's GLASILO DELOVNIH LJUDI OZD GIP GRADIS cmms Leto XXIV Ljubljana, oktober 1982 štev. 294 . f OBLETNICA "N, 4. oktober 1945 — rojstni dan Gradisa. Obletnica kot vse druge. Tiho je odšla mimo nas, brez proslave, brez hrupa, kot se pač sliši v času izvajanja stabilizacijskih ukrepov. 37 let trdega dela, vmes so vzponi in padci, toda preko 5000 velikih in majhnih zgrajenih objektov stoji, služi svojemu namenu in živi dalje. To potrjujejo tudi številna priznanja in reference. Angažiranost za socialistične samoupravne rešitve, za boljše gospodarjenje, nove tehnološke dosežke, za ekonomsko logiko, je bila prisotna skozi vsa desetletja. Smo orientirani v delo, v reševanje problemov. Zavedamo se resnosti težav, ki nas čakajo, zavedamo pa se tudi svojih sposobnosti in moči Gradisa. Niso nas uspavali uspehi, doseženi v minulem obdobju, pa tudi sedanja težka situacija nas ni našla nepripravljene. Še je tu 8000 Gradisovcev, na katere je potrebno računati. Tu je tudi Zveza komunistov, Konferenca osnovnih organizacij sindikata, mladina, ki je vseskozi zvesto spoštovala politično strategijo svojih kongresov, jo izvajala v vsakdanji praksi in tako iz dneva v dan postajala akcijsko močnejša, prodornejša in učinkovitejša. To velja tudi za nedavni 10. kongres Zveze sindikatov Slovenije, kjer se je 700 delegatov, med njimi Naše začetno orodje sta bila kramp in lopata... tudi naši delegati, izreklo za odločen boj za gospodarsko stabilizacijo, za pravično delitev ustvarjenega dohodka po ustvarjenem delu. Ne moremo in ne smemo end govoriti, delati pa drugo. Lepo napisanih sporazumov, pravilnikov s podrobnimi opisi vseh nalog določenega delokroga, dolžnosti in pravic bo kmalu dovolj. Potrebni pa so nam premiki ne samo na papirju, pač pa v naših glavah, in v naših akcijah. Le te pa morajo biti usklajene. Odstopanj od začrtane skupne poti ni. Toda ta pot mora biti organizirana in jasno začrtana. Razpisani so delokrogi naloge kolektivnega poslovodnega organa, tako bodo člani KPO kmalu začeli opravljati svoje odgovorne naloge. Izvršeno je reor-ganiziranje delovne skupnosti in TOZD Inženiring počasi prevzema svojo funkcijo. Pogoji za nadaljnji razvoj Gradisa so dani. Od nas samih pa je odvisno ali bomo znali in hoteli vse svoje sile in sredstva združiti in jih nameniti notranji konsolidaciji podjetja, se nenehno strokovno izpopolnjevati ter se organizacijsko in tehnološko pripraviti na nove še uspešnejše naloge tako doma kot v tujini. Skupni cilj je jasen — prosperiteta Gradisa. Lojze Cepuš J ... danes pa razpolagamo s sodobnimi gradbenimi stroji in opremo. r~ Miro Primorac o nastopu v tujini Le enotni bomo v tujini tudi uspešni V zadnjem času jugoslovanska podjetja veliko delajo v tujini. Tudi delež slovenskih gradbenih podjetij na tujem ni majhen. Toda ali smo se dovolj dobro organizirali za nastop v tujini? Prvi rezultati na nekaterih področjih kažejo, da ne. Ne gre za samo delo, gre za nekaj več. Nujno je namreč potrebno poenotenje meril za osebne dohodke in prejemke delavcev v tujini. Prav zaradi tega je zadnje čase veliko govora o pripravi samoupravnega sporazuma o skupnih merilih ter pogojih uresničevanja pravic in obveznosti iz dela pri izvajanju del v tujini. Poprosili smo Mire Primorca, gradbenega inženirja, podpredsednika republiškega odbora gradbenih delavcev Slovenije, da nam pove o tem kaj več: »Pobudo je dalo pravzaprav zdru- ženo delo, ker je prav tukaj največ težav. Naš komite pozna te težave, zato smo se tudi mi zavzeli za rešitev tega problema. Imenovana je komisija, ki to delo vodi. Sam pa se bom kot član zveznega odbora zavzemal, da razširimo ta dogovor na vso domovino.« »Gre predvsem za skupen nastop, ki smo ga sedaj pogrešali. Delavec iz ene OZD je dobival celoten dohodek v dolarjih, drugi spet polovico v dolarjih, polovico v dinarjih. Tu je še minulo pa nadurno delo, kar so do sedaj obravnavali in izplačevali vsak po svoje. Tako se je zgodilo, da sta se na tujem delovišču pojavili dve ali še več delovnih organizacij, delavci pa so bili različno nagrajevani, zaradi česar je prišlo do nepotrebnih nesoglasij. Glavna značilnost tega sporazuma je v poenotenju pogojev ter večjem deviznem deležu delovne organiza- cije. Tudi tečajne razlike bi sedaj pripadale delovni organizaciji. Delavca, ki ustvarja dohodek y domovini, s tem sicer ne bomo ize- Miro Primorac združeno delo Pobudo je dalo načili, pač pa sorazmerno približal' delavcu na delu v tujini. Ta je b'1 sedaj v priviligiranem položaju, saj je bil njegov osebni dohodek nepn-merno višji in še v devizah.« Mirko Primorac nadalje meni: »Osebno menim, da naj bi bil to dogovor in ne sporazum. Kajti dogovor bi morale potem spoštovat' tudi banke, zdravstvene organizacije, predstavništva, trgovinska p°" djetja in drugi, ki so vključeni v ta posel. Potrebna bo široka družbeno-p0*' tična akcija, da bomo sprejeli ta do-; govor ali sporazum, ne samo v Sloveniji, ampak tudi na ravni federacije. Glavno besedo pri tem imaj0 republiški komite za delo, gospodarska zbornica Slovenije, Zveza sindikatov Slovenije in organizacij6 združenega dela, ki opravljajo gradbena in montažerska dela v tujini/ F. S. fCCNGfZGS ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE Predsedstvo konference sindikata je razpravljalo Druga redna seja predsedstvi konference OOZS Gradisa je bila 16. septembra v mali sejni dvorani delovne skupnosti skupnih služb v Ljubljani. Delegati so na seji izpostavili naslednje: — Reševanje odnosov med Gradisom in Luko Koper je treba postaviti na trdne temelje in čimprej pristopiti k podpisu samoupravnega sporazuma o dolgoročnem poslov-no-tehničnem sodelovanju pri izgradnji luških kapacitet med Gradisom in Luko Koper, ki bo sprejemljiv in ugoden za oba podpisnika. — V javnih razpravah za 10. kongres ZSS so bila v naših temeljnih organizacijah izpostavljena predvsem naslednje: 1. Pri delitvi dohodka naj se upošteva daljše, srednjeročno obdobje in ne kot sedaj krajše, letno obdobje. Dokler v družbenem usmerjanju razporejanje dohodka v resolucijah ne bomo upoštevali strateške srednjeročne usmeritve, dotlej bo letna politika pragmatična. 2. Vprašanje terenskega dodatka je v zveznem merilu še vedno nerešeno in neusklajeno. Terenski doda- tek trenutno sicer zadovoljuje delavca, ker mu zvišuje osebni prejemek, vendar ima kasneje negativne posledice, ker se ne šteje v odmero višine pokojnine. 3. Z vprašanjem terenskega dodatka je povezano tudi področje življenjskih in delovnih pogojev gradbenih delavcev, ker še niso povsod urejeni. 4. Gradbeni poklic je v naši družbi neustrezno vrednoten. Ko si sedaj prizadevamo bolje vrednotiti proizvodno delo, mora biti ta proces toliko bolj prisoten v gradbeništvu, saj že vrsto let čutimo čedalje manjši interes mladine za gradbene poklice. 5. Pri nastopu v tujini moramo biti enotni in dobro organizacijsko in kadrovsko pripravljeni. — Podano je bilo tudi poročilo o organiziranju sindikata v delovnih enotah v tujini, ki ga je pripravil Vinko Franjo, ki kot predsednik republiškega sindikata pomaga pri organiziranju sindikata v Iraku. — Posebna točka dnevnega reda pa je bila posvečena tudi izvajanju zaključkov s posveta DPO v Ankaranu. c. P. Iz seje delavskega sveta Gradisa Na 4. redni seji so se 7. oktobra v veliki sejni dvorani v delovni skupnosti skupne službe v Ljubljani sestali delegati delavskega sveta delovne organizacije GIP Gradis. Tokrat objavljamo najpomembnejše izvlečke iz dnevnega reda: — Delavski vet je potrdil naslednje samoupravne akte: Samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delavci DSSS in TOZD v GIP Gradis, Gospodarski načrt za leto 1982 — GN 82 — DO GIP Gradis, Gospodarski načrt za leto 1982 — GN 82 — Počitniški domovi GIP Gradis, Samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev za izgradnjo hotelskega kompleksa »OTRANT« v Ulcinju in Samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev za ustanovitev mešanega podjetja v tujini in medsebojnih razmerjih sovlagateljev. — Razpišejo se prosta delovna mesta za člane kolegijskega poslovodnega organa, direktorja Interne banke, direktorja Delovne skupnosti skupne službe in direktorjev strokovnih služb na DSSS. — Za vršilca dolžnosti direktorja tozda Inženiring se imenuje tovariš" Andreja Rogača, dipl. ing. gr. — Delegati so se seznanili z an3' lizo o poslovanju v prvih osmih m0' secih letošnjega leta in s primerjav0 Gradisa s slovenskim gradbeništ®' vom. . — Delavski svet je obravnav0 tudi program ukrepov za odstranite' vzrokov za izgubo, ki je nastala prvem polletju v tozdu SPO. — Na delavskem svetu je bi*® podano tudi poročilo o poslovanju* združenimi sredstvi v prvih šestib mesecih letošnjega leta. — Precej časa in pozornosti s° delegati delavskega sveta nameni*1, poročilom o finančnih rezultatih pr izvajanju investicijskih del v tujin — Iraku. — Na koncu so delegati spregO' vorili o včlanitvi Gradisa v jugoslo' vansko banko za mednarodno-eko-nomsko sodelovanje, o imenovanju delovne skupine in o angažiranju zunanjih strokovnjakov v zvezi z ot' ganizacijo Gradisa, o imenovanju komisij za popis sredstev in virpv ' počitniških domovih itd. V letu 1983 bo Gradis trdo preizkusil svojo sposobnost Kakšna bo naša zaposlenost Obseg del, ki ga izražamo vrednostno z obračunano vrednostjo (lastne) proizvodnje in celotnim Prihodkom, bo letos nominalno večji od lanskega le za nekaj odstotkov. Računati pa moramo z letošnjim višjim nivojem cen za 20 do 25%, kar pomeni, da bo letošnji obseg v domovini opravljenih del realno nižji za najmanj 15% manj kot leta 1981. Letos bo te ure opravilo nekaj več kot 6500 delavcev v domovini. Celotnega prihodka bomo letos dosegli največ 10 milijard dinarjev, kar bi bilo 4 % več kot smo planirali. Za leto 1983, kot tudi za nadaljnja leta, smo prvotno predvidevali letno rast 4,5 %, po rebalansu srednjeročnega plana pa pad celotnega Prihodka za 1,6% na leto. Predvidevajoč porast cen v letu 1983 za 20%, bi mogli predvideti nominalni Porast celotnega prihodka v letu 1983 za slabih 20%. oziroma v vrednosti okoli 11,5 milijard dinarjev. Poglavitno — poslovni rezultati Pomembnejši od obsega je uspeh deV Vrednostno je najpomemb-neJša kategorija za ugotavljanje uspeha dohodek in za ugotavljanje uspešnosti dohodek na (pogojno) uro. V osmih mesecih smo dosegli 1,9 nulijarde, v celem letu 1982 pa Predvidevamo okoli 2,9 milijarde dinarjev dohodka, kar bi bilo okoli 5 % več kot leto prej in tudi v pri-JJlerjavi s planom. Ta dohodek bo komaj zadoščal za pokrivanje obveznosti, na izplačilo podpovprečnih osebnih dohodkov — pri čemer računamo, da ne bomo kršili meril — ln za minimalno akumulacijo, kar pa °e bo zadoščalo za vse naše potrebe. Dohodek na pogojno uro bo znašal letos predvidoma 90 do 95 din (plan 92), osebni dohodek pa 41 do j+3 din (plan 43). Takšen osebni dohodek bi omogočil neto mesečno izplačilo v višini 12.600 do 13.000 di-uarjev na zaposlenega (v prvih osmih mesecih 12.000 din). Poprečni osebni dohodki v gradbeništvu Slovenije pa so znašali v prvih sedmih mesecih 13.030 din, v gospodarstvu Slovenije pa 13.381 dinarjev. Težave v planiranju Za leto 1983 je izjemno težko planirati višino dohodka, ker imamo vsaj štiri neznanke: 1. ali bomo uspeli pridobiti planirani obseg del, 2. kakšno bo gibanje cen; s protiinflacijskim programom se predvideva 20% porast, 3. kakšna bo preskrbljenost z (osnovnimi) materiali, denarjem in opremo ter po kakšnih cenah, 4. v kakšnem obsegu se bomo angažirali v tujini. Računajoč z gospodarskimi gibanji iz prvih projekcij republike, z našo srednjeročno usmeritvijo ter s podatki o angažiranosti je moč oceniti, da bo dohodek Gradisa v letu 1983 znašal blizu 3,5 milijarde dinarjev. Tak dohodek bi moral zadoščati na eni strani za takšne osebne dohodke, ki realno ne bi bili nižji kot letos, na drugi strani pa bi — tako kot letos — pokrili vse predvidene obveznosti in ustvarili minimalno akumulacijo. Število zaposlenih delavcev v domovini naj bi se v letu 1983 zmanjšalo za dobra dva odstotka in bi znašalo okoli 6400. Znane neznanke Ti -prvi osnovni »podatki«, to je ocene za leto 1983, so odvisni — kot že rečeno — od nemajhnega števila neznank. Prav zato bomo morali zdaj in v prihodnje v največji možni meri delovati z ukrepi, ki so v naši moči in torej niso neznanke! Za kaj gre? Iz ugotovitve, da produktivnost pada, naj bi izšli ukrepi za znižanje števila ur (delavcev) pri določenem obsegu del. To pomeni, da mora biti vsaka obračunana ura za izplačilo osebnega dohodka »pokrita« z opravljenim delom, to je s kubiki, kvadrati, kilogrami, komadi, skratka s količinami, ki smo jih obračunali oziroma prodali našim kupcem. Torej nagrajevanje! Dalje to pomeni, da bomo pozimi, ko ustvarimo za 20 do 30% nižje učinke kot poleti, morali delati in obračunati manj, poleti pa več ur — s prerazdelitvijo letnega fonda ur. S tem bomo lahko zmanjšali tudi število nadiir, ki so zakonsko omejene na največ 30 na mesec. Vsa leta pa ugotavljamo, da delavec v deseti, dvanajsti uri dela ne more dosegati enakih učinkov kot v rednem delovnem času, še posebej, če dela (obračunava) nadure daljši čas. Za izboljšanje ekonomičnosti bomo morali zmanjšati stroške po- rabljenega materiala in storitev. Že večkrat smo ugotavljali, da predstavljajo stroški tako velik delež v ceni naših izdelkov, da bi s prihrankom materiala v višini 1 (enega) odstotka lahko izplačali dodatno polovico mesečnega osebnega dohodka! Vsi delovni ljudje — pa ne le v Gradisu — bom morali misliti in delati tako gospodarno, kot to praviloma počnemo doma, ko se največkrat trudimo, da ne bi razmetavali denarja, če to ni potrebno (varčevanj). V Gradisu nimamo majhnih režijskih stroškov, saj znašajo petino do četrtino celotnega prihodka. Zato bomo morali pri režijskih stroških ne le varčevati, temveč preučiti našo organiziranost z namenom, da jih z bolj smotrno organizacijo zmanjšamo. Vse več del in izdelkov bomo morali (iz) delati skupaj, se (še) tesneje povezati, ponekod pa tudi združiti in s tem ne le zmanjšati stroške ampak tudi krepiti Gradis in zavest naših delavcev. O delu in delovanju Gradisa v tujini v letu 1983 vključeno z izvozom naših izdelkov, bomo lahko podali prve ocene v naslednjih tednih. Zdaj vemo predvsem za naše obstoječe obveznosti: povečati naš obseg v zunanjetrgovinskem poslovanju in s tem nadomestiti zmanjšanje investicij doma ter hkrati pomagati družbi premeščati težak i gospodarski položaj. STANE UHAN Po 9. kongresu ZKS, ki je bil spomladi je pozornost nas vseh v dneh od H. do 13. oktobra bila priklenjena na dogajanje v kulturnem domu Ivan Cankar v Ljubljani, kjer je bil IO. kongres slovenskih sindikatov. Gradisove! smo na to gradnjo še posebej ponosni, saj je delo naših rok in delavcev SCT. Kulturni dom Ivan Cankar ima bruto površine 49000 kvadratnih metrov in je že član svetovnega združenja kongresnih palač, s tem objektom pa smo v Ljubljani zaključili izgradnjo Trga revolucije. Prvi podatki pred devetmesečnim obračunom Rezultati