POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN DELAVSKA POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH © Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno din 12.—, v inozemstva mesečno din 20.—. — Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, pošt. predal 22, telef. 2326. Čekovni račun št. 14.335. — Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja, vsaka beseda din 1.—. mali oglasi, ki služijo v socialne namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda din 0.5fl Štev. ■bhm Maribor, torek, 28 januarja 1941 leto xvi Vprašanje prehrane Vprašanje vsakdanjega kruha je tako važno, da bi bilo potrebno, da se 'da priložnost čim širšem plastem na-'roda, da o tem vprašanju razpravljajo. Zlasti, da povejo svoje želje in težnje ter stavijo tudi svoje predloge. Najbolje ki bilo, ako bi to mogle storiti potom svojih legitimnih zastopnikov, ker pa to ni možno, je koristno, da se razpravlja vsaj v časopisju. Nedavno je bilo od zelo merodajne strani rečeno, da se mora v pogledu prehrane potrpeti in pogledati tudi drugam, v vojskujoče in nevojskujoče se države, ki da vse imajo težave, baš v tem pogledu. To je resnica, vendar pa je velika razlika, kako se vprašanje prehrane načne in rešuje. Naj nam bo dovoljeno, da si v tam pogledu ogledamo našo sosedo Mad-žarsko. Madžarska se nahaja v sličnem položaju, kakor naša država, to se pravi, da se ne nahaja v vojski in da svoje pridelke izvaža. Madžarska vlada je že v začetku nove žetve pod-vzeia celo vrsto mer, da se uredi in zagotovi prehrana prebivalstva, predlvsem 2 moko in kruhom. Objavila je uredbo, Po kateri smejo vsi mlini zmleti iz 100 kg pšenice največ do 30 odst. finih izdelkov, zdroba in ničlarice. Ostanek pa je določen za dve vrsti krušnih mok in ■ z,a enotno krušno in temno krušno moko. Iz rži se sme mleti le enotna ržena moka. Odpadke pri meljavi gornjih vrst pa morajo mlini zmleti za krmilno moko in 'otrobe. Istočasno pa je bila urejena tudi peka kruha. Določeni so bili sledeči tipi kruha: enotni pšenični kruh, temni pšenični kruh in rženo-pšenični kruh. Vse vrste kruha iz pšenične moke se morajo opremiti z listki, iz katere vrste moke je kruh pečen in koliko odstotkov krompirja vsebuje. Na Madžarskem se mora namreč kruhu, ki se peče za prodajo, dodati določena količina krompirja (krompirjeve moke ozir. kaše). Tako se mora enotnemu pšeničnemu kruhu dodati 25 kg krompirja na 100 kg moke. Temni enotni moki in moki iz rži se doda po 10 kg in celo finemu pecivu se mora dodati po 5 kg krompirja na 100 kg moke. čeprav bo že na ta način mogoče doseči znatne prihranke na pšenici, se vendar proučuje mešanje koruzne in Pšenične moke. Poskusi so pokazali tu-^i v tem oziru zelo dobre rezultate. Iz 750 gramov mešane moke (85 odst. Pšenične in 15 odst. koruzne), ki ji ie bilo dodanih 250 gramov krompirja, so napekli 1310 gramov kruha, ki je bil še Po treh dneh svež in odličnega okusa. Drugi poskus s 40 odst. pšenične in 25 °dst. koruzne moke ter 35 odst. krom-Pinja, je pokazal, da se je iz tako sestavljenega 1000 gramov testa napeklo 1450 gramov kruha. Ker pa se je pri nadaljnih poskusih is 50 odst. pšienične jn 15 odst. koruzne moke ter 35 odst. krompirja napeklo iz 1000 gramov mešanice le 1340 gramov kruha, smatrajo strokovnjaki, da proporcijelno povečanje dodatka koruzne moke in krompirja, samo dio gotove meje ugodno vpliva na doseženo količino kruha. Kakor se vidi, ni odrejena količina, ki se mora namleti iz 100 kg pšenice, temveč je omejena le količina čisto bele moke. Mletev se vrši tedaj kakor v normalnih časih in se zmelje iz 100kg pšenice največ do 80 kg moke, Na ta način ne ostane v moki prevelik odstotek otrobov, ki kvarijo kakovost moke m sploh niso pripravni za ljudsko hra-?°’ razen malih količin za posebeni kruh v zdravstvene nadene. Dočim Prod iranje v Lik B II lil IH Erift 11 ren Zasedeni sta pristanišči Bomba fin Derna. Prodiranje proti Bengaziju Stefani navaja italijanske liste, ki pišejo o brezprimernem junaštvu italijanskih čet v boju z Angleži. Tobruk je bil zavzet potem, ko so čete izstrelile zadnje naboje. Sedaj se nadaljujejo boji z isto odločnostjo in junaštvom zapadno od Tobruka. Na podlagi tega junaštva italijanski narod goji upravičeno upanje v končno zmago. Končna železniška postaja v Eritreji dosežena V Eritreji: se nadaljujejo operacije. Vjetih je bilo 600 vojakov in brigadni poveljnik. — Zaplenjena sta bila dva tepa in mnogo vojnega materijala. Angleške čete so dospele do končne železniške postaje Sisi na progi Asma-ra—Agordat v Eritreji. Angleške čete prodirajo tudi v angleško Somalijo, ki so jo v začetku vojne prepustile Italijanom. Italijansko vojno poročilo: Dne 25. t. m. so bila sestreljena štiri angleška letala v vzhodni Afriki. Skupno je bilo od 9. januarja poškodovanih 5 angleških ladij, 4 križarke in ena oklopnica. Angleško vojno poročilo javlja, da ’ so dne 24. t. m. angleške čete zavzele letališče in pristanišče Bombo, ki leži 100 km zapadno od Tobruka ter dospele na razdaljo 4 km od pristanišča Derne. Pri Demi je bil spopad s kolono italijanskih tankov in so bili 4 italijanski tanki uničeni, dva zaplenjena. V Tobruku so bile zaplenjene ogromne količine živil in zdravil. Bencinske tanke so Italijani zažgali, municijsko skladišče ladijskega topništva pa so razstrelili Angleži. — Italijanskega admirala Vietina 'V Tobruku so Angleži vjeli na suhem. — V pristanišču v Tobruku sta bili dve vojni ladji in ena podmornica. Križarka »Giorgio« je razstreljena, podmornica je potopljena s streli. Tobruško pristanišče je hudo razdejano in ga sedaj hitro popravljajo. Poveljnik 61. italijanske divizije v Tobruku je bil 'general Muna, poleg njega sta bila še general Barderis, poveljnik mesta in general Pugliese. Reuter. Angleške čete so napredovale iz Tobruka proti Derni in zasedle to oažno pristanišče po kratkem spopadu z italijanskimi četami. Istočasno nadaljujejo angleške čete prodiranje po pu- ščavski cesti, ki vodi južno od Tobruka v smeri proti Bengaziju. Po tej cesti so dospele v najbolj plodne ravnice Libije. Zlasti pa je v teh predelih dovolj vode; tako, da je ne bo treba več' dovažati za četami. Na par letališčih med Tobrukom in Bengazijem je bilo razdejanih več letališč in na njih uničenih več letal. * Italijansko vojno poročilo: Poslednji oddelki italijanske vojske zapadno od Tobruka so bili dne 24. t. m. po hudem odporu premagani. V Tobruku je bilo okrog 20.000 mož posadke, ki se je 1° dni hrabro upirala nadmočnemu sovražniku. Vojska je vzdržala v hudem ognju in se branila štiri dni, ko je začel sovražni napad. Zapadno od Tobruka je italijansko topništvo odbilo sunke sovražnih motoriziranih kolon. Eno angleško letalo je bilo sestreljeno. Na morju med Kreto in Malto je bila zadeta večja križarka v krmo. Letala so tudi razbijala z bombami angleške o-klopne oddelke zapadno od Tobruka. V Sudanu so letala uspešno napadala sovražnika in eno sovražno letalo zažgala. Sest dni ikoro brez letalskih napadov na zapadu Angleško vojno poročilo: Noč na 25, t. m. je bila že peta noč po vrsti brez sovražnega napada na London, Pa tudi čez dan ni skoro nobenih napadov na Anglijo. Slabo vreme gotovo do neke mere ovira polete. Letališča so razmočena ali pa poškodovana, letala najbrž potrebna popravil, deloma pa se pozna tudi odlet nemških letal 'V Italijo. Nekateri pa računajo tudi s tem, da Nemci pripravljajo večjio akcijo, pa zato omejujejo običajne napade. Angleška letala so napadla nemško podmorniško oporišče Lorient v Franciji. Angleško vojno poročilo: V noči na 26. t. in. so nemška letala metala bombe na par krajev v Angliji. London je bi! že šesto noč brez napada. — Ob angleški obali je bilo sestreljeno nemško letalo in 4 letalci vjeti. Oborožena ribiška ladja je na norveški obali sestrelila nemško »Junkersovo« letalo. * Nemško vojno poročilo: Dne 24. t. m. so nemški brzi motorni čolni v Rokav-skem prelivu ponovno trčili ob angleške. Zaradi slabega vremena so bili samo izvidniški poleti nad Anglijo. Nemško vojno poročilo: Dne 25. t. m. so nemška letala nadaljevala z izvidni-škimi poleti. 