt)NOTE,17.JX^Affim..||.r., To ve vsak katoličan. Vsak pa tudi ve iz besedi Zveličarje-vih, da cerkev — Kristusova ustanova — ne bo prenehala do konca sveta. Prav gotovo, dasi ni nujno, bodo v cerkvi ljudje, ki bodo hoteli hoditi po poti evangeljskih svetov — bodo v katoliški cerkvi redovniki. Oglejmo si nekaj pritožb zoper redovni stan. Jaz ne morem trpeti redovnikov ker pasejo lenobo. O tem se mnogo govori; toda tisti, ki tako govore, očividno sami sebi ne verujejo; ker bi sicer moral biti naval na samostane naravnost velikanski. Ta očitek o lenobi lahko leti na bo-gomiselne (kontemplativne), ali delovne redove ali pa na one, ki združujejo oboje. Pri enih in drugih je mogoče grajati red sam na sebi ali posamezne njegove člane, ki nč žive tako, kakor bi morali po redovnih pravilih. Kar se tiče teh zadnjih, naj si nasprotniki redovnega življenja ne delajo prevelikih skrbi, kajti cerkev sama in redovni predstojniki skrbe in se trudijo, da take ude čimprej ali poboljšajo ali odstranijo. Naj bodo vsi prepričani, da napaka ali greh, ki ga zakrivi redovnik, nikogar bolj ne boli kot red sam in cerkev, ki redove nadzoruje. Je pa že tako, da kjer so in bodo ljudje, tam bodo slabosti, napake in grehi. Toda brez samohvale vendarle smemo trditi, da je grehov baš tam, kjer redovnike najbolj napadajo, že še mnogo več in hujših kot pri redovnikih. Resnica pa je, da je marsikak red opustil prvotna stroga pravila, zlasti tak, ki je po darilih raznih dobrotnikov in ustanoviteljev za-bogatel. Denar in udobno življenje je z vsakega človeka nevarnost — tembolj za meniški stan. Take redove ali posamezne samostane pa je cerkev sama reorganizirala in skrbela, da je odpravila, kar se je v njih slabega vgn^zdilo. Večkrat je pripustil Bog. da je posegla roka posvetne vlade vmes, ki je žal zadela mnogo nedolžnih in storila hude krivice samostanom, toda po božji previdnosti pa so se vprav ti preganjani vselej dvignili na višjo stopnjo popolnosti in s pokoro popravili, kar so njih bratje zagrešili. Ali redovniki res lenarijo? Ta očitek se čuje prav pogosto. Ali je resničen? Poglejmo najprej nazaj v zgodovino. Ta nam priča, da je bilo redov-ništvo največja dobrota za človeštvo. Da stoletja, ki jih imenujemo srednji vek, niso bila brez omike, za to se imamo zahvaliti vprav menihom, ki so jo gojili v svojih samostanih in opatijah. Menihi so rešili znanost, književnost in umetnost starega veka, spisali so cele knjižice, otvarjali šole in študirali. Toda rešili so še mnogo več, rešili so vero in čednost, ko so širili krščansko pro-sveto med divjimi narodi. In z duhovno omiko so združevali tudi gospodarsko. Večji del opustošene Evrope so oni obdelali, osušili in jo spremenili v človeku primerno bivališče. Samostani so bili v tistih časih šole tehničnega napredka. One so vzgajale slikarje, kiparje, kamnoseke, zlatarje in umetnike lepe pisave, knjigoveze, ulivavce zvonov, kratko, skoro ves gospodarski in duševni napredek ima svoj izvor v samostanih. Prav redovi in čas, ob katerem so bili ustanovljeni, so posebni dokazi za božjo previdnost. V času, ko je radi preseljevanja narodov pretila nevarnost, da bo zatonila vsa zapad-na omika, je nastopil benedik- čega nezadovoljstva, so nastali takolmenovani beraški redovi, ao s svojim zgledom in žive besedo dokazali, da človek ni na svetu zaradi časnih zemeljskih dobrin, ampak da so le-te zaradi njega na svetu. In tako najdemo z vsakim časom in njegovimi novimi potrebami tudi nove redove kot njih zdravilo. Toliko v spiošnem o redovih. Ce bi hoteli posamič naštevati zasluge posameznih redov za znanost, umetnost, zlasti pa na polju ljubezni do bližnjega v duševnem in telesnem oziru. bi ne zadostovale za to cele knjige. Pravtako kakor delovni redovi vrše svojo socialno dolžnost tudi bogomiselni (kontempla-tivni) redovi, dasi le-te navadno najbolj napadajo sodobni nasprotniki krščanstva. Vedno in vendo se povdarja, da je človek socialno bitje in da mora kot tak izpolnjevati tudi dolžnost skupnega socialnega telesa — človeštva. To človeštvo pa mora opravljati tudi svojo dolžnost napram Stvarniku, to je dolžnost molitve, da prosi zase milosti in blagoslova. Prav te vrste redovništvo je pa v prvi vrsti poklicano, da opravlja to dolžnost ne samo v svojem, am pak tudi v imenu človeškega rodu. Pa tudi če se ne oziramo na delo, ki ga vrše ene in druge vrste redovi, bi vprašali, ali morda človek, če postane redovnik, preneha biti človek? Vedno in povsod se dandanes sli šijo besede o svobodi, bratstvu in enakosti; kako to, da te be-sede naenkrat izgube svojo veljavo in pomen, če gre za redovnike in redovnice. Leto za letom se ustanavljajo najrazličnejša društva in organizacije in nihče se nad tem ne spotika. Ali