poslovanja so v skladu s planom, a slabši od lanskih Ob koncu meseca oktobra bomo delavci v temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih zopet razpravljali o rezultatih našega dela in se odločali o začasni delitvi dohodka, ki smo ga dosegli po devetmesečnem obračunu. Preden bodo vsi rezultati zbrani in objavljeni v našem časopisu in Gradisovih obvestilih, bo preteklo še precej časa. Trenutno so na "razpolago nekateri najpomembnejši podatki, ki kažejo, kako smo poslovali v osmih mesecih letošnjega leta. Osemmesečni obračuni vsebujejo precej manj podatkov, poleg tega pa so nekateri le ocenjeni. \ Zaostajanje v Gradisu je manjše Objavljeni so bili tudi že prvi, zaenkrat še nepreverjeni podatki o gradbeni dejavnosti v Sloveniji. V primerjavi z lanskimi rezultati, se je do konca letošnjega avgusta vrednost opravljenih del nominalno zmanjšala za 2%. Če upoštevamo povečanje cen za okrog 22 %, se je vrednost opravljenih del v resnici zmanjšala kar za 19%. Število zaposlenih v slovenskem gradbeništvu se je v tem času zmanjšala za 10 %, število opravljenih efektivnih ur pa je manjše za 12%. Zgoraj navedene podatke lahko primerjamo z rezultati naših gradbenih enot. Te so v obdobju enega leta povečale vrednost proizvodnje nominalno za 4%, realno pa je vrednost proizvodnje manjša za 14 %. Število zaposlenih delavcev je bilo manjše za 7 %, število opravlje- nih efektivnih ur pa se je zmanjšalo za 6%. * S takim gibanjem smo zaenkrat lahko zadovoljni, saj kaže, da je upadanje investicijske potrošnje v Gradisu nekoliko manjše kot v slovenskem gradbeništvu. Produktivnost se je poslabšala Vrednost naše celotne proizvodnje je 5958 milijonov dinarjev in se je nominalno povečala za 4% ter dosegla 66 % planirane vrednosti. V osmih mesecih smo obrtnikom plačali 1301 milijonov dinarjev, za gradbene storitve drugih pa 542 mi-lijonov dinarjev. Vrednost lastne proizvodnje je bila 4115 milijonov dinarjev. Večja je nominalno za 1 %, z upoštevanjem porasta cen pa je realno nižja za 16 %. Dosegli smo 63 % planirane vrednosti. Poprečno smo vsak mesec obračunali za 514 milijonov dinarjev vrednosti lastne proizvodnje. Da bomo dosegli planirano vrednost, morajo biti naslednji obračuni višji, v povprečju 603 milijonov dinarjev vsak mesec. Število zaposlenih delavcev se je zmanjšalo za 6 % ali za ,444 delavcev. Zaposleni delavci so skupno opravili 9,5 milijonov ur. Efektivnih ur je bilo skoraj 8 milijonov ali poprečno 152 ur na mesec. Lani smo ob enakem času opravili v mesecu dni 150 efektivnih ur. Produktivnost, ki je izračunana z vrednostjo lastne proizvodnje na efektivno uro (VLP/en), je bila 514 dinarjev. Lani je bila 483 dinarjev. Nominalno se je povečala za 6%, z upoštevanjem porasta pa je nižja za 12%. Ekonomičnost je v mejah načrtovanega Celotni prihodek je 6400 milijonov dinarjev. Povečal se je za 16% in je s tem plan dosežen s 64 %. Materialni stroški so se prav tako povečali za 16%. medtem ko se je predpisana amortizacija povečala zaradi spremenjenega načina obračuna in novih stopenj za 98 %. Dohodek se je povečal za 11 %, to je 1909 milijonov dinarjev. Ekonomičnost našega poslovanja se je v primerjavi z lanskim poslabšala. Lani smo na 100 dinarjev porabljenih sredstev dosegli 146 dinarjev celotnega prihodka, letos pa 143. dinarjev. Načrtovali smo, da bomo v letu 1982 dosegli takšno ekonomičnost, da bomo s 100 dinarji porabljenih sredstev dosegli 141 dinarjev celotnega prihodka. Trenutno je dosežena ekonomičnost boljša od planirane, seveda če so v vseh tozdih prikazali vse stroške. Obveznosti so še vedno previsoke Doseženi dohodek smo lahko razdelili le na obveznosti, osebne dohodke in ostanek čistega dohodka Struktura delitve je bila takšna: Ekonomska I-VIII GN I-VIII kategorija 81 1982 82 Dohodek 100 100 100 Obveznosti 29 29 31 Čisti doh. 71 71 69 Osebni doh. 42 47 44 Ostanek ČD 29 24 25 Vrednostproizvodnje naših gadbenih enot se je nominalno povečala na 47 %, realno pa je manjša za 14 %. Obveznosti iz dohodka so približne, saj so nekatere le ocenjene, ker se natančno izračunajo le ob periodičnih obračunih. Vrednost obveznosti je 588 milijonov dinarjev. Povečale so se precej — za 18%. Čisti dohodek, ki je razlika med dohodkom in obveznostim je 1322 milijonov dinarjev. Povečal se je za 7 % in dosega 67 % planiranega. Osebni dohodki zaostajajo Za osebne dohodke smo do konca meseca avgusta razporedili 842 milijonov dinarjev. Povečali so se za 16%, torej nekoliko več, kot se je povečal dohodek. V Gradisu razporejamo osebne dohodke po naših merilih delitve, t. j. po internih merilih. Po teh merilih je Gradis kot celota pozitiven, kljub temu da so v nekaterih tozdih ta merila presegli-Dogovor določa višino rasti osebnih dohodkov v odvisnosti od rasti primerljivega dohodka (to je dohodek, povečan za minimalno amortizacijo). V Gradisu se je primerljivi dohodek povečal za 1 %. Takšen porast dovoljuje porast osebnih dohodkov za 15,4%. Vtem izračunu ni upoštevan delež našega izvoza, ki prinese dodatne točke za povečanje osebnih dohodkov. Ker nimamo natančnih podatkov o izvozu, čeprav domnevamo, da je delež izvoza ostal v celotnem prihodku vsaj 3 %, lahko rečemo, da smo povečali osebne dohodke v mejah dovoljenega. V osmih mesecih so bili povprečni mesečni neto osebni dohodki 12.000,00 dinarjev, večji so za 23 %. Prejemki na mesec pa so bili 14.351,00 dinarjev. Več o osebnih dohodkih je objavljeno v posebni analizi osebnih dohodkov, merila delitve pa v analizi poslovanja. Obe analizi dobijo vsi organizatorji dela. Ostanek čistega dohodka je 480 milijonov dinarjev, kar predstavlja 25% dohodka. V osemmesečnih podatkih izkazuje TOZD SPO Ljubljana 22 milijonov dinarjev negativnega ostanka čistega dohodka. V tozdu so že sprejeli program ukrepov in jih poslali v obravnavo vsem temeljnim organizacijam v Gradisu. Po osnovnem kazalniku D/ph (dohodek na pogojno uro), ki je 91,89 din, smo presegli lanski rezultat za 17% in že dosegli planirano vrednost, ki je 92,07 din. Osebni dohodki na pogojno uro so se nekoliko bolj povečali (za 22 %), kar znaša 40.52 dinarjev. Z. V. Delo moraš imeti rad O delu Interne banke zelo malo pišete, tako so mi zadnjič dejali nekateri člani kreditnega odbora. Najbrž res, saj predstavlja IB močen člen v trdni verigi Gradisa. V slogi je moč, zato so naše TOZD zavestno združile finančne funkcije na nivoju DO. Interna banka je enoten finančni organizem, katerega osnovni namen je koncentracija finančnih sredstev in strokovna usposobljenost za vse kredit-no-dename posle, ki jih po zakonu lahko opravlja. Gradisova Interna banka je ena izmed prvih bank v Sloveniji. Naše bralce bo gotovo zanimalo poslovanje Interne banke, zlasti pa koliko sredstev združujemo. Za pojasnilo smo prosili direktorja Interne banke, tov. Angelo Kavčič, ki nam je odgovorila takole: »Naj takoj uvodoma povem, da smo dokaj močna Interna banka, saj trenutno združujemo preko 155 milijard starih dinarjev. Takšen kapital gotovo predstavlja sigurno naložbo, varnost in garancijo vseh partnerjev, s katerimi članice sodelujejo. Plasmaji Interne banke so se skozi vse 'eto gibali v skladu z viri Interne banke in znašajo trenutno 150 starih milijard, kar je za 70% več kot v lanskem letu. Obseg povečanja plasmajev je posledica težkih pogojev pri prevzemanju del in vključitve novih področij dela Interne banke, med njimi v prvi vrsti devizno poslovanje. Glede poslovanja, pa moram povedati, da se kreditni odbor sestaja tedensko, obravnava posamezne primere in uresničuje enotno in skupno finančno politiko članic IB ter finančno planiranje. Prednost IB je tudi v enotnem in usklajenem nastopu članic do temeljnih bank in drugih finančnih institucij. Preko Interne banke dosegamo tudi največjo stopnjo skupne odgovornosti do nastalih obveznosti. Kakšne so še druge prednosti Interne banke? Primerov je več. Naj omenim samo gradnjo MP 3/8. Z garancijo IB je omogočena tudi gradnja lastnih investicij, tako smo npr. samo za gradnjo MP-3 v letošnjem letu izdali za 12,3 milijarde garancij. Sodelujemo pri licitacijah in v zadnjem Angela Kavčič času celo za zavarovanja deviznih plačil. Zaupanje v Interno banko je veliko in to moramo ohraniti tudi v bodoče. S podpisom SaS o združevanju deviz v zunanje trgovinskem prometu je IB prevzela tudi del poslov deviznega področja in sicer devizni plačilni promet, pridobitev izvoznih kreditov in garancij za izva- janje del v tujini, izdaja lastnih garancij in spremljavo deviznih planov. Za ekonomske odnose s tujino je značilna dinamična rast in razdrobljenost poslov. Zato je za planiranje, pospeševanje, usmerjanje in kontrolo ekonomskih odnosov s tujino uporabljati veliko število podatkov in informacij, kar seveda zahteva dodatna znanja in tudi več dela — toda zmogli bomo. In osebno počutje? Zadovoljna sem, zlasti, če gre poslovanje v redu, uspešnost IB se meri po tem, če smo v stanju kriti potrebe svojih članic. Moram pa priznati, da je delo IB težko in borba za sredstva vedno ostrejša. Kljub temu pa smo še vedno najbolj uspešna Interna banka v Sloveniji. Naše nasvete, poslovanja in metode dela upoštevajo tudi drugi, dokaz temu so številni obiski in svetovanja. Poleg odgovornih nalog imam še vrsto funkcij izven Gradisa, sem član lO Združenja bank Jugoslavije, predsednik komisije za finančno in bančno poslovanje GZ SRS, itd., skratka dela je vedno dovolj. Če imaš delo rad, se vse doseže. LOJZE CEPUŠ Slovesen podpis in rezultati \__ _________________________________________________/ Novembra 1980 so predstavniki UOGIP Gradis, SGP Grosuplje, CP jubljana, Komunalna skupnost, °bcina Grosuplje, dotične krajevne skupnosti in drugi v dvorani gasilskega doma v Grosupljem slovesno Podpisali družbeni dogovor v zvezi z otvoritvijo kamnoloma v Predolah. o takratnem dogovoru naj bi kamnolom pričel obratovati prihodnje Da si obudimo spomin. Glede vehko pomanjkanje minerali ‘“^‘» izvršna raziskovalna dela. Podlagi tega je bila edina primei okacija za odprtje kamnoloma v Kacna v vasi Predole, pod pobočji s on ^nacija je oooaijena bOO do 800 m od vasi Predole in Primerna tako glede kvalitete ma . _ — losu gicuc K.vameie im r'ala kot transporta. Ker so rudnine naravno boga st , s® ne obnavlja, je bil na nodl se ne obnavlja, je bil na podi določil zakona o združenem d Podpisan družbeni dogovor o m sebojnem sodelovanju in ureja družbeno-ekonomskih in drugih odnosov, povezanih s pridobivanjem zemljišč in izgradnjo ter izkoriščanjem kamnoloma Predole s pripadajočimi objekti. »Združevanje dela in sredstev večjega števila delovnih organizacij na področju pridobivanja mineralnih snovi je družbeno upravičeno, saj omogoča usmerjeno, racionalno in visoko organizirano črpanje mineralnih surovin ter zagotavlja potrebne količine surovin vsem uporabnikom.« so zapisali v dogovoru. Poleg tega so se investitorji zavzeli,da bodo zgradili obvoznico od ceste Grosuplje — Mlačevo mimo Grosuplja do avtoceste v dolžini cca 3 km. Vrednost del je ocenjena rta 28 milijonov din. Nadalje bodo investitorji Komunalni skupnosti občine Gorusplje plačali kot prispevek 15.00 din od kubičnega metra izkopanega materiala na bazi cen 1.1. 1980 in ta prispevek se bo vsako leto valoriziral po stopnji splošnega porasta cen v gradbeništvu. Prispevek se bo uporabljal za izgradnjo oziroma rekonstrukcijo cest na območju občine Grosuplje. Nadalje so se investitorji na podlagi posebne pogodbe zavezali, da bodo uredili železniško progo in cestišče v vasi Predole, utrdili in asfaltirali cesto, ki vodi od asfaltne ceste Grosuplje—Račna v vasi Predole do konca vasi. V času gradnje kamnoloma bodo skrbeli za redno vzdrževanje navedenega odseka. Investitorji bodo sodelovali z vaščani vasi Predole in Komunalno skupnostjo občine pri asfaltiranju drugih poti v vasi in sofinancirali ta dela. Obratovanje kamnoloma je v veliki povezavi z izgradnjo cestnega omrežja v ljubljanski regiji in seveda tudi z izgradnjo drugega pasu avtoceste Ljubljana — Zagreb ter s kvalitetno preskrbo betonske in asfaltne mešanice. Na osnovi predhodnih študij se je pokazalo, da poleg pridobivanja in predelave agregata igra posebno vlogo sama distribucija, ki predstav- lja višji strošek, kot pa je strošek za sam agregat. Da bo naložba uspešna, je potrebno obravnavati celovito problematiko, od pridobivanja predelave in distribucije mineralnega agregata do zaščite človeškega okolja, ter vključiti v reševanje te problematike vse organizacije združenega dela s področja gradbeništva in IGM z namenom, da enotno rešimo preskrbo s to nujno surovino! V vsakem primeru nas pomanjkanje kvalitetnega agregata sili v čimprejšnjo izdelavo predhodnih študij, na osnovi katerih se bomo opredelili za naložbo najbolj kvalitetne surovine. Pri tem pa ne smemo pozabiti dokaj zahtevnih pogojev gospodarjenja, zato si je potrebno v celoti predhodno zagotoviti vsa potrebna sredstva, ki naj bodo dejansko združena sredstva vseh zainteresiranih organizacij združenega dela v ljubljanski regiji. Za slovesnim podpisom morajo biti tudi dejanja in rezultati. LOJZE CEPUŠ Območni center vodenja Dravske elektrarne so povezane Delavci mariborske gradbene enote so končali dela na objektu območnega centra vodenja Dravskih elektrarn. Ta zgradba je vkompo-nirana v dravsko nabrežje tik ob HC Mariborski otok in bo služila za avtomatsko povezavo vseh dravskih elektrarn. Te naj bi bile v bodoče daljinsko povezane med seboj ter upravljane s tega mesta. Tako bi se zmanjšalo število zaposlenih na elektrarnah na minimum. Celotna elektronska oprema SIEMENS-ISKRA je že pripravljena za montažo. »Pričetek gradnje sega v leto 1981, točneje 21. decembrer 1980. Roka smo se držali, prav tako zahtevane kvalitete. To je betonska konstrukcija, v katero je vgrajenih 1240 kubikov betona, ter 340 ton armature,« nam je po telefonu dejal vodja gradbišča Blaž Mlinarič. Pravzaprav je to šele I. faza, tri nadaljnje pa so zaradi stabilizacijskih razmer za nekaj časa odložene. FRANJO ŠTROMAJER Območni center vodenja dravskih elektrarn Ostrejši pogoji za mlade družine Mlade dru :ine nimajo v vseh krajih enake pogoje za pridobitev družbenega stanovanja Kako rešujemo stanovanjske probleme v TOZD-u GE Maribor ____j V mariborski gradbeni enoti so v letošnjem letu uspeli rešiti večje število prošenj za dodelitev stanovanj in to s pomočjo natečaja Kreditne banke Maribor. V tozdu GE Maribor se zavedajo, da je rešen stanovanjski problem eden izmed pogojev za dobro delo. O vsem tem smo se pogovarjali s Cvetko Vargazon. Koliko sredstev je bilo letos namenjenih za stanovanja? »Sredstev za nakup stanovanj je bilo v letošnjem letu zelo malo. Z njimi bi lahko kupili le dve manjši stanovanji. Poskušali smo izkoristiti še druge vire in rešiti večje število stanovanjskih problemov naših delavcev. Kreditna banka že vrsto let razpisuje natečaj za kredit za nakup stanovanj.