500 km zapadno old Irske je bila potopljena 4000 tonska ladja. Bombardirana sta bila dva sovražna parnika in neko pristanišče ter neko letališče. Boii na albanskem bojišču Italijanski protisunki. Grško vojno poročilo: Dne 24. januarja smo ujeli okrog 100 Italijanov. AR. Na albanskem bojišču krajevni spopadi. Pri Tepeleniju so naskočili Italijani, Grki pa so s protinapadom zopet vrgli Italijane iz postojank, ki so jih ti mimogrede zasedli. Za postojanke nad dolino reke Škumbe se vodijo otrobe potrebuje 'vsaka agrarna država za prehrano živali. Na Madžarskem je tedaj dovoljeno peči tudi beli kruh. Pristojni krogi so pri tem verjetno želeli, da široki sloji ljudstva dobijo ceneni kruh, materijel-no močnejši pa si morejo kupiti tudi bele moke in kruha, vendar po višji ceni. Mletev le ene vrste moke ima logično posledico: visoko ceno enotne moke, ker ta vsebuje tudi vse vrste bele moke. Pa tudi sicer mora biti dana možnost nakupa bele moke, pa čeprav v manjših količinah, ker se ta nujno potrebuje za kuho, če je že za kruh predraga. Vendar pa je s tem načinom mletja dosežena znosna cena za moko, ki stane v trgovini na debelo: bela moka in zdrob okrog štiri dinarje, enotna pšenična din 2.80 in temna krušna din 2.20 za kilogram. (Pengo se računa po 8.70 našega dinarja.) Kruh, ki že sedaj ni drag z ozirom na cene moke, pa ise bo še izdatno pocenil, ko se uvede mešanje pšenične moke s koruzno. Kakor vidimo iz tega, je Madžarska zelo povoljno uredila vprašanje cenene preskrbe prebivalstva s kruhom oizir. moko, ki je brezdvomno najvažnejše ljudsko hranivo. Marsikatera država bi najbrže lahko uspešno posnemala ta primer, ker kaže, da se posnema, če se sploh že kaj posnema, tudi ono, kar je dobro in koristno za splošno dobrobit ljudstva. Dobro urejeno vprašanje prehrane pa je vedno in povsod obenem tudi vprašanje delazmožnosti, delavoljnosti, reda in miru v vsaki državi. hudi boji. Italijani so ta teren silno utrdili in branijo Grkom dostop proti El-basanu. Z napadom so Italijani osvojili nek gorski greben, ki je važen, ker so Grki z njega nadvladali italijanske postojanke. Vjetih je bilo nekaj Grkov in zaplenjenega nekaj orožja. Ob morju so Italijani poskusili z napadom motoriziranih sil, pa niso uspeli, ker ije teren močvirnat. Grško vojnoi poročilo: Dne 25. januarja je končal dva dni trajajoči italijanski napad pri Klisuri z umikom Italijanov. V štirih dneh je bilo ujetih 600 Italijanov. Italijani napadajo Grke tudi v dolini reke Devoli in na planini Astrovici sevetozapadno od Moskopo-Ija. Letala so napadla Elbasan in Va-lonoi. * Italijansko vojjno poročilo: Dne 24. t. m. 'je bilo slabo vreme, kljub temu pa smo izvršili napade krajevnega značaja in pri tem vjeli nekaj grških vojakov ter zaplenili nekaj orožja. Italijansko vojno poročilo: Dne 25. januarja: Naša letala so napadala grške postojanke. Močno so bombardirala Solun. Vojne ladje pa so bombardirale grško obrežje. Abesinski cesar v Abeslni|i Na čelu svoje vojske, ki ji poveljujejo angleški častniki, se je podal abesinski cesar Haile Selaisie dne 23. t. m. iz Khartuma v Sudanu, kjer je bil doslej njegov sedež, čez mejo v Abesinijo, v kraj, ki leži 200 km od meje. Njegov pohod niso motila niti italijanska letala, niti italijanska vojska. Na mejo pa je prispel v angleškem letalu. — Pred prestopom meje je imel nagovor na vojsko, v katerem jo je pozval, da se naj hrabro bori proti sovražniku, ki že pet let gospodari v deželi. Obenem se je zahvalil Angliji za pomoč. Prihod cesarja v Abesinijo so oznanili bobni širom vse dežele. Abesinija: Vzhodno od: abesinskega mesta Meteme se nadaljuje prodiranje. V notranjosti dežele se širi upor. Iz Kenije prodirajo južnoafriške čete v Abesinijo. Sprememba v vladi Predstavnik slovenskega dela JRZ dr, Kulovec je postal minister brez listnice. nalo, da bo prišlo tudi do nekaterih drugih izmen ministrov. Zlasti pa se je Napovedana sprememba »vlade, ki se je že dalj časa napovedovala v zvezi s smrtjo dr. Korošca, se je izvršila dne 25. januarja t. 1. Predstavnik slovenskega dela JRZ dr. Kulovec je postal minister brez list- trdovratno širila govorica, da bo postal dr. Kulovec drugi podpredsednik vlade. Te govorice so s>e izkazale zaenkrat kot neutemeljene. Ni pa iz- Dama m nice, dr. Miha Krek, ki je bil poprej ključeno, da je sedanja dopolnitev vla-minister brez listnice in je po smrti dr. j de isamo začasna in da bo v dogled-Korošca začasno vodil prosvetno mini- j nem času prišlo do večjih izmen. Vse-strstvo, je bil pa sedaj dokončno ime-. kakor pa je s spremembami računati v novan za ministra prosvete. j septembru, ko bo kralj Peter II polno- Do te spremembe v vladi se je raču- leten in bo prevzel vladarske posle, Ponovna mirovna zagotovila Jugoslaviji iz Sofile Ob štiriletnici pakta Dne 24. t. m., na dan četrte obletnice pakta o večnem prijateljstvu med Bolgarijo in Jugoslavijo, je poslal bolgarski zunanji minister Popov našemu zunanjemu ministru dr. Aleksandru Cincar-Markoviču brzojavko, v kateri pravi, da so bili s tem paktom zgrajeni o večnem prijateljstvu, temelji prisrčnega sporazuma in so- j delovanja med obema narodoma v in-! teresu miru med Bolgarijo in Jug osla- j vijo, in zato pošilja najiskreneje želje j Jugoslaviji in ministru osebno. — Naš zunanji minister se je enako prisrčno zahvalil za brzojavko. i Vodja upora v Romuniji je bii podpredsednik vlade Horia Sima. — Upor je zatrt. Vesti iz Romunije naglašajo, da je j V Bukarešti sol fašisti vdirali v ži-upor fašistov v vsej državi zadušen, j dovske trgovine in ropali. Predsednik _ vlade general Antonescu' Nemška vojska se je zadržala proti dogodkom nevtralno. in vojska sta gospodar položaja. V pocestnih bojih in napadih na javna poslopja v Bukarešti in po neka te Vodstvo »Železne garde« je odstav-j ljeno in general Antonescu se je po- rih drugih večjih krajih, kot n. pr. v stavil na čelu tega gibanja, kije odslej Ploestiju, središču petrolejske indu- j podrejeno njemu. strije, je padlo več tisoč fašistov; ra- j Vlada je odredila mobilizacijo rezer-njenih je prav tako zelo veliko število, j vistOV. Samo v boju za policijsko (ravnatelj- j Zaenkrat je Antonescu gospodar po-stvo v Bukarešti je v treh dneh bilo ložaja. Inozemski listi mnogo pišejo o ubitih in ranjenih nad 2000 fašistov Nekatere voditelje upora so kar na licu mesta ustrelili. Ugotovilo se je, da je voditelj upora podpredsednik vlade Horia Sima, ki pa je pobegnil ?.