Hocblobl. k. k. Hofbibliothek, Wieo St 34. V Gorici, 24. avgusta 1883. 'EeSajXHI. „Soea*' izhaja vsak petek in velja po poSti prejemana ali v Goirici na Horn poSiljana: Vse l?t».....f. 4.40 Polleta.....„ -».2o tetvxt leta....., l.l" Pri ozoanilih in tnk.> tudi j.ri .,jakajiiiiah:.v gasposki ulict. blizu „tivBli ¦ kroirV na Btarem trgn,, in v imnski ulici ttiv v Irsta, via Ca-Mernm,.3. Dopisi naj se litagovoljtio poSiljajo (ii'i'iliiidivu ,.Soce" v GniiciV Via Ascoli-H, I., uai-ouuitia pa opravuiStYu „SoLe,f: Via dclla Ctoce it. 4. ML Rokopjsi sc.ne vraCajo; dopisi naj ae, UagovoljiiQ frankijjcjo.'— Delalcem Eli «lr,ugin» iitjpreuioiiiiin se jmroflnina eniia, akptH« oglase pri opi avniitvu. Deielni zbor. | Prvouejo 16. avgusta odprl je dezelni gla- | var, vzviSeni gospod Franc grof Corontni z nasled-ojini govorom: „Kot zvest podlozuik presvitlega cesaija poko-ren sem povelju, ki mi je odlocilo Oastuo mesto, ka-tero zasedajoc pozdravljam Vas, castiviedni gospodje, prav srtao.* ; „Nisem a eela novak v javnem ztvljenji in upati { smem, da Vam niso ueznaua inoja naeela, katera od-kritosrfino izjavljam, kadar je treba*. | „Na tern inestu nalog mi je prtd VBeiq, da vo- I dim z vrio uepristranostjo obravnave visokega zbora. | Prosim Vas, bodite zagotovljeni, da, prepritan o svoji : dolznosti in poducen po vzgtedu onega moza, ki je v ' ravnokar pretekli dobi izvrstno zasedal to mesto, vest* no bom skrbel, da izpolnim to svojo nalogo. Ravno taka bo mi skrb, da posvetim vse svoje revoe raofii, j kolikor je mogoce uspeSneimi avtooomnemu oskrhu- ) vauju naie degele,* j „Da (lost'zt'ino stavljeui cilj, mi je neobhodtio potrebua krepka VaSa porooc. Preprifian sem, da je ne prosim od Vas zastonj; tnino so nadejam, da go-riSki zbor se bo tudi dalje odlikova! s tem, da se bo I ogibal brezuspeSnih srditib naroduib bojev, in da kot zvesti tolmaii modrega razuma naSega ljudstva, kate- \ rega vedenje more tudt v tern ozita «luziti za vzgled j (Irugim, bote vsi sloino reievali pralanja, ki pridejo ; od vlade, ali katere stavi zbor iz svojega nagiba". ; „Vsaj gre tnkaj za b!ago5tanj<\ za dusni in gmotni napredek nasth sodezelanov, ki so nas poca-stilt 8 svojem zaupanjem, za vefii razvitek ljube na5e doraoviuc, posredoo pa tudi za sreCo sirnega cesar-Btva, s Cegar usudo je goriSka de^ela nezruSljivo zdru-2ena u2e skoraj 4sto let, cegar srefia in cvetoCe stanje je porok n;i§i sredni prihodnosti". Potera je govoril alovenski: \ .Enako srCoo Vas pozdravljam, castiti gospodje poslanci oaSiU sodi^elanov sloveuske narodnosti. — Jaz sem prcprtOan, da mi vsi, ki snio zbrant v tej dezelai dvoran-, ne bomo nikdar pozabili, da, kakqr nam je bila skupua zgodovina od najstar&h fiasov do sedaj, tako so nam skupui na§i gmotni iu prav za prav tudi nasi du§evni interesi, da po svoji sloznoati doka^emo, kako ljubirao vsi skupaj ne le naSo lepo gorisko do mo vino, pa (ampak) tudi celo staroslavuo avatrijausko driavo in kako smo vsi skupaj iskreno udaoi najvisemu zastopniku te drage skupnosti, pre- LISTEK. Slovene! in MikloStfeva sederadesetletnica jeseni 1883. . Preteklost slovenskega naroda je neizmerno za-ostna. Okolnosti v katerih je iivel, ali bolje rekoO 2ivotaril poLen3i od Karla, ki ga zgodovina Velicega iinenuje, pa do najnovej§ega Casa, tedaj polnih 1000 let, niso mu bile ni malo prijazne, temve5 naravnost do konua sovra^ue. Na svoji zemlji ni bil svoj, niko-li se ui boril za se, vedno le za tujega gospoda, ki ga nikdar ni priznaval sebi ravnopravnega, temveC imel ga je le kakor nezavedno in slepo orodje svojim namenom. Tudi Sola, katero je moral Slovenec se svojimi krvavimi 2ulji vzdr^avati, ni bila ojegova, ni imela namena bistriti inu urn in blaziti mu sree, teinvec nameravala je le izvabiti ga iz naroCja svoje matere, odtujiti ga svojemu narodu iu vhladiti ga za vse, kar je temu drago in sveto. Ako je hotel kaj veljati v flovcSki dru2bi, moral je zatajiti svojo mater m se pridruzlti brezyestnim tlaCiteljeminosabnim gospodar-jem svoje nesrecne domovine. Jedino v eerkvi je na-Sel utoCi^e, samo ona mu je dajala uteho za vse gorjupe krivice. Pa tudi od te stranl, od katere bi ttovek mogul priCakovati, da ga p vsej veduo grelo ljubljenemu in presvitlemu nafiemu cesarju, ki 2eli mir med svojimi narodi". Dalje je govoril italijanski: nDa, go3poda, skupui so nam vsem Cuti ucraz-juSljive zvestobe in udanosti do presvitlega ccsaija, Luti, katere danaSoji GoriCani so podedovali od bvj-jili dedov in katere hoCejo neomajene izro5iti prihod-ojim rodovom. Ootovo bo le dobro znnmenje za us-pe§nost nagega delovanja, ako po vzgledu nas|h pred-nikov izrazimo vnovit prav slovesno omenjene fiute z vsklikom, ki se je pri nas pogosto slisal, z vsklikom: „2ivio presvitli cesar Franc Jozef I" (^ivip in Evyiva vskliknejo vsi poslanci trikrat.) Tretja seja detelnega zbora bila je preteklo sredo, 22. avgusta ob 5. uri popoldoe. Najprej se prebere zapisuik zaduje druge seje v slovenskem iu italijanskem jeziku, ki se potrdi brez ugovora. Nato naznani dezelni glavar peticije (proSnjc), ki so dosle na dcieltii zbor, ter obeca, da jili izroci doticnim od-sekom; bilo jili je precej veliko iz vse delete, G. Mo-horciiu, kateremu jo oc> umrl, podelil je d«z\ glavar odpust za onein dnij. Poslauee Dottori stavi na vi-soke vlado intvrpelaeijo, podpisano od mnogili sloven-skill in italijanskih poslancov, zarad eksekucijskih na-logov davkarskih uradov v okrajuem glavarstvu giu-diikcm, kjer razpoSiljajo eksekucijske ukaze ne snmo za ostale, ampak tudi za take davke, ki po postavi se imajo tirjati se le naslednji kvartul. Potetn prcfila je zbornica na dnevnt red in, je sprcjela nactte postav, po katerih se uovoljujc, da m smejo razdeliti ob^inska zemljiiea med obfiinarje v Oscku, na Banj§icah sv. Lovrenca, v Brestbvici in v Klauci. Porofcvalca dr. Abram in dr. J. Toaklt sta-vila sta nasvet, naj se sklene uujnost teh postav in naj sc sprejraejo tudi v tretjem branji, kar se je zgo-dilo brez ugovora. PoroSila bila so tiskaua in vsak poslanec imel je v rokah razloge in predlog, ki se je stavljal na podlagi onih razlogov. Dr. J. Tonkli poroCal je dalje viraenu deielne-ga odbora o nacrtu postave, ki dovoljuje, da se smejo lofiti od dosedanjih iapanij in ustunoviti se kot posebne 2upanije obCine: Otale2, Podgora, Bilje, Vo-gersko. Poslauee Dottori je naCelno proti takim de-litvam, ker po njegovem mnenji male obfiine ne mo-rejo opravljati svojih poslov in nakladajo obiinarjem nova bremeua. Dr. Verzegnassi pravi, da bo glaso-val za locenje Podgore od Pevrae radi oddaljeuosti in ker ima Podgora sredstva, da more biti na lastnih nogah, ne pa za loienje drugih obdin. Porocevalec zagovarja na vse strani odborov predlog, na kar se solnce krSCauske ljubezni, brila ma je v prejdnjih casih mnogokrat ostra burja v obraz. Vesel preblisek v teku dolzih, do zdvojuosti 2a-lostnih stoletij bili so boji z najhujiim sovralnikom krScanstva, s krvoloCnim Turkom. Za casa teh bojev bil je narod najvec oprt le na-se in na svoje lnocl — in takrat se je ohrabril, naSel je zopet sam sebe in poguiuno odbijal navale najvecjih silnikov. Vesela zna-menja narodovega zlvljenja in delovaqja v oni dobi so nam mnoge pripovedke in uajlepSi cvetovi naiega na-rodnega pesuiStva. AH po teh bojih nastala je zopet dolga no5 v du§evnem ^ivljenji slovenskega naroda, izvzemSi kratko Trubarjevo dobo, ki je pa vznemitila bolj neinsko plemstvo in veC ali menj ponemcena mesta nego pri- prosti kmeCki narod. Ta no5 je trajala malo ne do uasega pamtenja. Posami6tm zvezde, kakor na pr, Zois, Vodnik, Kopitar, Pre§ireu, Slomsck i dr. svetile so le v strasno temo, ki je kraijevala Crez in crez. Z Vo- dnlkom zafielo se je daniti, s Pre&rnom je prisijalo solnce, ki pa tudi ni moglo pregnati duSevuega mra- ka, ki je objemai ogronmo vedino slovenskega naroda. PosamiCni so si pa5 jeli meti zaspane off, ali narod je se naprej spal spauje nezavednosti. Tudi v tej dobi sola narodu se ui dajala nfienjakov in pisateljev — . vsi tedanji pisatelji bili so samouki. NemSki in talijan- ' ski duh lezal je kakor mdra na sloveoskih siuovih, i zaviral jih v naravnem razvoji ter jih pritiskal m, «re- p duje stoninje. ta to je tudi M H4o ml Y ^V\ ^' oglasi dr. Veizeguassi, da bo glasoval tudi za lota-uje Otale^a. Crlasqvalo ae je za vsak odstavek dotifine postave posebej in, postava, je bila, sprejota v vBeh 1 njeiiih toLkah z vehko v«Liiio glasov. Tudi glede te postave priznala se je uujnost'in postava bila fespro-jeta tudi v tretjem branji. Zbor odobri odborov sklep, s katerim je podelil bivsemu ucitelju Valeotinu Volerifiu pokojuino200 gld., in drugi sklep, b katerim je poviSal vdovi po raujkem udtelji ^t. MozeiiCu ua letnih 130 gl.