« Smo se letos prvič prijavili? »Naš tozd se doslej še nikoli ni prijavil, zato je veljalo letos poskusiti. Rezultatov smo lahko veseli, saj nam je bil odobren kredit v celot- nem zaprošenem znesku. Vse prosilce iz letošnje prioritetne liste, ki so izpolnjevali razpisne pogoje, smo prijavili na ta natečaj.« Kakšni so bili pogoji? »Prijavili smo dve skupini: delavce z nizkimi osebnimi dohodki ter mlade družine. Pri delavcih z nizkimi osebnimi dohodki smo lahko prijavili tiste, katerih mesečni dohodek na družinskega člana ne presega 5500 din v prvih 9 mesecih leta 1981. Delavcem z nizkimi osebnimi dohodki so stanovanja dodeljena za nedoločen čas.« Kakšni pa so pogoji za mlade družine? »Pri mladih družinah so pogoji ostrejši. Zakonca ne smeta biti starejša od 30 let, poročena manj kot 5 let in njuna skupna delovna doba ne sme presegati 8 let. Mladim družinam lahko dodelimo le enosobno stanovanje ali garsonjero največ za dobo 7 let. Po tej dobi dodeli tozd Cvetka Vargazon — »Dobili smo kredit v zaprošenem znesku...« družini stanovanje, ki ji po normativih pripada.« Kaj pa lastno varčevanje? »Mlada družina mora namensko varčevati pri banki in to najmanj 7 let oz. do končne rešitve svojega stanovanjskega problema. Procent mesečnega varčevanja je določen glede na povprečni mesečni dohodek na družinskega člana.« Koliko je torej kupljenih stanovanj? »S pomočjo kreditov, ki smo jih dobili po natečajih, bomo kupili 13 ; stanovanj, 9 dvosobnih in 4 enosobna.« In kako v bodoče? »Letos smo rešili več stanovanjskih problemov, kot smo prvotno menili. Seveda pa bo potrebno poiskati še druge rešitve, kajti prosilcev je veliko, denarja pa ne. Komisija bo v kratkem pripravila predlog o solidarnem varčevanju, ki ga drugod že uporabljajo.« FRANJO ŠTROMAJER Gradisovi zidarji, ki so na srečanju gradbenih delavcev Jugoslavije zastopali Slovenijo, so v Bakoviči zasedli četrto mesto Ekipa protipožarne zaščite, v kateri sta bila tudi Franjo Bratovščak in Ivan Bistrovič iz Gradisa, je dosegla izvrstno drugo mesto. XIV. srečanje gradbenih delavcev Jugoslavije Gradis v Bakoviči četrti V čast 90. obletnice rojstva tovariša Tita je bilo od 24. do 25. septembra v Bakoviči v SAP Kosovo XIV. srečanje gradbenih delavcev Jugoslavije, na katerem so sodelo- vale zmagovalne ekipe republiških in pokrajinskih proizvodnih tekmovanj gradbenih delavcev. Letošnjega srečanja, na katerem je sodelovalo okoli 300 gradbenikov iz vse J ugoslavije, so se udeležili tudi Gradisovi zidarji, ki so zmagali v panogi zidarjev na junijskem republiškem tekmovanju gradbenikov, ki je bilo v Mariboru. Gradisova ekipa, v Obremenilna preizkušnja dvoetažnega mostu Most prestal preizkušnjo 14. septembra so delavci Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij iz Ljubljane opravili meritve — statične in dinamične — na novem mariborskem dvoetažnem mostu. Most je preizkušnjo dobro prestal. Takšni preizkusi so običajni in pred izdajo uporabnega dovoljenja nujni. »Prve ocene kažejo, da se je pod statičnimi in dinamičnimi obremenitvami konstrukcija vedla normalno. Sedaj bo potrebno opraviti še izračune ter izdelati elaborat o meritvah,« je dejal Stane Terčelj, vodja obremenilne preizkušnje. »Merili smo tudi najbolj obremenjene točke na podpori na delu, kjer se stikajo prečni in vzdolžni nosilci. Pri tem smo uporabljali električno uporne merilne lističe, kar je najsodobnejši način merjenja. Rezultati so bili dobri. Ves objekt je projektiran po strogih DIN normah, ki upoštevajo dosti večje obremenitve kot domači zastareli predpisi. Šele ko bo na podoben način preizkušena zgornja etaža mostu, bomo dobili prvo sliko.« Obe etaži je pregledala še tehnična komisija in imela nekaj manj- ših pripomb. Te so v teh dneh odpravili in pričakujemo lahko, da je, ko to berete, promet že stekel. Gradisovi delavci so s svojimi preklad-nimi konstrukcijami iz prednapetih montažnih škatlastih nosilcev spojili še dva bregova. Predračunska vrednost mostu znaša sedaj 292,5 milijona dinarjev. Dolžina spodnjega vozišča je 170 m, zgornjega pa kar 339,75 metrov. FRANJO ŠTROMAJER Devet tovornjakov težkih po 25 ton je cel dan izmenoma obteževalo posamezne dele spodnjega nadstropja mostu, ki bo namenjen za lokalni promet, jobčutljivi aparati pa so merili vsako spremembo kateri so bili Ivan Bistrovič, Franjo Bratovščak, Zlatko Koren in Stje-pan Puškarič, je najbolje uvrščena slovenska gradbeniška delegacija na letošnjem srečanju v Bakoviči. Ekipa je zasedla odlično četrto mesto z 22,5 osvojenimi točkami. Prvouvrščena je bila ekipa gradbenega podjetja »Brčko« iz Brčkega, druga je bila ekipa beograjskega »Trudnebnika«, tretja pa ekipa zagrebškega podjetja »Tempo«. Za našimi gradbeniki so se uvrstili na peto mesto gradbeniki novosadskega »Neimara«, na šesto »Prvoborca« iz Hercegnovega, na sedmo skopskega »Betona« in na osmo mesto delavci gradbenega podjetja »Binačka Morava« iz Gnjilanov. Jugoslovanski gradbeniki so se pomerili tudi v disciplinah partizanskega mnogoboja (Slovenija četrta) in protipožarne zaščite (Slovenija druga). V skupni uvrstitvi je bila Srbija prva z 77 točkami, s 67 točkami je drugo mesto zasedla Bosna in Hercegovina, tretje mesto je s 66 točkami zasedla Hrvaška, četrto je bilo Kosovo z 54 osvojenimi točka- mi, peta pa je bila s 53 točkami Vojvodina. Slovenija je z 39 točkami zasedla šesto mesto. Sedma je bila Makedonija s 36 in osma, zadnja, Črna gora z 18 točkami. Ob teh uvrstitvah je potrebno poudariti, da Slovenija ni imela svojih predstavnikov v disciplinah keramičarji in pleskarji (Črna gora ni imela svojih 4 a 1, ■ m 1 ,"xi f m * w I 'zor i*i\n c11 i n dIp« skarji ter med monterji centralne kurjave) in so torgj letošnji slovenski rezultati v proizvodnih panogah zidarjev, tesarjev, železokriv-cev, odrarjev in žerjavistov uspešni. Prihodnje leto bo zvezno srečanje oziroma proizvodno tekmovanje gradbenih delavcev Jugoslavije v Črni gori. BRANE ŠALAMON V kontejnerskem terminalu v Kopru lahko sedaj letno pretovorijo 130000 kontejnerjev MESEC DNI PRED ROKOM Nova kontejnerska obala omogoča pristajanje ladij nosilnosti do 36.000 BRT Zgrajena obala za kontejnerje v Luki Koper Za koprsko pristanišče radi rečemo, da je slovensko okno v svet. To okno se je pred kratkim (17. septembra), ko so odprli drugo fazo kontejnerskega terminala, znova nekoliko povečalo. Nove pridobitve in razširitev zmogljivosti so omogočile Luki Koper, da je postala največje kontejnersko pristanišče na Jadranu. Še lansko leto so v Trstu pretovorili 70.000 kontejnerjev, dolgih šest metrov, v Kopru pa le 50.000. Z najnovejšo obalo, s povečanjem skladiščnega prostora in z novo tehnologijo skladiščenja pa bodo lahko v Kopru letno pretovorili tudi do 135.000 kontejnerjev, kar jih postavlja na prvo mesto na Jadranu. Tehnologija za pretovor kontejnerjev je domače proizvodnje. Velike žerjave z nosilnostjo 50 ton, ki so z dvignjenimi kavlji visoki 72 metrov, je izdelala mariborska Metalna po lastnih projektih. »Ta žerjav je v lanskem letu zanesljivo dosegel svetovni rekord v pretovoru kontejnerjev,« so nam ob otvoritvi obale za kontejnerje povedali v Luki Koper. In prav ta obala, od katere slovensko gospodarstvo pričakuje veliko je delo Gradisovih delavcev iz tozda GE Koper. Graditi so pričeli 27. julija lani, z gradnjo pa so zaključili 12. avgusta letos, 19. avgusta pa je bil uspešno opravljen tudi tehnični pregled. Uspešen tehnični pregled je omogočil izdajo uporabnega dovoljenja za obalo za kontejnerje. Pogodbeni rok za dokončanje del je bil L september letos, kar pomeni, da je bil objekt zgrajen 19 dni pred pogodbenim rokom. Obala za kontejnerje v Luki Koper je nadaljevanje obale za generalni tovor (prva faza kontejnerske obale). Dolga je 200 metrov in široka 23 metrov. Z dvema dostopnima mostovoma je objekt povezan z manipulativno površino kontejnerskega terminala v zaledju obale. Objekt je armirno-betonska konstrukcija montažne izdelave. Konstrukcija se sestoji iz kontinuirane dvosmerno armirane betonske plošče, ki je podprta z armirano betonsko branasto konstrukcijo v obliki armirane betonskih vzdolžnikov in prečnikov. Vsa ta dela je po že znani in uporabljeni tehnologiji izvedel tozd GE Koper s plovnega objekta — maone. Temeljenje objekta je izvršeno z jeklenimi koli profila 812 milimetrov v globino od 42 do 47 metrov. Na objektu je montirana žerjavna proga ter vsa ostala potrebna oprema za pretovor kontejnerjev . Ta obala bo omogočala pristajanje ladij nosilnosti do 36.000 BRT, ki imajo gaz do 11 metrov. O velikosti tega objekta nam govorijo podatki, da je bilo pri temeljenju zabitih 8 kilometrov jeklenih cevi profila 812 milimetrov in 4 kilometre jeklenih cevi premera 508 milimetrov. Vgrajeno je bilo 3500 kubikov betona, 1100 ton armature, 7000 kvadratnih metrov opaža. Celotna investicijska vrednost objekta je 250 milijonov dinarjev. Prav gradnja obale za kontejnerje je lahko primer dobrega sodelovanja vseh, ki so pri gradnji sodelovali. Tako je predhodna geomehanske preiskave in preiskusno obremenitev jeklenega kola, kar je služilo za. izdelavo glavnega projekta, izdelala Univerza E. Kardelja v Ljubljani (Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko. Laboratorij za mehaniko tal, pod vodstvom prof. dr. inž. Ivana Sovinca, ki je opravljal tudi geomehanski nadzor v času gradnje in podal končno poročilo o stabilnosti objekta). Projekt je izdelal Vodnogospodarski inštitut — vodnogradbeni laboratorij, oddelek za pomorske gradnje, pod vodstvom odgovornega projektanta Saša Lipovška, dipl. inž. gr., ki je v času gradnje opravljal tudi projektantski nadzor na objektu. Kot smo že omenili, je investitor gradnjo poveril Gradisu, tozd GE Koper, glavni vodja pri izvajanju del pa je bil Vlado Melon, dipl. inž. ki je objekt izredno uspešno tudi zaključil. Strokovni nadzor je investitor poveril podjetju Investbiro Koper, odgovorni za ta del pa je bil Alojz Lovšin. S strani investitorja je delo koor- diniral direktor razvojnega sektorja Luke Koper, dipl. inž. Pavel Marc. Svoje mnenje je na koncu povedal tudi vodja gradbišča, dipl. inž. Vlado Melon: »Poleg že imenovanih so k uspešni gradnji vsekakor prispevali tudi naši tozdi SPO in Železokrivni-ca, ter Metalna iz Maribora in vsi ostali kooperanti. Posebej bi poudaril prizadevanje vseh delavcev, ki so na objektu delali in s svojim delom prispevali k uspešni gradnji obale za kontejnerje in dokončanju le-te. Ves čas gradnje v celoti je spremljala in skrbela zanjo tehnična služba našega tozda. Priznanje pa vsekakor zaslužijo delovodje: Hamdija Bunič, Drago Vidovič, in Jakob Medved (ki s tega objekta je odšel v pokoj, pred tem pa je 33 let delal pri Gradisu), Albert Pavlin, ki je sodeloval pri izdelavi montažnih elementov in tehniki: Miroslav Tatarič, Aleksander Šabec in Josip Perčič, ki so operativno spremljali izgradnjo obale. Ves čas gradnje smo bili vsi kot ena družina, dobro smo sodelovali in se dopolnjevali ter predali objekt investitorju pred rokom. Vsi upamo, da smo s tem objektom dokazali, da smo zmožni kvalitetno in v roku opraviti najzahtevnejša luška dela in da bomo v Luki Koper nadaljevali z delom, kajti v koprskem pristanišču se pripravlja gradnja obale za premog, izgradnja katere naj bi se pričela spomladi prihodnjega leta. CVETO PAVLIN Vodstvo gradbišča pred novo obalo za kontejnerje Temljenje je izvedeno v globino od 42 do 47 metrov s plovnega objekta — maone Na Kredarici so okna LIO in Jelovice Ko smo Gradisovi planinci sredi septembra odšli na Triglav, smo se trije odločili in skrenili nekoliko z začrtane poti ter obiskali našo najvišje ležečo planinsko kočo — Kredarico. Graditelji nove planinske koče so delali s polno paro, saj bodo, tako so nam povedali, pod Triglavom ostali le do 27. septembra in s tem bo gradbena sezona končana. Letos so opravili več kot polovico vseh del. Nova postojanka je zunaj že praktično zgrajena, tako da ji zima ne bo mogla do živega, spomladi pa bodo nadaljevali dela v notranjosti. Triglavski dom bo nared prihodnje leto ob 90-letnici slovenskega planinstva. Na Kredarico, najvišje gradbišče v Jugoslaviji, nismo odšli samo zaradi planinskih lepot, temveč tudi zato, ker so okna za 2515 metrov nad morjem ležečo planinsko kočo izdelali delavci našega tozda Lesno industrijski obrat Škofja Loka in Jelovice. Vsa okna je na Kredarico zvozil helikopter le zadnje okno so 18. septembra pod vrh Triglava nesli ljubitelji planin iz škofjeloške Jelovice in Gradisovega tozda Lesno industrijski obrat. Okno so namestili v posebna, za to priložnost izdelana nosila in ga nesli z Rudnega polja mimo Vodnikove koče do Kredarice. Vsak ga je nosil nekaj časa, nihče se ni odrekel precej težkemu bremenu. Izdelava oken, ki služijo svojemu namenu 2515 metrov visoko, ob sodobnih načinih gradnje, sploh ni enostavna stvar. Ker je okno nepredušno zastekljeno z dvema stekloma, med katerimi je 20 milimetrov razlike, so imeli graditelji največ, težav z izenačevanjem zračnega pritiska med stekloma in tistim, ki vlada na Kredarici. Ko so namreč, prvič testirali okno, zastekleno s steklom termoton, se je steklo zaradi večjega zračnega pritiska med stekloma kot tistim v ozračju, izobčilo za 8 milimetrov. Zato so v vsa okna, ki so jih vgradili na Kredarici, namestili posebne ventilčke, ki izravnavajo tlak med stekloma in tako omogočajo, da steklo ostane ravno. C. PAVLIN Na 2515 metrov visoko ležeči Kredarici, ki je najvišje gradbišče v Jugoslaviji, so vgrajena okna LIO in Jelovica. Ustanovljen je delavski svet TOZD-a Inženiring Po več kot letu dni trajajočem postopku organiziranja in ustanavljanja, ki je zahteval cel niz predhodnih aktivnosti (sprejetje samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo GIP Gradis, predzaznamba v sodnem registru, sprejetje vseh internih aktov, ki jih mora imeti vsak tozd in ustanovitev sindikalne organizacije^, je bila 15. septembra letos 'konstitutivna seja delavskega sveta tozd Inženiring. Uvodoma je tov. Miha Gumzej, predsednik volilne komisije tozda Inženiring, podal poročilo o ugotovitvi rezultatov referenduma, ki je bil 17. avgusta letos in s katerim je večina od 105 delavcev tozda Inženiring potrdilo Samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev tozda Inženiring in Statuta tozda Inženiring. Na volitvah, ki so bile 9. septembra letos, so bili. izvoljeni delegati v delavski svet (Jože Bradula, Bojan Kogoj, Anton Kuhar, Rajko Kogej, Sonja Kunst, Jernej Ravnikar in Zdravko Rus), v samoupravno delavsko kontrolo (Vesna Bevk-Gre-gorič, Franc Hren in Tone Podgoršek), v disciplinsko komisijo (Milan Hodnik, Franc Jakopič, Marjan Primožič, Edvard Ravbar in Franc Kovač iz lista zbora združenega dela občine Ljubljana Moste-Polje), za delegata v delavski svet GIP Gradis pa je bil izvoljen tov. Vili Štukelj. Delegati delavskega sveta so potem z javnim glasovanjem iz svoje sredine izvolili za predsednika delavskega sveta tozda Inženiring tov. Jerneja Ravnikarja, za njegovega namestnika pa tovarišico Sonjo Kunst. Na konstitutivni seji so bili izvoljeni tudi izvršilni organi: komisija za delovna razmerja, komisija za standard in rekreacijo ter komisija za