Opis šolske občine Blagovica v zemljepisnem, prirodopisnem in zgodovinskem oziru v korist metodiki domovinoslovnega pouka. Sestavil Fran Marolt. b) I^rirodozrLansJzi opis. a) Orografija. Povsera ves svet šolske občine je gorat, a polog tega rodoviten! Hribje pokriti so z bukovimi gozdi, meš.ini se sinrečjem. Vmes pa so lepe doline in rodovitne njive. Kar je doline — ravnine, pa je tudi okinčana z lepimi rodovitnimi njivami in zelenimi senožeti, mej katerimi se vijete bela Dunajska cesta in šumeča Radomlja. Večji del občine je gorat, leži v hribih. Severni del je goiat; le od zahoda proti vzhodu vije se v dolini ravan, a še ta je majhna! Severno hribovje so prvi južni obrouki Menine planine, južno pa je tako zvano Moravško pogorje. Dviga se v nekaterih vrhuncih mogočno proti nebu. Oglejmo si najbolje poznate višine! Špilk zove se vrhunec nad vasjo Gabrje, vzhodno od Šipeka*), kateri mu je skoraj enako visok. Stoji ravno na meji mej Blagoviško in Špitališko faro, meri pa 954 m. Tu ti je diven, veličasten razgled! Ako se obrneš jasnega dne proti jugu, razprostira se pred taboj c6\o Mengiško in Ljubljaosko polje! Celo gori do Kranja vidiš! Proti vzhodu pa se razteza lepa Savinjska dolina doli do Žavca. Cerkvic vidiš in šteješ več nego 30! Pokrit je Špilk z redko bukovino in na Špitališkem pobočji se smreko. Večji del pa je gol. -Špiljak", ali kakor ga Ijudstvo iuienuje .Špilk", (špi nlja" — špil Ja" k) pomeni tu gol, pust hrib. Sosed Špiljaku proti zah6du je Konjik (887 m). Ljudstvo zove ga le nVol6je jame" in to ne brez vzroka! Vsaj je poln tako zvanih -volčjih jam". Prebivalci tu gori napravili so navlašč umetne volčje jame, katere so pa sedaj uže po vsera zasute. Pred kakimi 100 leti bili so tu gori v velikih gozdih gotovo volkovi in medvedje. Saj so pastirji podružnice Pišanjevica — češnjiske fare — vsako leto darovali sv. Kleuienu nekaj oyčje volne, da bi njih črede vaioval napadov divjih volkov. **) Istina pa je, da so leta 1882. — bila je huda zima — volkovi posestniku »Jakelnovcu" raztrgali več ovac! Zahodno od Konjika dviga se Vobiki in Mali Rakitovec (898 in 890 m). Ta dva pa stojeta uže v sosednjej fari. Pesna in severna stran šolske občine je ob jednem i gričasta. Ti griči zarasteni so se smrečjem ali obdelani v zelo rodovitne njive. Solnčna stran je v obče jako rodovitna. Idimo od najvišje (900 m) ležeče vasi Gabrje proti Blagovicil Kake pol ure hodimo po strmih, kolovoznih potih, pa doidemo v dolino, katera se po vasi Zlatenek zove MZlateniška dolina". Ta stranski del Crnega Grabna razteza se od središča Blagovice (t. j. od cerkve) 1 km na dolgo proti severu. Dolino to moči Zlatenšica, katera z dotoki vred goni 5 mlinov in 2 stopi. ¦) nŠipek" je velikanski gozd. ¦¦) Schurai; -Archiv" 1882/3, Bd. I. pag. 5G. Pri »Ahčanovem mlinu" odcepi se proti zahodu — Žirošca dolina. Po njej pretaka se Češnjica. Tisti del Črnega Grabna, kateri se raztoza od cestnega kamna 29% km do istega 34'/5 km od zahoda proti vzbodu, zove se, ker ležf v šolskej občini Blagoviškej, — nBlagoviška dolina", ali v ljudstvu »Bvagojška", — ,,Bogojška dolina". V tej dolini leže vasi: Zgornje Loke, Podstnrečje, Blagovica in Petelinek. Po dolini pretaka se šumeča Radomlja, katerej Zlatenšica nasproti Piskarja največ vode donaša. Obrnimo se sedaj proti senčnej strani! Tu gleda kaj prijazno nad farno vasjo Blagovica podružnica farne cerkve — cerkev sv. Neže, v ljudstvu flGolčajska cerkev". Ta cerkev stoji na 674 m visokem hribu, kateri se zove Golčaj (a ne nGolčar", kakor je čitati na generalštabnem zemljevidu nLjubljana — okolica"!) ali gora sv. Neže. Po grebenu tega Moravškega pogorja v<5di steza skozi bukovino na goro sv. Valentina ali Limbarško goro (778 m). Ta pa stoji uže v Moravškej šolskej občini. Gozdi, pravi velikanski gozdi, kateri se od Golčaja na desnej in levej straoi teh gričev raztezajo, zovejo se ,,Planjava" — v ljudstvu »Planava". Posamezni gozdi imajo zopet svoja imena, kakor: Lipovca, Jelovca, Karlovca, za Kalom i. t. d. Razne steze in kolovozna pota jo križajo. Lepšega sprehoda, nego je tu lepega poletnega jutra, ga ni! Prijetno je vonjati ,,hribovski" zrak Planjave, a še lepše, veseliti se tu gori svete gozdne tišine, katero inoti le piskanje jereba, glasni ku — ku in petje neštevilnih gozdnih pevcev! Tudi flora, osobito apneniška, je tu gori maogobrojno zastopana! Planjava, bogata na lesu, bila je do 1832. 1. vlast Belneške graščine na Moravškej dolini. Pozneje, 1. 1872. pa se je razprodala. Največji del je sedaj imovina posestnikov Frana Cerarja — BPiskaija" in Janeza Petriča — nKrištofca". Valvazor pripoveduje, da je bilo pred kakimi sto leti v Planjavi še polno volkov, medvedov, divjih prašičev in jelenov. Sosed Golčaju proti vzhodu je Voblek (685 m). Na senčnem pobočji je selo Uranke. Voblek pomeni tu npooblan hrib" (rasierte Hohe). Kakih 10 minut od Golčaja, niej tem in Voblekom je ,,Špajndov" (670 m). Beseda ta navstala je brž ko ne iz 0Županji dol"; na desnej nŠpanjdova" je namreč dolina, katerej pravijo »Županja dolina" ali ,,Županji dol".*) Tudi se njive na desnem pobočji zovejo ,,Županje njive". Istina je, da je jedna teb njiv, precej obširna je, vlast sedanjega župana! V Blagoviškej dolini, za poslopjem posestnika Piskarja razteza se velik travnik s petimi njivami, kateremu v obče nPiskarjev travnik" pravijo. V zgodovinskem opisu ga bodemo še omenili! (Dalje prih.) ¦) Schumi ,,Arcbiv«, 1882/3, Bd. I. pag. 250.