—Vsa porocila (poro^evalca dr, Abram in dr. J. Tonkli) brala so se v italijanskein jeziku; samonaftrti postav bruli so se tudi v slovenskem; dezelni gUvar vodil je obravnave v Sta). jeziku. II koucu utcmeljeval je baron Locatolli svoj nasvet, da bi sc z'lizala plftCa dezulnim odbornikom od 1200 na GOO gl. Uekel je, da se v, drugih vecjih du-;.elah nimajo dezelni odboruiki toliko odfikodnine (Ko-rosko), da dezelni odbor ni v, zadpstni meii nadzo-roval ol;Ciii»kega gospudarstva, vst^id ^esar da so so nawli po uekaterib obfiinah ucicdi v gospodarstvu, in da dez\!h4 odbomiStvo je casino mento, katoro bi no smelo biti zdru2uno s pluCo. Na Locatellijevo bese-de o de2elnem odboru zapustili so dvorano dr. Pa-jer, Oassor in dr. Abram ter niso prisli veC v sejo. Doticae besedo dobijo gotqvo kak oster odgovor od strani bivfiega odbora. Locatcllijev predlog izrofiil so je odseku 5 udov, katercga predscduik; jo dr. Mau-rovicb, udje pa Locatelli, KocijanCiC, Viljciu vitez Hitter, dr. Ivaticic. Dncvni red je bil s tern sklenen. Prihodnja seja bo najbrze v torek ali v sredo pri-hodnjega tedna. Dan in dnevni red naznani dezelni • glavar pismeno. ««¦—_ Domovinska postava. Iz goriSke okolice, 20. avgusta. Dobro je omenila zadnja nSoCa", naj bi dezelni zbor goriSki na podlagi §. 20. define, U3tave za Pri-morje preiakoval, kake nasledke imajo nekatere splosne postave za goriSko de2c!o, ter naj bi stavil visoki vladi v tern oziru potrebuc nasvete. nSo6a" je omenila, naj bi defelnr zbor storil to posebno gled6 §. 19. osnovnih postav, kizagotavlja vsem narodom sirne Avstrije jezikovo ravoopravnost v lolah, v urodu in v javnem zivljenji, ki je pa za slovenske dezele v muo-gih ozirih le mrtva Crka, ki uikogar ne gane, da bi se po ujem ravnal. liko duSevne mofii, da se je povzdignil Crez navadni obzor, z vecine ni pisal, ni delal svojemu narodu V prid, teraveC muoiil je le oholemu tujcu vrste delav-cev. „Lakota slave, blaga vlefie pisarja dtugam," poje Presiren. Zatorej ni Cudo, akoje rudoljubom tedanje-ga casa krvavelo sree, in so ntnogi obupavali o nje-govi bodoLnosti. Se le z Bleiweisom in njegoviini nNovicamia obrnila sejestvaroa bolje. Narod jezacel brati in se uCiti, in to Se o pravem casu. Prislo je leto 1848. in i njim tudi viharen political preobrat. Gorj6 Slovencem, ako bi jih to leto bilo zateklo Se popolnoma neprobujene in nepripravljencl S tern letom zaCcoja Slovencem nova doba. Dol-go Casa zauicevani in v prah teptaui jezik slovenski pnSel je do neke, Ce tudi skromne veljave in dobil je kolikor toliko pravice tudt v Soli in v uradih, 6e tudi se ga je ua lagotnost uavajena birokracija bra? nila na vse kriplje in se ga z veCiue brani Se dau danes. No uavzlic temu je jezik napredoval neprestauo in se za cudo hitio razvijal. Pravimo za Cudo hitro. Kaj je 40 let v zgodoviui kacega jezika? Nezuatoo majhno razdobje, in vender kak velikansk napredekl Edor tega ne veruje, naj vzame I. teCaj Bleiweisovih nNovicK v roke in naj primerja njih jezik danaSnjemu, kakor ga piSejo prvaki naSih pesnikov, kakor ga be-remo v znanstvenih razpravah, pa tudi v casopisih m knjigah, namenjenih Ijudstvu v pouk. . In korau smo za to najvecjo hvalo dol^ai? Vgo ! ftPlufo za tft n^je4ek \m »o2, komur se, mor^ vsak Popolnoma se vjemam s .Socinim" nasvetom; vlada naj izve, kake nasledke imajo za naso dezelo razne poslave, ki se izdajejo na Dunaji za celo dr-iam §. 19. osnovnih postav iraa zanasslabe nasledke, ker se ne izpolnuje; neka druga postava, ki je prav tako splolna, kakor §. 19., iraa Se slabse nasledke, pa zato, ker se izpolnuje. To je ona do-inovinska postava, ki dolocuje, kje iina kdo domovin-ako pravico in dosledno, kje sine zahtevati podporo, ako oboli ali oboza. — Domovinska pravica ne daje pravice voliti ali izvoljenema biti, to pravico daje ve-craoma posestvo, katero ima kdo, in davek, ki ga kdo placuje, ce tudi stanuje doticnik slalno v diugi ob-crat in ce tudi ima v drugi obcini domovinsko pravico. Tudi ne stori domovinska pravica, da ante kdo kje stanovati, ker stanovatl sme vsakdo, Iyer hoc©, 89mo da se more rediti. Domoviuska pravica ima e-dino le to v sebi, da ce je kdo clovesM druzbi ne-varen, ga ne morejo izgnati iz tiste obcine, kjer ima domovinsko pravico, med tern ko iz vsen drugib ob-Cin ga smejo poguati. Z domovinsko pravico zdruzena je po nasih po* sUvah pravica do podpore, ko jo kdo potrcbuje, in zarad tega je pri nas domovinska pravica silno vaina. V drugih drzavah pa te pravice skoraj ne poznajo, ker v ctii Evropi, imenoma na Francoskcm, na Au-glezkem, na Nemskem, se pravica do podpore ne rav-na po domovinski pravici, ampak po drugih posebnih poatavah. To, da je pri nas domovinska pravica zdrniena s pravico do podpore v bolezni in v starosti, je kri-vicno in za naso dezelo pogubljivo. Domovinska pravica se navadno podeduje, in vsakdo jo ima tarn, kjer jo je imel ujego? oce takrat, ko se je rodil. Ta pra- j vica se tudi pridobi, ako izpolni kdo postavne pogoje , in prosi za podelenje domovinske pravice. Trst si je j pa znal pridobiti privilegij, da ni siljen dajati domo- !¦ vinske pravice. Odtod prikaja, da inorajo nase ob- ; Cine prcskrbovati ljudi, ki so v obcini popolnoma ne- | znani, zato, ker so bili njih ocetje ali dedi v tej ob-fiini rojeni. To je po javnem mnenji krivicuo in kaj takega se nikjer v Evropi ne nahaja. Trst, ki ima dobicek od mocmh, zdravih ljudi, naj ima Se skrb za njc, ko obneraorejo. Tako se godi drugod po svetu, tako naj bo tudi pri nas, drugace nase obcine obo-iajo in obnemorejo, ker so ailjene rediti ljudi, ki so oboleli ali obnemogli v tria§ki slazbi. Koliko morajo plaCevati obcine za boluike v trMki bolniSnici, opi-aovala je „$oca* uze pri drugi priliki. Dezelni raeu-nar g. Andrej Jeglic je doticne Stevilke objavil v po-rociiu deielnega odbora. Kdor ni slep, labko vidi, da ta pot pelje nase obcine do gotovega gmotnega propada. VisoM delelni zbor naj to stvar vladi pojasni ter naj ji nasvetnje nacrt takepostave, ki bi doloiila pravico do podpore neodvisno od domovinske pravice. Ako pa ima ostati pravica do podpore zdruzena z domovinsko pravico, tedaj naj se domovinska postava tako premeni, da zadobi vsakdo domovinsko pravico tarn, kjer je prebival zaporedoma dve leti. To bi bil napredek v postavodajstvo in priblizali bi se postavam drugih omikanih narodov. ______ Peter. Novejsi dogodjaji v Trstu. i so gotovo se v zivera spominu dogodjaji, ki so selansko leto pri otvorjeoji razstave m med razstavo v Trstu vrsili. Znano je, da je pa-dla 2. avgusta lanskega leta med veterane boraba, ki je biia iz neke hise na »Corsu* vrzena in je nekatere hudo ranila, nekega 16 letnega mladenca celo usmr-tila. Znano je dalje, da je o priliki, ko je bil na§ presvitli cesar in Njegova prevzvisena obitelj v Trstu, zloglasni Oberdank nameraval celo cesarja in cesarsko Slovenec pokloniti do Sme zemlje, moz, ki je v pra-vem pomenu ponos in dika siovenskega naroda, najvecji ucenjak, kar jib je sloveoska mati rodila, in kakor sami Kernel priznavajo, prvi slovnicar vesoljne-ga sveta — ta moi je vitez Fran aiiklosic. Miklosic je ucenec in nasfcopuik slavnega Kopitarja. Delo,ki gaje ta zafiel, nadaijeval jeMikloslc in sepri tern vglobil v najskrivnejse giobociue jezikovega ustro-ja. Kakor nobenemu pred njini, odprl je njemu jezik radovoljno. vse svoje skrivnostne predale ter mu dal razgledati in pretipati vse stroje do najraanjSega ko-lesca, do zadnje vzuieti. V tern ko so se drugi prvaki njegovega naroda na politiCnem polji boriii za njega natavne pravice in skuSali izvojevati jeziku ono velja-vo, ki mu gre pred Bogom in pred vsem pravicnim Bvetom, kopal je MikloSifi dolga leta v tajnib, samo njemu znanih jezikovih rovib in prinaSal iz njih vedno krasnejse in dragocenejSe bisere in drage kamene, ka-terim so se radovaii ne samo njegovi rojaki in slo-vanski bratje, temved obSudoval jib je ves uceni svet. Vsaka knjiga mu je mnozila slavo, vsako leto mu je prinasalo nove casti, nova odlikovanja. Cesar priznal mu je zasluge in ga povzdignil v vitezki stan, meaovai ga je dgsmrtaega nda gosposki UU dr^av- obitelj usmrtiti, kar mu je izpodletelo, ker je bil Se o pravem Lasu zasacen. Po koncani razstavi je irre-denta-navidezno saj — mirovala. 