varstvo pri delu. Delavski svet je sprejel tudi sklep, da naj IO OOZS tozda Inženiring do 15. oktobra pripravi predloge kan- Delegati na konstitutivni seji delavskega sveta tozda Inženiring. didatov za: komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, stalno vodilno komisijo in komisijo za sestavo volilnih imenikov ter ostale komisije na ravni delovne organizacije. Na koncu seje je delavski svet dal svoje soglasje in predlagal delavskemu svetu delovne organizacije, da imenuje za vršilca dolžnosti direktorja tozda Inženiring tov. Andreja Rogača. C. PAVLIN Obnavljamo hotel Jezero v Bohinju Pred petimi leti je potres precej poškodoval tudi hotel Jezero v Bohinju, ki ga sedaj obnavljajo delavci našega tozda GE Jesenice. Gradbena dela so skoraj že v celoti zaključena, tako da sedaj s polno paro delajo inštalaterji in montažerji. Prav zaradi tega ni nobene bojazni, da hotel ne bi bil obnovljen do predvidenega roka — dneva republike. Prenovljen in poveča h bo imel hotel na voljo 70 ležišč, restavracijskih sedežev bo še enkrat več kot sedaj in tako bo nedvomno velikega pomena za bohinjski turizem. C. PAVLIN Od 9. do 12 darstva. Orgai septembra letos je bila v Ptuju razstava malega gospo-. Organizator je bila obrtna zadruga Panorama. Začetki, naprodaj nc zadruge Panorama Ptuj segajo v leto 1972. Vanjo je včlanjenih 187 aktivnih članov, celotni prihodek Panorame pa je v letu 1981 znašal 297 milijonov dinarjev. Letos so prav prijetno presenetili z razstavo svojih izdelkov. Škoda je le, da jim jih prostor ni dopuščal prikazati še več. Obiskovalci, predvsem pa poslovni partnerji, so bili zadovoljni s prikazanim. Lahko samo upamo, da bo to sedaj stalna manifestacija, na kateri bodo obrtniki prikazovali svoje dosežke. Člani obrtnega združenja si prizadevajo, da ,bi svoje delo kar se da dobro opravljali, težijo za tesnim povezovanjem z organizcijami združenega dela, za katere opravljajo razne storitve oz. izdelujejo posamezne izdelke. Tudi inovacije in čim boljša izkoriščenost lastnega znanja obrtnikom niso tuje. Prav v okviru združenja si prizadevajo za razvijanje raziskovalnega dela, za uveljavljanje ustreznega kreditiranja, za varstvo človekovega okolja, za socialno varnost članov in tako dalje. Da je delo združenja uspešno, ni treba posebej poudarjati. So pa nekateri problemi, ki jih ni mogoče rešiti kratkoročno. Tako na primer še niso uspeli dokončno opredeliti rešitve problemov okrog izobraževanja delavcev, ki bi se naj zaposlili pri zasebnih delodajalcih. Reforma srednješolskega izobraževanja je prinesla tudi kopico težav, saj ostajajo obrtniki sedaj brez vajencev, poleg tega pa v ptujski občini — kljub dogovorojeriim nalogam v srednjeročnem dogovoru o pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva — ni mogoče izobraževati mladih v toliko različnih poklicih, kot bi jih potrebovali. Izvršni odbor združenja ocenjuje, da je sodelovanje z občinsko skupnostjo za cene dobro, saj so doslej vse dogovore o spremembah cen uspešno uresničili. Nekoliko manj zadovoljivo pa se uresničujejo naloge v zvezi z izdelavo prostorskega plana občine, kjer naj bi vnaprej določili območja za razvoj drobnega gospodarstva. Te naloge bo vsekakor potrebno uresničiti v najkrajšem času. FRANJO ŠTROMAJER Obrtniki, ki so razstavljali v Ptuju, so tesno povezani z združenim delom. Tako je npr. obrtnik Martin Kohol z bakrom pokril SNG Maribor, ki ga gradi naš tozd GE Maribor. spustili 5. novembra letos in takrat se bo začelo polnjenje velikanskega akumulacijskega jezera, ki bo zajelo 1450 kvadratnih kilometrov in bo na nekaterih krajih doseglo globino 180 metrov. Že 20. oktobra bodo reko Parano usmerili v njen prvotni tok, ki so ga spremenili zaradi gradnje jezu. Ta velikanska hidroelektrarna bo imela 18 turbin v pogonu in dve v ra-zervi, ko pa jo bodo leta 1986 popolnoma izkoriščali, bo dajala skupno 70 milijard kilovatnih ur električne energije letno. To je 50 odstotkov skupno proizvedene električne energije v Braziliji. Skupni stroški izgradnje HE Itaipu so se povzpeli na 14 milijard dolarjev, od česar 5 milijard predstavljajo obresti. Ob te vsote je 85 odstotkov financirala Brazilija, ostalih 15 odstotkov pa so mednarodni krediti. Stroške bodo na koncu delili med Brazilijo in Paragvajem na enake dele, prav tako pa tudi bodoče količine energije. 150 kilometrov niže gradi Paragvaj na isti reki velikansko elektrarno Corpus skupaj z Argentino. Na Brazilski strani bo akumulacijsko jezero Itaipua potopilo slovite slapove Ouedas, eno največjih turističnih atrakcij na kontinentu, kar je te dni ponovno izzvalo živahne polemike v tisku. Toda pomen energetskega velikana za gospodarstvo dežele je tolikšen, da vlada ni hotela sprejeti podaljšanja roka za polnje-nej jezera, ki sovpada z začetkom turistične sezone. C. P Največja hidroelektrarna na svetu Največja hidroelektrarna na svetu jn Paragvajem je v zaključni fazi iz-Itaipu na reki Parana med Brazilijo gradnje. Zapornice na jezeru bodo Naš energetski primanjkljaj pa rešujemo z gradnjo manjših hidro elektrarn —; izgradnja HE Mavčiče Glasilo vredno več kot star papir Zakaj ostaja Gradisov vestnik nerazdeljen med delavce namen ni po tozdih iskati in imenovati krivca za tako stanje, (to bodo, upam, storili v tozdih), dejstvo pa je, da take svežnje, kijih prikazuje naš posnetek, najdemo po nekaterih temeljnih organizacijah in gradbiščih še lep čas po izidu glasila. Delavec tako ostane berz informacij, ki so mu bile namenjene. Morda pa je krivda še kje? Ali je res potrebno toliko izvodov? Ne bi bilo napak, če bi se tovariši po tozdih delovnih skupnostih prešteli in ugotovili pravo število, naročili toliko izvodov, ter navsezadnje tudi poskrbeli, da dobi delavec glasilo v roke po najkrajši poti. To je najmanj, a hkrati dovolj, kar lahko storimo za pravilen pretok informacij ter obenem prihranimo še kakšen dinar, ki je več vreden od tistega, ki ga dobimo za star papir. FRANJO ŠTROMAJER ________________________________________J GRADISOV VESTNIK izjaja mesečno v 10.000izvodih. Dobivajo ga vsi Gradisovi delavci, učenci, upokojenci ter poslovni partnerji. Izhaja običajno okrog petnajstega v mesecu. Uredniški odbor se po svojih močeh trudi, da preko glasila seznanja delavce o dogajanjih znotraj delovne organizacije, nekaj prostora pa je namenjeno tudi drugim dogodkom. (\ prav informacije niso popolnoma sveže kot na primer v dnevnih časopisih, to ne pomeni, da sme v nekaterih tozdih ostati Gradisov vestnik nerazdeljen še nadaljnih deset ali več dni po izidu. Zgodi se tudi, da sveženj časopisov sploh ni razdeljen in mirno čaka naslednjo številko. Če govorimo o glasilu kot sredstvu informiranja, potem ne moremo mimo dejstva, da je za to nekdo odgovoren. Moj Stroj za horizontalno cestno signalizacijo je skoraj v celoti sestavljen iz delov domače proizvodnje. - '■< Prototip markimega stroja je že pokazal dobre rezultate. Stroj za horizontalno cestno signalizacijo Nov dosežek Kovinskih obratov Maribor Lansko leto so Kovinski obrati iz Maribora prikazali na zagrebškem velesejmu asfaltni finišer, ki je povzročil veliko zanimanje številnih kupcev. Na letošnji jesenski velesejem pa so pripeljali nov stroj, kar dokazuje, da tozd Kovinski obrati Maribor postaja vse uspešnejši pri razvoju in proizvodnji mehanizacije za ceste. Tokrat gre za stroj za cestno signalizacijo, ki mu pravijo tudi markimi stroj. To je še en dokaz, da kljub vsem uspehom na področju asfaltnih baz v tozdu z doseženim niso zadovoljni in da ob dosežkih ne počivajo. Zavedajo se namreč, da je treba tehnologijo vselej razvijati, spreminjati in dopolnjevati, saj je to eden od pogojev za uspešen nastop na tržišču, tako domačem, kot tudi tujem. Tako kot finišer', je tudi stroj za horizontalno cestno signalizacijo zelo pomemben Gradisov in tudi jugoslovanski dosežek, zlasti ker je plod lastnega razvoja. Stroj je več ali manj sestavljen iz delov domače Proizvodnje. Tako je motor proizvod Crvene zastave, kompresor je hil izdelan v Trudbeniku, avtomatika pa je tudi v glavnem domač proizvod, le brizgalna pištola, ki jih v Jugoslaviji še nihče ne izdeluje je bilo potrebno uvoziti. Markimi stroj MS (kot je uradni naziv stroja) je vsekakor pomemben dosežek, posebej še ob podatku, da je bilo dosedaj letno uvoženih med 50 in 70 takšnih strojev, in da je cena posameznega uvoženega stroja okrog 100.000 nemških mark. V Kovinskih obratih Maribor verjamejo, da bodo s proizvodnjo teh strojev zadovoljili vse domače potrebe in da bo popolnoma nepotreben uvoz le-teh. V vsakem večjem mestu v Jugoslaviji se slej ko prej pokaže potreba po takem stroju in zato v Kovinskih obratih Maribor predvidevajo, da s prodajo ne bo nobenih težav. Bojijo se le, da v prvi fazi, dokler proizvodnja ne bo popolnoma stekla, ne bodo mogli zadostiti zahtevam vseh kupcev. Prototip je že pokazal dobre rezultate, v tozdu pa se bodo potrudili, da bodo tudi vsi stroji iz redne proizvodnje dosegli nivo uvoženih in da bo zadovoljil najzahtevnejše kupce. Zaupanje kupcev so si že pridobili, še bolj pa si ga bodo utrdili s solidnim servisom in zagotovilom, da tudi z nakupom rezervnih delov ne bo težav. Delovanje stroja za horizontalno cestno signalizacijo strokov- njaki Kovinskih obratov Maribor preizkušajo skupaj s strokovnjaki Nigrada iz Maribora, ki imajo že precej praktičnih izkušenj s takimi uvoženimi stroji. Po preizkusih v Mariboru bodo stroj predstavili tudi v Zagrebu, saj je bila prav zagrebška Markimi stroj, nov proizvod Kovinskih obratov Maribor za avtomatsko označevanje vodovravne signalizacije na cestah, je pomembna jugoslovanska novost, saj smo take stroje doslej uvažali iz Nemčije. Jelovna organizacija Velebit zdaj edina uvoznica markimih strojev iz Nemčije. V Kovinskih obratih Maribor računajo, da bodo v začetku lahko naredili nekaj več kot 20 markimih strojev letno, potem pa tudi več kot 40, s čimer bi skoraj v celoti pokrili jugoslovansko tržišče. Vendar pravijo, da bodo skušali prodreti tudi na zunanji trg; v mislih so imeli predvsem izvoz v Italijo in Sovjetsko zvezo. Tako so v Kovinskih obratih Maribor zaključili krog proizvodnje mehanizacije za ceste od asfaltimih baz (proizvodnja asfalta), finišerja za asfaltiranje cest (polaganje. asfalta ali betona) in stroja za horizontalno cestno signalizacijo (označevanje cest). Vendar vsi zatrjujejo, da ob teh dosežkih ne bodo počivali, saj želijo še bolj zadovoljiti svoje kupce in zato že planirajo razvoj in proizvodnjo nove mehanizacije, ki bi jim položaj, ki ga imajo sedaj, na našem trgu, samo še utrdil. Velika želja pa je tudi uspešen nastop na tujem tržišču saj bi tako z dodatnim izvozom ustvarili prepotrebne devize za lastno poslovanje in tudi za družbo v celoti. CVETO PAVLIN Vgrajena avtomatska naprava za elektronsko krmiljenje je prav tako domač izdelek. Le brizgalne pištole, ki jih v Jugoslaviji še nihče ne izdeluje je bilo potrebno uvoziti. IZ 2. PROBLEMSKE KONFERENCE O DELU V IRAKU • IZ 2. PROBLEMSKE KONFERENCE O DELU VIRAKW IZ 2. PROBLEMSKE KONFERENCE O DELU V IRAKU # IZ 2. PROBLEMSKE KONFERENCE O DE S Za delo v tujini je potrebna enotnost, strokovnost in organiziranost Čeprav je bilo na 1. problemski konferenci 3. februarja letos dogovorjeno, da naj problemska konferenca postane stalna oblika dela in obveščanji delavcev in naj se skliče vsake tri mesece, je minilo celih osem mesecev, da je do tega prišlo. Medtem se je nagrmadilo veliko problemov, ki jih bo treba v zelo kratkem času začeti reševati, tako da bi prvi večji nastop slovenske gradbene opera-tive v Iraku uspešno zaključili. Gre za projekt, pri katerem sodelujejo Slovenija ceste — Tehnika, Gradis, Konstruktor in Primorje ter IMP kot izvajalec instalacij. Tokrat je bil sklicatelj problemske konference sindikat Gradisa, ki je konferenco izpeljal 30. septembra letos. Namen druge problemske konference je bil odkrit in objektiven pogovor o težavah in problemih, seznanitev širšega kroga družbenopolitičnih in vodstvenih delavcev s tem in pridobitev politične podpore v vseh štirih delovnih organizacijah, ki pri tem sodelujejo. Zategadelj so na problemski konferenci sodelovali: sekretarji OO ZK TOZD in DSSS, predsedniki OOZS TOZD in DSSS, predsedniki koordinacijskih odborov ZSMS, predsedniki konferenc OOZS, glavni direktorji, direktorji TOZD in DSSS ter predsedniki delavskih svetov vseh so- zafo v tem času ni bilo možno ažurno spremljanje celotne problematike in dodal: »Če je bil namen prve problemske konference postavitev izhodišč in smernic, mora biti ta problemska konferenca izrazito akcijska, zastaviti si moramo konkretne ukfepe z opredelitvijo zadolženih ter strogo postavljenimi roki.« V tujini rabimo sposobne delavce Nadalje je tov. Zidar spregovoril o tem, da morajo biti vsa stališča sprejeta na problemski konferenci vpeta v okvirje širših družbenih akcij in ukrepov, zlasti jasnih stališč tretje seje CK ZKJ in dodal: »Treba je podčrtati našo osnovno usmeritev v izvoz, zagotovitev zunanje likvidnosti, dosledno delitev po rezultatih dela, angažiranje takih delavcev, ki so v danih gospodarskih razmerah pripravljeni odgovorno gospodariti, preprečiti prilaščanje dohodka, ki ni rezultat dela ali dviga produktivnosti pač pa v našem primeru na gradbišču v Iraku žal rezultat pomanjkljive kontrole, izsiljevanja, pisanja ur preko vsakih razumnih okvirov, delovanja mimo predpisov ter določil splošnih aktov ter v končni fazi valutnih nihanj. Na problemski konferenci je sodelovalo čez 160 predstavnikov samoupravnih organov, družbeno političnih organizacij in direktorjev Gradisa, SCT, Konstruktorja in Primorja. delujočih delovnih organizacij. Problemske kon- I^led današnjimi stališči naj bo tudi jasno začr-ference se je udeležil tudi Franc Hribar, predsed- tapa takojšnja akcija v vseh delovnih okoljih za mk mestnega sveta ZS Ljubljana, Vinko Franjo, reševanje konkretnih problemov kot bodo danes predstavnik Republiškega odbora sindikata grad- tukaj nanizani pa tudi zato, da bomo z argumenti benih delavcev Slovenije in drugi. ter v neposrednem dialogu dosegli, da delavci Konferenco je otvoril glavni direktor Slovenija sami iz svojih vrst brezkompromisno odstranijo cest — Tehnike, Ivan Zidar, ki je takoj uvodoma slabe delavce, obsodijo pojave malomarnosti, iz- povedal, da ta problemska konferenca kasni in da siljevanja, negospodarnosti itd. Uvodno poročilo o delu v Iraku je podal glavni direktor Slovenija ceste-Tehnika tov. Ivan Zidar Tisti, ki ne mislijo tako, morajo takoj prepustiti svoja mesta delavcem, ki so sposobni ter pripravljeni delo na projektu prevzeti ter izpeljati uspešno do konca ter hkrati tekoče odpravljati ugotovljene pomanjkljivosti. O ukrepih bo govora v nadaljnjih prispevkih ter hkrati zahteva po zagotovitvi polne podpore ter pooblastil, kajti zgornji ukrepi ter akcija ne bo izvedena brez nasprotovanj posameznikov ter poizkusov izigravanja sprejetih stališč na razne načine. V Iraku so gradbena dela v polnem zamahu / ' Glavne značilnosti poslovanja