morda pri samostan skih vratih ta pravica do svobode preneha? Ali ne smem stanovati, kjer hočem ? Sam ali v družbi z drugimi? Na deželi ali v mestu? Ali mi ni dovoljeno izbrati si pohištvo, kakršno hočem? In če se kdo zadovolji s preprosto slamnato posteljo, stolom in mizo, ima li kdo pravico, mu to braniti? Ne stanuje le v vojašnicah na stotine mož skupaj? Ali naj bi bilo samo redovnikom, ki so se svobodno odločili za tako biva nje, to zabranjeno? -o- Novi slovenski škof. Prestolica Štajerske ima dva slovenska škofa. Nedavno novoimenovani pomožni škof lavantinske škofije dr. Ivan Tomažič v Mariboru je bil rojen 1. avgusta, 1876 pri Sv. Miklavžu pri Ormožu. Gimnazijo je dovršil v Ljubljani Nato se je odločil za duhovski poklic in vstopil v mariborsko bogoslovje. V mašnika posvečen je bil 5. decembra, 1898 v škofovi kapeli, kot tretjeletnik mariborskega bogoslovja. Od 1. avgusta, 1899 do 20. maja, 1901 je kaplanoval pri Sv. Juri ju ob Sčavnici, od 21. maja, 1901 pa do 16. septembra. 1903 pa v Celju. Nato pa se je podal v Inomost, kjer je bil 4. aprila, 1906 promoviran za doktorja teologije. Pokojni škof dr. M. Napotnik je znal pravilno ceniti darovi tost in sposobnost mladega dok tor j a ter ga imenoval za svojega tajnika. To službo je vršil z vso zglednostjo in natančnostjo, ki je le njemu lastna, od 1. septembra, 1905 do 14. oktobra, 1915, ko je postal kanonik la-vantinskega stolnega kapitelja. Lahko trdimo, da je bil ves čas posebno pa v težkih vojnih letih desna roka pokojnega škofa dr. M. Napotnika. Za mnogo-tinski red s svojim geslom: številne zasluge na cerkvenem Moli in delaj! S tem geslom polju je bil imenovan 4. decem-so bili oni poklicani, da vzgo- bra, 1908 za duhovnega svetni-jijo divje barbare v kulturne ka. 4. oktobra, 1916 pa je po-narode. In ko je zavoljo vzcve- stal konzistorialni svetnik, tele trgovine v srednjem veku Po prevratu je mogel razviti nastal prepad med neizmernim vse svoje sposobnosti za pros-bogastvom na eni strani in ne- peh lavantinske škofije v stop-izmernim uboštvom na drugi njevani meri, posebno pa ko je strani in« so se že pojavljala 22. februarja, 1921 postal stolni znamenja revolucije (albigenzi, dekan. Tudi sedanji škof la-katari in drugi) zaradi rasto- .vantinski dr. Andrej Karlin je takoj spoznal skoraj nenadomestljive zmožnosti ' stolnega dekana dr. Ivana Tomažiča, ki mu je postal vzoren pomočnik pri težkem, odgovornostipolnem nadpastirskem delu. Le malokdo pozna namreč ves ustroj, cerkveno življenje, pa tudi potrebe lavantinske škofije tako dobro kakor ravno on, ki si je kot dolgoletni škofov tajnik -pridobil v tem oziru bogatih izkušenj in podrobnega znanja. Za velike zasluge pri delu za uresničenje ciril-meto-dijske ideje, ki se je je oklenil z vso dušo in srcem, ga je sv. Oče 24. avgusta, 1925 imenoval za hišnega prelata. Najvišje priznanje pa je neutrudni gospod prelat dobil od sv. Očeta 18. junija, ko ga je imenoval za pomožnega škofa lavantinske škofije z naslovom škofa bar-galenškega. KRVAVE DEMONSTRACIJE V ZAGREBU Dva mrtva, 43 ranjenih. Zagreb, 21. junija. — Na zagrebških ulicah je bilo v večernih urah zbrano ogromno število sveta. Ob devetih zvečer so nastale strahovite demonstracije' v Zagrebu. Po vsem mestu vlada tak nered, da sploh ni mogoče ugotoviti obsega demonstracij Niti policija sama dosedaj m obveščena o vseh dogodkih. Po mestu se čuje samo pokanje pušk, vpitje, žvižganje itd. Kolikor je dopisnik mogel dosedaj dognati, je bilo dosedaj de moliranih nad deset podjetij. Kavarna "Korzo" je popolnoma razdejana. Podrobnih poročil o demonstracijah, ki so še polnem teku, redarstvo še ni izdalo. Govori se, da je več oseb težko ranjenih in da so tri že umrle. Demonstracije so se začele ob osmih zvečer in trajajo do sedaj, čeprav je v tem momentu nastopil mir. Demonstranti so napravili nekake barikade iz stolov pred kavarno Korzo. Iz vrst demonstrantov se je streljalo. Ena oseba je mrtva in sicer demonstrant, ki ga je naj brže ustrelil drug demonstrant, kajti policija ni streljala na množico, nego samo v zrak, da jo prestraši. Veliko redarjev in demonstrantov je ranjenih. Pri demonstracijah sta bili ubiti dve osebi, en trgovec in en dijak. Barikade so bile na pravljene ne daleč od kavarne Korzo pri zgradbi neke nove hiše, tako da so demonstranti dobili tozadeven material iz desk, opeke, tramov itd. Bila je neka barikada tudi v Gaje-vi ulici. Policija je bila oja čena po orožništvu in krožijo po mestu številne patrulje. Velika večina demonstrantov so komunisti. Z ozirom na razne alarmne vesti, ki krožijo po državi, se ugotavlja: Ni res, da bi kmetje korakali v mesto. Res je le, da sta dva demonstranta ubita, 43 oseb je ranjenih, 180 pa aretiranih. DOBER