0 bombah in pe-tardah ni bilo niCeaa vec* siiSati. Letos so nameravati veterani in druga drustva, katera se niso irredentovskega duha navlekla, oblet-nico lanskih dogodjajev slovesno praznovati, ter med drugim obiskati grub onega mladenca, kateremu je prestrigla zivljeuja nit boinba, po strabopetne^a iz gotovega zavetja med Ijudbitvo vrzena. Slavnost je izo-stala, ne vemo zakaj; najbrze radi tega, da bi ob-Cutijivib zivcey irredentov ne zdrazila ter tako b.Ia povod nuviia nesrecam in demonstracijam. Bodi si temu, kakor boce, stalno je, da so veterauci §e le v nedeljo 4, t. m. prav mirao in poblevno z jutraujo sluzbo boijo i. t. d. spomin na oni dan praznovali. Iu to je irredentom zadostovaio, da so istega cine blizu poslopja, kjer imajo veteruuci svoje abode, bom-bo ali petardo priigali, ki pa ni nobenoga po§kodo-vala. Ha pretWe^-r rojstnega due naiega presvitlega cesarja, t. j. 17 t. in., sla je po navadi vojaska god-ba bvnajoca po mestu. Nji se je pridruiila brez&te-vilua muolica ijudstva, kar razpoei v vrtifi na lip-skem trgu petarda; ljudstvo se naglo razkropi, a taKOJ se zopet zbere ter marslra za godbo, kakor da se ni nic" pripetilo. Godba je svirala poteai pred na-mestni§tvom in drugimi dostojanstveniki nekoliko ko-sov ter se je vrnila ob 9. uri pred veliko kosaiuo, kjer so jo veteranci se svojo godbo in udje druStcv „societa facchini" in Bunione operaja" prifiakovali. Od tod sti marsirali ebe godbi in brezStevilno ljudstvo po nCoi'su" in drugih glavaih ulicah ter sti se konc^no vrnili pred veliko kosarno. Kakor na povelje, toda po naravnem nagibu in brez posebnega nagovarjanja vrelo je od tod razka-ceno ljudstvo pred poslopje, kjer telovadijo trzaSki italijanski 3okolci, udje takozvaue nginna3tike". Ljudstvo je vlomilo vhod v one prostorc ter je razbilo in razmetalo na ulico vse, kar mu je pod roke prislo. Med tem so se vedno culi klici: „t'uori gl' Itaiiaui, fuora gli stranieri* (ven... z Lahi, ven s tujci f) Po dovrSenem razgrajanji vrnila se je mnozica v mesto, vecina se je razsla, jedeu del pa je hotel naprej pred poslopje trzaskega lista „Iudipetidente" ter tudi tam razsajati, toda policija je to zabranila. Drugi dan, 18. avgusta, je 50 udov „ginuasti-che" napadlo po noct ob 11. uri sourednika nTrie-stcr-Tagblatta% gospoda Brebtner-ja, ko je mirno iz urcdnistva domov gel. Gospodje so urednika z gorja-eami prav hudo'pretepli ter naglo pete odnesii, ko se jim je policija priblizala. Brehmer-ja so prenesli v bolniSnico; nadejati se je, da zopet okreva. Kasuejc so poskusili rogovilezi tudi uredniStvo onega lista napasti ter tablo iznad vrat odstraniti, a tudi tukaj so se morali strazi umakniti. V nedeljo, 19. t. m. na veeer, zbralo se je ka-kih 150 udov irredentovske „ginoasticheB v takozva-ni Trevisan-ovi kremi nasproti poslopju wginaasticfae.* Kaj so tukaj gospodje iskali in kaj nameravali, o tem preprieal se je nadzornik varstvene straze, g. Zempi-rek, ki je z dostojnim spremstvom kremo obkolil, irredentovske sokolce natanko preiskai tei jib. pristlil, da so posamezno odsli. Pri sebi so imeli revolver in mnogo gorjac (debeiih palic). Predno se je to godiio, preprieal se je o pravih namenib teb tiekov neki trgo-vec, kateri je korakal nekoliko vinjen pred oznaceno kremo ter bil nepreviden dovolj, da je zaapil „evvim T Austria." Udje imenovanega drustva trpijo med drugim tudi na tej bolezni, da ne morejo kaj tacega pre-nasati. Hitro skoci torej kakih dvajset oaih gospodov za predrzuezem ter ga radi tolikega hudodelstva prav dobro naSeska. Toda iz Trevisanove kreme niso sli gospodje se domov, temved zbrali so se zopet v kavarni „Chioz-za.tt Nekaterl veterani, kateri so Sli mimo te kavarne nega zbora in mu podelil naslov dvorskega sveto-valca. Od 1851. leta, ko je nastopi! ueiteljstvo na du-najskem vseucili§(;i, zbiralo se je okolo njega leto za letoin na stotiue uka zeljuih slovanskih siuov. ki so njega nauke potem nesli v &rni svet in je Sirili vse-kod, kjerkoli se razlegajo slovanski glasovi. Po nje-govih ucencih in po njegovih knjigah. dospevajo njegovi nauki tudi do ouih, katerim ni dano poslusati Mve besede mojstrove. V tem zmislu smo MikloiiCevi ucenci vsi, ki se trudimo pisati v duhu slovenskega jezika ter mu sku§amo pridobiti ve^avo pred svetom. Zato pa poromajo letos jeseni, ko se bode v njega rojstvenem kraji praznovala sedemdesetietnica slavnega ufienjaka, od vseb stranij slovenske zemlje hvaleini rojaki v Kadomerce pri Ljutomeru, da koii-kor mogoCe proslavljo dan, ko je pred sedemdesetimi leti slovenska mati rodila diko in ponos svojemu ua-rodu. A kod in kamo vecje bode pa Stevilo onih, katerim okolnosti ne dopuicajo, da bi se osebno udele-zili slavnosti, ki pa se bodo v svojili skromnih sobi-cah hvalezuega srea spomluali ucenega rojaka ter v duhu z mnozico, zbrano na rodovitnem murskem polji, vredklicali; Slava velikauu uCenooti! Sia-va siflu slQveoskcga kmeta! domov, so se zopet predrznili zaupiti nevviva 1' Austria," in hitro privre iz kavarne kakih dvajset moi z gorjaCami ter pricne po veterancih udrihati. Pri tem delu jih je motil zopet pospod Zerapirek, ki je naglo pritekel s svojo stra^o veterancem na pomoc. BSokolci* so se hitro poskrili in razkropili, vendar se je strazi posrecilo attri ticke uloviti. Te dogodjaje podajemo na§im iiteteljem brez posebnega razlaganja. Dovolirao si pa pridjati, da bi bil ze skrajni cas, da bi se tem neznosnim razraeram v Trstu enkrat za vselej konec uaredil. Sredstvo za to je cisto priprosto. Grofu Taaffeju mora biti znaoo; cas je, da bi je ze enkrat vpeljal! — Razmere v Istri. V obce je znano, da je §e pred desetimi leti imela Istra % slova uskih in 1/3 italijanskih prebival-cev. Nezaslisanemu pritisku se je posrecilo, da je slovansko prebivnlstvo v zadnjih desetih letih navi-dezuo za 10% upadlo, a pri vsem tem mora vsakdo, tudi najzagnzeuejsi Italijau, pripoznati, da je v Istri §e zinirom vefiina prebivalcev slovauska. Pricakovati bi bilo torej po naravnem zakonu, da je tudi zastop-stvo vecine istrskih Slovanov Stevilu Ijudstva primer-uo; a temu je vse drugace. Vsled cudtiega volilnega reda in drugib okoliScia, katerih opisati nam prostor in drugi ozirt ne dopu§cajo, zastopana bi bila vsled zadujih volitev vecioa slovanskega prebivalstva po 5 (beri petih) poslancih, Stevilo, ki po dezelni istrski postavi ravno zadostuje, da more manjsina dezelnega zbora nekoliko samostalno postopati, interpelacije sta-viti itd. Slovani v Istri so se nadejali, da bodo imeli vsaj devet zastopnikov v dezelnem zboru poreskem; mozjc, ki razmere v Istri natanko poznajo, so nam pravili, da bi bili pri sedanjih razmerah prav lehko 13 slovanskih poslancev v Puree spravili. Kako paje do tega prislo, da je le pet slovanskih poslancev pro-dilo, tega razpravljati nam razlicue okoiiscine ne do-puSCajo, kakor smo 2e omenili. Na podlagt obstoje-cib razmer hocemo pa objaviti dejanja, ki so se vr-Silti zadnji cas v dezelnem zboru poreskem, dejanja, katera vzbujajo ne le ua§o, temvec tudi pozoruost od-lofiilnih visjih krogov. Doe 16. t. in. je bil dezelni zbor z uavaduimi formalnostmi po dezelnem glavurji g. Vidulichu odprt. A ze glavarjev nagovor jo obsegal nekatere stavke, kateri so uazuanjali preteco uevihto. Dr. Vidulich je v svojem nagovoru naglasal, da je uastal v Istri hud boj med naroduostmi, ki v Istri bivajo, a da je bil boj v dezelo od zunaj pieuesen. Godpod glavar pa ni povedal, ali po pritepeucih iz Italije, ki kri slovau-skega Ijudstva v Istri izsesujejo ter se k*ot gospodarji te slovanske dezele vedejo, ali po rencgatih, katerih ocetje so iz Kibnice ua Kraujakem doma in so si to-liko premozeuja s prodajanjem piskrov in druge kor-cevine v Istri pridobili, da so zamogli svoje sinove na vseueilisce v Padovo posiljati, kjer so se strastuega bovra^tva do Siovauov nasrkali. Toda Istra ostaue zvesta, nadaljuje glavar, starim navadam in ne bode dopu^cala, da bi se ji stara „kultura" odvzela. Veru-jemo, da gospod glavar to zeli in kar Slovek 2eli, na to tudi rad veruje, vendar mi smo prepricani, da se ne bodo pustili istrski Slovani po „stari navadi" od Karnjelov odirati in zapovedovati si od ljudi, ki so hujsi kot zidje, kar pouzrocoje; da se nobeu 2id v Istri ne naseli, kakor smo v nekej geogratiji citali. Temu govoru nasproti je poudarjal vladni za-stopuik, da bo vlada vselej dezelni zbor podpirala, kader se bo pecal z zadevami, katere so vsem v Istri bivajocim naroduostim koristne. Na dnevnem redu diuge seje, katera je bila istega doe popoludne, je bilo 1. porociio dez. odbera 0 protestih zoper vohtve in 2. volitev razlicnih od* sekov. Volitev veeine poslancev je bila potrjeaa, le volitev poslancev SpinCica, Krizanca iu Sterka, ki spadaja k slovanski manjSioi, in laskih poslancev dna Costautinija, barona Lazzarinija, dr.a Doblanovicha, Bembota, dr.a Bolmarcicha in glavarja Elluschegg-a je bila izroCena posebuemu odseku v pretres in porociio. Opomniti pa moramo, da je bil kanonik Sterk jeduoglasno