na projektu v obdobju od I. problemske konference je odpiranje del na vseh sektorjih s pričetkom glavnih gradbenih del ter napori, da se manjše kasnitve ujamejo ter čimhitreje z dobrim operativnim dejom doseže plan. Težave, ki so bile na področju projektiranja evidentne v času I. problemske konference, so z popolnitvijo projektantskega kadra ter z velikimi napori skoraj v celoti odpravljene talri ključnih mestih na projektu ter v domovini je potrebno takoj ugotoviti vse pomanjkljivosti Problemsko konferenco je vodilo delovno predsedstvo Realizacija do 31. julija letos znaša 66 milijonov dolarjev, kar predstavlja okoli 16 odstotkov celotne realizacije glede na pogodbeno vrednost. Z manjšimi odstopanji je bil letni plan do sedaj dosežen približno 80 odstotkov, korigiran plan pa 88, odstotkov. Kljub tem težavam pa naj bi do kohca leta realizacijo spravili v planirane okvire. Kljub striktni zahtevi, da se vsa izplačila osebnega dohodka striktno vežejo na količino oprav- jektu razporejeni iz več kot 80 tozdov različnih delovnih organizacij itd. Tudi družbenopolitične organizacije, ki so sicer deljo v zadnjem času intenzivirale, bodo morale več; narediti, predvsem zagotoviti koordinacijo meid vsemi sodelujočimi delovnimi organizacijami, Svet delovne enote, kot osrednji samoupravni organ, bo treba aktivirati pri vseh vprašanjih, ki so kljpčnega pomena za projekt. Ogromno dela bo treba posvetiti disciplinski kopiisiji, ki je na projektu ustanovljena, katere ter pristopiti v mesecu oktobru k ustreznim prerazporeditvam, zamenjavam oz. okrepitvam in to na način, da se zagotovi kontinuiteta v delu ter izvrševanje vseh plansko prevzetih obveznosti. £ri pisanju ur je treba zaostriti odgovornost. Delavcem v vodstvu projekta, ki so zadolženi za kontrolo ur, je potrebno nuditi vso podporo pri ukrepanju ter črtanju neupravičeno pisanih ur. Vsb ure preko 260 mesečno, morajo biti s polno odgovornostjo podpisane ter opravičene s strani Einišer, ki je bil razstavljen smo nato odpeljali direktno kupcu v Mostar ' v ' §11 lil Del gradbenega razstavnega prostora Jesenski Zagrebški velesejem Gradis z novostmi Vsakoletna jesenska sejemska prireditev v Zagrebu pritegne k sodelovanju številne domače in tuje razstavljalce. Tako je bilo tudi tokrat, saj so se zbrali razstavljalci iz 63 tujih dežel in seveda iz Jugoslavije. Tudi podatek, da je od tujih raz-stavljalcev, kar 25 dežel v razvoju poslalo svoje predstavnike in gospodarstvenike na to prireditev, nam zgovorno priča, da so takšne predstavitve gospodarske dejavnosti posamezne dežele še vedno potrebne. Jugoslovansko združeno delo je preko svojih 1612 razstavljalcev iz vseh republik in pokrajin s svojimi eksponati in prikazanimi dosežki pokazalo, da izvoz ni samo moto, s katerim se vse pogosteje srečujemo, temveč tudi pravi odraz naših dosežkov. Ob že tradicionalno velikem številu novitet, ki jih predstavljajo posamezne delovne organizacije, je bil opazen tudi napredek v tehničnem in oblikovalnem smislu, tako da se naši izdelki lahko vse bolj postavljajo ob bok izdelkom iz razvitih držav. Če imamo v mislih tudi to, da so bili sejmi in verjetno še bodo, najbolj praktično mesto za ocenjevanje razmer na tržišču, potem je njihov informativni pomen še toliko večji. To pa pomeni, da je potrebno vsem, ki bi radi spoznali najnovejše razmere na tržišču, povedati, da se le-te spreminjajo z razvojem tehnologij in novosti. Zagrebški velesejem, ki spada med največje tovrstne prireditve v Evropi, se razlikuje od drugih še po tem, da se ni zadovoljil samo z osnovno predstavitvijo, temveč že vrsto let uvaja tudi spremljajoče strokovne prireditve (simpozije, predavanja). Glede na to, da so tovrstni velesejmi zbir številnih informacij in razstavljenih eksponatov, se poslovni partnerji in njihove specializirane službe v veliki meri poslužujejo le-teh za izmenjavo mnenj, idej in dogovorov. Pravi poslovni dogoviri oz. sklepanje pogodb pa sledi šele po podrobni poručitvi pridobljenih podatkov. Tudi Gradisov delež na vsakoletnem jesenskem velesejmu je opazen, pa čeprav smo locirani v samem kotu odprtega razstavnega sektorja. Vsakoletne novosti, ki jih prikažemo, so že navadile stalne obiskovalce našega izložbenega prostora, da bo novih informacij vsaj nekaj. Tudi tokrat je bilo tako. »Železnemu« repertoarju betonarni, prekla- dalni posodi, krožni žagi in stroju za brušenje, ki so jih že nekajkrat prikazali naši kovinski obrati iz Ljubljane, sta se pridružila tudi novi tip finišerja ter prototip stroja za horizontalno cestno signalizacijo, izdelka kovinskih obratov iz Maribora. Prototip omenjenega stroja je podrobneje opisan v posebnem sestavku v tej številki glasila. Seveda smo poleg tega predstavili tudi ostale dejavnosti —: OGP s stalnim izložbenim eksponatom za gradi- sove montažne hale GH-8 ter betonskimi cevmi z mufno. Ostaie dejavnosti gradbene operative pa smo, tako kot vedno, predstavili s slikovnim gradivom na panojih . V sedanji težki gospodarski situaciji je pomembno tudi to, da izkoriščamo vsako priliko za predstavitev svojih zmogljivosti, to pa nam je na tovrstnih sejemskih prireditvah, še posebno na jesenskem mednarodnem zagrebškem velesejmu, omogočeno, zato jo s pridom izkoriščamo. M Pogled na IX. sektor razstavnega prostora v Zagrebu Betonarne, prekladalni silos, krožna žaga in stroj za brušenje stropov so Prototip markimega stroja, ki smo ga prvič predstavili na jesenskem vele-stalni eksponati na velsejmih sejmu Finišer, ki je bil razstavljen smo nato odpeljali direktno kupcu v Mostar ep Del gradbenega razstavnega prostora Jesenski Zagrebški velesejem ■Gradis z novostmi) Vsakoletna jesenska sejemska prireditev v Zagrebu pritegne k sodelovanju številne domače in tuje razstavljalce. Tako je bilo tudi tokrat, saj so se zbrali razstavljale! iz 63 tujih dežel in seveda iz Jugoslavije. Tudi podatek, da je od tujih razstavi jalcev, kar 25 dežel v razvoju poslalo svoje predstavnike in gospodarstvenike na to prireditev, nam zgovorno priča, da so takšne predstavitve gospodarske dejavnosti posamezne dežele še vedno potrebne. Jugoslovansko združeno delo je preko svojih 1612 razstavljalcev iz vseh republik in pokrajin s svojimi eksponati in prikazanimi dosežki pokazalo, da izvoz ni samo moto, s katerim se vse pogosteje srečujemo, temveč tudi pravi odraz naših dosežkov. Ob že tradicionalno velikem številu novitet, ki jih predstavljajo posamezne delovne organizacije, je bil opazen tudi napredek v tehničnem in oblikovalnem smislu, tako da se naši izdelki lahko vse bolj postavljajo ob bok izdelkom iz razvitih držav. Če imamo v mislih tudi to, da so bili sejmi in verjetno še bodo, najbolj praktično mesto za ocenjevanje razmer na tržišču, potem je njihov informativni pomen še toliko večji. dalni posodi, krožni žagi in stroju za brušenje, ki so jih že nekajkrat prikazali naši kovinski obrati iz Ljubljane, sta se pridružila tudi novi tip finišerja ter prototip stroja za horizontalno cestno signalizacijo, izdelka kovinskih obratov iz Maribora. Prototip omenjenega stroja je podrobneje opisan v posebnem sestavku v tej številki glasila. Seveda smo poleg tega predstavili tudi ostale dejavnosti — OGP s stalnim izložbenim eksponatom za gradi- To pa pomeni, da je potrebno vsem, ki bi radi spoznali najnovejše razmere na tržišču, povedati, da se le-te spreminjajo z razvojem tehnologij in novosti. Zagrebški velesejem, ki spada med največje tovrstne prireditve v Evropi, se razlikuje od drugih še po tem, da se ni zadovoljil samo z osnovno predstavitvijo, temveč že vrsto let uvaja tudi spremljajoče strokovne prireditve (simpozije, predavanja). Glede na to, da so tovrstni velesejmi zbir številnih informacij in razstavljenih eksponatov, se poslovni partnerji in njihove specializirane službe v veliki meri poslužujejo le-teh za izmenjavo mnenj, idej in dogovorov. Pravi poslovni dogoviri oz. sklepanje pogodb pa sledi šele po podrobni poručitvi pridobljenih podatkov. Tudi Gradisov delež na vsakoletnem jesenskem velesejmu je opazen, pa čeprav smo locirani v samem kotu odprtega razstavnega sektorja. Vsakoletne novosti, ki jih prikažemo, so že navadile stalne obiskovalce našega izložbenega prostora, da bo novih informacij vs MCMmusKts kosi-me oghaiT ■: 00 & poimim lastnosti: «S|3»Sj5S; tev in žonninjara poštotiovac# imolixi obstojna^ v&m- fKtgri >YKjU.«Tfs ►možnost joktems vrvi prednosti: ■****>*** preiskave: •na j" .rtidaheroindteimero <«i mosicve.lereee r«*«« tribtme. J Na 4. letnem zborovanju gradbenih konstruktorjev Slovenije, kije bil od 23. do 24. septembra na Bledu je sodelovala tudi naša delovna organizacija. Poleg dveh strokovnih referatov inž. Vukašina Ačanskega so bili v obliki panoja prikazani tudi rezultati raziskovalne naloge »Aluminjska mostna ograja.« Prikaz o dosežkih na področju betonskih, jeklenih in lesenih konstrukcij v obliki posterjev, ki omogočado neposreden kontakt z avtorji, je bil pri udeležencih ugodno sprejet. Marko Žontar ne, ki so sodelovali na simpozijih, so tako s kratkimi filmi in diapozitivi še popestrili dobro zasnovano predstavitev jugoslovanskega gradbeništva. Gradisov delež na omenjeni prireditvi je bil dokaj opazen. Z gradivom na 22 fotosih smo se predstavili z vso svojo dejavnostjo. Izgradnja energetskih in industrijskih objektov, viaduktov, mostov, montažnih hiš, poslovnih zgradb, luških objektov, hotelov in turističnih kompleksov ter poizvodnjo kovinske dejavnosti. Že izbor fotografij, ki so bile opremljene z jedrnatimi opisi v ruskem jeziku in dobra postavitev, sta pripomogli, da smo se dobro predstavili. To potrjuje tudi podatek, da je bila ob otvoritvi med ogledom na- šega prostora izražena želja, da bi nekaj fotografij pustili v Kijevu, da bi jih nato za stalno razstavili v našem konzulatu oz. v Gostroju. Za boljše poznavanje naše dejavnosti smo pripravili tudi obsežno referenčno gradivo, ki je bilo prevedeno v ruščino in posredovano vsem, ki bi lahko bili naši bodoči investitorji. Ob koncu velja pohvaliti še izredno prizadevnost vseh predstavnikov jugoslovanskega gradbenega centra, ki so se zares potrudili, da je predstavitev jugoslovanskega gradbeništva in spremljajočih dejavnosti dobro uspela. Za nekatere delovne organizacije že po tej prireditvi, za druge morda v prihodnjem letu. Matija Krnc KI/16B 82 lOmcjiaBCKMH CTpoii rejibiibiH nem p opiaiiM3>er H)rocjiaBCK>K) BbiciaBK> crpomejibcrBa, crpoMTejibHbix Marepna.ioB m ()5opy;ioBamtM ofibeKTOB b K nese c 7 no 20 oicmOpn 1982 roma i Vabilo in plakat za razstavo jugoslovanskega gradbeništva v Kijevu Prehrambenih bonov ne bo več Stališča in usmeritve s Konference Zveze sindikatov Slovenije so jasna. Prihodnje leto ne bo več vrednostnih bonov za prehrano. To pa pomeni — organizirati prehrano med defom na vseh področjih, kjer tega še niso storili. Tople ali hladne obroke za svoje delavce bomo lahko pripravljali v temeljni organizaciji . združenega dela, v drugi organizaciji ali v delovni skupnosti. Prehrano med delom bo možno organizirati tudi s pogodbo z gostinskim obratom, delikatesnim oddelkom trgo-*,vinc ali z obratom družbene pre-hrn^č'’odprtega tipa, skratka, potrebno bo organizirati tople obroke. , TOZD, DO ali DSSS, ki za svoje delavce ne bo preskrbela prehrane med delom na enega izmed navedenih načinov, v letu 1983 tega ne bo , mogla več n,adomestriti z izdajanjem , vrednostnih bonov. S tem bo zagotovljena namenska poraba družbenih sredstev za prehrano med , delom, katerih virso materialni stroški in sklad skupne porabe. V izjemnih primerih, ko iz zdravstvenih ali drugih objektivnih razlogov prehrane med delom nikakor ne bo možno organizirati, bo organizacija združenega dela lahko izplačevala regres za prehrano med delorrf v gotovini, če je to skladno z naslednjimi kriteriji: — če zaradi narave dela in nalog delavci ne opravljajo del na stalnem mestu, ampak vsak dan drugje (v kraju ali zunaj kraja stalne zaposlitve), pri čemer ni mogoče vnaprej predvideti mesta ali časa trajanja takega dela. Regres pripada delavcu samo za tiste delovne dni, ko ne do- : biva dnevnic. V to skupino spadajo, na /primer, delavci, ki opravljajo dela in naloge serviserjev, monterjev, potnikov, itd., — če gre za delavce, ki imajo predpisano dietno prehrano, pa jim take hrane ni mogoče zagotoviti v okviru organizirane prehrane za ostale delavce, kar seveda potrdi zdravnik obratne ambulante. L. C. NAJDALJŠI OZKOTIRNI PREDOR NA SVETU Sto let potem, ko so odprli želez- 15.381 metrov, torej je najdaljši oz-: niški predor skozi Gotthard in ravno kotirni železniški predor na svetu, dve leti, odkar je odprt cestni predor Železnica se povzpne na 2033 me- St. Gotthard, so pred kratkim v Švi- trov visok prelaz, do katerega pride • carskih Alpah odprli predor Furka, pre’: 291 mostov in 91 predorov, ki bo pozimi zagotavljal varno že- Posebnost gradnje je bil brizgani leznisko Zvezo med zahodno, sred- beton na najbolj »sumljivih« menja in vzhodno Švico. Dolg je stih. C. P. S 1. novembrom bodo socialni delavci delali tudi popoldan Do sedaj obravnavana individualna problematika delavcev tozdov ljubljanskega področja narekuje socialni službi nalogo, da približa svoje delo in usluge vsem delavcem. Do sedaj to iz več vzrokov ni bilo mogoče, zato se delavci v svojih težavah niso mogli vedno obrniti na socialnega delavca. Delovni čas socialnega delavca moramo namreč prilagoditi prostemu času ostalih delavcev, ki jim je v osnovi tudi namenjeno socialno delo. Zato je dogovorjeno, da mora socialni delavec v prihodnje prihajati v popoldanskem času v samske domove med delavce oz. stanovalce. Socialna služba je že izvršila vse potrebne strokovne predpriprave za novi način dela, kar pomeni, da mora biti socialnemu delavcu omogočen bolj elastični delovni čas od sedanjega, ki v bistvu rie omogoča takega kontakta z ljudmi, na kar je bilo že večkrat opozorjeno. V začetku sta namenjena za delo socialnega delavca z delavci dva delovna dneva. • Ob ponedeljkih popoldan bo delal socialni delavec za stanovalce v Mislejevi 3 in za stanovalce naselja Cesta v Gorice. Lociran bo v prostoru obratne ambulante. Ta dan je na razpolago tudi zdravniku v zvezi $ socialno medicinskimi primeri. S tem bo izpolnjen osnovni pogoj za kontinuiteto dela med socialno in zdravstveno službo. ' Ob sredah popoldan bo delal socialni delavec na Bavdkovi l ter Kvedrovi S-12, kamor so priključeni stanovalci Kvedrove 19 in naselja Cesta na Obrije. Svoj delovni prostor^ bo imel v pisarni upravnika doma. Socialna šlužba bo s svojim delom v samskih domovih pričela predvidoma L novembra 1982. _____________________________________________________________________J Čut odgovornosti nekoč in danes Ljudje že od davnine delajo. Naši daljnji predniki so delali samo za svoj obstoj in varnost, mi, atomski Tjudje, pa poleg omenjenega še za udobje, razkošje in prestiž. Vse te dobrine pridobivamo z lahkim ali težkim delom, zanj pa dobimo denar. Delo opravljamo z veseljem in zadovoljstvom, ne preveč radi ali pa smo