TEK Raziskovalec Afrike Cameran pripoveduje, da so v osrednji Afriki posušene mravlje najbolj zaželjena jed in domačini s tem tudi trgujejo. Uživajo jih z neko močnaio juho. Ob jezeru Nyassa se ob gotovih časih pojavijo žuželke, Kungo imenovane, katere včasih za temne solnce, ker rojijo od vodne gladine pa visoko gori v zrak. Kadar gre človek skozi tak mušičji oblak, si mora glavo zakriti. Domačini pa jih lovijo ter delajo iz njih — potice. Dva prsta debelo pecivo v velP kosti krožnika je znotraj črno in ima sličen okus kot kaviar. Kdor ni tej "slaščici" od otroških let privajen, jo ne prenese in tudi ne poželi. -0- Novo cerkev v Smarjeti pri Novem mestu bo na šmarjetno nedeljo 15. julija posvetil mil. ljubljanski škof Jeglič. itti ■h OUR @ PAGE READING FOR CATHOLICS It is a matter for bewildered regret that Catholics should read so little, or at least be credited with reading little. Of course, literature does not bear a good reputation; it is too much concerned with ministering to and voicing the spirit of revolt to appeal over-much to those devoted to authority. But one is thinking not so much of those who conscientiously restrict their reading, but rather of those who read little in general, and in particular ignore, through ignorance or apathy, the work of recognized Catholic writers. One wonders whether it is not still another effect of penal days, of the timidity bred by long-continued persecution, of a dull acquiescence in the great Protestant tradition. That tradition for centuries branded Catholics with the mark of social and intellectual inferiority. It was omnipresent, almost omnipotent; it excluded Catholicism from English literature except as something foreign and inferior, ignorant and superstitious, and it liad barred Catholics from universities, from great schools, and from public life. And so, when the time came for Catholics to emerge as from the Catacombs, the ordinary Catholic found the weight of Protestant culture almost oppressive. He could only find in the literature of almost three centuries a view of the Faith that was almost distorted out of recognition, and he found a tradition of books, magazines, and newspapers which took for granted a belief in Catholic inferiority. Consequently some Catholics even at the present day feel that Catholic writers are less distinguished than Protestant ones. A modicum of intelligent reading would have enabled us to withstand the force of this Protestant tradition. A little intelligent thinking would have made use realize its inherent falseness and injustice. But intelligena thinking only follows intelligent reading. There are many Catholics, loyal and faithful, who remain socially and intellectually—so far as the word intellectual can be used in their respect—ashamed of their religion. The weight of the Protestant tradition as embodied in the literature of three centuries oppresses them; they are silent about making intellectual claims for a Church that is still-fortunately, some of us may think—the Church of the poor and uncultured. Now, it is not the immediate concern of this article to traverse the cowardice or the stupidity of such views. Time and time again one has ventured to maintain that Catholicism is the most aristocratic of faiths, of longest lineage and most superb achievements. And this quite apart from being the Word of God Himself. We are only concerned here and now to plead for the Madicum of intelligent reading that would enable any Catholic to controvert and reduce to silliness the tradition of English Protestant literature, would prompt the ordinary Catholic to view Catholic literature aright as a saner and sounder exposition of truth than can be found elsewhere, and to teach the same ordinary Catholic to appreciate and admire his own Catholic writers. • The modicum of intelligent reading can easily learn from writers who have endeavored to serve the Protestant tradition sufficient to turn that tradition to nonsense. Even Carlyle. with his ultra Protestant sympathies, will tell us that Shakespeare is the fine flower of the Catholic culture of the Middk Ages. And in the pages of Shawespeare we can move at ease, knowing that we possess the knowledge and sympathy to be at home with his pre-Reformation people. And if Shakespeare, apart from a little patriotism and much coarseness, is either Catholic or nothing, we can afford to smile at the Protestantism of English literature. There were always some names bringing a measure of consolation in witnessing to the truth, names like Crashaw Dryden,, Pope; even Dr. Johnson was largely on our side, as a reading of Boswell would convince anyone. Sir Walter Scott could only plough