voljeu, a da je ze dezelni odbor njegovo volitev iz popolnoma nieeym razlogov pobijal. Da so se Slovani pri drugi tocki, pri volitvi v razlicue od-seke, prezirali, je naravno iu ni treba tega niti ome-njati. Tretja seja je bila v torek, 21. t. m., a ta je biia zelo zelo butna. Poslauec Laginja je zacel pr-vikrat v tem zboru hrvaSko govoriti. To je razbu-rilo kri poslusakev in italijanskih poslancev tako, da ni mogel govornik nadaljevati, ter da je moral glavar posiusalcem zapovedati, da so dvorano zapustili. A ko je hotel g. Laginja svoj govor nadaljevati, za-pustila je vecina poslancev dvorano, vsled cesar je bilo dalje zborovanje nemogoce. V tajni seji popoludne istega dne odobril je dezelni zbor vse volitve, le tri slovanske poslance Spiitcica, Krizanca in ^ter* ka je iz zbora izbacnil. Po seji je druhal poreska sprejela slovanske poslauce z macjo godbo in prete- (Dalje t jpi'ijQsi), Priloga k 34. številki "Soče" njem na njin stanovanja. Slovanski poslanci so po-slali protest dezelnemu glavarju Vidulichu in ministru grofu Taaffeju ter so zapustili PoreC. Neredi v Zagrebu. Povsod homatije I Na Dunaji so priCeli delavei zoper policijo rogoviliti, a bill so naglo zavrneni. Ra-zen nekoliko razbitib glav niso doscgli druzega, ka-kor to, da izostane sveCanost, katero so nameravali napraviti dunajski meSCanje 12. sept, ker je bil otet Diuiaj hudim Turkoai pred 200 leti. Policija je vsled tek neredov sveCanost prepovedala. Tudi v Pragi so hoteli nekateri gospodje o priliki Schwarzeubergove sveCanosti 2ide nekoliko postrasHti in zoper nje rogoviliti, toda stroma jim je to veselje skalila. Resneje so bile demonStracije zoper &de v Budapest in ua Ogerskem spiob. PolitiCnega poinena so bomatije v Trstu iu PoreCu, kjer je druhal slovanske poslauce z »macjo godbo" na dora sprejela. Najresnej§e so pa bomatije, katere so so vrSile pretekli teden v Zagrebu in drugik nrvaskih niestib. Povod jim je siedeCi do-godjaj. . FinanCni nadzoruik David, magyarski Sid, lmel je z>, dalje casa pripravljeue ogrsko — lirvaste grbe z magyarskimi napisi, da jib pribije nad finanCni urad. Sedaj m m« je videla najlepsa prilika, da to izpelje, kar je ze dolgo poprej iiaoieraval. Je-li to uCinil na svojo roko, da bi so Magyarom bolj prikupil, ah v sporazumljenji s fiuanCuira miuistrom, to ni znano, Ti grbi z ogrskim napisom so llrvute hudo v o5i boii. Sklicati so boteli shod, kateri bi iinel to zadevo obrav-navati ter deputacijo k Davidu poslati, naj grbe od-atrani. A shod bil je prepovedan, in gibe in finanCni urad je strata varovala. MeSfiaui zagrebSki so so pa aekega dne zbrah in o belem duevu grbe odtrgali iu poteptsli. David, kateri je kazal prej mnogo poguma, je vsled tega kar naenkrat zbolei. Na veCer so je ljudstvo zopet zbralo iu nekaterim inagyaronom okna pobiio. Drugi dan in od onvga Casa naprej je Zagreb rairen» Nie boijse se ni godilo magyarskim napisom po drugih lu'vaskih mestih; povsod so jih siloma od-stranili. David je zbezal v BudapeSto. To je skrCen obseg vsega, kar se je v Zagrebu pripetilo. Naravno je, da je to Magyare razkaCilo; saj ni tako obCutljivega ijudstva na svetu v narodnem oziru, kakor so Ogri. Da je pravica ua straui Hrvatov, kateri imajo v pogodbi, z Ogir skieneuo, zagotovljeuo po-poiaoina hrvasko uradovauje i. t. d., to pri Magyarih tnalo izda. Kaki bodo pa nasledki temu, ue da se danes sprevideti. Magyari gotovo nc bodo boteli odstopiti od tega, da naj magyarski grbi z uiagyarskitni napisi ostanejo. Kako lirvatjc o tern mislijo, kaze govonea, ki je bila po Zagrebu razstroSeua, da bodo raje me-sto zazgaii nego tako oskruujeiijesvojegapravatrpdi. Ogrski ministerski predseduik Tisza, brvaski minister Bedakovic in brvaski ban PejaCeviC pnsii so vsled teh dogodjajev v BeC, da cesarju o ujih puro-dajo. Imeii so mintsterski posvet pod predsednistvcm presvitiega cesarja, katerega se je tudi ban Pejacevie udelezil. Kaj se je tarn dogualo, o tern so poro6ila razlifiua. Nekateri trdijo, da je vsled posredovauja ee-sarjevega stvar dognana tako, da ostane vse pn sta-rem; drugi zopet bocejo vedeti, da se bodo grbr z magyaL8kimi iu btva§kHni Mpisi kasaeje, ko se Hrvatje nekoliko pominjo, zopet ua poslopja fiuauciuih uradov razobesih. Povsod tezko pr^akujejo avteutiC-nib porocil o sklepib miuisterskega sveta. Mestai zastop in odbor meScanov v Zagrebu sta izjavila, da prebivalswo pripozna skupui grb (ogrsko brvaski), da prevzameti obe korporacyi jamstvo ?a vzdrzanje miru, ako se na fina»Cuib zgradbab razobe-sijo uradue table s skupnim grbom in s brvaskim ua-pisoui. Hrvaski li=ti pisejo jako spravljivo. Tudi v Zlatanji in * Zagorji so,nastali nemin kmetov, toda zaradi posipanja eest. Zandarji morali so posredovati ter mir nareoiti. — V Zagrebu je bil ranjen neki mizar Stipiogek, ki je umd. Pogreb vrsil se je niirno. Pricakovati je, da \z tega ue uastanejo nikafci hudi nasledki. A novejsa Yest, da pndeta v Zagreb in ua Hrvasko dva ogerska regim.il proSujo na slavni okrajni Solskt svet v Sezani, da bi nam blagovolii poslati za pomoc poducitslja, oziroma ufiiteljiiio; ali okrajni Solski syet nam je nroSnio vrnil z opazko> da zarad pomanjkanja uciteljev in prevelikih Solskih stroSkov ne more zacaauo prosnie usliSati- Res, varCnost je lepa cedaost, Ce zmeraa; ali s tem odlokom nam ni Cisto mc poma-gano in nismo i njim zadovoljui. Nahajajo se v se^anskem oki-ajnem glavarstyu Cenja ? Vsak stan, naj ima kakorSuo sluibo si bodi, dobi v ca&u bolezni namestnika; ali bi se ne bila mogla iz St^ane poSiljati pomoc, ker Povir je samo piClo uro od Se^ane oddaljen? Bog me, kadar pride cas plaCila, ni nobene iz-jeme, nobedeu ne popraSuje, Ce bo otroci poduCeui, ali ne, ali imate encga ucitelja, ali cclo nobenega, ampak moiCati mora ubogi kmetiC in plafati, kar je dolzan, in s tem je vse poravnano. obCine, namrefi Se^oa in Komen, ki imajo poStin uCitelie, oziroma uCiteljico, in nobeden teh ufttejjev ali u6iteljic ne podufiuje vise od^ 50 otrok. Ob me MerCe in Povir, ki spadati pod tUsolo,|tcjetr oknli 1400 prebivalcev in 152, n»i m petdeee!; ia 4va Iz Velikih Jabelj, n. avgusta. Tu imat^ g. urednik, moj prvi dopis; ako Bog (lit srefio, pride jih za prvim §e ve5. Damis Vain imam poroCuti o naSem „Bralncm druStvu." Da bi tudi mi Zabeljci ne zaostajali v omiki in uapredku, da bi i mi naS urn bistrili in zdrava nofia srea blazili in jaza vse lepo in dobro vlieraali: osho-vali smo v naSej sredi wBfalno dWStvo." Ustali smo iz stolctimga spahja, zdramili smo se. Tudi mi se hoCemo m sedanji cas z neobhodlio potrebuimi vednostmi seznaiiiti. Noccmo veC v tako va^nih Lasih rok kri^eiri dr^ati 1 Spoziiali smo, da vse to doaezetno ie, ako ustanovinlo druStvO, katero bode skrbelo za poduCne knjige in za CasOp^e; spozuali smo, da povsod, kjtsr so bralna dru^tva: postaja dub kinetov, posestnikov itt rokodeitiev pleraenitejSl In Mb* boduejsi. Pravila „Bralnep drufttva" so nam dofila w/A) koncem preteklega mesQcu, od visokoga c. k, nu-mestniStva potrjeua. Minola nedelja, ko smo pivic slovfisuo btalnd sobi) odpHi, bila je za nas lep in poinenJjW da«. faA sploSnega veselja, kakor§u('ga ie nikdar v Velikih m* bljah. Na vsakcm obrazu zapazil si radout in veseljei V druStvenih prostorih sledili so govori in uapituico naSih vrlib mo2 in petje mladonifie^ vlepem redtt, da smo bill vat gineni. Koj v zacetku slavnosti, ko se je prvi govoruik spominjal presvitiega ces^kja Framm Jozi'la L, ki je podelil svojim narodom svobodo, pod katere zavetjem se more tudi slovenaki narod razvi-jatt in naprcdovati, zagromelo je pO vsej dvorttnl nfa govornikov poziv trikrat zaporedoma: aB0g iiviriam eesarjal" Ker smo se v lepej edinosti zBbavljaBf mi-nol nam je popoldan prav hitrO: upamo paj da bodfli mo Se veCkrat imeli priliko, kaj en&cega Vd^SliVtt doziveti. Bog daj 1 NaSini modern in mladeniCem pOla^am MoneCno na sree; Casi so resni, poprimimo se krepko du&v* nega dela. Pustimo vsa druga razveseljevanja. te* po* primimo se branja; ono nam bod6; gototo11 k pravi srefii in blagostanju pomagalo. Zberimiy se pri vsakem prihodnjem shodu v poluem gteviltt, kajti dtustvo je vez, ki nas veze na du§nem pOlji. Ne zabimo nikdar, da v dru^bi je moC in da v slogl je napredek! NaSa sveta dol^nost jeod sedaj zA- naprej delati netttridlji^ vo, da bode drn§tvo cvelo in sad doaaSalo. V-r^Btticf, omikan in moder dr2avljan ni nikdar nezv&fc BWjeJ dol^nostil ^ v _______ DfUStvettik, Iz Polio, 6. avgusta. — Ne spomlnjamo bo, da bi bila imela „SoCaB dopis iz Polic. Ni temu Sudo : PoliCanov in ReCauov lias je 267 du8, ki s trdim de-lom skrbimo za 2iv^jenje svojih teles, tako da-nam za du§no skrblemalo Casa inmalo moCijostaja. Ali prav to je, kar nas je prisililo, da smo se daws oglasilj. Spoznali smo, da ne moremo Syeti vefi kakor zlvina, ampak da se moramo tudi nit udeleftti napredkarki se drugod kaie. DuSevno 2ivljeuje dajeta. in pospeSu-jeta cerkev iu §ola; mi pa nimamo- ni duhovna ni uCitelja. .. ¦ * Za Solo sposobnih otrok ima na§a duhovnjja 4(j, kakor je izpricalo §tet|e, ki se.je vrSilo na yladni ukaz. golske naklade smo plaCalibrez pridru2nice Reke, odkar jeMski svet sestavljeu, 1200. gld, N*a§iE otrok pa se nikdo ni videl Sole, ker vse na§e pp§ojp za Solo so bile ovtiem. Sosednjih Sol ne morejp Qbjs-kovati, ker so p*evefi oddaljene. Tudi v duhovskih zadevah nam greytrdo- Po matere fare v Gerkno je tako daleC, da« ne moremo. dobivati od nje> kar potrebujemo. Za sv^ ma§> h> za krste se potikamo po sosednjih duhovnijah; pri, tem moramo marsikatero grenkV pogreti in imamoi tud^ denaine stroike.