« Horia Sima je prvotno šel z generalom Antonescom. Ko pa je Antonescu začel odrivati fašiste z oblasti, je to vzbudilo tako negodovanje med njimi, da je bil Horia Sima, kot vodja »Železne garde« prisiljen, da nastopi proti Antonescu, ali pa tvega, da bodo izvedli upor drugi, on pa bo odstavljen kot vodja in ako bi se upor posrečil) tudi sojen. Sklenil je tvegati in je pri tem izgubil. _ »i l» teh dogodkih in poudarjajo, da je Romunija notranje in zunanje tako oslabljena, da je zrela za nemški protektorat. Horia Sima aretiran Podpredsednik romunske vlade Horia Sima je bil aretiran. Pri njem in še enem voditelju upora so našli ogromna denarja. Sedaj bodo ti ljudje, ki so vedno govorili, kako so drugi kradli, lahko pojasnili, odkod so oni »obogateli«. Vsi fašistični ministri so pobegnili. Napadi angleSkih bombnikov na Slcilllo Angleško vojno poročilo javlja: V Vlada je odredila, da se vse poškod-: noči na 23. t. m. so angleška letala be javnih poslopij filmajo. Posebni od- napadla italijanska letališča na Siciliji dellci vojaštva preiskujejo v Bukarešti in sicer: Catanio, Comis in Augusto ter hišo za hišo in iščejo pobegle fašiste. Syracuso. Bombe so zadele hangarje Med nemiri je bil ustreljen v nogo tudi letališča, skladišča in železniško po-nelri nemški vojak. Nato je večja mo-, stajo v Cataniji. torizirana skupina nemške vojske vo- j ______ zila po ulicah Bukarešte, strelno orožje naperjeno proti zgradbam in pločnikom 0d Jugoslovanskih državljanov v Romuniji Proračunsko leto v državi se bo odslej1 za- | četo in nehalo ,s koledarskim letom, t. j. s 1. 1 januarjem oz. 31. decembrom. Doslej je pio-računsko leto začelo vedno 1. aprila in končalo 31. marca. —• Temu novemu predpisu v računovodstvu se bodo morale prilagoditi tudi banovine in občine. Zato bodo letos država, j banovine in občine sprejele proračune samo i za čas od 1. aprila do 31. decembra. Ako bodo banovine in, občine hotele izvršiti 'dela, ki so jih nameravale v prihodnjem proračunskem letu, bodo morale za to potrebne izdatke vnesti v proračun, ki bo pa samo za 9 mesecev in bo na ta način višji, kot pa bi bil, ako bi proračunsko leto trajalo do 31. marca. Popravljalno. Uredništvo »Delavske Pravice« nam je sporočilo', da je napisalo o razpustu URSSJ oziroma svobodnih strokolvnih organizacij v Sloveniji dva članka, ki pa nista mogla -biti objavljena. To lojalno ugotavljamo in s tem popravljamo ‘članek »Odmevi. k raz- i pustu Strokovne komisije« v št. 7 »Delavske ; Politike«, v kolikor se nanaša na stališče Ju- i gcslovanske strokovne zveze oz. njenega gla-1 sila »Delavske Pravice«. — Uredništvo. I Oklic na javnost pripravljajo mladinci samo-stemih demokratov, kmetijcev, enega dela JNS, Lončarreve skupine in disidenti nekaterih drugih skupin. Gre za poziv na zbiranje takozvanih napredinih sil v Sloveniji. »Marksizem je treba uničiti in izkoreniniti«, piše »Domoljub«, »liberalci, posebno mladina, pa prehaja v katoliški tabor, kar se je zlasti lepo videlo ob smrti dr. Antona Korošca, ko se je tudi večina liberalne strani iskreno pridružila žalovanju za velikim voditeljem krščanskega slovenskega ljudstva.« Zaradi Štrigove vedno večje vznemirjenje. »Hrvatski dnevnik« poroča, da se zaradi preganjanja Hrvatov v Štrigovi, v ljutomerskem srezu, razburja tudi vseučiliscna mladina v Zagrebu, ki je sklenila resolucijo, v kateri zahteva, da se ustavi preganjanje Hrvatov v Dravski banovini. Ne vemo sicer, kako je v Štrigovi in tudi nismo odgovorni za nobeno krivico, ki se tamkaj morda zgodi Hrvatom, moramo pa povedati hrvatskim visokošolcem, da se Hrvati v Sloveniji na. splošno .počulijo prav dobro. Enotna moka ne sme stati več kot din 5.50 kg in bela ne več kot din 9 kg. 1200 vagonov sladkorja bo uvozila banovina Hrvatska iz Češko-moravskega protektorata, j Prvotno se je zatrjevalo, da ga bomo za vso | državo uvozili samo 400 vagonov in da bo to j dovolj do prihodnje sladkorne kampanje, še poprej pa se je pisalo, da smo lani pride'ali sladkorja na pretek, mnogo več, kjt ga bomo pa rabili. Kako je mogoče, da nastajajo v računih take nezaslišane razlike? Fond za prehrano siromakov je ustanovljen pri osrednjem uradu za prehrano. O razdelitvi fonda bo odločal kmetijski minister. V fond se bodo stekale kazni in pa zaplenjena moka. Iz fonda bodo dobivale podporo ljudske kuhinje, dijaške kuhinje Itd. Bencinska mešanica se je zopet podražila. in bi bila gotovo" tudi brezobzirno na- ni nikao. utrpel škode, zaradi dogodkov, ki so . i * se v zadnjem času odigrali v notranjosti Ro- stopila, ako bi bil padel >en sam strel, i munije. Vsled podražitve špirita se je podražila bencinska mešanica za nadaljnjih 90 par pri litru in stane od 23. t. m. v mestih, kjer je sedež banovin, din 8.25, v ostalih krajih pa 8.50 do 8.60 din. V zvezi z organizacijo prehrane po mestih in večjih krajih je treba ogromno tiskovin, — Ne vemo sicer, ali se te tiskovine, ki jih naročajo javni uradi in ustanove, tiskajo v državnih in samoupravnih podjetjih, ali pa v zasebnih tiskarnah. Ako se tiskajo v zasebnih podjetjih, potem bi bilo želeti, da se upoštevajo vse tiskarne in ne samo nekatere, kakor se tudi pri razdeljevanju živil upoštevajo v«i trgovlci in ne samo poedinci. Načelnik urada za kontrolo cen, rektor ekonomsko komercijalne visoke šole dr, Aleksander Jovanovič v Beogradu, je ‘odstopil. Na Hrvaškem so razpustili vse zasebne posredovalnice dela za služkinje. To bi se naj zgodilo tudi pri nas. Atentator, ki je ustrelil nemškega geueral-štabnejje majorja Doringa v Bukarešti, ni grški državljan, kakor so prvotno poročali romunski in drugi listi. Po poročilu At. ag. je atentator Soranto imel le od grškega konzulata vizum za prehod, prispel pa je 13. junija 1940 iz Italije v Grčijo in že 16, junija, torej tri dni pozneje, odpotoval iz Grčije. »Nemčija, Italija in Japonska ne streme za nadvlado na svetu«, pišejo japonski vladni listi kot odgovor na izvajanja zunanjega ministra Zedinjenih 'držav Cordella Hulta ,v zunanie političnem odboru poslanske zbornice, katerega tudi napadajo zaradi njegovega govora, ki je bil ostro naperjen proti državam rsi. »Nov red, kakor si ga zamišljajo držav^ osi v Evropi, Afriki in Aziji, še ne pomeni, da 'nčejo te države nadvlado nad temi kontinenti.« Francija je dobila narodni svet, ki šteje 200 članov, ima pa samo posvetovalno pravico o predlogih, ki mu jih bo 'dostavila vlada. — . Seveda sme razpravljati o lastnih predlogih, ako jim poprej pritrdi vlada. Svetniki bodo imeli plače ‘državnih svetnikov. Proizvodnja angleške industrije se od poletja naprej ni zmanjšala, ampak celo povečala, •— Zlasti se je od decembra dalje povečala proizvodnja letal. Tudi tonaža zgrajenih ladij je sedaj večja, kot je bila v 1. 