the land where the Oxford Movement woulc' grow and flourish. The Oxford Movement gave us Newman and what Froude would call the intellectual renascence of Cath-olicism. From those days of the Second Spring there has been no need fdr timidity or shamefacedness. We have had writers of whom we can well be proud. History has had to be rewritten, and Mr. Birrell would tell us that the Catholic view was distinctly more interesting than the older versions. The modicum of intelligent reading for which we plead would also teach, even by the writings of non-Catholics, something of the mighty work of the Church of Architecture and Art, Music and the refinements of life; would tell us of saints and their greatness, of explorers and distinguished discoverers, of scientists and inventors who have served this world wonderfully while remaining devoted to the truth and God. Reading not only lends interest to life; it adds cultivation and knowledge to Faith itself. We need no longer be daunted by the Protestantism of English 'Literature, for Protestantism itself has crumbled. Intellectuals today no longer scoff at Catholicism; they take it as the only acceptable form of organized Christianity. Paganism, luxury, worldiness are the enemies now, and how-better can we combat them than by knowledge, simplicity, and religion? We shall never, certainly, contend^ against the evils of our civilization by simply reading worthless snippets and leaving our Faith utterly unsupported by knowledge. Catholicism is now being constantly and brilliantly expounded, not tnerely explicitly in literature generally. It would appear to be our plain duty to support and to appreciate our Catholic writers; and no less it appears advisable to read a little of the fiction, poetry, history, biography and essays of the past, the Protestantism of which can only tell of a thing that has passed, while their beauty may well serve to lend cultivation to our living Faith and make it more vital and better armed for anything of struggle that may await it. fz .« ■H W*# 2 0 2 1 1 0 0 1 1 2 1 1 0 0 4 0 1 11 0 4 0 1 0 C 3 0 0 11 0 3 0 0 0 4 . 3 . 5 32 5 6 27 12 A. R. H. O. A. 1 0 1 0 1 0 0 0 1 7 1 1 1 1 0 11 3 4 Totals ________32 4 9 24 13 Presidents ... 00030002 *—5 Sports 00002020 0—i Errors—Krajc, Krainz, Mihelcic, W. Klisurich, Relifc. ."Jtytfo base hits—Lenarsic, Valentine Three-base hit—Kadunc. Sacrifices—Perko, Omerza, Relic. Stolen bases—Kadunc, Novak. Zalar, Lenarsic. 2; Krainz, Relic. Base on balls—Off Fabian, 2; off Zalar, 2. Struck out—By Fabian, 11; Zalar, 7. Hit by pitched ball—Kadunc. Umpires Boggs and Anderson. Scorer— Jno Znidarsic. I STANDING 1 Eastern K. S. K. J. Baseball League. Including July 15th Games, Baaed on reports Received. Team W. L. Pet. WAUKEGAN WINS The Waukegan K. S. K. J team defeated the Sheboygan K. S. K. J. in a non-league game in twelve innings by the score of 6 to 5. The features of the were Artac's brothers hitting for the winners and fielding by Kralnick and Finst by the losers. Finst also struck out eleven batters. Waukegan A. R. H. O. A Novak, ss _______ 6 0 3 1 3 Dfobnick, lf-p _ 4 0 0 2 0 Ihovcic, 3b „60111 F. Artac, cf_____ 6 13 5 2 Chamernick. lb 6 0 1 12 2 Marinsek, 2b 5 1 2 4 6 J. Artac, rf _____ 5 2 2 3 0 Merlock, c ________ 2 0 0 4 0 Moore, c ______ 3 2 2 3 1 Pustaver, p-lf . 5 0 1 1 4 Totals ______48 6 15 36 19 Sheboygan A. K. H. O. A. Kralnick. 2b .... 6 0 12 5 Mickey, cf ______ 6 0 10 0 F. Jeraj, rf____6 12 10 Tony, ss _________16 113 1 M. Jeraj, 3b . .. 2 1 1 0 0 Stichert, 3b _____ 4 2 110 Francis, lb _____ 3 0 0 11 0 Zore, lf ________.. 5 0 2 1 0 Cerpich, c ______ 3 0 0 14 0 Finst, p _________ 5 0 3 3 7 Totals____46 5 12 36 13 Waukegan 000 000 023 000—6 Sheboygan 000 101 300 000—5 Errors — Novak, Pustaver. Two-base hits—Novak, F. Jeraj. Tony. Home runs—F. Artac, J. Artac. Sacrifices— Francis, 2. Stolen bases—Chamernick. Double plays—F- Ar-tafc to Chamernick; F. Artac to Marinsek. Base on bails—Off Pustaver, 2; off Finst, 4. Umpire—Versey. Cleveland . 7 1 875 Bridgeport ..... 9 2 818 Collinwood ....__ ___7 4 636 Lorain___1_______ __ 5 4 555 Pittsburgh _______ __4 6 400 Notingham ______ ..... 4 7 363 Barberton 2 7 222 Beaver Falls___ . ... 