—- Zalost nas obhaja4 ko vidimOi *ako so nasi okoliCani ppduCeni v kerSanskem nauku,v ri-sanji. v raCunih, v omiki, med tem ko je pri Has t«# revnd stanjev da Bogu se smttii PlaCevati n)oramo> .kakor drugi, ali Ijowtl wwamo.Qd aale^ft p|a^|»i^ Radi bi se tudi mi kaj uCili, nidi bi kaj znali, ali kaj, ko nimamo ni duhovna ni ucitelja. Pretcklc leto smo vlozili proSnjo do presvitlega cesarja, da bi se zviSala placa nasemu duhovnu. Cesar jo je dal vladi in vlada jo je uslisala ter je pri-sodila oaSema duhovnu podporo. Tudi sami smo se nekoliko potrudili in smo zviSali dubovsko plaCo, da je blizu taka, kakor drugod. Nasi obflnski zastop-Biki iraajo vse to v rokah. Zdaj pa prosimoc^titegospodeduhovne, naj pro-si kdo milostljivega novega nadikofa za naso duhovoijo. Takaj bo imcl prijetno stanje; poduceval bo nase otroke v kcrsanskem nauku, v §oli, v petji; pa tudi odraseni smo potrebni poduka, ker smo zaostali u drugimi. Prosiroo vse it gg. kanonike in preS. kue-zo-nadSkofiJ3ki ordiuarijat, naj usliSijo naso proSnjo; posebno pa prosimo novega milostljivega kuezooad-Skofa, naj nas ne pusti brcz dusoega pastirja, Sklc-pamo svoj dopis z beaedarm: Bog bodi nam milostljiv, Bog nam pomagaj. _____ S Tolmlnskega, 22. avgusta. — V naSih hri-bih zanimamo se bolj ko navadno za obravnave v de« zelnem zbora v Gorki. Kako bi se tudi ue, vsaj so bile letoSnje volitve za dezelni zDor vzbudile pri nas jako iivo gibanje. Z nekako radovednostjo pricakuje-mo zdaj, kaj ukrene dobrega novi zbor. Od nekdaj dobivali smo iz dezeluega zaklada podporo za naie ceste, da smo mogli vsaj najvecjim potrebaio zadostiti. V tern oziru pricakujemo tudi na-prej pomoc slavnega zbora. Nacrtane ccste niso 3a vse izdelane, in kar je izdelaoili, bodo potrebovale to pa tarn kako popravo. Na§ svet ni raven, kakor v Furlaniji, kjer se cesta enkrat pretrga in ostane ved-so dobra, le da se previdno oskrbuje. Flohe, plazovi in povndnji nam vcasih veliko skodujejo in unieijo, kar smo s trudom podzidavali in zastpali. Fa tudi za nove ceste nam je skrbeti, kajti na-preduje se povsod in mi ne smemo zaostajati. Briska cesta cei Vrhovljc in Gradec v Plavi bila bi tudi nam jako koristna, ker iz Brd prevazamo vsako jesen mno-go rebule. Zdaj moramo voziti vino skoz Gorico in celo skoz Korrain, kar nam volnjo silno podrazi. Iz Kanala naprej bi se morala pretrgati stara cesta, ki je i® v srednjem veku sluzila kot tovoroa cesta, po levera bregu Soce do Sv. Lucije. S tern bi se cesta zravnila in znatno prikrajsala, kar je v i*a§ih ca-sib velike vaznosti, Od Sv. Lucije skoz Tolmin do koboridskega mosta je ze zdaj skladovoa cesta. Morala bi se nekoliko razSiriti in popraviti, da bi mogla sluziti tudi vojaSkim namenom. Tako bi imeli v§tricne ceste od Koborida do Kanala, kar je v vojaskem in kupfiijskem oziru jako vazno. Tudi Italijani imajo ob Nedizi celo do avstrijske meje vStricne ceste; u&mo se od sose-dov, bi vejo, zakaj tako delajo. S casom dala bi se napraviti vStriCaa cesta morda tudi od Kanala do Plavi, do briske ceste, ki pride eez Gradec. S te glavne skladovne ceste od Kanala (oziroraa od Flavi) do Koborida naj bi se napravile druge, kolikor je treba. Iz Koborida v Kot se ze dela; Skoda, da delo ne gre hitreje od rok in da se ne dela zaporedoma, kar bi tudi drzavni koristi bolje ustre-zalo. Z BaSe v baLko dolino bo cesta neizogibna, ko se izvrsi ona iz Kanala k Sv. Luciji; potrebuaje pa uze zdaj. Ket sprejine vlada cesto s Ciginja 6ez Sv. Lucijo in skoz Cerkno do kraojske meje v svoje oskr-bovanje, bo dezeli toliko laze skrbeti za to, da se druge ceste popolnijo, posebno ona iz Tolmina po baLki grapi do Petrovega brda in kranjske meje. Slavnemu de-zelnemu zborn priporocamo, naj vzame skrb za dobre ceste v dezelni in drzavni prid na se in naj pomaga kakor do zdaj s podporami po svoji moci. S KraS3? 21. avgasta. — Zalost morala je obiti vsakega rodoljuba, ki je cital v zadnji tvoji Stevilki, cenjena »Soca% dopis s Krasa o nstavni ravaoprav-nosti na Primorskem. Ustava zagotavlja vsem naro- | dom jezikovo ravnopravnost v uradih; omenjeni dopis pa dokazuje, da pri c. k. pomorski in kupcijski sod-niji v Trstu se jezikova ravnopravnost ne priznava, | oziroma ne izvrsuje. To mora boleti vsakega rodoljuba, pa tudi s strmenjem napolniti vsakega drzavljana, Ce tudi ni Slovenec. Jezikova ravnopravnost v uradih je pravica, ki je dana in priznana vsem narodno-stim in posameznikom vsake narodnosti. Ta pravica ostane neovrzena, dokler ostane osnovna postava, ki jo podeluje, in obstoji v tern, da sme vsakdo v uradu rabiti na svojih tleh svoj jezik in da sme zahtevati Odgovor v svojem jeziku. Pravica na eni strani deva tiol^noat na drugo stran. Cesarski uradi so po postavi dolzni sprejemati vloge v jeziku uradnega okraja in odgovarjati v njem. V tern menda nimamo nikakega nasprotnika; to mora priznavati vsakdo, ki ve\ da psnovna postava ima §. 19., in ki ve, kako se je ta § otemeljeval, ko se je na Dunaji deiala postava. Ca pa imamo pisano pravico, praSamo, zakaj se oam pravica dejansko ne izpolnuje? Kaj nam pomaga, le nam kdo rece, da imamo pravico do vse peLi kru-fcaj (e pa nikogar ci, ki bi nam dal vsaj er^ blebec? ! Fri polni pe{i najlepsega kruha lahko lakoti pogine-mo. Nic" nam ni pomagano, da nam ustava zagotavlja jezikovo ravnopravnost; izvesti jo je treba, drugace nismo ravnopravni. ________ Iz KOmna, 22. avgusta. — (Vetera 112ka sve&anost.) IS. in 19. avgusta t. 1. sta dneva, ki ostantta vsakemu veteranu tukaj§njega druztva v prijaznem spominu. Due IS. t. m. obbajal se je slovesno rojstni god Njegovega Veli^anstva nasega presvitlega cesarja. V ta nameu odSli so veterani v prazneai unifurmi s svojo godbo v tukajsnjo zupuisko cerkev. Po koncani sluibi bozji stopali so za svirajoSo godbo po va§kih ulicah ter ao se poustavili najprqj pred stanovalii&m zupana Miroslava Sv.ire, castaega sodruztvenika ve-terancv, potem pred staaovali§Lem ^upnika dekana in castuega sudruztvenika, gosp. Jakoba Doijaka, katere-mu je predstojnik veterauov tufeajsnjega okraja gosp. Josip Wallenhof s primernim nagovorom izrocii pismo obsegajoie hvaletoo piizuanje njegovth zaslng za dru^-tvo od strani predsedniStva veteranskega druztva. Po izvr§eni carski pesni korakali so veterani pred stanovaliSce gosp. Antona KovaCiea, tukajSnjega posestnika, katerega je droztveno predsedoistvo ime-novalo Castnim sondom. Nasproti veteranom stojeC^mu gosp. KovaCic-u omenil je predstojnik v italijaoskeni ogovora z najtoplejdimi besedami njegove posebne zasluge za vetoraustvo in posebno za veterane tega okraja. Potem se je imenovanemu gospodu druztveno znameuje na persi pripelo in se mu je diplom izrocil. Tudi tu se je cesarska pesein svirala; potem ko je bil ta novi &»stni drazlvenik z zivahuimi ^zivio" klici pozdiavljen, korakal j«? veteranski oddelek z godbo v gostilnico gosp. Alojzija Bandelja, kjer so cast-niki veterane in godbo pogostili, Popoludne igiala je veteranska banda nekoliko prav mienih muzikalnih kosov; zve^er je pa na cast gosp. Galline, zapovednika dezelue zendarmerije, ki je tukaj§njo postajo slufiajno ogledaval, napravila nekako veLernico. _______ (Konec pride.) SvetO pri KomnU, 12. avgusta. — Citali smo v St. 31. flSoCe* dopis od tukej. G. A. K. popisuje nesreco Avgustina Abrama, kateri je 20. pret. meseca 23 metrov gtoboko med skale padel. . Dopis je res zanimiv, alt vender ni vse res, kakor je g. A. K. porocal. On pravi, da je dccku g. ranocemik Merkei rane zavezal in zapovedal, kaj se ima delati z revezem. To ni res I Da je bil g. rano-I celoik Merkei poklican k Abramu je istina, in da je ! bil pri bolniku, je tudi istina; ali rane je iz&stil in obvezal g. dr. Pertot, ki je priSel z dru^ino za nekoliko casa iz