prisiljeni delati. Pri opravljanju dela pa nas spremlja čut odgovornosti. Kot smo različni ljudje, tako je tudi čut. odgovornosti različen (ponekod ga celo ni več). Vsak človek ima prirojen čut odgovornosti, vprašanje je le, kako ga neguje. Če v določenih okoliščinah lahko shaja brez njega, ga lahko tudi zanemari. Kakodesctletje nazaj smo imeli še dokaj dobro ' razvit čut odgovornosti, vsa nadaljnja leta do danes pa je pešal; pri nekaterih bolj pri drugih .manj./Vse manj smo se zavedali, da nam je potre-' bemtako kot hrana. Prihajamo v novo obdobje, ki terja od nas plačilo za nekaj let nazaj. To bo neizprosen boj, zmagal bo tisti, ki bo v najkrajšem j času regeneriral svoj čut odgovornosti in se neodgovornosti zoperstavil s pridnim in vestnim ■defoiti Le armada pridnih delavcev bo lahko zajezila lavo tega kriznega obdobja. V to novo obdobje bomo morali vključiti že nekaj starega — začeti delati. Stari rek »brez dela ni jela« ni brez pomena. Marsikomu ni razumljivo, kako so imeli delavci še desefletje nazaj dobro razvit čut odgovornosti do dela in družbene imovine. Navajam nekaj primerov. V eni izmed dokaj hudih zim je prišel kurjač iz OGP do pasu po snegu skoraj dva kilometra, jasno peš, po strokovnjaka za popravilo črpalke v kurilnici. Omenjeni strokovnjak ni bil član kolektiva OGP, pa sta kljub temu ob treh ponoči skupaj odšla na mesto in okvaro popravila. Kaj bi bilo, če bi enemu od njiju odpovedal čut odgovornosti, ni potrebno komentirati. Drugi primer. V času gradnje kolektorja v Ljubljani pri stari pošti je bil izpad električne energije na celotnem gradbišču. Delo je bilo pospešeno, saj se je delalo podnevi in ponoči ter tudi ob praznikih. To se je zgodilo v noči pred dnevom republike, ko so bile vsepovsod proslave in zabave. Vodja sektorja je prišel osebno na zabavo, ker je domneval, da bo ta lahko dobil strokovnjaka za popravilo. Že v popolnočnem in dokaj .dobrem razpoloženju vodja sektorja ni naletel na gluha ušesa. Tretji primer. Znano je, da so se dela opravlja*2 na gradbiščih dva ali več dni neprekinjeno. Nis° bili redki primeri, ko je v poznih nočnih ali zgod' njih jutranjih urah prišel na obisk glavni direkmr ali drugi vodilni delavec in se zgnimal za pote*1 dela. Navedel sem nekaj resničnih primerov, ko lju" d je — delavci od najnižjega do najvišjega po*0' žaja — še- niso bolehali zaradi čuta odgovornost^ To je bilo obdobje, ko je bila beseda storilno5, tuja, ko se ni govorilo le »ne bom — ne morem6’ ko ni bilo prvo vprašanje, kakšna je plača. Vse Stare navade se vračajo, morali jih bomo spreje11 in življenje vzeti takšno,.kot je. Z združenimi močmi bo treba začeti delali z v«' seljem in-z visoko razvitim čutom odgovornost Vestno delo, štednja na vseh področjih, odnos družbene imovine so temelji stabilizacije v naš'*1 TOZD. Ne bi bilo napak, če bi včasih prisluhnili dalj njim Kitajcem, katerih filozofija pravi: »Delaj j" še enkrat delaj«, ali Japoncem, ki poznajo ge s* »Vsako delo brez napake«. L. Šnajdc' Žirija je končala svoje delo Od 18. do 20. oktobra bo IV. kulturno srečanje gradbenih delavcev Slovenije Žirija, ki je izbirala likovna dela za razstavo na IV. kulturnem srečanju gradbenih delavcev Slovenije, je morala pošteno zavihati rokave. Pregledati in oceniti je bilo treba 93 slik, ki jih je poslalo 15 avtorjev, in 85 fotografij, ki jih je poslalo 13 avtorjev. Na koncu svojega dela je žirija za razstavo izbrala 69 slik in 41 fotografij. »Glede na kakovost uvrščenih del bo razstava na 4. srečanju pomembna prireditev amaterske kulture,« je dejal likovni kritik Peter Krečič, ki je pomagal pri delu žirije. »Ugotovili smo, da so mnogi avtorji zelo vešči obrtne strani, nekateri pa Poznajo tudi finese tehnike. Prednost za uvrščanje na razstavo so imela tista dela, kjer je čutiti avtorjevo angažiranost, tudi če tehnično niso dovršena. Kvaliteta fotografij pa je bila nekoliko slabša, čeprav je fotogrfija tehnično lažji medij, zato smo tudi izločili več fotografij kot slik. Za razliko od slik, kjer ima samo ena gradbeniško tematiko, je pri fotografiji teh motivov mnogo več. Mislim, da je gradbeništvo zaradi dinamike, gibanja, struktur bližje fotografskemu mediju kot pa slikarstvu.« Žirija, ki je ocenjevala literarna dela, je ugotovila, da so le-ta prav dobra. Na literarnem večeru bo sodelovalo 22 pesnikov, med njimi tudi trije iz Gradisa in to: Vitomir Duričič, Miladin Macanovič in Mi-lenko Nikič. Pisateljica Mira Mihelič je pomagala pri delu literarni žiriji in ni skrivala svojega navdušenja nad pesmimi, ki jih je prebrala. Vsak avtor se bo na literarnem večeru predsta-1 vil z eno pesmijo. »Vsi avtorji so ' dobri,« je dejala, »nekateri pa prav izstopajo. Name je naredil najmočnejši vtis pesnik Vitomir Duričič iz Gradisa in Jure Drljepan. Nasploh pa so avtorji iz drugih republik poslali bolj doživete pesmi in so po izpovedni prepričljivosti prekosili slovenske avtorje. Odprl se mi je povsem nov svet na področju poezije, pristen in avtentičen. Vidi se, da so pesmi pisali ljudje tako rekoč iz svojega znoja.« C. P. POTOMAK Ja o tebi samo maštam i izmišljam neke bajke, a drugi mi ovdje kaiu, da si zemlja moje majke. Ona više nije živa, da mi sve o tebi kaže; al’u bašti ptice imam i one če, da te traže. Poletjet' če jednog dana moja draga domovina. I dok lete u daljine, moj pogled če, da ih prati; donijet če ti pozdrav moj da ih opet meni vrati. Ispričaj im tad o svemu, il' napiši jedno pismo jer več dugo, dugo patim što u krilu tvorne nismo. Kad porastem kao tata, ništa mene spriječit neče, vratit ču se zemljo tebi u kolijevku tvoje sreče. VITOMIR DURIČIČ preko polja i planina i vidjet’ če gdje se krije Pred podpisom Samoupravnega sporazuma o medsebojnih obveznosti pri skupnem izvajanju vzgojno izobraževalnih programov______________ Vstopamo v drugo leto usmerjenega izobraževanja. Pogodbe o so-. delovanju in izvajanju proizvodnega dela so sklenjene, učenci so tu. Na željo večine uporabnikov združenega dela je izobraževalna skupnost SRS sestavila predlog samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah in obveznostih pri skupnem izvajanju vzgojno izobraževalnih programov. S tem bodo doseženi enotni kriteriji in kvaliteta izvajanja vzgojno izobraževalnih programov. Navajamo le nekaj bistvenih značilnosti samoupravnega sporazuma: Učenci na praktično oziroma proizvodno delo bodo lahko sprejemale le organizacije združenega dela, če bodo izpolnjevale: — kadrovske in materialne pogoje za izvajanje proizvodnega dela — tehnološka razvitost delovne organizacije in tehnologije dela mora temeljiti na sodobnih in tehnoloških postopkih — urejeno morajo imeti službo varstva pri delu in urejeno varstvo na gradbišču ali obratih — organizirano morajo imeti kadrovsko službo, izobraževanje in zadostno število strokovno usposobljenih kadrov — imeti morajo delovne prosto- re, predmete dela, oziroma pogoje za opravljanje proizvodnega dela na gradbišču. V času delovne prakse morajo učenci spoznati delovno organizacijo, proizvodno delo aktivnost in dejavnost na področju samoupravlja-njaš družbeno političnih organizacij, splošne ljudske obrambe in samozaščite ter predpisov iz področja varstva pri delu. V Gradisu bomo izdali posebno brošuro, ki jo ob nastopu prakse prejme vsak učenec. Izobraževanje se bo vršilo po usklajenem programu proizvodnega dela, v skladu s smotri, vsebinami in obsegom sodobnega izobraževanja. V SRS so navedeni tudi enotni kriteriji glede nagrajevanja učencev kritja stroškov prevoza na proizvodno delo, zaščitnih sredstev, povračila stroškov povezanih z realizacijo proizvodnega dela in podobno. Določene so tudi obveznosti, ki jih imajo učenci na proizvodni praksi. Samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah in obveznostih pri izvajanju vzgojno izobraževalnih programov bo zopet korak naprej na področju izobraževanja oziroma vključevanja mladine v gradbene poklice. VPRAŠANJE: _ Naš delavec, ki je aktiven športnik, nas sprašuje, kako je v Gradisu “rejena odsotnost z dela v primeru udeležbe na športnem tekmovanju. ODGOVOR: V naših pravilnikih o delovnih razmerjih imamo obravnavana dva Primera odsotnosti z dela zaradi udeležbe na športnih tekmovanjih. Za pripravo in udeležbo na proizvodnih športnih tekmah, ki so v interesu Gradisa, je lahko delavec odsoten z dela in sicer do 7 dni. Pri tem je potrebno upoštevati, da ima dela- vec pravico biti odsoten z dela do 7 dni v posameznem koledarskem letu s pravico do nadomestila osebnega dohodka v primerih, ki so našteti v poglavju, kjer je govor o plačani odsotnosti z dela. Delavec seveda uveljavlja pravico do plačane odsotnosti z dela z verodostojnim potrdilom v kadrovsko socialni službi TOZD, ki o odsotnosti vodi evidenco. O odsotnosti delavca z dela z nadomestilom OD odloča dirbktor TOZD na podlagi ustreznih dokazil in v skladu s tem pravilnikom. V primeru spora odloča komisija za delovna razmerja. V vseh ostalih primerih pa delavec lahko zaprosi za odsotnost z dela brez nadomestila, saj ima delavec pravico biti odsoten z dela btez nadomestila osebnega dohodka pod pogojem, da osotnost ne bo motila delovnega procesa tudi v primeru, če gre za udeležbo na športnih in drugih kulturnih prireditvah izven delovne organizacije — do 15 koledarskih dni. Odsotnost z dela brez nadomestila OD odobrava na pismeno zahtevo delavca direktor TOZD, v primeru spora pa odloča komisija za delovna razmerja. VPRAŠANJE: P. S. zanima, kolikšni so roki zastaranja pri disciplinskih postopkih. ODGOVOR: V naših pravilnikih o delovnih ra- zmerjih imamo določeno, da uvedba in vodenje postopka zaradi kršitve delovne obveznosti zastara v roku 12 mesecev od dneva, ko je bila kršitev storjena. Za delavce, ki so na delu v tujini, pa začne teči rok z dnem, ko se vrnejo v domači kraj dela. Izvršitev izrečenih ukrepov zastara v roku 60 dni od pravnomočnosti odločbe o izreku ukrepa. Če ima dejanje, s katerim je bila storjena kršitev obveznosti za posledico tudi kazensko odgovornost, zastara uvedba in vodenje postopka v 12 mesecih od dneva, ko je pristojni organ obvestil organizacijo združenega dela o kršitvi in storilcu oziroma ko zastara kazenski pregon. MIRA BARTOL iZ 2: PROBLEMSKE KONFERENCE O DELU V IRAKU IZ 2. PROBLEMSKE KONFERENCE O DELU V 8RAKI ZA DELO V TUJINI JE POTREBNA ENOTNOST, STROKOVNOST IN ORGANIZIRANOST Nadaljevanje s 13.str. vodje projekta ter delavcev. Na področju delovnega časa je potrebno racionalizirati izrabo ter striktno izvajati prerazporeditve v skladu s planoto del tako tedensko kot dnevno ter se držati pldna izrabe v skladu z določbami samoupravnih aktov ter sklepi samoupravnih organov. Zlasti pri prerazporejanju ter dnevni razporeditvi je treba vztrajati na nalogah vodstva projekta na tem po-drpčju, kot jih določa samoupravni sporazum. posledno je treba izvesti stroškovno spremljanje projekta in to do nivoja sektorjev in posameznih lokacij. Na področju izrabe mehanizacije je potrebno skrbeti za polno angažiranje, racionalizacijo ter čuvanje zaupanih sredstev ter zmanjšati število zastojev na minimum. Upoštevati je potrebno za-httive po prihrankih pri energiji, enako kot v domovini. Tudi na tem področju je nujno izboljšati evidence ter vzpostaviti evidentiranje vsakega primera poškodovanja stroja. Mesečno je potrebno spremljati uspeh pq po-sameznih dejavnostih ter sektorjih, da takoj ugotovimo odstopanja ter lahko ustrezno ukrepamo. Bolj kot do sedaj moramo izplačila osebnih dohodkov po posameznih kriterijih vezati na realizacijo. STALIŠČA PROBLEMSKE konference J. Družbenopolitične organizacije zahtevajo od poslovnega odbora in zlasti vodstva delovne entite v Iraku, da izvedejo prerazporeditev delovnega časa, v skladu s terminsko predvideno realizacijo del. Ure nad skupnim številom rednega in prerazporejenega delovnega časa se evidentirajo koj nadure, pri tem pa skupna kvota ur ne sme preseči 260 ur mesečno. IRAQ jljJI Zahteva izhaja iz že sprejetega samoupravnega sporazuma čl. 21 in 22. Zahtevamo od direktorja delovne enote v Iraku, da poda pismeno poročilo z obrazložitvijo in razlago, zakaj se citirana člena nista izvajala ter predlogom nadaljnjih ukrepov za izvajanje določil in sklepov konference. 2. Pri ključnih mestih na projektu ter v domovini je potrebno takoj ugotoviti pomanjkljivosti ter pristopiti v mesecu oktobru k ustreznim prerazporeditvam, zamenjavam, okrepitvam na način, da se zagotovi kontinuiteta dela. Za realizacijo stališča je zadolžen Plan procesa in poslovni odbor v mesecu oktobru 1982. Poslovnemu odboru, predsedniku poslovnega odbora ter ekipi, ki bo odpotovala na projekt, za realizacijo sanacijskega programa, so vsi predstavniki družbenopolitičnih organizacij dolžni nuditi podporo in pomoč pri realizaciji sklepov ter stališč in sanacijskih ukrepov. Hkrati problemska konferenca predlaga delavskim svetom sodeluje- ffli A KH/lfhS ^ j1 G n IRAdjUl čih delovnih organizacij, da pooblastijo individualne poslovodne organe in člane poslovnega odbora za takojšnjo ukrepanje na področju nujnega razporejanja kadrov. Vodja ekipe za realizacijo sanacijskega programa je dolžan zagotoviti tekoče informiranje predstavnikov družbenopolitičnih organizacij o vseh ukrepih. Za kontrolo izvajanja predvidenih ukrepov je zadolžen koordinacijski odbor, sestavljen iz sodelujočih delovnih organizacij. 3. Glede na nastalo situacijo zahtevamo striktno izvajanje sprejetega samoupravnega sporazuma v mesecu maju 1981. Kar se tiče izvajanja sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma, poslovni odbor naj konkretno precizira, katera določila se začnejo izvajati ter katera se uskladijo z republiškim dogovorom, ki bo predvidoma sprejet 1983. leta. S A GHADlS . E 1 a IRAQ jljJI Za realizacijo zadolžen plan procesa v oktobri! 1982. 4- Strokovne službe v domovini morajo zagotoviti pravočasno pripravo gradiva za samoupravne aktivnosti na projektu. Obenem se mora zagotoviti redno pošiljanje zapisnikov s sej družbenopolitičnih organizacij, TOZD in DSSS sodelujočih delovnih organizacij. Od vodstva projekta zahtevamo, da omogoči izvajanje samoupravnih in družbenopolitičnih aktivnosti na projektu. Zapisnike sej sveta delovne enote in DPO morajo dobiti: predsedniki delavskih svetov sodelujočih delovnih organizacij in ustrezne strokovne službe. Zagotoviti je potrebno kontrolno funkcijo, ki jo bo izvajal koordinacijski odbor in v tem smislu zagotavljal aktivnosti DPO sodelujočih delovnih organizacij na projektu in v domovini. Za realizacijo stališča zadolženi: plan procesa sektor poslov samoupravljanja, družbenopolitične organizacije TOZD in DSSS sodelujočih DO in vodstvo projekta v Iraku. Rok: takoj! 5. Skladno z uvodnim poročilom za problem-skp konferenco in na osnovi širše obravnave na samoupravnih organih ob obravnavi polletnega poročila o poslovanju na projektu v Iraku se predlaga, da sanacijska komisija ugotovi možnosti m izdela konkreten predlog za enostavno, vendar striktno spremljanje stroškov po vseh sektorjih in lokacijah z namenom sprotnega ugotavljanja rezultata poslovanja po sektorjih. 