1 8 111 Results Sunday July 15th: Bridgeport, 3; Pittsburgh, 2. Cleveland, 5; Collinwood, 4. Beaver Falls, 9; Nottingham, 0 Games Sunday July 22nd: Pittsburgh at Barberton. * Bridgeport at Lorain. Beaver Falls at Cleveland. Collinwood at Nottingham. WEE-BOOST Just a word or two To let you know the news. Our meeting date was changed But come and pay your dues. Thursday, eve. 7:30, July 19th i Knaus hall Is the time, and place, and date. There's something special, members all So come and don't be late. There's something else and big And that is by the way. Our ' What Ho!" Booster night And July the 28th the day. * You have tickets aplenty And they are all for sale Step out and sell them Or they will get stale. Joliet Pitcher Hurls Two-Hit, No-Run Game. The Joliet K. S. K. J. team trounced the Milwaukee nine at Joliet, 13 to 0. Stumac, the Joliet pitcher, gave Milwaukee only two bingles. He also struck out fourteen batters and allowed no free passes to first. Bozich had a perfect day at bat by collecting three hits and a socrifice. Gregorash knocked a home run in the first inning with one on. Thanks are extended to the young lady followers of Joliet who prepared lunch and made it pleasant for the teams after the game. Joliet A Stefanich, 2b _____5 Mutz, cf __________________ 5 Gregorash, ss ____.... 5 K rail, 3b ________________ 4 Stimac, p ______________ 5 Juricic, lf ____________ 5 Kostan, c __________3 Bozich, rf ___________ 3 Crnkovich, lb _______ 4 R. H.E. 3 3 0 pfl 2 2 1 1 2 3 0 WHERE 22d OF JULY? The question is being asked already, where are you going on the 22nd of July? Well, if you have no definite plan as yet, I'll tell you where to go and have a good time. The St. Joe's baseball club of Waukegan are having their annual picnic on that day, at Mozina's Park, the new home of the St. Joes club. Theie will be plenty of excitement on that day so prepare yourself. Right here I'm inviting all from the near-by towns to join us on that day. The program starts at eleven o'clock, before noon, with Wau-kegan K. S. K. J. Boosters play, ing Chicago in a game of baseball. Both these teams are meeting for the first time and a real treat will be shown to all who witness this game, to see the future St. Joes perform. The next number and the feature number on the program is the double-header between Joliet K. S. K. J: contenders for the Mid-West title and our own St. Joe's of Waukegan. Come and see these performances as these may be the ones to decide who will represent the Mid-West in the East this year. Come one, come all, come and pull for your favorite team. In the name of the ball club, I invite cordially ChU cago, South Chicago and other towns nearby. ' In the evening and also during the day there will be things of amusement. For the dance in the evening, everything is prepared, a fine bithestra is on hand to give you all the hot numbers in this hot weather to keep everyone strutting. Don't forget the 22nd of July, the St. Joe's Baseball pic-nik at Mozina's Park. Joseph L. Drassler, Sec'y., St. Joe's Baseball Club. Totals 39 13 15 4 Milwaukee ►A. R. H. E. R. Janeezik, lf ~ ___4 0 1 1 Zynal, 3b _________ .... 4 0 0 0 Foote, ss ------- 4 0 1 2 Luchini, c ...... 3 0 0 0 C. Janeezik, p — .... 3 0 0 0 Polongo, 2b--- .. 3 0 0 0 Jelinek, lb ------ 3 0 0 0 Kozlowski, cf —k _ 2 0 0 1 Podlenik, rf — „ 3 0 0 0 Totals ------ ...29 0 2 4 OUT IN THE COUNTRY By Lovie Mary Brandt. My home is in the country, Away from the the city's noise; Gee! it's a glorious to be 'Specially for girls and boys. I get up early with the sun, And go to bed at eight. You see, I get so sleepy, I cannot stay up late. I like to feed the chickens, And watch the little bees. We have loads of apples, A hangin' on our trees. I play outside, most the time, The air's so good and sweet. My appetite is awful good, (Wish you could see me eat.) And I go fishin' every day, For sunfish and bluegills; TATTLE TATS Miss Josephine Menart, active member of Cleveland lodges, is engaged to be married to Mr. Frfcnk , tyustar of Joliet, HI., on Saturday, August the 18th. Several lodges will be minus Miss Menart's enthusiasm and cooperation. Miss Menart is vice president of the Mary Magdalene lodge No. 162, largest branch of the K. S. K. J., and president of the St. Cecilia lodge, S. D. Z., very progressive lodge of that organization. Both lodges will miss Miss Menart for she contributed her efforts in making both these lodges the pride of the respective unions. The young folk.