Trsta ua komenski zrak. Ko je ta blagi gospod zvedel ntsreco ubogega Abrama, §el je k J. Pipauu in ga je prosil, naj bi mu pokazal stanovaoje nesrefiueza. Ko prideta na boloikov dom, zafiel je g. doktor preiskovati decka, in na§el je, da iraa eno roko in nogo zlomljeno, kar se je videlo, kajti ubogemu defiku so v roki in v no-gi ko§6ice Skripaie, ko jib je umni zdravnik postav-Ijal na svoja mesta. Potem mu je s pavolo in po-voji trdno zavezal bolne ude in mu je napravil cevelj s cementa tako, da decek ne more gibati se. Vse to je g. dr. Pertot storii brezplaSno. Torej vsa Cast in hvala temu gospodu, ki ima tako blago srce za naSega ubozega kmeta. ____________ Dragotinen. V TrstU, due 20. avgusta. — ?SocaK mora tudi iz Trsta kako poro&Io nueti, mislil sem si, in haj-di spisal sem to le, ako sprejmeS v tvoje predaie. Nekaj se kuha tu v Trstu, irredenta zadaje v zadnjih trenotkih sunke vsacemu, kedor ;ji pod roko ali nogo ptic1^. (Popis zadnjih neredov smo opnstili, ker govo-rimo na drugeui mestu 0 njih. Ur.) Razburjeno je vse: lahoncici zato, ker so jim njih gnezdo razdrli, da je ssdaj zaprto, avstrijska straaka zopet, ker me-cejo petarde, kar je vse graje vredno. Ko se je „So-kol* 12. t. m, vracai od izleta z OpiSin, bila sta dva pobalina jutrovca, katerih eden je hotel grditi j druitvo, ko je memo slo; pa neki zadej hodeci ro-doljub plafiai jih je z domacimi uovci; polne pesti nakladal jim je na butico, nazaduje pa je Se z njih palico naredil na njih hrbtih par krizev, katere, se ve, bota pamtila krivonosca. Zdaj je zopet mirno v Trstu, Bog v6, do kedaj. V nedeljo bode slavilo 9DeIavsko podporno druStvo4* rojstni dan svojega pokrovitelja cesarjeviCa Rudolfa, zjutraj ob 8. uri pojde s svojo zastavo in godbo v cerkev k ma§i, zveier bode pa imelo v proatorih .Hotel Europe" svoj zabavni veCer. Pred kratkim fiasom pisal je neki K... 1 v „S1. Narod." nasvet, naj bi se v Trstu dve obstojecl deiavski druStvi zdruzlli I To je res hvalevredeu nasvet, katerega mora vsak odobra-vati, $e ima kolickaj soli v glavi, Naj bi se gospodje obeh druStev se§li in se po-svetovali 0 nacinu, po katerem bi se priSlo brez vseh ovir do za^eljenega .cilja. Ali bi ne bil primeren I rojstni dan carjeviiSa Rudolfa, ko praznuje prvo druStvo I slovesno svoj veseli slu^aj? Morda se ravqo ta Cm \ : polozi teraelj slogi mej razcepljenim narodoin, da bode nastalo neko novo prerojeuo narodno zivenje v Trstu? V to pomozi Bog in sloga. Gospodje, kateri I ste na celu druStvoma, vzemite v roko to pra§anje. I _^ _ Doberdan. Iz Istre, due 6. avgusta. — (Iz potne tor-bice. — Konec.) Ko sem z vlakom drdral po sivem Krasu, koji pa je tedaj bil §e precej zeleno odet, vi-del sem na vseh postajah le tuje napise. Ju2na ze-leznica ni prijazna slovenskemu jeziku; boljSa je v tem obziru dr^avua istrska leleznica, kjer se bolj spoltuje na§ lepi slovenski jezik. Ali prouzroeujejo slovenski napisi tolike stro§ke, ali je vodstvo juSne zelezaice Slovencem nasprotoo? Najbrge je drugo, kajti njeni uradniki so veCinom tujci ali potujcenet. Bila je huda vro5ina. Na postajah pa so otroci klicali: Bbdsaa, Bb6,^a"! Ni fiudno, da otroci ubozih KraSevcev po leti hodijo bosi, sem si mislil, saj hu-dijo povsodi; fietnu tedaj popotnikom to pravijo? C'udno pa je, da so isti otroci prodajali vodo t Ali so bose deklice hotele s klicanjein „bosatt opozoriti potnike, da se jih usmilijo, da kupijo od njih vode, da si bodo mogle kupiti obuvalo, ali so vodo iraeno-vale „b&saa V Ako bi vedel, da je prvo, bi gotovo kupil kozarec vode, da bi pomagal revuej deci; ako pa je drugo, bi eestital velikanskemu napredku po-nemfienih Sol na Krasu! Katero je, ugane vsakedo. Na postaji v Diva<5i — Divacca, brrrl — kjer sem kratek cas pocakal vlak istrske geleznice, mi je v tamo§nji gostilni mlad postre2cek, kateremu sem ukazal, naj mi donese kozarec piva, robato odgovoril: rb6s*. Zat'udil sem se, da so na Krasu sami „bosttt, ter sem pogledal in videl, da se je dccck debelo zla-gal, kajti bil je obut, a ne bos. Jaz sem mu pono-vil, da naj donese pivo, a ker je §e vedno trdil da je nbds", je moral oditi z dolgim nosom povedat go-spodarju. Isti pride, a ko ga upraSam po pivu, mi zopet la2e, da je nbos". Ko sem upraSal, ali smo kje na Prusketn, ter mu povedai po nemski; je mo2 debelo me pogledal, pri ousel pivo ter Bog si vedi kaj —mrmral. Jaz pa sem mislil, kedaj pride Cas, da se privadijo vsaj za silo iiasuinu jeziku Ijudjo, ki zi-vijo na na^i zemlji. Vidite, dragi fiitatelji, da sem vain marsikaj po-dai iz svoje male potue torbice; Bog dal, da bi kaj koristilo casti naSega teptauega narodal ________ Skalnikov. Folitidni pregled. Pod predsednistvom cesarjevim bili so zad-nje dni iainisterski sveti na Dunaji. Predmet posvetovanja so bile homatije v Zagrebu in na Hrvaskem in druge. Mozno je, da so se vrteli pogovori tudi okolo predlogov za prihodnje de-legacije, ki se snidejo sredi oktobra meseca. V soboto 18. t. m. je bila odprta na Dunaji elektricna razstava. Carjevid Rudolf jo je osobno v imenu cesarjevem s primernim govo-rom otvoril, v katerem je posebno poudarjal, da je Danaj srediSce, iz katerega naj bi se luc razprostirala na vse strani obsirne Avstrije. Na Dunaj je prisel dalmatinski poslanec Klaie ter osebno grofu Taaffeju izro&l pritozbe vecine posiancev dalmatinskega dezelnega zbora zoper postopanje namestnika Jovanovica. Listi porocajo, da sta se Taaffe in Klai6 popolnoma sporazumela. Na najvisem mestu se pa inocno poudarje zelja, da naj ostane Jovanovi6 m se-danjem mestu. Na Dunaji se je mudil pretekli teden tudi kralj Milan z ministrom zunanjih zadev Piro-eaneem, kateremu je podelil nemski eesar veliki kriz rudeeega oriovega reda. V Carigradu se nmdl pa knez crnogorski, kjer je bil zeio pri-jazno sprejet. Sultan sam ga je odlikovai z vi-sokim redom, isto tako tudi njegovega sprem-Ijajocega ministra. Tudi rumunski kralj Karol bavil se je na Dunaji ter je odpotoval na Neinsko, Kaj to pomeni, da visokeosebe toliko potujejo? Domace stvari. Cesarjev rojstni dan praznovai se je v Go-rici prav slovesno. Na vecer pred slavnostnim dnem svirali sti voja§ka in mestna godba po mestu. V so-bote jutro imeli so vojaki in veterani vojaSko ma§o na Rojicah, kamor je bilo Slo tudi muogo ljudstva. Ob 10. uri bila je slovesna masa v prvostolni cerkvi, katere se je udeie&I dezelni odbor, cesarski uradi, mestni 2upau, uSitelji in uciteljice, razui dostojanst-veniki, druitva in mnogo obfiinstva. Ob 1. popoludne imeli so oficirji Bkupni obe4 pri treh Isronah, kjer je na dvoriSfii svirala vojalka godba. Napitnico "Njeg. j Velifi. spremljala je godba s cesarsko pesmijo. Na uradnih hiSah vihrale so zastave. Grof Chambord je nmri danes zajutra ob 7. uri. Za Kociancifiev spomenik darovali so dalje: Stefan Kofol, Castni kanouik, 5 gld. — Alojzij Bader, svecar v Gorki, 5 gl. — dr. Anton Gregor&C', pro-fesor bogoslovja, 4 gl. — zoaSa 14 gl. Prenesek 136 gl. 50 kr. Vkup 150 gl. 50 kr. Ker bodo prihodnji tedeu za dubovne v gori-Skem semeniSSi dubovne vaje, katerih se udele2i ve-fiina dosedanjih darovalcev za Kociancicev spouieuik, zato meni BSoLinott opravniStvo, da bi bilo piiniemo, ako bi se darovatetji pri tisti priliki, to je po konca-nem dubovnem opravilu v petek, 31. t. m., ob 8. uri zajutra zbrali v semeniSki obednici in izvolili cdbor, ki bi prevzel do zdaj nabrano vsoto, ki bi dalje na-biral doneske in potem skrbel za izvrsJtev eaatuega nameoa. Darovatelji, ki Be ne udelezJjo duhovnih vaj, naj bi pri&li imenovaoi dan vsaj k volitvi, ah pa naj bi pooblastili druge darovalce, da za nje vulijo. Qpra-voiStvo wSo6eB izro& imenik dosedanjih darovalcev 6. g, vikarju BlaSu Gi 6i, ki je poslal prvo vsoto v ta namen, da bo vodil volitev in da pripravi za to, kar bo potrebuo. Nekateri gospodje tneuijo, naj bi 6tel odbor pet udov, stanujofrh v Uorici; naj bi se postavii pokojniku nagrobui gpotnenik na pokopaliscl s glovenskim in latiuskim napisom in kamuita plosca v semenifiki knjiZuici z latiuskim napisotn; naj bi m izdeiala za semeni§fie po kaki fotograflji podoba, ka-kor je ona ranjkega dr. I. Ilrasta v dvorani, ki slnzi za skuSnje, in naj bi se izdal, ako bo denar pripu-Sfial in ako se dobi spreten pisatelj, Koeianfikev 2iv-Ijenjepis slovenski. Nasvetovani obfini zbor darovate-ljev bi se lahko izrekel v principu za tako izvrSitev ali proti uji, odbor bi pa potent skrbel, da vse koli-kor mogoCe uatanko izpolni. GoriiSki veterani Lcstitali so tekgrafiCno pre-svitleniu cesarju in ccsarjevi&u liudolfu k njih rojst-nim dnevom. Dobilt so tekgraficno zahvalo na obe iestitauji. Generalni adjutant Nj. Vol., feldvajgniAJster Mondel, poslal