6. Problemska konferenca zahteva od vodstva delovne enote in plana procesa, da še nadalje posveča pozornost zagotavljanju družbenega standarda, življenjskih in delovnih pogojev delavcev ter rekreativnemu in kulturnemu področju. C. P- Osobni dohodak — materijalna i moralna stimulacija Društvena akcija svodenja osebnih dohodaka u okvire dogovorene politike u SR Hrvatskoj daje efekte i energično če se dovesti do kraja. Istodobno se, medutim, inzistira i na smanjenju, u raspoložive okvire, i svih drugih oblika potrošnje, pri čemu se polazi od oejene da se osob-nim dohocima ne može pripisivati značaj jednog od glavnih uzročnika inflacije i privredne nestabilnosti. T im p rije, što se največi dio OUR-a u Republici i ove, kao i priteklih go-dina, ponašao krajnje ekonomski racionalno i politički svjesno i odgovorno u raspodjeli' sredstava za osobne dohodke. Istodobno, udio osobnih dohodaka u raspodjeli ukupnog društvenog dohodka sve se više smanjuje, što dovodi do društvenog devalviranja rada i zalaganja radnika u udruženom radu. Takve oejene izrečene su na ne-davnoj zajedničkoj sjednici Cen-tralnog komiteta Saveza komunista Hrvatske i Republičkog vi ječa Saveza sindikata posvečenoj aktualnim pitanjima i zadacima ostvariva-nja politike stjecanja i raspodjele dohotka i osobnih dohodaka. U zak-Ijučcima zajedničke sjednice ista-knuti su u prvi plan zadaci na provo-denju republičkog društvenog dogovora o dohodku sa akcentom na veče vrednovanje proizvodnog, kreativnog i rada pod težim uvjeti-ma, kao i na dosljednom provodenju akcije da sve organizacije udruže-nog rada koje su preplatile osobne dohodke u iduča dva mjeseca do-vedu raspodjelu u sklad sa utvrde-nom politikom i ostvarenim dohot-kom i čistim dohotkom. Aktualna ekonomska situacija je takva, rečeno je tom prilikom, da više nije realna proklamirana parola da se mora povečavati proizvodnja i dohodak da bi se održao standard i potrošnja. Sada je obrnuto: moraju se sve st i svi oblici potrošnje u okvire ostvarenog dohotka i to čak niže za iznos dugovanja inozemstvu da bi se zaustavio pad proizvodnje i stvorih ekonomski uvjeti za njezino oži vij a-vanje. U tom je kontekstu otvoreno rečeno da je u toku pad i da če se i ubuduče privremeno dogadati relativno snižavanje realnih osobnih dohodaka i životnog standarda radnih ljudi. Istodobno se sindikat zalaže i za radikalnije poduzimanje mjera da teret prevladavanja teškoča ne snose prije svih i najviše radni ljudi u udruženom radu, kroz sporeni porast osobnih dohodaka, nego po-djednako sve strukture društva i kroz sve vidove potrošnje. U tom svjetlu treba gledati i kre- tanja osobnih dohodaka i oštru reakciju dijela udruženog rada na one ko ji su za osobne dohotke podi-jelili više no što su imali i nego što bi prema društvenim opredjeljenjima smjeli. Radnici samoupravljači, ističe predsjedavajuči Viječa SSH Mirko Mečava, u ogromnoj večini nisu skloni neracionalnem gospoda-renju društvenim sredstvima. Stoga je posve opravdano što su se organi sindikata i dio javnosti odlučno su-protstvaljali pokušaj u zakonskog reguliranja raspodjele. Podaci o kretanju osobnih dohodaka privrede SR Hrvatske od 1978. godine pokazuju da stalno opada njihov udio u društvenom proizvodu, a osobni dohod čine svega 10,8 pošto u ukupnom prihodu privrede. Otuda i težina upozorenja da se ci-ljevi stabilizacije moraju dosljedno ostvarivati na svim sektorima. U tom se kontekstu posebno otvara pitanje uvjeta stjecanja dohotka, koji su naročilo pod pritiskom naraslih ekonomskih problema, vrlo različiti za pojedine grane, pa otuda proiza-laze i velike razlike u osobni m dohocima koje nisu rezultat rada i produktivnosti. U nekim djelatnostima gdje se visoki dohodak ostvaruje pod iznimno povoljnim prirodnim, tržišnim ili mmm drugim uvjetima ima i grupnovla-sničkih zloupotreba samoupravne slobode u rasporedivanju čistog dohotka isredstava za osobne za osobne dohotke kao u šumarstvu, elektroprivredi, naftnoj industriji, vanjskoj trgovini i slično. Koliko je važna borba za produktivnost u svakoj sredini pokazuju i brojni primjeri da OOUR-i, uz približno iste uvjete privredivanja i poslovanja, postižu velike razlike u dohotku, što se može isključivo pripisati tzv. unutrašnjim subjektivnim faktorima. Stav je sindikata u vezi raspodjele osobnih dohodaka, da se treba snažno angažirati ne u pravcu njihovo ograničavanja, nego u pravcu da dohodak i, u skladu s tim, osobni dohoci po osnovu rada i rezultata rada što brže rastu, i da to hude osnovna motivacija za zalaganje radnika u procesu rada i u delegatskem sistemu. Tim više, što podatak da osovni dohoci sudjeluju sa svega oko 40 pošto u ukupnim primanjima stanovništva u Republici, upozorava da sve više gubi svoj pravi smisao. Višina osobnog dohotka, ističe se u sindikatu, mora postati materijalna i moralna stimulacija za rasplamsa-vanje stvaralačke aktivnosti i inicija-tive radnih ljudi. DAVORKA STANEŠIČ V Prve analize široke akcije sindikata Bosne i Hercegovine na boljem vrednovanju proizvodnog rada pokazale su da se ova akcija u republici odvija željenim pravcem. Sve više je, naime, kolektiva koji su stvorih uslove za trajnu promjenu odnosa na večem vrednovanju proizvodnog 1 rada u oteženim uslovima. Prema raspoloživim podacima iz brojnih organizacija i opštinskih viječa Sa-^eza sindikata izvršene su izmjene i dopune pravilnika u oko 20 odsto osnovnih organizacija udruženog rada Bosne i Hercegovine. Kvalitet izvršenih izmjena i do-Puna različit je po pojedinim organi-. zacijama udruženog rada. Najbolji rezultati postignuti su u onim organizacijama u kojima je izvršena izmjena u analitičkim proejenama po-slova i zadataka ili je uradena nova Procjena gdje je rad proizvodnih radnika više vrednovan po složeno-sti, odgovornosti i uslovima rada. Na taj način obezbjedeno je da se več u Polaznim osnovama rad proizvodnih radnika, po pravilu, više vrednuje u odnosu na rad radnika na administrativnim i drugim poslovima koji nisu u neposrednoj funkciji ostvari-vanja proizvodnje. U strukturi ukupnog ličnog dohotka promje-njeno je i učešče po osnovu uslova rada. Radnici sada po tom osnovu Bosni i Hercegovini se mi jen ja s vi jest o nagradjivanju ostvaruju od 20 do 30 odsto ličnog dohotka, a u jednom broju organizacija udruženog rada i do 50 odsto. To se, prije svega, odnosi na radnike koji obavljaju poslove pod zemljom, na višini, u buči, prašini, sa velikim fizičkim naporima ili pod uticajem štetnih gasova, pare ili slično. Time je, u stvari, zaživjela praksa da radnici koji obavljaju poslove u oteža-nim uslovima ostvaraju veče lične dohotke od drugih radnika, posebno kada je u pitanju rad rudara, sjeka-ča, vozača, tkača, zidara, tesara i drugih. Evo i primjera kolektiva koji su ovu ideju potpuno primjenili u praksi. Rad u otežanim uslovima i u ukupnom ličnom dohotku učestvuje od 20 odsto u SOUR »Jelšingrad«, GIK »Kozara«, SOUR »Rudi Čaja-vec«, Tvornica obuče »Bosna« i drugim. Izmjenama i dopunama pravilnika u Željezari Ilijaš predvideno je veče vrednovanje rada pod otežanim uslovima i do 30 odsto. Ukratko, več u startu, u nekim ko-lektivima ovaj rad se više vrednuje i do 50 odsto, što je imalo uticaja i na veču proizvodnju. Rezultati ostvareni u o vi m organizacijama udruženog rada pokazuju da se večem vrednovanju proizvodnog i stvaralačkog rada sve više prilazi kao jednom od najvažnijih i najaktuelnijih zadataka društveno- ekonomskog razvoja. Na to upučuju i pozitivne promjene od kojih je došlo u višini ličnih dohodaka u pri-vredi. U odnosu na društvene djelat-nosti, kao i tendencije bržeg rasta ličnih dohodaka u organizacijama udruženog rada materijalne proizvodnje. U periodu od 1978. do 1981. godine čisti lični dohodak po radniku u privredi povečan je za 99 odsto, a u vanprivrednim djelatno- 1 EE| stima za 74 odsto. Slične tendencije prisutne su i kada je reč o višini ličnih dohodaka po pojedinim druš-tveno-političkim zajednicama. Tako je u poslednje vrijeme sve veči od prosječnog ličnog dohotka u društvenim djelatnostima i u kojima lični dohoci radnika u privredi rastu brže od ličnih dohodaka u društvenim djelatnostima. Z. Milanovič Svijest o nagradivanju proizvodnog rada mijena se i u drugim našim republikama Teret stabilizacije mora biti podjednak za sve Dok mi pravimo socijalnu »kartu« radnika sa najmanjim pri-manjima i nastojimo u sadašnjim uslovima koliko — toliko da im po-mognemo, dotle jedan sportaš samo za vrijeme služenja voj nog roka prima hranarinu u vrijednosti go-dišnjeg p rimanja našeg dobrog radnika. Kako da to protumačimo, ako ne paradoksom našeg društva u kojem je kumovala neodgovornost i neefikasnost sistema da se odbrani od kriminalnog djelovanja brojnih sportskih organizacija. Ovako je prokomentarisao jedan delegat Centralnog komiteta Saveza komunista Bosne i Hercegovine, na sjednici ovog najvišeg partijskog foruma, sadašnje reagovanje radnika svoje sredine na neke pojave, u našem društvu ko j e su daleko od logike socijalističkog sistema. Jer, očito je, teret stabilizacionih mjera najviše je pogodio radničku klasu i radne ljude i oni je podnose dostojanstveno i mirno sa doduše neskri-venim revoltom na one koji to izigravaj u i kojima je štednja i manja potrošnja daleko od pameti. Navedena »primjedba« jedna je od brojnih izrečenih u dosta mirnom tonu, ali sa prizvukom gorčine na rad brojnih institucija sistema, koje se lako tolerisale ono što nikako nisu smjele — kriminal, nepoštovanje propisa, dogovora i drugih »naših« oblika izigravanja i traženja »rupa« u zakonskim odredbama. Zabrinja-vajuče razmjere poprimila je pojava nepoštovanja i neprovodenja samoupravnih akata, društvenih dogovora i sporazuma i, uopšte, nedos-ljednog provodenja zakonskih propisa. Sve je i izraženija perfidnost, drskost i bezobzirnost pojedinaca u iznalaženju načina za sticanje pro-tivpravne imovinske koristi na štetu društva. To je, kako je ocjenio i predsjednik Centralnog komiteta Saveza komunista Bosne i Hercegovine, dovelo i do tako čestih prim-jedbi radnih ljudi i gradana na rad pravosudnih organa, organa uprave, službi društvenog knjigovodstva, inšpekcijskih i drugih institucija. I ne samo to, njihova nemarnost u radu, dovela je i do povlačenja brojnih radnih ljudi iz aktivnog društveno-političkog života i borbe za ekonom-sku i političku stabilizaciju, prije svega, zato što se protiv ovih subjektivnih slabosti ne preduzimaju potrebne konkretne i efikasne mjere. Upravo iz tih razloga, mi moramo brže prevladavati oportunističko i pragmatističko ponašanje na s vi m nivoima, ukoliko ne želimo zapasti u još vede teškoče i probleme, i ne samo u sferi ekonomskih odnosa. Nije samo u ovoj republici Centralni komitet upozorio na rad navedenih institucija. To su učinili i ostali Z \ Humor _____________________J USPJEH — Zamisli Rade, s ličnim dohot-kom mogu da izadem na kraj. — Je li na kraj sela ili mjeseca? — Na kraj mjeseca. — Zar i pored ove skupoče? — Da, čak i pored planinskih ci-jena. ■ — Da ne dobijaš, možda, bes-platno reklamne uzorke hrane? — Niti reklamiram, niti dobijam uzorke. Samo se slikam sa svojom platom. — Dobro, objasni mi kako posti-žeš taj uspjeh? — Vrlo jednostavno. Dohodak mi traje od prvog u mjestcu jer mi dobi jamo platu — tek petnaestog u mjesecu!! ŠAHISTA — Znaš li da je poslovoda Mija izvrstan šahista? — Nišam znao. A s kim je igrao? — Poigrao se sa svima nama! — I sve nas je pobjedio? — Nije, ali je kovertirao potez. — Pa, je li opasan potez? — Itekako! — Možemo li i dalje da igramo? — Mi možemo samo da — svi-ramo u prste. — Kako to? — Lijepo. Mika je tako kovertirao potez što je uzeo sve naše pare, strpao u koverat i — pobjegao u ino-stranstvo! UUUANJE — Znaš li da nam je preduzeče veoma nestabilno. — Načuo sam nešto o torne. — A znaš li da se ljulja i lijevo i desno? — Zar? A tržište? — I ono nam je poljuljano. — A gdje je direktor? — Otišao u inostranstvo. — Službeno? — Jok, da se liječi. — A kakva je bolest u pitanju? — Teška. Od poljuljanog ugleda i stalnog ljuljanja dobio je — mor-sku bolest! DUŠAN STARČEVIČ forumi tražeči da svaka institucija djeluje u skladu sa svojim ovlašte-njima, jer to je i jedini način da usp-ješno djeluje sam socijalistički sistem, zbog toga preovladuje jedin-stveno mišljenje da če i rezultati ekonomske stabilizacije zavisiti i od uspješnog rada ovih institucija sistema. A onif su, mora se priznati, preteklih godina bili i te kako neefi-kasni. Jer, kako protumačiti nalaze Službe društvenog knjigovodstva u sportskim organizacijama ovih dana, kada se to sve godinama odigravalo pred njihovim »očima«, a da oni o torne nisu ni riječ rekli. Taj je primjer, samo razlog više da se u na-rednom periodu institucijama sistema stane u kraj ponašanjima o kojima svako govori i zna, izuzev onoga koji bi to trebao i bolje i više da zna. z Milanovič MISLI O HIGIENI Sapun je kao rešenje za stan. Vrlo lahko isklizme iz ruku! Zaprljanu prošlost ne izbrisa ni jedan deterdžent. Jedan blagajnik je mnogo voleo čistoču. Njegova blagajna je uvek bila dobro — počiščena! 