« of the Wee-Boost club will now be obliged to look elsewhere for suggestions as Miss Menart will make her home in Joliet. Cleveland's loss is Joliet'? gain. The Wee-Boost meeting will be held July the 19th at Knaus' Hall, 7:30. Something very special. If you are a regular Wee-Booster, be there! Miss Agnes Peterlin of Eve- leth, Minn., has decided to $ make her home in Cleveland. We hope the new Gevelander.i will find it pleasant in this, our fair city. Cleveland again! They all arc picking Cleveland for a j vacation resort. Miss Gelia Smith of Bridgeport, O., returned to the Ohio Valley after spending several weeks with friends in Cleveland. Brother Anton Grdina, Supreme President will be present when the Supreme Board convenes July 16th, at .Joliet, 111. Brother Grdina has been within the course of the last two weeks, making an extensive trip of the west. TRIP TO CLEVELAND Here we are back home again after our pleasant trip to Cleveland over the Fourth of July. Bdside , witnesairig two of the hardest fought battles, staged on the Cleveland diamonds, we had p wonderful time on our trip to and from Cleveland. The results of the contest have been already published, our Bridgeport taking the two games they played on the holiday. The morning game, with Collinwood was a good battle, but could not compare with the afternoon tussle when our lads and Nottingham battled for 19 innings. K. S. K. J. boys certainly have the fight. Speaking about baseball, the Cleveland-Bridgeport game was also a battle. This fray war staged on the Bridgeport grounds, July the 8th, and resulted in a victory for the Presidents. All the boys played good ball, but Bridgeport lads just because you lost, don't let that worry you. We girl? are for you any way. We know you can't win all the time. A word of thanks to the Collinwood Sports and the Not tingham people for the cour tesy shown us during our stay in Cleveland. We had a wonderful time. We also hope that the Presidents enjoyed themselves, while in Bridgeport as we tried our best tc make their stay a pleasant one. All members of the great K. S. K. J. kindly accept my sincere regards. Three cheers for the K.JS. K. J.! Loqg may it live and prosper! As fpr you, Bridgeport boys, keep up the splendid work and show the world that you are out to win. Fraternally yours Stephanie Greecher. FATHER SHOULD BE PAL TO SON —, t | Every boy has a right to his Did you see the St. Joseph . , . • t , i^u- vu___ua dad. He has a right to know Sports Pitcher Joe Vidmar hit that ball over the New York Central camps? Boy, can't Joe run! He knows his onion? about home runs. Joliet _..2, 0 2 0 0 2 1 6 *13 Errors—Gregorash, 2; Krall, Bozich, R. Janeezik, Foote, 2; Kozlowski. Two-base hits— Mutz, Rostan. Three-base hit —Ros tan. Home run—Gregorash. Sacrifices—Krall, Rostan, Bozich, Kozlowski. Stolen —Krall, Stimac. Double play— Foote. Polongp to Jelinek. Struck out—By Stimac, 14; by Janeezik/ 6. Umpires—StanfeJ and Kren. Time lt46. But when I go for a ride, I take some kids along. I used to go barefooted, But I never will again, 'Cause I stepped upon a nail That made me cry with pain. Now I don't like the city— The outside seems so small, But, out here in the country, There's lots o' room for all. "I dream that angels ^aw-ried me up to heaven." "You're right,'" chimed Mike. "I saw you going up and thought you would never come back, so I got, up, cooked th* fowls and ate thorn." < For some reason or other, the Sports of Collinwood seem to have quite a pick for the month of September. I myself tried to get a Saturday in September for some performance but, oh boy, try and get me. If they keep that up very much longer, we'll have to notify Mr. Grdina about enlarging his stores again. Cause if the Sports start walking' in there he won't have enough furniture to accommodate *them all. The Sport brides and groome will be busy bees till Septem* ber. The grooms are all St. Joseph Sports baseball players, and two of the brides are members. Some time ago someone wanted to know which of the Sports will be married next, Chairman or Manager. None of them, the Captain beat their time, William Klisurich, with a trustee of St. Joseph Sports, Catharine Aghich; the former manager, John J. Omerza, modern trustee with Rose F. Zupanic, the girl whieh had them all puzzled at times. The other groomers are Mike Relic and Peter J. Mihelich.' Long live the Sports and all the K. S. K .J, Lodges!. ( . ; i- - * / ' m»w • a ' kmmhvi; * Mary ■ A.' Zupatric. him—to have him for a "pal." For many times we hand the boy over to his mother and let it go at that. Manyf fathers wonder why they have not much influence or control over their boys when they get older. The real reason Js that they never took the time and trouble to become real friends with them when they were small. They were either too busy or too tired. A good many thousand boys who has "gone wrong" would have "gone right" if they had had companions in their fathers. And aside from what it does for your boy, the time you give in making friends with him will be one of the best investments of time for yourself you ever made. Doing the impossible is a commonplace of entei^prrise. Prosperity gives us friends and adversity proves thom. ATHLETICS BAR 1 CIGARETTES Very few great athletes use tobacco in any form. Ty Cobb, one of the greatest