1914 do 1913, je. rekel angleški minister Bevin. Vsi angleški rušilci, ki jih je vlada nakupila* v Zedinjenih državah, so po poročilu R cul e: ja. že izročeni Angliji in so nepoškodovani prispeli na 'določena mesta. Grška vlada je sporazumno z egiptovsko in angleško vlado odredila vpoklic vseh grških državljanov od 20 do 40 let, ki prebivajo v Egiptu. Ti Grki bodo tvorili poseben zbor. j Turčija je pripravljena. Kakor poroča Reuter iz Ankare, je glavna sila turške~ar.made sedaj zbrana v Traciji, zlasti na najnevarnejših položajih. Turčija je popolnoma pripravljena i* mirno motri nadaljnji razvoj dogodkov. Morje je pri Budvi v Dalmaciji naplavilo nino, ki je eksplodirala in povzročila na obrežnih hišah za okrog 4 mliijone dinarjev škode. Ranjenih je bilo tudi nekai oseb. »Pogodov« sluga je poneveril 150.000 din iui se s tern denarjem odpeljal v I. razredu brzo-vlaka proti Sušaku. Na postaji Škerljevo pa j# detektiv prijel Josipa Ferleta, ki pa je detektiva ustrelil v trebuh in je šele došli orožnik moža obvladal. „ddavsUa Potitilca" ne doto/a M&e*iU su&uenui, vedo po-hAcocttUto tako\! A. M. de Jong: [31 .OTROŠKA LETA MERETNTJEJA OETSENA* »Ako boš še enkrat tako korajžen in s>e lotil svoje žene ter otrok, vedi, da pridem zopet, toda zapomni si pa tudi, da bo potem treba poklicati zdravnika.« »Pred teboj se ne bom podelal v hlače,« je mrmral Ton, toda iz njegovih hinavskih oči je odsevala strahopetnost. Flirefleter se je valjal od smeha. »Ta bi bila pa lepa!« se je rogal, »tak velik postaven pretepač. Baš zato pa ti pravim: tace proč od žene in otrok, razumeš? Strahopetci in samo strahopetci tepejo slabotnejše, ki se sami ne morejo braniti. Dobro, dragi moj, ti sam boš pač najbolje vedel, kako in kaj. Kar se mene tiče, se »bom1 držal dogo»vora. Ob prvi priliki, čim bi mi prišlo na uho, da si svojo staro zopet pretepal, se vidiva tu, ali pa kje drugod, in potem ti bom primazal par takih, kakršnih ti še živ dan ni nihče. — Pojdi, Mereyntje, da ne bova tega prijaznega hišnega gospodarja preveč nadlegovala. s pridigami. Dober tek, Ton; najlepša hvala za vse.« »Bes te plentaj!« je klel žganjar. Ti si silno nevljuden, Tontje,« je tožil Flirefleter. »Namesto da se mi zahvališ, me psuješ, Kaj hočemo, tak je pač svet. .. Pojdi, Mereyntje.« Prijel je svojega tresočega se tovariša za roko in nagla sta odšla po poti proti vasi. Mereyntje se je krčevito oklepal Flirefleterjeve roke. Ves se je tresel od razburjenja in srce mu je glasno razbijalo. Z občudovanjem je pogledoval svojega prijatelja, ki je zrl pred se in smejal. Vzdihujoč ga je hvalil: »Gromska strela, Flirefleter, ti pa znaš udariti!« »Ni da bi govoril, Mereyntje,« mu je pojasnil Flirefleter, »gledati moraš, da dobro zadeneš in da te oni drugi ne pogodi, to je vse.« »Toda meni je bilo pošteno vroče,« je boječe priznal Mereyntje. »Tak grdi, hinavski zlodej kot je ta žganjar!« »Da, vidiš,« je izjavil Flirefeleter, »tudi mene je bilo nekoliko strah, toda mislil sem si: čim bo Me-reyntje videl, da sem potegnil kratko, bo prav gotovo pograbil kamen in ga vrgel podlemu žganjarju na njegovo butico. To bi bil ti tudi prav gotovo storil?« Ker je Flirefleter rekel, je Meryntje sam verjel, da bi bil on odločil boj v korist svojemu prijatelju. Ako je sedaj pomislil na to, se mu je zdelo prav za prav škoda, da se mu ni nudila prilika. To bi bilo nekaj, ako bi mogel svojim součencem takole mimogrede reči: »Z žganjarjem sva se borila ... pa sva ga pošteno zdelala!...« Ko pa se je nenadoma domislil, da bi »se utegnil kdaj pozneje sam samcat srečati s hudobnim barba- rom, ki bi se prav gotovo maščeval nad njim za svoj poraz, mu je že ob samem prividu takega srečanja stopil pot na čelo. Zato se raje ni spuščal še naprej v podrobneje razmotrivanje o taki domnevni pomoči in je brezbrižno dejal: »Pojdi no! saj si tudi sam lahko opravil z njim!, ,< in ti ni bilo prav nič treba moje pomoči.« Flirefleter se je smejal. »Ne,« je rekel, »to pot ne. Toda človek je vendarle nekam pomirjen, ako ve, da ima poleg sebe prijatelja, ki se bo zavzel zanj, če pride v stisko.« »Tovariša pa že ne zapustim v sili,« je pogumno zatrjeval Mereyntje. »Bravo!« je vzkliknil Flirefleter, »To je beseda, gromska strela!« In med tem, ko sta hodila ob robu ribnika, ki se je razprostiral do vasi, je položil Mereyntj»eju roko na ramo in pel na »ves glas: »Mi smo si tovariši prisegli, da zvesti bomo si vsikdar ... če drugi vsi »bi že pobegli, pešcev tretji vod nikdar.« In Mereyntje, tesno naslonjen ob nogo svojega pri* jatelja, svoj smehljajoči obrazek obrnjen navzgor, je zrl v njegove prijazne oči, pel veselo z njim in ‘poskakoval od zadovoljstva, Ko je pesem izzvenela, je dejal: »Povej mi, prosim, kakšno povest, Flirefleter! End mi še dolguješ, ali se spominjaš?« »To pa to,« je odgovoril ta. »Čakaj, ali si že slišal povest o enajstih?« IZ REViRJ&V TPD Zopet letaki. Pred kratkim so bili v revirjih raztrošeni letaki z na&lovoni »Zakaj ni došlo do sporazuma z TPD«. Letak so podpisale vse organizacije in ostale ustanove, ki pravijo, da so pri pogajanjih s TPD zastopale delavske interese. Vsebina 'teh letakov je ista, kot je bila objavljena v »Jutru« in »Slovencu«. Značilno pri tem je dejstvo, da so ta letak pridno širili tudi tisti, ki so pred mezdno razpravo raznašali letak čisto druge vsebine. Vendar jim • -- zagovarjanje pred rudarji nič ne pomaga. Rudarji vedno bolj gilasno kritizirajo in pravijo, da bi ob drugačnem zastopstvu ne bili izgubili upravičen Povišek za mesec december, niti bi TPD ne mogla izdati svojega »Razglasa« preko volje organiziranih rudarjev. V tem slučaju so sicer dosegli takozvan.i radikalisti svojo starodavno zahtevo, da naj množica odloča. In iz strahu pred izgubo popularnosti pred to množico so se tudi razni strokovničarji umaknili in prepustili svoj organizacijski Prestiž in čut odgovornosti množic isami. S tem so sami sebe Podredili volji množice 'in ker juh ta množica tudi ne mara. zato je odčočila in sprejela, kar je družba dala', ne da bi tein svojim kadilcem dala vsaj legitimacijo za podpis. Pametni rudarji pa pravijo, da je boljši podpisan naislab-ši sporazum, kakor pa najboljši diktat. LJUBLJANA Nakaznice za kruh :'n moko v Ljubljani se dobe pri trgovcih, za katere so se ljudje izjaviti, da bodo pri njih nakupovali. Kdor pa se ni 'izjavil za nobenega trgovca, dobi nakaznice v II. nadstropju Mestnega preskrbovalnega urada (vhod iz Streliške ulice), od 27. januarja do 1. februarja. HRASTNIK Steklarji so upravičeno nevoljni, ko vidijo, da zasedajo vsa lažja in boljša mesta v tovarni ljudje, ki preje niso niti delali v podjetju, do- oim se stari steklarji, ki so posvetili tovarni vse svoje moči in so ©o 30 in večletnem delu izčrpani, zaman trudilo, da bi se jih premestilo h kakšnemu lažjemu delu. Nekoliko več uvidevnosti proti starim steklarjem bi pod;etje lahko pokazalo. ZAGORJE OB SAVI Število brezposelnih se veča. Pred kratkim smo poročali o odpustu 40 delavcev; pri apnenicah. Kmalu za tem je pa tudi podetje Dukič odpustilo večino svojega delavstva. Kot vzrok se navaja huda zima. Sedaj je sicer nekoiliko Pojenjala, vendar se sedanje vreme lahko vsak dan poslabša. To je z gospodarskega stališča podjetja sicer razumljivo, a težje razumljivo je za prizadete delavce in njihove družine, ki nimajo prav