je vitezu Catineltiju predsednikii votc-ranskega druslva nnslcdnji telegram: ?Njegovo cesarsko Velicaustvo se Vaiu, gospod major, kakor tudi druStvu, kteremu predsedujete, za dauasnja telegrati-cna vosfiila prav milostljivo zakvaljuje." V itedeijo po sre&teni dogodku, ki se pricakuje v eesarski i»>doviui, napravijo goriSki veterani bakljado z godbo, ako dobi cesarjevit mozkega naskdnika. Veterani zberejo se ob 8. uri zvecer v ulici sv. An-tona, kjer dobijo baklje in lampijone za slovesui obhod. Fizika za nizje gimnazije, realke in utiteljisca. Spisal Jakob Cebular, c. k. vi&je realke protesor v Gorki. Ta knjiga, o kateri smo bili omenili v Stev. 31., da se pridno tiska, dotiskana je in dobiva se v goriskih knjigarnah po 1 gl. 30 kr. Nadejamo se, da nam kak prijatelj Hsta poda ob&rnejo oceno tega dela, zato je danes sanio uaznanjamo in priporocamo zaved-nim Sloveneem, ki hoCejo v domacem jeziku fiitati, kar so se nekdaj ucili ali kar se se zdaj uCijo v tu-jem, nemSkera ali italijauskem jeziku. Fa tudi takitn Slovencem bo knjiga ustrezala, ki also imeli prilike, da bi se bili v Soli u&Ii ta predmet. Jezik je gladek in krepak, izrazujoS znanstvene zakone v lahko utn-Ijivi in doloceni obliki* Tisek je razlocen in okraSeu z nmogimi podobaiui, kt storijo, da je stvar, o kateri je govorjenje, bolj umevna. Podobe v drugem delu lep§e so od onih v prvem delu, ki je izSel lansko leto. Z veliko marljivostjo in natancnostjo izdelano je Bkazalo in tolmac^ konec knjige, ki ne navaja le na-slovov poedinih todek, auipak tudi vsebino poedinih odstavkov v vsakem §. Siovenskini izrazom dodani so v tern kazalu in tolrnaci tudi doticui nem§ki izrazi, ki dajejo knjigi kot iolski knjigi posebno veljavo. Nadejamo se, da knjiga bo Solski mlade^i, katero vodi spreten uCitelj, prav dobro slulila in da bo sploh vsakemu Slovencu v korist, ki jo pazljivo bere. Rojaki, Bezite po novem in vrednem izdelku v nasem siovstvu. VzviSeni grof Coronini, dc^elni glavar go-ri§ki, odpovedal se je kot tak svoji letni pla6i v znes-ku 2000 gl. in je odlocil, da se ta denar porabi za ustano?yenje §tipendija za gori§ke dijake na vseufii-li§6ih. Poznali smo uze od prej blago srce grofovo, ali sedanji njegov sklep nas je prav iznenadil. Slava takemu moiul 0 baronu Winklerji, de^elnem predsedniku kranjskem, govori se ze dalje Casa, da ne ostane na sedanjem meslu. Uradni dunajski list pa zagotavlja, da so vse enake govorice brez podlage. SluLba poduditelja na goriSki vadnici je raz-pisana, katehetova ne. Eazpisaua je sla/.ba utitelja veronauka na c. k. realki v Gorki. Prosilci naj vlozljo proSnje do 20. septembra pri c. k. de2eluem Solskem svetu za Go-riSko in GradiSko v Trstu. Dokazati morajo znanje slovcnskega, italijanskega in uemSkega jezika ter spo-sobnost za poduCevauje verstva. V dosego spri5evala lake BpoaobnQsti, ako je §e aimajo, morajo nrosilci podvrefif se posebui skuSnji, ki bo v SUofiji 6. sep- , tembra. ' Za Starog[oro, daveno obCiuo mod Gorico in Sempasom, spadajofio pod Gorico, usiaauvil je gorigki mestni zastop ljudsko §olo, ki bi se bila morala od-preti uZq. pted mnogimi leti. Znane razmere v nasem mestu niso trpele, da bi bilov pii§lo do dejanskega izvrSenja storjenega sklepa. Sola ima dva oddelka: slovenski in italijanski, v katerih bo podueVval eden uCitelj. Ufiiteljska slu2ba je razpisana; proSuje naj se vlozijo na mestni solski svet v Gorici. Q2enjeni ncitelji imajo prednost pred drugimi, ako zna 2ena Sivati, da bo podufievala deklice v roenih deiih. ProSnja politidnega druifcva „Sloga", naj bi vlada na goriskem u6itelji§Ci napravila otro§ki vrt, pri§Ia je te dni nazaj zodgovorom, da vlada zdaj tega ne more storitj zarad pomanjkanja prostorov, da je pa Solskim oblastim narofiila, naj stvur spro^ijo, ko dobi uCiteljiSCe druge prostore, Kapitul franSiSkanov v Idubljani bil je 22. t, m. Izvoljeni so; provincijal P. Bonaventura Sell, kustos dosedanji provincijal P. Friderik Ilftnigmaun, defiuitorji: P. Janez ?,ibrat, P. Kalist Medic, P. Pa-cink Fister in P. Atanazij Krajnik. V Bolci bil je 16. t. in. velik vihar, ki je pre-kucnil scnen voz in kravi, ki sti ga peljali, v Korit-uico. Zena, ki je kravi vodila, se je srecno reSila, ker se je oklenila moLnc veje. Deiielnim poslancem, ^upanom, rodoljubom in njim, ki je na tern le^eCe, da se na§e obfiine ure-dijo na zdravi podlagi, posobuo v oziru na podporo bolnikov in onemoglih ljudij, priporogamo tnalo, 48 stranij brojcdo knji^ico: „Znr Ilcform uiuorar Go-meindegesetzgebung. Von eiuem Praktiker." Dobiva se na Dunaji pri Geroldu. Slavue Solske oblasti opozarjamo na danas-nji dopis iz Povirja, kjer imajo za 152 otrok enega bolucga ucitelja. Opozarjerao 6C gg. Citatelje na dannSnji »bi-8tek," ki je vredeti, da ga vsakdo pazljivo bote, G Franc Mohorfiid, posostnik, bivsi delelni poslancc in ^upaii, ml okrajuega cestuega in ^olskega odbora se^anskega, odlikovau s6 zlatim kriLccm za zasluge s krono, vrli io do I jab iti na Krasu eden naj-veljavnej§ih in uajuplivnejsili mo2, oCe sedaujega kraS-kega poslanca, g. Rajmunda MohorfiiCa, umrl je 22. t. in. ob 5. uri popoludne v trzazkej bolm'Suici. — Vsled hudega podko^uika (wcspcuuest) na vratu je moral iti v Trst, da mu ga operirajo zdravniki. Operacija je i/;la srcLno; biio mu je boij§e; kar nakrat pa se je pokazalo predvCerajsujem, da mu je kri otrovana (ostrupljcna), — Umrl je mirno, previden se sv. sa-kramenti za umirajoce. Njegova druzina zgubila je skrbnega oCeta, mnogi njegovi prijatelji izvrstnega dru^abnika, krasko ljudstvo vestncga in dobrega sve-tovalca in pomoemka. Kaujki bil je nenavadno bistro-umen, gostoljuben in mo2 srefinega temperamenta. Mnogi ga bodo cas svojega ^iveoja pogre§ali. Tudi mi mu bonio lirauili vedno castni spomin. Bodi mu lehka zemljica I Truplo rajncega se je prepeljalo v Mataun, kder je bil pogreb v petek ob 9. uri dopoludne. Mnogi trza^ki njegovi prijatelji in Stovatelji so mu polo^ili na rakev prekrasni venec. »Edw. Vabilo k besedi, katero priredi koboridska narodna ditalnica v nedeljo dne 26. avgusta v 2ga-novej dvorani ob osmih zve6er. Spored: 1. Vecernka, mo^ki zbor s tenor solom, dr. G. Ipavec. — 2. Go-vor. — 3. Zvezdicam, me§ani zbor. H. VolariC. — 4. Igra: nNem§ki ne znajo" v 1 dejauji. — 5. Sladka kislica, inozki zbor, Avg. Leban. — Po besedi doma-ca zabava, pies, petje, umeteljni ogoji. Vstopnina k besedi 20 kr., k plesu 1 gl. K obilni udeteiitvi vabi uljudno odbor. Delavsko podporno druStvopod pokrovitelj-stvom Njegove Visokosti cesarjevica Rudolfa v Tratu razposlalo je svojim udom sledefie naznanilo in vabilo. Dne 2G t. m. bode nase druStvo slavilo rojstni dan svojega najmilostljivejSega pokrovitelja cesarjevica Rudolfa in ob enem tudi vesel dogodek v najvi§i rodbini. — Zjutra ob 8. uri bode velika sve-t a m a § a pri novem S v* A n t o n u. Pri ma§i bode pel di ustvoni zbor nala§L v ta namen zlozeno maso in zahvalno pesem. — DruStveniki se zberejo ob 1% uri zjutra na ulici „Corsia Stadion" pod druStvenimi prostori (§t. 11), Vsi udje morajo imeti na levi strani pripeto druStveno znamenje. — ToCno ob 73/4 uri odi-dejo druStveniki izpred dntStvenega stanovanja v cer-kev v vrstah po Stirje in Stirje; na €elu godba, za godbo zastava, za zastavo odbor in za odborom dm* 2abniki. Druzabnice gredo naravnoat v cerkev, imajo tudi znamenja in se v cerkvi postavijo precej pod presbiterijem na desuo. Po koncanej sv. maSi sprem-ljajo dru^abniki v istem redu zastavo z godbo sopet v druStvo in se potem razidejo. Zvecer ob 6. uri bode 6v e s e U c a v salonu in na vrtu nHotel Europa", h katerej veselici imajo brezplacni pristoD vsi druzabuiki in druzabnice in zas-tofioikl dru|ik povabljeuiti diu^tev, VabUo. V nedeljo 2. septembra 1883, 1. napravijo notranjski rodoljubi skupno veliko Narodno slavnost pod milim nebom v Postojini z govori, petjem, voja§ko godbo^ toteiijo in z domaSim razveselovanjem sploh, v spomin 600 letne zveze kranjske deiele s slaviio HabsburSko rodovino in na korist vseslovenske-iru „Karodnemu domu" v Ljubljani. ZaCetek bode ob V84 popoludne. Program: I. Govori, petje in vmes vojaSka godba. 1. Pozdrav jiredsednikov. 2. Habsbur-inm in Sloveoci — g. A. Obreza. 3. Jenko: wNaprej* —• zbor. 4. „Narodni dom" — g. J. Besman. 5. G. Eiseahut • ^Ustaj rode* — zbor* 6. 0 potrebi in ko-risti branj:i in domafiih dru§tev — g. dr. J. St6rbenec. 