stars in the history of baseball says: "I never smoke and cigarette smoking stupefies the brain, saps vitality, undermines one's health, and lessens the moral fibre of the man." Connie Mack, famous manager of the Athletics, has never permitted a member of his team to smoke cigarettes, while riQ football coach will permit a tobiaeco user on his squad. Practically1 eveiry man ad* dieted to the cigarette smoking habit regrets it very much and wishes hie could rid himself of the practice., J \ , . Business and Pleasure. It is one of the great problems of life to combine business and pleasure; how to do your work in the world conscientiously, satisfactorily, usefully to yourself and to others, and at the same time to indulge the natural inclinations which Sir Walter Scott expressed se admirably when he said. "Set me any task whatever as a task, no matter what it is, and it is inconceivable the desire I have to do something else." *. It may wel] bejtfrgued that to make more than an average success in your business or occupation it is necessary to dis card pleasure altogether.. Mod irate achievements may be con 'istcnt with amusing yourself jut to shine it is necessary to concentrate. Mere mechanical attention to hours and tasks u not enough; the getting reg jlarly to your office every day staying as long as is required and doing what you are askec to do. Success demands not only doing but thinking. You must not only give the regular hours; you must give the irregular, and be glad to give them You must not only do the allotted task; you must be on the lookout for others that are not allotted, which perhaps seen properly to belong to someone ilse. You must not only spenč days, but nights—the nights in studying the larger aspects of your pursuit and the future hunting out new possible developments, new fields in which you can make yourself not only useful, but indispensable. No doubt human nature rebels against so strict a theory of getitng on in the world. Most of us demand diversion of some sort and will have it, even at the expense of a little accom plishment. It is urged that a well-rounded life requires a certain amount of complete recreation and forgetfulness of the one absorbing interest. It is urged that even one's business is better done if one comes to it with the refreshment of a day of entire oblivion. All this is true enough. Nevertheless, it is probable that the men who achieve very great success, not only in business, but in science, in art. in literature, in politics, are those who are absolutely wrapped up in their work and think of and care for little else. As a great painter put it, when he was urged to seek amusement: "My work is my amusement; I know no other." Whether such a concentrated pursuit of success makes the happiest life, whether such complete absorption in one main interest brings final satisfaction and contentment, is another question. THRIFT NOTES Save while you earn. Get the THRIFT habit by spending less than you earn. A collection of prints, said to be worth $700,000, has been presented to the Minneapolis Institute of Arts by Herschel V. Jones, publisher of the Minneapolis Journal. It has 5,852 items, representing the history of the Graphic Arts and includes the work of 674 artists. ABOUT INSECTS There are some very queer things in nature. The crickets' ear is in thetibia of the fron^ leg, so that these insčfs '"hear with their elbows. > The Katydids and meadow grasshoppers have their ears similarly placed. 1 » v . . It is not specially brilliancy that makes success, but persistency. Thrift is mankind's way to progress. It is the only way. No other wpy has ever beeD marked oat »or followed. t >~ m 'i.- < — Think of yourself as an individual with will power, with need of all resources, mental, physical and financial. It is just as right and natural to save as it is for a lamb to grow wool on its back. The big job is to keep from getting fleeced. If you are asking, ' What's the u^e?" it means that you are in danger of allowing your life to become useless. The world is largely a reflection of ourselves. Take the first dollar or two out of every poy check and put it in a Savings Bank. You can always get along better on what is left, for the discipline of savings is worth more than the money saved. Save the first, not the last. So many plan to save the last and there isn't any last. The fellow that says to himself: "I'm always going to have money enough to keep a roof over my head," is either very wise or very foolish. He is a very wise man if he takes steps to make good his boast. He is very foolish if he relies entirely on luck and the chance of holding a good job throughout his