1 u čistim kafanama cifre na računu mogu da budu — masne! Komisija je izvršila raspodelu sta-noVa u preduzeču. Zatim je otišla do česme i — oprala ruke! Kod nas u preduzeču čistoča je n> višini. Uvek zalivamo salu vodom, kad držimo sestanke, da se ne bi »digla prašina«. Četltica za zube najgore prolazi u životu. S vi je uzimaju na — zub! Neki fudbaleri su prihvatili geslo iz kafana: »Čist račun — duga Iju-bav«. Nije sve tako črno u fudbalu. Im* dosta i belih — lopti! Dušan Starčevič Izlet mladincev Gradisa v Poreč in Pulo Po lanskoletnem prvem poskusu je koordinacija mladine Gradisa letos ponovno organizirala izlet za mladince Gradisa. Lansko leto smo izlet organizirali v počitniškem domu v Biogradu na moru, letos pa v našem domu v Poreču. Na tem prelepem izletu smo bili od 18. do 20. septembra. Izleta se je udeležilo 45 mladincev in učencev iz naslednjih tozdov: Ljubljana-okolica, Strojno Prometni obrat, Celje, Kovinski obrati Maribor, LIO Škofja Loka, ■ Nizke gradnje Maribor, Jesenice, Ravne na Koroškem in DSSS. Z vlakom smo se iz Ljubljane odpeljali do Pazina, kjer nas je čakal •ivtobus in odpeljal do našega počitniškega doma v Poreču. Po namestitvi v sobe nas je že čakalo kosilo, popoldne pa kopanje in sončenje v Prelepem vremenu. Malokdo od nas je verjel, da bomo še v drugi polovici septembra tako veselo čofotali in se nastavljali sončnim žarkom, ki so tmeli še precej moči. Po večerji smo na terasi doma organizirali krajši kulturni program in recitirali pesmi naših znanih pesnikov in tudi pesnikov Gradisa, odigrali smo nekaj skečov in izvedli šaljivi kviz znanja, v katerem je nastopil en predstavnik vsakega tozda. Pilo je precej smeha, tako da so si vsi nastopajoči zaslužili aplavz. Drugi dan po zajtrku smo se odpeljali v Pulj, kjer stno si ob sprem- ljavi vodiča ogledali znamenito Areno, ki je po velikosti sedma v svetu. Na našo veliko srečo je bil v času našega obiska v puljski luki zasidran »Galeb«, ladja, s katero je naš tovariš Tito v svojih misijah miru preplul številna svetovna morja. Ta dan smo si ladjo lahko ogledali, kajti slavili smo 30-letnico splavitve Galeba iz puljske ladjedelnice Uljanik. Več kot eno uro smo se zadržali na Galebu in si ga podrobno ogledali. Na ladji je bila tudi razstava fotografij s Titovih potovanj od leta 1952 pa do njegovega zadnjega obiska na Galebu. Prehitro je minil čas v Pulju, saj je v tem lepem mestu veliko kulturnozgodovinskih spomenikov, ki bi si jih lahko ogledali. Kljub temu smo se morali ob 12. uri odpeljati na kosilo. Tudi drugo popoldne smo izpolnili s kopanjem in sončenjem ter zabavo na naši plaži in vrtu. V ponedeljek tretjega dne smo se po kosilu odpravili nazaj v Ljubljano. Naša prva postojanka je bila Postojna, kjer smo si ogledali lepote Postojnske jame. Večina od nas je bila prvič v tej prelepi jami in vsi smo si bili enotni, da je kraški podzemni svet pravo doživetje za vsakega obiskovalca, tako da ni nič čudnega, da je prav Postojnska jama prva v svetu po številu obiskovalcev. v sPoniinski skupinski posnetek pred našim počitniškim domom v Poreču Velika radost za vse nas je bila, da smo si lahko ogledali Titovo ladjo »Galeb« Iz Postojne smo odšli dovolj zgodaj, da smo prišli pravočasno v Ljubljano in nadaljevali pot vsak v svoj kraj. Izlet je za vse nas enkratno doživetje, vendar je na koncu vseeno ostal grenak priokus, ker se iz nekaterih tozdov mladinci niso prijavili na izlet (GE Ljubljana, GE Maribor, KO Ljubljana, OGP, Ptuj, Že-lezokrivnica, Koper itd.). Sprašujemo se, ali tam mladinska organizacija ne deluje, ali je zatajilo obveš- čanje mladincev v teh tozdih ali pa so temu botrovali predsedniki mla- 1 dine, ki o izletu niso obvestili svojih članov. Kakorkoli že,'vsi tisti, ki se niso udeležili tega izleta, so gotovb prikrajšani za lepo doživetje, saj so taki izleti priložnost, da se mladina v Qradisu med seboj bolje spo/rta. Take priložnosti pa nekateri ne že- » lijo izkoristiti. .t Milenko Nikič • V Pulju smo si mladinci ogledali znamenito Areno. Maona Ankaran Naš tozd v Kopru je specializiran za izvajanje vseh najzahtevnejših . luških del, za opravljanje katerih pa je potrebna posebna tehnologija in temu primerni stroji in oprema. Velika večina del se opravi na vodi. Za ta dela se uporablja posebna ladja — maona. Koprčani so jo nabavili pred štirimi leti v puljski ladjedelnici Uljanik in je krstili z irpe- , nom » Ankaran«. Tudi pri gradnji obale za kontejnerje je maona odi'-' grala svojo pomembno vlogo. ■ TT ' V KO Maribor 7 : 4 za neporočene Tako kot vsako leto si športniki v Kovinskih obratih Maribor prizadevamo organizirati mnoga športna srečanja. Tokrat je bil na vrsti spet nogomet. Pomerili smo se poročeni z neporočenimi. Igrišče nam je odstopilo Železničarsko športno društvo Maribor. To tradicionalno srečanje smo odigrali 23. 9. popoldne ob 16. uri. Vreme smo imeli še kar ugodno: bilo je oblačno, pa vendar prijetno toplo. Ko je sodnik dal znak za začetek tekme, je vsak kapetan ekipe pove- del svoje igralce proti centru zelenega »tepiha«. Videti je bilo, kot bi pravi nogometni poznavalci izvajali začetno parado. Mnogi med njimi so tudi bili pravi asi. Začetek tekme je pripadel izkušenim poročenim, ki so z vsemi silami hoteli izkoristiti svoje majhne zaloge kondicije. Vse njihove lepe akcije so se končale pred nasprotnim 16-metrskim prostorom, kjer je suvereno vladal branilec Ladič in komaj nekaj več kot meter petdeset visoki vratar Vidačak. Športna novica iz Iraka Prvenstvo v malem nogometu Na našem največjem gradbišču v Iraku se je začelo prvenstvo v malem nogometu. Za to tekmovanje je veliko zanimanje, saj se je prijavilo kar 22 ekip iz različnih delovnih organizacij, ki združujejo delo na tem gradbišču. Ni bilo lahko napraviti razporeda za vse nastopajoče v ligi. Med nami je tudi tovariš Franc Bezjak, republiški sodnik iz Ljubljane, ki je vodil mnoga tekmovanja v domovini tako, da se tudi v Iraku igra po vseh pravilih NZJ. Prvo kolo je bilo odigrano 10. 9. 1982. Ostale tekme se bodo igrale vsak petek prav do novega leta in to v času, ko pojenjuje vročina, to pa je zvečer, ker imamo na igrišču tudi razsvetljavo. Prav to daje večernim tekmam razpoloženje velikih sta-' dionov in pod našimi reflektorji se zbere tudi več kot 500 gledalcev. Pr-vouvrščena ekipa bo osvojila nagrado gradbišča, vodi pa se tudi lista najboljših strelcev ter vratarjev in vrstni red ekip v fair playu, vsi pa bodo tudi nagrajeni. Vsi z zanimanjem pričakujemo nadaljnji razplet tekmovanja. Nekateri so že začeli ugibati o tem, kdo bo prvak. Tako prosti dnevi na gradbišču ob spremljanju tekem v malem nogometu nudijo razvedrilo tekmovalcem in gledalcem, ki vroče navijajo za svoje izbrance. V.I. Planinski izleti v oktobru, novembru in decembru Planinsko društvo GRADIS je na osnovi plana in programa izletov za letošnje leto v oktobru, novembru in decembru pripravilo sedem izletov, Id so v primerjavi z izleti iz prejšnjih mesecev dosti manj zahtevni, nekateri pa bodo opravljeni tudi že v snegu. Datum Smer izleta Cilj 16. oktober Črnivec — Lepenatka — Veliki Rogatec — Gornji grad Veliki Rogatec, 1557 m 30. oktober Ig — K orešček — Mokerc — Turjak Mokerc, 1058 m 16. november Breg — Veliko Kozje —• Zidani most Veliko Kozje, 987 m 27. november Sp. Idrija — Vojsko — Hleviške Hleviške planine — Idrija planine, 907 m 4. december Mlin še — Zasavska Sv. gora — Sava Zasavska Sv. gora, 849 m 11. december Donačka gora Donačka gora, 883 m 25, december Vrhnika — Planina nad Vrhniko — Planina nad Vrhnika Vrhniko, 735 m Vsi omenjeni izleti so enodnevni, prevoz pa je kombiniran z avtobusi in vlaki. Vse informacije dobite na oglasnih deskah v vaših tozdih ali pri tovarišu Ivu Komarju, GIP Gradis — DSSS Šmartinska 134a, Ljubljana, telefon 441-422. C. Pavlin L ________________________;______________________________________J 1' Neporočeni so počasi prevzemali igro in dokazovali, da so polni energije. Tako je v 23. minuti napadalec iajnovič pustil za seboj Tuteka, Tomašiča in Kiša ter silovito streljal v mrežo poročenih. »Katastrofa je neizbežna,« smo slišali zagretega Piavca, »sedaj jih imajo!« Izmučeni poročeni so zahtevali menjavo, in takoj je solidni najstarejši Tonasič odšel z igrišča. Peršak, ki ga je zamenjal, je hitro prišel pred gol nasprotnika, vendar je nekdaj odlični Kiš žogo brcnil 10 metrov mimo gola, sam pa je padel na točko 11-metrovke. Smeh navijačev naj mu bo v tolažbo. V prvem polčasu se rezultat ni spremenil. Ostal je 1:0 za neporočene. Za poročene je najlepšo priložnost zapravil dolgonogi Tutek, ko je sam prišel pred vratarja, vendar je ta spretno potegnil žogo izpod njegovih nog. Že v 5. minuti drugega polčasa je bilo 2:0. Dober sodnik Friš je bil v 7. minuti nadaljevanja prisiljen doso- diti najstrožjo kazen in že je bilo 2:1. Poročeni so imeli novo priložnost, toda tedaj je stopil na sceno Speran, ki je za seboj pustil kar pet mož. Šesti ga je nemočno ustavil na črti 16-metrskega prostora. Udarec je hotel ustaviti Centrih, toda žogo je poslal v na razočaranje vratarja Trstenjaka v lastno mrežo. Tako so neporočeni rezultat povečali na 3:1. Do konca tekme so neporočeni rešetali nasprotnikovo mrežo, poročeni pa zastreljali kar 2 enajstmetrovki. Kdo ve, kaj bi bilo, če dober strelec s puško, Šenveter, ne bi z bele točke žoge poslal v oblake; mogoče bi neporočeni izenačili. Videli bomo na naslednjem srečanju. Po končani tekmi pa so tudi gledalci dokazali, da znajo streljati z bele točke in tudi zadeti gol. Začelo je deževati, zato smo se preselili pod streho v bližnjo gostilno, kjer smo živo premlevali smešne dogodke, ki jih ni primanjkovalo. J. HUMEK Prijateljska nogometna tekma v Iraku Dne 20. 9. 1982 so se v večerni tekmi pomerili reprezentanci našega gradbišča v Iraku in Rad-Beograd iz Suvvaire. Ob igrišču »25. maj« se je zbralo več kot 700 ljubiteljev nogometa. Vzdušje je bilo prav veličastno in gledalci so navdušeno pozdravljali napete akcije obeh moštev. Tekma je bila prijateljska, izredno fer in na visoki tehnični ravni malega nogometa. Že prvi polčas so dobili naši igralci s 3:0. Kljub temu tempo igre v drugem polčasu ni padel. Igralci so se še bolj razigrali in po nekaj menjavah na koncu dosegli imeniten uspeh. Zmagali so z 9:0. Nepopisno je bilo veselje, ko je sodnik, ki je sodil odlično, odpiskal konec tekme. Vrstile so se čestitke od vsepovsod obema ekipama za prikazano igro. Vsi so hoteli na igrišče. Tako se je sklenilo eno od prijateljstev in športno sodelovanje med projekti daleč od domovine, v Iraku. V. I. Jesensko vreme in dež prihajata vse hitreje, tako da tudi sezona balinanja gre proti koncu, in bodo jeklene kugle mirovale do spomladi. — Naloge koordinacije ZSMS do konca Na seji koordinacijskega sveta OO ZSMS Gradisa, ki je bila 7. septembra v delovni skupnosti skupne Službe, so bili potrjeni zaključki razprav za 11. kongres ZSMS, ki smo jih objavili že v prejšnji številki. Razen tega je bil sprejet plan in program aktivnosti koordinacijskega sveta do konca letošnjega leta. Le-tega tudi objavljamo: Oktober: — 6. redna seja koordinacijskega sveta, — seminar za predsednike, sekretarje ter po dva najaktivnejša mladinca iz vsake organizacije o zaključkih in usmeritvah 11. kongresa ZSMS, — spremljanje in sodelovanje pri vseh dogodkih v okviru Gradisa. November: — 7. redna seja koordinacijskega sveta, — spremljanje uresničevanja zaključkov iz posveta družbenopolitičnih delavcev v Ankaranu, — javna razprava o gradivu za 11. kongres ZSM Jugoslavije, ki bo decembra v Beogradu, — sodelovanje na vseh sejah DPO v okviru Gradisa. December: — zbiranje gradiva za podelitev diplome najboljši mladinski organizaciji v Gradisu; podelitev bo februarja 1983, — 8. redna seja koordinacijskega sveta, — izdelava programa dela za leto 1983, — izdelava finančnega plana koordinacijskega sveta za leto 1983, — spremljanje in sodelovanje na vseh sejah DPO in samoupravnih organov Gradisa, — obravnava stališč in smernic dokumentov 11. kongresa ZSM Jugoslavije, — priprava in organizacija vsega potrebnega za ustanovitev Gradi- sove mladinske delovne brigade, ki bi v letu 1983 nastopila na eni največjih mladinskih delovnih akcij v Jugoslaviji. ^ v_____________________________________________________________________) e tl. KONGRES ZSMS NOVO MESTO oo 23.24 OKTOBER 1982 _x c ^ Ponovno so se srečali upokojenci kovinskih obratov Ljubljana •I 't. v/ V______________________________________J Kot že vrsto let doslej, tudi letos v tozdu Kovinski obrati Ljubljana niso pozabili na svoje upokojence in tako se tradicija srečanj nadaljuje. Srečanje je organizirala sindikalna organizacija, udeležilo pa se ga je okrog 30 upokojencev. Zborno mesto je bilo na Šmartin-ski 32, kjer so upokojence pričakali predstavniki družbenopolitičnih organizacij, predsednik delavskega sveta in direktor tozda, tovariš Joško Repše. Z avtobusom so se zatem odpeljali do nove tovarne gradbenih strojev in opreme ob Letališki cesti, kamor se bodo v kratkem preselili Kovinski obrati (proizvodna hala je že dokončana, dokončati je potrebno le še garderobe). Selitev bo vsekakor opravljena že letošnje leto. Upokojence je zanimalo všd v zvezi z gradnjo nove tovarne, organizacijo proizvodnje in preselitvijo. Ugotovili so, da je za proizvodni proces dobro poskrbljeno, prav tako tudi za samo počutje delavcev; pogoji za delo bodo tako neprimerfio boljši kot so bilfv starih prostorih. Vse to pa pomeni, da se bodo tudi upokojenci že prihodnje leto zbirali ob Letališki cesti pod novo streho. Po ogledu novih proizvodnih prostorov so se upokojenci z avtobustim odpeljali na Pohorje, kjer so iirjeli prisrčen sprejem in kosilo v našem domu. Obujali so spomine na leta, ko so bili še aktivni, z željo, da hi njihovi nekdanji sodelavci v sedanjih težkih pogojih imeli čim več uspeha pri delu. Upokojenci KO Ljubljana so si ogledali novo tovarno gradbene opreme jjn strojev, kamor se bodo v kratkem preselili Kovinski Obrati ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, brata in strica. FRANCA KOVICA se iskreno zahvaljujemo njegovim bivšim sodelavcem, kolektivu Strojnih prometnih obratov Gradisa za izrečena sožalja, spremstvo na njegovi zadnji poti in podarjeno cvetje. Žena Marija in otroci ■rnmm GRADISOV VESTNIK izdaja organizacija združenega dela gradbeno Industrijskega podjetja GIP Gradis Ljubljana. Izhaja mesečno v 10.000 izvodih. Ureja ga uredniški odbor v sestavi: Milenko Niklč, Ludvik Snajder, Franjo Štromajer, Rudolf Ludvik, Zorana Klun, Mirko Zemljič. Glavni in odgovorni urednik Lojze Cepuš. Tehnični urednik Matija Krnc. Tiska tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani. Naslov uredništva: GIP Gradis Ljubljana Šmartinska 134a, 61000 Ljubljana. Na koncu so obljubili, da se boe t tudi prihodnje leto srečali in da fi tako ostala vez med njimi in akti' t-nimi sodelavci v Kovinskih obrat Ljubljana trajna. C. fj. |j BODO MISLIM, DA DELAMp ZASTONJ ii — Francelj, vidiš tudi to smo dočakali, da je prišla kriza v gradbeništvu. — Ja, pa še res je. Zdi se «ni, tja nas bodo kar povozili. — Veš, imam predlog, če bi tte preimenovali iz »Gradis« v »Gra-tis«. ANDREJA PUC Po krstu je nastal tale skupinski posnetek, ki dokazuje, da so zelenci postali enakopravni »starim bajtam«. Čudovit pogled z Očaka je poplačal ves trud in kaplje znoja. Izvedbo krsta za »zelence« so prevzeli vodniki, potekala pa je brez zastojev Na poti čez Hribarice so četrturni počitek pozdravili vsi. Posebno je bil dobrodošel udeležencem s težkimi nahrbtniki. - ■jv 'r" ;|g 'v'* Kredarica je bila malo stran od začrtane poti, vendar smo vseeno poslali predstavnike, da si ogledajo potek gradnje in kvaliteto Gradisovih oken. Razumljivo je, da je bil eden od njih tudi naš novinar Cveto. Krst na Triglavu J Letošnjega izleta na Triglav, ki ga je vzorno organizirala osnovna organizacija ZSMS-DSSS ob pomoči Planinskega društva GIP GRADIS, se je udeležilo 24 planincev. Ker jih skoraj polovica še ni »pohodila« Očka, je bil izlet še bolj mikaven. V čudovitem vremenu smo se v nedeljo, 12. 9. odpeljali z lastnimi avtomobili skozi Staro Fužino na planino Voje. Od tam nas je pot vodila mimo Vodnikove koče do Planike, kjer smo prespali. Vzpon na vrh se je začel v ponedeljek zjutraj v jasnem vremenu. Vsi napori so bili poplačani, saj je bil pogled na bližnje in daljnje vrhove enkraten. Sestop do Planike, nato do koče na Doliču in preko Prehodavcev na Sedmera jezera je bil ponedeljkovo »delo«. Zadnji del poti na planino Jezero, planino Vogar in planino Voje smo prehodili v torek. Z majhno »veselico« v Bohinju smo izlet zaključili. Ostali so lepi spomini in želja po spoznavanju novih vrhov. MARKO ŽONTAH Umivanje v kristalno čistem jezeru in skleda okusnih žgancev v koči na Pre-hodavcih je bila nagrada za tiste, ki so želeli imeti žig tudi od tu Izleta na Triglav se je udeležil tudi dolgoletni član PD Gradis Jože Sevef