nobenih sredstev za preživljanje. Pred dnevi so sicer dobili na občini po din 60 podpore za mesec januar in to ne-glede na številnost družine. To je vsekakor jako malo. V rudniku se dela s polno paro. Rudarji pa se pritožujejo, da ne bodo mogli dolgo več držat'i storitev na sedanji višini, če se jim ne bo količina moke zvišala. Sedaj odmerjenih 5 kg moke za rudarja na mesec je vsekakor premalo. LAŠKO Vrnite nam dopoldanski osebni vlak proti Mariboru. Vse ■prebivalstvo Zasavja je silno prizadeto z ukinitvijo osebnega v.aka št. 518 proti Mariboru. Ta vlak je bil vedno nabilo poln, zlasti med Zagorjem, in Celjem. Imel je zveze z lokalnimi vlaki v Velenje, Rogaško Slatino, Konjice, Ptiuj itd. Zasavčani so se vozili z njimi po gospodarskih opravkih v Celje, na urade v Laško, prebivalstvo ie hodilo na živil ski trg v Celje, tujci letoviščarji so se vozili iz Rimskih toplic in Laškega na ogled Celja. Potnikom iz Ljubljane ni bilo treba d.?lgo po stajati v Mariboru itd. Uprava pa je pustila v prometu nočni osebni vlak št. 512, ki ;>a vozi večinoma prazen. Bolje je ukiniti ta vlak, pa uvesti zopet dopoldanskega z močno trekven-co. Čudna razlika med stražniki... Pod stara občinsko upravo v Laškem sta bila vzeta v občinsko službo dva stražnika. Eden ie bil v službi komaj nekaj let in vendar prejema pokojnino, drugi pa je že 18. leto v občinski službi, pa sploh ni bil nastavljen in tudi po obč. za,k. ne more več biti, ker je že star nad 40 let, pa tudi pravice do pokojnine ne bo imel, ker se stara uprava prav nič ni brigala za plačevanje pokojninskih prispevkov. Tako bo ta ‘Stražnik ostal z ženo brez pokojnine. Kar je bilo za enega prav, naji bi veljalo tudi za drugega, ČRNA PRI PREVALJAH Občina je dobila koruzo, katero bo razdeljevala posameznimi strankam po din 3.,% za kg. Opozarja se, da se bo razdeljevalo koruzo le nekaj dni, ker ni mogoče držati koruze na ::a-logt dalj časa-, ker skladišče! ne odgovarja. Po Preteku nekaj dni bo občina oddala preostanek koruze tukajšnjim trgovcem. Zaenkrat sta Prispela dva vagona in jo je že naročene še več vagonov. Organizacija prehrane. Te dni so morali vsi občani izpolniti »Vprašalne pole« zaradi določitve količine moke in se izjavili, kje nameravajo v bodoče kupovati1. Kakor smo zvedeli', je še mnogo ljudi, kateri niso vedefi, ali Pa niso mogli izpolniti »Vprašalne poile«. Vsak nai pohiti, ker preskrbovalni urad mora zaključiti seznam potrošnikov. Kdor se ne bo Prijavil, ne bo dobil krušne nakaznice, katere so že prišle na urad 'in se bodo te dni razdelile. t Poročila se je hčerka ge. M. Jank p. d. Skrubij gdč. Erna Jank z. g. dr. Lenčetom, zdravnikom v Ljubljani. Simpatičnemu m’ade-•"u Paru želimo limogo sreče! MARIBOR Razdelitev nakaznic za moko in kruh Izdajanje nakaznic začne dne 28. t. m. Dobe jih samo hišni lastniki, ki se izkažejo z legitimacijo s sliko in davčno knjižico hiše. Za vsako nakaznico je treba plačati, 25 par, katere potem hišni gospodar izterja od stanovalca. Nakaznice veljajo od 1. februarja. Razdelitev bo po sledečem razporedu: V poslopju dekliške ljudske šole I, Miklošičeva cesta 2, pritličje desno: za vse ulice tega okoliša. V poslopju dekliške ljudske šole IV. (Cankarjeva šola), vhodi ia Razlagove ulice (v kletnih prostorih): za vse ulice tega okoliša. V poslopju dekliške ljudske šole III., v III. Zopet nove odpovedi v »Mariborski tekstilni tvornici«. Te dni, je prejelo okrog sto tekstilnih delavcev v »Mariborski tekstilni tvornici« odpoved službe in je torej v zadnjem ča>-su ta tvornica odpustila že skoraj tretjino zaposlenega delavstva. Ai!i bo obrat popolnoma ustavljen, ali ne, bo pokazala šele bližnja bodočnost. Odvisno bo bržčas od dobave 'surovin, ki jih tej tvrdki, kakor tudi ostali tekstilni industriji, silno primanjkuje. Med prizadetim delavstvom narašča razburjenje zaradi črne bodočnosti, ki ga čaka. Število nezaposlenega delavstva v Mariboru ie v vedno večje, s tem v zvezi pa seveda tudi naraščata beda in pomanjkanje, zlasti ker draginja vedno bolj pritiska. V našem listu smo že neštetokrat opozorili na ta pereča vprašanja in rekli, da je nujno potrebno, da se takoj reši vprašanje zakonite podporč za brezposelne tekstilne delavce in njih družine. Doslej pa še niso bili izdani nobeni tozadevni ukrepi in se zlasti družine teh delavcev prepušča v popolni negotovosti. Ko izčrpajo malenkostne podpore pri Borzi dela, so naši brezposelni delavci navezani izključno le na miloščino, ki jo noben delavec rad ne sprejema. ;v*.. * i. s t>.it . Obratovodje so odgovorni za varnostne naprave v podjetjih. Pred tukajšnjim sodiščem je bil te dni obsojen obratovodja tovarne Ježek na tri mesece zaPora, pogojno na dve leti, v zvezi s smrtno nezgodo strugarskega vajenca Ivana Pezdirca, ki ga je lansko leto med delovnim odmorom ubil električni tok. Vsekakor je redek siučaj, da bi bil obratovodja zaradi smitne nezgode delavca obsojen. Največkrat se namreč zgodi, da ni mogoče izslediti krivca in se varnostne naprave v obratih, kamnolomih, rudnikih itd. izboljšajo šele potem, ko je že ta ali oni delavec zgubil svoje življenje. V našem listu smo neštetokrat opozorili na pomanjkanje nadzorstva nad obrati. V Mariboru je toliko .... ,v industrijskih podjetij, da bi neobhoduo potre- , une> v nedeljo, pa so na promenadi Ljotičev-bovali inšpekcijo dela, ki pa se sedaj nahaja I d, ki so večinoma srednješolci, opazili osebo, samo v Ljubljani. V prvih povojnih letih je j ki so jo baje razkrinkali in jo napadli; nastal bila tudi v našem mestu izpostava inšpekcije; ie pretep, katerega je prekinila šele policija dela pozneje pa so ta važen urad lik\idirali. j in vse odgnala na policijo. Proračunska sredstva, ki so določena za vzdr« Učiteljski diplomski izpiti na tuk. drž. učite-ževanje inšpekcije dela so tako majhna, da j l.nšču h katerim so bili učiteljišniki petega let-je komai dovolj za par uradnikov, dočim zamika pripuščeni po polletnem študiju, so bili poslovanje in vršenje nadzorstva povečini | dl'e 24. t. m. zaključeni. Od 24 prijavljenih pri-sploh ni na razpolago denarja. Prepričani smo, Pravnikov in pripravnic, jih bo šest meseca razredu, soba št. 6 (vhod 'iz Razlagove ulice priti, levo): za vse ulice tega okoliša. V poslopju dekliške deške ljudske šole IV., Gosposvetska cesta, pritličje desno, II. razred: za vse ulice tega okoliša. V poslopju dekliške ljudske šole II., (Magdailenska nova šola), podpritličje, vhod iz Zolgerjeve ulice: za ulice tega okoliša. V telovadnici deške ljudske šole III. na Ruški cesti: za ulice tega okoliša. Izkaznice se izdajajo v torek sredo in četrtek, prvi dan od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure, naslednja dva dneva pa od 8. do 12. in od 14. do 17. ure. Še en teden zimske pomoči Predsednik občine je te dni objavil oklic mestnemu prebivalstvu, v katerem poiziva javnost, da se naknadno /odzove s prispevki za zimsko pomoč, ker je uspeh pravkar zaključene akcije nezadosten, da bi bila občina vi stanju nuditi podporo vsem potrebnim,. Draginja narašča in z njo pomanjkanje, število brezposelnih se veča. Sredstva države, banovine in občin pa ne zadostujejo ,za oimiljenje bede, zlasti