7. Hajdrih: „Jadransko morje* — zbor, II. Dobro-delna loterija. Le-ta obsega sto lepih, dragih in obfio jako priuternih dobitkov; plemeno junico, drohnico, dragocena pohiStva, koristna kmetijska orodja in gos-podarske stroje, knjige, sreb6rnino i. %, d. Loz za lo-terijo velja 10 kr., dobivajo so ti pri razoili poverje-nih domoijubih po vsej Notranjslcej in na dan voae-lice na nje prostoru. Ill Doraace razveselovanje na planem. Reditelj tej toCki bode vrli 0ljubljanskl Sokol* iz posebne domoljubne prijaznosti: isto tako pomorejo gibfini „tr;,a«ki Sokol" in slavno-znaut ndiodni pevci iz Ljubljane na§im trudoljubim pevcem. Rojdci I Cast cele napredue Notranjske zavisi od sre5nega uspeha tega narodnega praznikai Pokalimo zavedno svetu svojo slovensko zvestoboin udanostl Napnimo zatorej vse mod in storimo svojo domovinsko dol^nost za monument vse-slovenske ndrodne zavesti, za nN;iroilni dom". Gledaj in strrai prijatelj in nasprotnik ta dan, kaj premore Livo in dejansko domoljubje. Dr. Jurij St6rbenec, predsednik, Igr.acij Gruntar, podpredsednik. Eduard Dolenc, Vekoslav Domicelj, Ignacij Doxat, Fran Hreu, Uinko KavCiC, Fran Kri^aj, Josip Luvrou-i:if;, Adolf Obreza, dr. Ivan Pitamic, Ivan Hesmau in Fran Sterle, (leni o^jega odbora. Miklo&iSova svefianost vrdila m bo 2. sept, t, 1. v Ljutomeru. Slavnostni odbor vabi k tej slav-nosti Mikloii^eve uLence in CeHtitcljo, narodnjako in narod sploh iz oz> in bli^jo nass domovine, kakor tudi slovanska brute /, jugn in scvora, in braz razllko narodnosti Stovatelje in castitelje velikega uCenjaka. PoSetek BvcCanosti ob 11. uri. Bkupni obed oskrui g, Vavpotic v Ljutomeru. Vo^njo iz Ormo^a v Ljutomot priskrbujeta gg, dr. GerHak in dr. Ziitok. Nafiert za konjsko dirko, katera se bo vrSila v nedeljo 2, septembra 1883. ob 3. uri popoldan v Zavcu v saviujski doliui. — 1. Prifietua dirka velja za 2rebce in kobile V. konjerejskega okolisa ali sploh savinjskega plemenu. Konji ne smejo veC, kakor pet let stari biti. Posestnik mora dokazati, da je konj savinjskega plemena. Pot, ktero ima konj enkrat pre-dirjati, men en kilometer. — Prvo dariio (dri&avno) je 5 zlatov, drugo 3 zlati, tretje 2 zlata. — 2. Dirka plemenskih konj velja za kobile in licencirane 2rebce V. konjerejskega okraja, t. j. plemena savinjskega. Pri kobilan mora posestnik dokazati, da so zaduja tri leta 2rcbe imele. Pot za dirko je en kilometer dol-ga in konj jo mora dvakrat predirjati. — Drzavna darila: 8 zlatov, 3 zlati, 6 gd. v srebru. — 3. Drust-vena dirka. Konj bodi star kolikor ko'i in plemena, katerega si bodi. Dirkno pot eden kilometer dolgo mora dvakrat predirjati. Prvo dariio 8 zlatov, drugo 5 zlatov, tretje 4 zlati, cetrto 2 zlata, peto 1 zlat. Konje je treba dan poprej naglasiti pri gospodu H a u-senbichlerji v Zavcu. Kot dirkarska pravila veljajo ona gra§kega dirkarskega druStva. Vsak, kateri se hoce dirke udekzlti, mora biti ud Stajerskega konjerejskega druatva, in se mora do 1. sept. 1883. pri gospodu Hausenbichlerju v Zavcu vpisati. Pri III. druStveni dirki se ^placa zalozma 3 gld. — 1, septembra t. 1. je v Zavcu premijiranje konj. Odbor. Oklic! Ju^no Stirsko hmeljarsko druStvo v ^av-cu naznanja vsem hmeljskim trgovcem. pivovarjem in pridelovalcem hmelja, da bode prvi hmeljski |sejm v Zarcu v srcio dne 5. septembra. Letos pride na sejm 2—3000 ceutov hmelja, drugo leto, 1884, do 6000 cen-tov.—Hmeijni sejmi bodo od 5. septembra zacensl vsako sredo in soboto v mesecih: September in oktober ako; pade na sredo ali soboto kak praznik, bode sejm dru-gi dan. Naznanje se se, da je savinski hmelj vsled svoje finosti in ker ima veliko lupuiina, pivovarjem jako priljubljen i da se mofino po njem popraSuje. Odbor juzno Stirskega hmeljarskega druStva v ^avcu. St. 176/E Ozaanilo. Ravnateljstvo zastavljavnice (Monte dipieta), vstanovljene po grofu Thurnu v Gorici nazoanja, da bode dne 10. septembra 1883. zaCeia javna dra^ba (kant) nereSenih zastav II. Setrtletja 1882, t. j. tistih, ki so bile zastavljene meseca aprila, maja in junija 1882. Bavnatelj: loyteopi^ Me tlacivnica (preie) najnoyejse aeatave, potre-bajejo malo prostora, tis-kajo dvakrat hitreje ko prejsnje tiskavnice, ae lab-ko gonijo, moSne inttdne, v TBch velikoatib za poaa-meznike in zanajveCe po-seatnike kot posebne vred-noati. PoroStvo, spricevala \o lOOOz&aarejenihiUkaT-Jnicah. Naftrti in ceniki po -----__— ._—. „..,,._ -ggeljibrezplaiue in poltnioo proati. Grozdal wllni najnovejie iznajdbe. Zaoinja atro&ila so nan viei. PH. MAYFARTH & Co. ,LSS.V Tovarna t Frukfartu «. M. Razzias. Vpisovanje za sprejem v tukajsnjo c. k. pripravljavnico za uiiteljisoa bode 1. oktobra i.1. Sprejemajo se otro-ci obojega spola, ki so dovrsiU Ijudsko ali katero drngo solo m so nad IS ozi-roma 14 let stari. Defiki manj premoz-nih stariSev dobivajo driavno podporo. V Koboridu, 23. avgusta 1833. VODSTVO, ft] Naznanilo in priporoeilo. [¦] Visoko Laatiiej duhovScini in slat- |ft| nemu obcinstvu splon naznanjam, da sem.po Fiji smrti Bvojo star© mater®, gospfc FranCiskc »n« |W peveo-eve, pretzel njano dobro znano ¦ svecarijo, katero bodem vodil pod scdanjo firmo: Fr. Supevc. i /.ansaijevaje se za ranjKej izkazano zaupanje, | | priporočam se uljudno visoko eastitej duhoT- I šeini in slavnemu občinstvu, da tudi mene [j 1 blagovoli počastiti z mnogimi naročili, ker so ranjka k! I stara, mati toliko ugotovljenega blaga zapustili, da F I mi ja mogoče takoj vsakej želji ustreči Zagotavljam U j pa tudi, da v prihodnje poleg dosedanje firme F I ostanejo tudi dosedanji izkušeni in vestni delavci, fl dosedanje nizke cene, dosedanja točna in na- 8 tančna potrežbain dosedanje —popolnem čisto [! in nepokvarjeno blago, i I Z najodličnejšim spoštovanjem [l i JTosfp Bernard mlajši. I vnuk ranjke Pr. Sapevc. L Ljudi in blago spravjja AMERIKO najbolje in najceneje ARNOLD RE1F, na Dunaji, 1. KolowTatring, Pestalozzigasse 1. Castiti goapod Fragner! Jaz Tomai Zakal » Strabenza. na MoraTakea Vam dajem na znanje, da je Vas dr. Rozot 2iTljenski balzam moji leni ki je trpela zaroljo zeIodcn>ga ktJa, prar dobro aluiil, tako dajekro popolrioma ponenaU Nekoliko zdr*3 ˇili semdal neki ieni, katero jo metala boijast, in tadi nji je itorilo dobro; prcsim Vas torej, poSljite mi kmalu sopefc 5 stekleaic. Skrabenic, na Mor*»ikem. Tomaz ZakaL __________ » Temeljita pomoc vsem, ki so v zelodci ali tebuhu bolni. Ohranjeiije zdravja naalaaja ae wLji del na «iMeiU« »» SMieitfe sakmvice »n krvi in na paspesevanje dobrcga prebavljanja. Naj-boljie sredafvo za to je dr. Roza zivljcuski balzam. Zi?ljcnaki balzam dr. Rozov ustreza popolnem mam tern zahtcvam: ozivlja prebav" in tfrto kri, da dobi zopet mojo projlnjo mod in zdrnvje, odpravlja teSko prebavljanje, gliji govanje. napetost. bljev.inje, kri v ielodci. zaslinenost, zlato iilo, preobte/eiije h gotovo in akuSaao domafip aredstro, ki se je t kratkem zamd avoje izvro^ne moi5i obfie razSt lionski balzam dp. Razav ustreza popolnem vsem tem zahtcvam: ozivlja prebavljanje, nureja zdravo .._.- a~ ,>.!.: -„..... „..„:.v „_„:.',..:., „.»* im ^.lixtvio. rulnvripravni in trd-c*w«,# , , .. ni v^At'SI, BBEZ SaETI, kakor tudi vaake vrste obveze, s pavvi za filoveka, angl. in franc, nogovice proti krdnt najno elii pasovi za nosilce, vse ranoeelske priprave iz gumeo in vse potreb-_ §6ine za bolnike. 0. KfiUPfiRT, prej J. A. ZlEfiBR, flllllltl astanovljeno 1.1873. kakor prej LGraben 29, zno-J*ua*1 travlrattnerhofli. ZalogavsebpariSkih po-eebnostij. Razposilja hitro in molce proti povzetju. Majatey ia oOgovoras mwki A. Mmtmi* — Wtt» Hiiarywska tiskara** ? (krlci. V novi zalogi cevljarskih izdelkov v go-sposki uliti, via Signori, §t. 10 v Pavleti^evi I hi§i dobivajo se cevlji na izbiro za gospode, I gospe in otroke po nizki ceni. — Sprejtoe : '' se tudi vsakorSno (evljarsko delo in zagotovi se natan5na izvrSitev. — Blago, ki ne ugaja, vzarae se nazaj. ! Lastnik Emil Gentile. Samo 10 g. 75 k. popolna obleka iz meSanine (Stoff). Samo 8 gl. 50 k. moderna povrlma suknja. Samo 3 gld. blade iz meSanine, Samo 5 gl. 50 k. popolna obleka iz platna v zalogi obleke za gospode Ignaeija Steiner-ja v Gorici, nasproti nadskofijski palaLi. Obleka za otroke vsake starosti, zaloga meSanin, vsakovrstnih domacih in tujih izdelkov, Iastua §ivarnica, dela se po meri bitro, fino in trdno. S"epremoc!jivi plaSCi, ponocne suknje, lov-ske suknje, perilo za gospode, zavratniki, pla§Ci \fa gospe posebno priporoceni. Ježef PaDieh, I prodajalec c. k. šolskih in vsakovrstnih din- j I gih knjig ter pisnih, potrebščin v Gorici, na \ I Travnika h. št. % priporoča svojo bogato za- I k logo za pisanje, risanje in šoto potrebnih 2 I priprav ter sprejema naročila na knjige, ilu- I p strovane liste in časopise vsake stroke in v ' I vsakem jeziku z zagotovilom natančne pos- I I trežbe lu nizke cene. Veliko zalogo cerkvenih \ t tiskovin in molitvenih bukev iz Ljubljane ( I priporoča posebno častiti duhovščini. I