working life. The improvidence of a large number of people is not due so much to a desire to spend every cent they earn, as to their failure to understand the value of small economies. If a start, no matter how small, would only be made of laying aside a portion of the income each week or month, the lesson of economy would soon be learned. The statement has been made in bank advertisments that if $1 had been placed at compound interest in the year one it would have grown by now to a sum larger than all the money in the world. Such a statement must have caught the eye of Alfred V. Lincoln of Charlestown, Mass. His will provides that $7,500 of his estate must be set aside at compound interest for 90 years or until the year 2011. Then the total will be drawn out to plant many trees in Mr. Lincoln's home .town. At four per cent coumpond interest money doubles in 17 years and 246 days. In 90 years Mr. Lincoln's original $7,500 will amount to about $250,000. Retort. "What's the matter with you? Can't yer read dat sign. No Smokin' Allowed on dis car"?" "Faith, an' I m notshmokin'." "Well, wha are ye doin'? You have yer pipe in yer mouth." "Begorra, an' I Jiov me two feet in me boots, but O'im not walkinY' No man ever expects his wife to make as many mistakes as he does. 17. JULIJA, 1928, dar maha % rokami. Usta se mu slinijo, obleka mu je vsa v neredu, srajca za vratom razpeta. Kakor pijancu! "Na cesto so me vrgli," i? krčme so me vrgli," si ponavlja glasno in čuti strašno krivico in sramoto, ki so mu jo prizadeli. Čuti, kako ga je Martin izzval in kako ga potem niso pustili na Martina, marveč postavili na cesto, kakor da je on izzival in ne Martin. SmeJ in mogel mu je povrniti samo z jezikom ,tega mu niso bili zavezali. toda ne z rokami, ni mogel ker so mu jih držali . . . "Kaj sem mu pravzaprav dejal ?" se je vpraševal Adam in se spomnil: "Aha — da je lump in lopov, sem mu rekel! Priče ima, tožil me bo, moram se potruditi, da zmagam." In glej, komaj je pomislil na sodišče, se je namah streznil; umiril se je, nevede'si je popravil obleko, zapel srajco in telovnik, korak umeril, zravna) se; v očeh mu je zasijala loka-vost . : . ROMAN Spini J. S. Baar, podorenU Vojteh Hybiiak .' M f 0—0 *arno zanesljiv« * banks. Začudeni boat« kako ( i vamMW^hitro vali prihranki rastejo P ^ ^ 10 V4"1 UbfWtl^irml rul m<>l ^ ^KBmm&i 3 OH I ^H^ t«r iste prištejemo h glavnici. 9 VmJi Vlagat« lahko v našo banko D th r« prav tako zanesljivo kjerkoli * «■ B 2 Mv tiri to Hrom drla*, kakor te SiBK^ Q ^ i li W iireIi v nišem mestu. Pi- JMHBpMIaflft* LS 18 M a Bil #it« nan z« pojasnilo in do. dHn^SffSaK kit* °d*OTOr * ■vojem jezika. Hn^^DlIEFhfiflnl^^B Ak* drtito denar doma, iz- nlirM* peotavljen je raznim nevar- ^OS/ttBSiK^BS^BSStttf^ noetim, kot tatovom ia ognj« * In doatikrat se |i potroši brez potrebe, če ga imate pa na naii motel In zanesljivi banki, p« jo denar vedno oa varnem mestu; veodar of ga lahko dviga« ali daleme ali čeloma kot ga kdo potrebuje. Srni*, banka ima nad I740JM kapitala la isasrvaga sklada, kar )« znak varnosti za val denar. Skupna denarno vloge p« presegalo tea I nrilijoftev Maafse. JOLIET NATIONAL BANK CHICAGO IN CLINTON St. :: JOLIET, ILL. Wm. Redmond, preda. Chaa. G. Pea roe, k asi r Joaeph Donda, pomof. kaair Established IS57 L/il ALI POŠILJATE DENAR yjy V EVROPO? I^^bV Ce je temu tako, potem se vam I izplača, da pridete v našo banko. \bJ Mi poslujemo z banko že eno in sedemdeset let; v tem času smo dajali vedno prednost pri pošilja- denarja v razna evropska mesta. Vsled naših obširnih in ugodnih zvez z raznimi denarnimi zavodi v Evropi, boste lahko pri nas dobili vedno najnižje cene pri pošiljanju denarja v stari kraj. Pridite torej k nam! Najstarejša in največja banka v Jolietu. 1142 Dallaa Rd. N. E. CLEVELAND, O. VABILO VELIKI IZLET ali PIKNIK, katar*«« priredi , DRUŠTVO SV. JURIJA, 960 reda Katoliških Borštnarjev, Chicago, III. V NEDELJO, DNE 22. JULIJA, 1928. na prcstorih čč. oo. frančiškanov v Lemon t. 111. Dopoldne ob 10. uri bo sv. maša in po maši bo prosta zabava. Cenjena katoliška društva in občinstvo od blizu in daleč ste ljudno vabljeni na ta izlet v prosto naravo. Društvo sv. Jurija bo ta dan skrbelo vse kar mogoče za dobro postrežbo v vsakem oziru in vsakemu v zadovoljnost. Odbor. .....................................h...........mini.............................. za vaša društva, za trgorce, posameznike, aa vsakovrstne prireditve dobite vselej po nizkih cenah v prvi slovenski unijski tig. Srni v Z jed. državah, kjer bite ob vsakem času zanesljivo in točno postrežbo Se priporočamo društvom, rojakom, trgovcem za vse prilike. Prevzamemo največja kot najmanjša dela. 6117 St. Clair Ar«. CLEVELAND, O.