ne v letošnji zima, ki je ena izmed najbolj kritičnih. V tednu zimske pomoči od 31, decembra 1940 pa do 5. januarja 1941 se je vršila zbirka za zimsko .pomoč po cestah, nabralo pa se ie samo din 18.114. Zato ,se bo od 2. februarja do 8. februarja vršilo še eno zbiranje po ulicah in lokalih, — Društva naj organizirajo prireditve v korist .zJimski pomoči, oodjetja pa naj prispevajo sama in pozovejo tudi svoje delavstvo, da daruje. Denar je nakazati mestni blagajni, darila v blagu pa oddati v socialno-političnem uradu mestnega magistrata. * Pevsko društvo pekovskih pomočnikov v Alariboru priredi v soboto, dne 1. februarja s pričetkom ob 20. uri v Gambrinovi dvorani družabni večer s zborovim petjem, humorističnimi nastopi in plesom. Sodeluje godba »Glasbenega društva žel. delavcev in uslužbencev v Mariboru« pod vodstvom g. Maksa Schonherrja. Prijatelji društva vljudno vabljeni. — Odbor. Somišljeniki razpuščenega Ljotičevega »Zbora« so hoteli prevzeti v decembru na občnern zboru upravo strelske družine v svoje roke, da bi imeli s tem možnost shajati se, ne da bi jim kdo kaj mogel. Vendar so bili razkrinkani in namera se jim je ponesrečila. Včeraj dopol- FOSLED1VJE ¥BSTI Otvoritev nove radio oddajne postaje v Skoplji! se je izvršila na zelo slovesen način dhe '7. t. m., na praznik Sv. Save, prosveti-telja srbskega naroda. Aparati za to postajo' so 15 let ležali v zabojih v Skoplju. • Nemško vojno poročilo: Dne 26. t. m. so napadla naša letala dva sovražna konvoja. Več ladij je bilo zadetih. Angleška letala so izkoristila lepo vreme in metala večinoma zaži-galne bombe na srednjo in severno Nemčijo, toda brez večje škode. Ubite so 4, ranjenih pa 6 oseb. 4 nemška letala se pogrešajo. Angleško vojno poročilo: Nad Anglijo je bilo 26. t. m. le malo sovražnih letal, ki pa niso metala bomb. Grško vojno poročilo: Krajevni boji. Reuter. Dne 26. t. m. je bil hud topniški ogenj v odseku Podgradec—Ohridsko jezero. Roosevelt ie osebno prišel k sprejemu angleškega poslanika lorda Haliiaxa, ki se je pripeljal v ■vvashingtonsko pristanišče dne 24. t. m. na novi najmodernejši vojni ladji »King Georg V,«, lo je prvi slučaj, da je predsednik Združenih držav prišel oseb®,o sprejet kakšnega poslanika. Madžarski zunanji minister grof Czaky je dne 25, t, m. umrl v Budimpešti, Kakor znano, je bil Czaky lani v decembru v Jugoslaviji, ob priliki pedpisa prijateljske pogodbe med našo državo in Madžarsko. 33.CC0 letal bo zgrajenih v Zedinjenih državah do julija 1942, od teh jih bo dobila Anglija J4.0U0. Švedska je izgubila že 78 ladij s 184.652 tonami. Utonilo je 359 švedskih mornarjev in 34 ribičev. Po desetdnevnih posvetih je bila konferenca med turškim in angleškim generalnim štabom v Ankari zaključena, dhe 24. t. m. SZ CESKE da bi bilo v obratih mnogo manj nezgod, če bi inšpekcija dela stalno nadzirala posamezne obrate. Po nezgodi se sicer vršijo komisijski ogledi, ki pa v večini slučajev ne morejo dognati vzroka nesreč, ker se često takoj odstranijo vsi sledovi oziroma nemudoma izboljšajo varnostne naprave. Ce bi bili za nadziranje obratov na razpolago v vsakem večjem kraju strokovnjaki, ki bi stalno in nenapovedano nadzirali tovarne in delavnice, bi s tem omejili številne nezgode in marsikateremu delavcu rešili življenje. Maribor nujno potrebuje 'inšpekcijo dela. sredstva za vzdrževanje tega urada se morajo najti, delavstvo <*« ’ • ■ mora biti pre- skrbljeno za njegovo življenjsko varnost. Nek nemški rojak v Banatu je, kakor poroča »Deutsches Votksblatt« iz Novega Sada, odklonil plačilo članarine din 25 za »Kultur-bundi«, kakor so mu jo predpisali', dasi je bil poprej darežljiv in bi bil verjetno dal prostovoljno mnogo več. Dotični nemški rojak baje poseduje 50 jutrov zemljišča. — ... v.. Več nemških knjig, kot slovenskih se čita v marca polagalo popravni izpit. Občni zbor »Aerokluba« se je vršil minuli petek v klubovih poslovnih lokalih na Aleksandrovi cesti. Iz poročila predsednika g. ravnatelja Krejčija, je bilo posneti, da so si mariborski jadralci zgradili Lt jadralnih letal in posedujejo velik hangar na Teznu, za kar vse je bilo treba mnogo materijalnih žrtev. Zgraditi nameravajo še Večje jadralno letalo, zlasti pa bodo tudi v bodoče posvečali čim več pažnje vežbanju svojega članstva v jadral-stvu. Za stalnega sodnega izvedenca za tekstilno, konfekcijsko, špecerijsko in kolonijalno blago za območje mariborskega okrožnega sodišča je bil imenovan trgovec g. Mirko Feldin. Avtobus na progi Maribor—Ljutomer bo tudi po 1. februarju vozi'! kakor doslej, seveda če se bo občinstvo te zveze v dovoljni meri posluževalo. Nekaj smrtnih žrtev je zopet terjala nevarna in zahrbtna bolezen meningitis, ki se je spet pojavila v našem mestu. Truplo pok. dr. Otona Ploja je bilo prepeljano s posredovanjem društva »Ogenj« v gra- naifcm mestu, ugotavlja »Deutsches Volksbmtt« j kremaiorii Predno je odpeljal avtofurgon na podlagi statistike kniizmce »Delavske zbor-, proj. mejj^ je jme| prej žalosti banovinski nice«. Koliko slovenjskih in koliko nemških knjig se prečita v našem mestu, bi se dalo arhivar g. prof. Baš poslovilni govor. Narodno gledališče. Ponedeljek, 23. januarja: točno ugotoviti šele na podlag! statistike tudi: zaprto Torek 28 jan ob ,a uri; .Habakuk«, ostalih knjižnic, k, obsto,a,o m med kaenm»|red Sreda ^ jan; zaprt0. (sLe,pa Vida«, sta »Liudska knpzmca« in »Študijska kniiž-1 n0st0vatvje v Murski Soboti, nica« vsa«a zase vecia kot pa kniizmca »l)e- j POBREŽJE PRI MARIBORU ‘J - Tiste nemške knjige so iz! 12.000 prebivalcev ima občina Pobrežje. — Nizozemske, Belgije, Francije in Švice, oi nem- j Pri urejanju preskrbe prebivalstva 'pa se je jaških pisateljev, ki so v teh državah uživali' sno pokazalo, da podeželske občine, ki so vr- azil. • t i ititttJ KtK m ,t Smrtna kosa. V ormoški bolnišnici je v soboto, dne 25. t. m. umrl 54 letni delavec mestnega električnega podjetja s. Martin Sorko. Pokojni je že dolgo časa bolehal na želodcu. Bil je nadvse dober mož svoji ženi in skrben oče peterim otrokom. Truplo blagega pokojnika so prepeljali iz Ormoža in se je pogreb vršil v ponedeljek popoldne lla pobrežkem pokopališču. Težko prizaaetim svojcem, zlasti pa s. Rozi, ki je odbornica delavskega društva »Detoljub«, izrekamo tem potom naše iskreno sožalje. Sklad za zgradbo azila jetičnim ie koncem leta 1940 narasel na din 675.241. Protituber-kulozna liga se zahvaljuje vsem darovalcem in prosi javnost za nadaljnjo podporo, da bo mogoče v doglednem času uresničiti plemenito zamisel. Materinski tečaj Ženskega društva v Mariboru se bo vršil letos od 11. februaria do 12. marca. Predavanja bodo dvakrat tedensko v in pa bansko upravo, da se za ta vprašanja hu tega čisto delavske, nimajo aparata^ da bi mogle biti kos nalogam, ki' jih bo treba rešiti. SELNICA OB DRAVI V šolskem poslopju bi morali biti po pravem stenevenja samo za učitelje oziroma njihove družine. Pri mas pa i!e stvar drugačna. Ne vemo, iz kakšnih razlogov se ie moral cerkovnik izseliti iz župnišča in bi nas to tudi dalje ne zanimalo, da se ni vseld v neko stanovanje v šclskcm poslopju. Ne vemo, kdo je odločil, da se cerkovnik naseli v šoli, kdo mu ie dal ključe, kdo pobira stanarino od njega in kdo bo plačal stanarino učitelju, ki se je priselil k nam, pa mora stanovati izven šole. Nadalje lam tudi ne gre v glavo, da je najbolj nujno delo pri novem šolskem poslopju napraviti plot, namesto, da bi se izgotovili dve stanovanji in dali na razpolago dvema učiteljima, ki morata stanovati v Rušah in od tam vsak dan hoditi v š.olo v Selnici. Prosimo krajevni šolski odbor tukajšnji »Ljudski univerzi« zanimata in odredita, kar je potrebno »Proti legijonarski legendi«. Pod tem naslovom prinašajo Praški 1'isti citate drugih časopisov, kako sedaj Čehi sami odklanjajo pravljico v zaslugah legijonariev, ki so se med svetovno vojno borili za osvobojen je Češkoslovaške na ruski, francoski in italijanski fronti in uživali nato v republiki razne ugodnosti kakor naši dobrovoljcš. Časopisi pravijo sedaj, da so legijonarji, ki so se poprej povzpeli na najvidnejša mesta- v bivši državi in ostali na njih tudi po spremenjenih državno-pravnih razmerah, ovira češko-nemškemu sporazumu. Tudi je treba za naprej preprečiti širjenje legionarskega duha in legijonarske legende med narodom. — 2e par dni nato, je na to propagando odgovoril londonski češki radio ter izvajal odlomek drame češkega pisatelja Lan-gra »Konjenica« in trdil, da Čehi ne bodo nikdar pozabili na svoje legijonarje. Spcmin skladatelja Oskarja Nedbala, so svečano počastili v praški Veliki Opereti s predstavo niegove operete »Poljska kri«. Predstava je bila izredno razkošno predvedena in je bila navzoča tudi Nedbalova soproga. Oskar Ned-ibal se je pred 10. leti na Božični večer vrgel iz okna zagrebškega gledališča in obležal tam mrtev. Bil je zaslužen češki skladatelj in godbenik. Igral je po končanem praškem konservatoriju vijolo v slavnem češkem kvartetu, a v Češki Filharmoniji je pričel svojo dirigentsko karijero- s katero je ponesel glas češke glasbene umetnosti po celem svetu. Njegov naj-večji uspeh je bila ravno »Poljska kri«, ki je bila stalno na repertoarju domačih in tujih gledališč. Velika tavina umetniških slik je bila izvršena te dni pri češkem ljubitelju slikarske umetnosti ing. Benešu v Dejvicih pri Pragi. Neznanci so mu odnesli slik v vrednosti 327.000 kron, torej nad pol milijona dinarjev. Med ukradenimi dragocenimi umetninami je slika Miklasa Aleša »Pesem«, vredna 12.00)) kron, Kniipferova »Najada« 24.000 kron in igra »Na-jad« 32.0G0 kron, Josefa Mattesa »Dekliška glava 32.000 kron, Muchov »Gledališki lepak« 32.000 kron itd. Iz poročila vidimo, koliko približno stanejo češke slike priznanih umetnikov. Nova ureditev razdelitve masti. S posebno uredbo ministrstva poljedelstva z dne 8. januarja je urejena dodelitev masti tako, da dobijo običajni uporabniki po 35 gramov tedensko. uslužbenci pri težkem delu Po 40 gramov tedensko, a pri zelo težkem delu po 155 gramov tedensko. Otroci do 14 let pa v tem razdobju ne dobe masti, t. j. do 16. februarja. Masla dobe navadni uporabniki po 35 gramov tedensko, otroci do 6 let za 4 tedne po 125 gramov, otroci od 6 do 14 let po 100 gramov za 4 tedne. Razen tega bodo dobili uporabniki v tretjem tednu od 3. do 9. februarja še 630 gramov spuščenega masla namesto svežega. Izobešanje zastav dne 30. januarja, na dan narodnega preporoda, odpade po odredbi notranjega ministra. Samostojna obrtna zbornica Izšla je uredba o ustanovitvi sam istojne obrtne zbornice za Slovenijo. V 15 dneh bo imenovan upravni odbor nove zbornice, istočasno pa tudi novi odbor trgovinske in industrijske zbornice. Osebje sedanje Trgovske obrtne in industrijske zbornice se bo razdelilo po posebnem ključu med obe ustanovi, S tem je uresničena težnja obtrnikov, ki so že vedno stremeli za tem, da dobe svojo zbornico. Trdili so namreč, da v skupni zbornici prevladujejo vplivi industriijtev, ki so često popolnoma nasprotni zahtevam obrtnikov. —< Skoro se bo videloV koliko več koristi bodo imeli obrtniki cd nove zbornice. Seveda pa je treba tudi stremeti za tem, da bo dobila nova zbornica čim prej izvoljeno samoupravo. Kako dobiti za Slovenijo 1000 vagonov pšenice ki nam manjka (lo konca avgusta? Banovinski prehranjevalni ^avod je gospodinja, katerokoli vprašate, zlasti pa delavska gospodinja. Prevod pravi, da se težko dobi pšenico iz Vojvodine. Zakaj? Samo dvoje KISUCE Dr. IVAN HALEK (prevedel dr. Jule Gabrovšek) 17) SOCIOLOŠKA RAZPRAVA ZDRAVNIKA O GORATIH KRAJIH SLOVAŠKE objavil to-le pojasnilo naši javnosti: Rezerve pšenice v Sloveniji so tako majhne, da jih 'bomo v štirih mesecih porabili, ako jih bomo delili tako, kot je mogoče: Ali pšenice ni, ali pa jo v -Januarju, ko je Prevod razdelil 250 vagonov pšenične moke, dasi se je zdelo to vsem premalo. Ako je v Sloveniji 700.000 oseb, ki morajo moko kupovati, potem sme pri količini pšenične moke, ki je na razpolago, dobiti vsaka oseba največ 3 in pol kg moke na mesec. Skupna mesečna kvota se ne da povišati. Rezerve zadostujejo za štiri mesece in bo treba do konca avgusta dokupiti 1000 vagonov pšenice, ako naj ostane pri sedanji kvoti na mesec. Vsak kdor ve, kako težko se da pšenica v Vojvodini kupiti, tudi ve, da je treba velikega optimizma, ako računamo z nakupom v gornji višini. Prevod na to opozarja, da je treba pri izdajanju nakaznic za moko postopati z največjo previdnostjo. Kdor bi si z goljufijo in prevaro pribavil več nakaznic, se mu mora vzeti tudi i»sta nakaznica, ki mu sicer pristoji, (Torej zgubi pravico na vsakdanji kruh.) V februarju bodo dobile trgovine in pekarne toliko moke, kolikor so javile občinskim preskrbovalnim uradom. — Pozneje pa se jim bo izdajala moka samo na podlagi odrezkov krušnih nakaznic, ki jih bodo predložili. •o )•»*•* r-v- U;jkt£jL Tri in pol kilograma enotne pšenične moke za kruh in kuho za osebo in mesec je premalo. To bo povedala vsaka veleposestniki in veletrgovci ne dajo. od"*?:'- -- K -*»«■-- e n.- M ?,3 5Šfc ako pa je pšenica na razpolago, pa se lastniki branijo, da bi jo prodali, potem je treba napraviti z njimi kratek proces. Odkrito je treba tudi pojasniti, ali so vse zaloge pšenice ugotovljene in potem tudi, kako se bodo razdelile. Javnost ima pravico vedeti za vse podrobnosti. Gre za vsakdanji kruh. Mi poudarjamo te stvari, ker smo mnenja, da je treba hitrih ukrepov, predno bi pomanjkanje in neinformiranost rodila zle posledice. Pregovor pravi: glad železna vrata prebije. Prevod napoveduje popis zalog žita tudi v Sloveniji. Mislimo pa, da je treba tak popis izvesti brez prehodnega opozorila, tako kot to dela monopol-ska uprava, kadar podraži monopolsiie predmete ali pa zviša trošarine, sicer taki ukrepi nimajo zaželjenega uspeha. Nadalje je treba prekiniti tudi s prakso, da se kljub vsem zagotovilom, da se odkupne cene žitu ne bodo povišale, nazadnje pa vendarle zvišajo. Nikakor se ne sme utrditi vera med veleposestniki, da sme tisti, ki ima skrite zaloge, pričakovati, da bo za skrivanje takorekoč nagrajen, ker bo dobil višjo ceno, ako 'bo žito kasneje prodal. O tem razmišlja vsa javnost in tem mislim je treba dati poudarka. Gotovo da ni. Krivda pade tu predvsem na , gospodarsko krizo in za to demokracija naše ( republike ni odgovorna, za to je odgovoren, baš produkcijski način, to je gospodujoči kapitalistični gospodarski in družabni red. Naša ČŠR je dala svojim državljanom vse, kar jim ije mogla dati demokratična republika. Ni jim pa dala tega, kar bi iim mogel dati edino drug produkcijski način: socializem. Ta produkcijski način, v katerem bi produkcijska sredstva in produkti sami ne bili zasebna lastnina nekaj posameznikov in nekaj družin, ampak skupna lastnina vsega delovnega ljudstva. Tak produkcijski način, v katerem bi j dejanskim izdelovalcem pripadlo vse in ne zgolj ! vrednost njihove delovne sile. Tak produkcij-I ski način, čigar glavna naloga in glavni vidik i ne bi bil dobiček neznatne manjšine, ampak j blaginja vsega delovnega ljudstva, skratka, so-i cialistični produkcijski način, j Trdim, da bi ta novi produkcijski način pri-I nesel blaginjo vsemu delovnemu ljudstvu, j Mar vsemu delovnemu ljudstvu? Tudi v go-1 i ratih krajih, kjer prevladujeta skala in kamen, j j Tudi na takih Kisucah? Da, vsem, tudi v go- [ ratih krajih, tudi po Kisucah. Kajti ta novi, j j socialistični produkcijski način predvsem ne j | bo silil kamna, da bi mu rodil kruha, ampak j ' mu bo dal možnost, da bo dajal mleka, masla, ; I sira in mesa; uporabil bo za industrijo ogrom- ' | no silo gorskih bistric in jo še pomnožil z ! novimi jezovi, odprl bo naročje zemlje povsod . I tam, kjer iskriva v sebi rudninske zaklade in! namesto da bi demontiral stroje in prazne tovarne spreminjal v pšenična skladišča žitnega monopola — postavil nove velike tovarne. Kajti njemu ne bo šlo za dobiček posameznikov, ampak za blaginjo vsega delovnega ljudstva. Obenem s produkcijskim načinom se pa spremeni tudi vse vrhnja zgradba, vštevši vanjo tudi zdrastvene razmere. Zakaj1 te -so vključene v vrhnjo stavbo produkcijskega procesa prav tako, kot so vključene vanjo družbene in pravne razmere ter vsa ideologija, veda in umetnost, Ljudstvo, ki bo živelo v izobilju in brez strahu za jutrišnji dan, zadošča;1! oče svojemu telesnemu in duševnemu gladu — ne bo imelo potrebe utapljati svoje bede po krčmah v žganju in ne bo zapadalo predčasnemu umiranju. Zdravstvene razmere vsega delovnega ljudstva, njihove prehrane in stanovanja ter delovna higijena se naglo dvignejo, zlasti pa skrb za deco in dojenčke po vaseh in tovarnah, v naglem poletu se zniža umrljivost do meja, ki jih dopušča narava. Takrat se docela spremene tudi zdravstvene razmere Kisuc, ne le teh od Čadce do Žilina, ampak vsakterih Kisuc, to je vseh njim podobnih krajev po vsej Slovaški. In takrat se odpro ne le vsi ti skriti zakladi, ki jih hrani slovaška zemlja, ampak tudi vse te doslej neznane zakladnice in sile, ki jih skrivajo v sebi možgani in mišice slovaškega ljudstva. Konec, HMmk sodaiMc isum Cena koruzi zopet povišana Prisilni odkup koruze ne daje povoljnih rezultatov. Namesto 200 vagonpv koruze odkupi ruze v nakup. Prizad dnevno po 70 vagonov. Pravijo, Ako je odrejen prisilni odkup koruze da 'je temu vzrok določitev cene, ki je in se veleposestniki kljub temu branijo doslej znašala din 250 za koruzo s 14 prodati koruzo, potem ni namestu zvi-odst. vlage, dočim se je za vsak od- sevanje cen, ampak enostavno zaplem-stotek več vlage znižala za din 4 za ba utajene koruze in vrhu tega eksem-100 kg. j plarično kaznovanje krivca. Zakon o Sedaj pa je Prizad sklenil, da bo zaščiti države predvideva kazni za plačeval za koruzo, ki ima 18 odstol- ogrožanje državnih interesov in se da kov vlage, po din 232, za vsak odsto- kot nalašč uporabljati proti tistim, ki tek vlage več pa din 4 manj za 100 kg. so krivi, da dobi Prizad na dan po 70 Na ta način upa Prizad dobiti več ko-. vagonov koruze namesto po 200. Zaradi pomanjkanja dokazov je višje sodišče oprostilo beloševiča Ljubomira, ki je bil pri okrožnem sodišču prvotno obsojen zaradi umora prof. Šuflaja- v Zagrebu. Državni tožilec se je proti tej odločbi sodišča pritožil. Podrla Se je štirinadstropna, še nedozidana hiša v Zagrebu. V petek, dne 24. t. m. se je Podrla v Zagrebu še nedozidana štirinadstropna hiša. K sreči ni bilo človeških /rtevi. Kot vzrok se navaja, da ie popusti! železobeton, ki so ga delali v hudem mrazu, tako da se cement ni dovolj trdno sprijel. — Kar se tega tiče, bi bilo treba izdati stroge predpise in zidanje v gotovem letnem času.sploh zabraniti. Nekoč v pozni jeseni niso gradili stavb, sedaj pa se izvršujejo stavbena dela celo pozimi. Vsled tega ne trpi samo kakovost zgradb, ampak v še večji meri gradbeni delavci, ki si v par zimah popolnoma uničijo svoje zdravje. Nemčija ne uvaža življenjskih potrebščin iz Španije, kakor to pripoveduje Špancem tuja propaganda, da bt Španci zasovražili Nemce. Nemci ne uvažajo iz nobene dežele, v kateri ni dovolj hrane za lastno prebivalstvo, piše španski list »Vanguardia«, glasilo španskih fašistov in pravi, da mu je tako izjavo dal nemški poslanik v Madridu. V Španiji vlada namreč hudo pomanjkanje živil, zato je ta izjava nemškega poslanika razumljiva, ker je verjetno, da ljudje verujejo govoricam, ki se širijo, da gredo španske življenjske potrebščine v Nemčijo. Usmrtitev poljskih delavcev. DNB. Dne 16. januarja t. 1. ie bil usmrčen 29 letni Nikolaj Bednarski iz občine Brosova na Poljskem, katerega ie Izjemno sodišče v Dortmundu dne 28. decembra obsodilo na smrt kot nasilnega zločinca. Bednarski jfe bil poljski delavec, ki je bil najet za kmečka .dela v Nemčiji,_ toda svojo delavno mesto je tajno zapustil in bit zaraditega aretiran. Da bi mogel uiti iz ječe, je poskusil umoriti dva paznika in jima povzročil z nožem številne vbodljaje. — V Berlinu ie bil dne 16. januarja usmrčen 22 letni Cavvron iz Grada, okra! Kostel na Poljskem, katerega ie Izjemno sodišče v Frankfurtu nad Odro obsodilo kot nasilnega zločinca na _ smrt in trajno izgubo častnih pravic. Cawron je bil poljski delavec, ki se je izogibal delu in je končno zahrbtno ubil svojega predpostavljenega z udarcem z lopato. 240-letnico rusko mornariške* akademije so praznovali te dni v Leningradu. Mornariško akademijo je ustanovil car Peter Veliki leta 1701. Nentiija zahteva Bizerto kot oporiSCe! Nameni Nemčije v Afriki, AP. poroča iz Vichyja, da zahtevajo Nemci od francoske vlade odstop pristanišča Bizerte v francoskem Tunisu, ki bi naj služilo kot oporišče za dve nemški diviziji in letalstvo pri operacijah v Afriki. Tunis meji na italijanski Tripolis oz. Libijo in ni prav razumljivo, zakaj naj bi Nemci zahtevali Bizerto kot oporišče, ko pa imajo na razpolago Tripolis, ki bo še ostal Italijanom tudi tedaj, ako bodo Angleži zavzeli Veliko Sirto z Bengazijem, t. j. vso Cirenajko, ker leži še skoro 800 km zračne črte oddaljen od Bengazija. Bolgarsko sobranje bo razpravljalo o elektrifikaciji severne Bolgarije, zlasti pa njenih železnic. Nov poljedelski stroj v Rusiji. V Sovjetski Rusiji so nedavno izdelali nov stroj za sejanje sladkorne pese, ki lahko v enem dnevu poseje 4 do 5 hektarjev zemlje. Stroj bo nadomestil delovno silo 60 do 75 ljudi. KULTURNI PREGLED Ruski kiparji ,so Imeli te dni v Moskvi svoj kongres, ki se ga ie udeležilo 200 kiparjev. Obravnavali so stanovska in umetniška vipra-' šanja. Izdelali so načrt, ki ga je tu