UDK 323(497.4)"1921 ":282
J urij P erovšek*
S l o v e n s k a p o litik a in u v e d b a k a n c e l p a r a g r a f a v prvi
JUGOSLOVANSKI DRŽAVI
P O V ZE TE K
Po oblikovanju prve jugoslovanske države je vprašanje vere in njene družbene vloge postalo 
predmet posebne politične obravnave, ko so v Ustavodajni skupščini K raljevine SHS spomladi 
1921 med drugim razpravljali tudi o t. i. kancelparagrafu, to je predlogu ustavnega določila, po 
katerem verski predstavniki svoje duhovniške službe in duhovniških nalog ne bi smeli izkoriščati 
v politične namene. Slovenske politične stranke so se o omenjenem predlogu opredelile skladno s 
svojim i tem eljnim i idejnim i in po litičn im i izhodišči. K atoliška Slovenska ljudska stranka je uved­
bi kancelparagrafa odločno nasprotovala. S tem bi namreč posegli v suvereno pravico Cerkve, da 
sama ureja svoje notranje zadeve. Predstavniki SLS so ob tem opozorili, d a je problem atiko kan­
celparagrafa uredila že enciklika Benedikta X V . Humani generis redemptionem (1917), k i duhov­
niku kot učitelju vere prepoveduje vso p o litiko . Nasprotno pa sta se liberalni Jugoslovanska de­
mokratska stranka in Samostojna km etijska stranka, k i sta sicer upoštevali vero kot sestavni del 
človekovega čustvovanja, odločno zavzeli za kancelparagraf. Izhajali sta namreč iz stališča, d a je 
treba preprečiti izkoriščanje vere v politične namene. Temu je nasprotovala tudi liberalna Narod­
no socialistična stranka, ki pa je menila, da kancelparagraf ne more rešiti omenjenega vprašanja, 
kvečjemu lahko le pospeši k u ltu rn i boj. Tudi v marksističnem taboru, v katerem so zagovarjali lo ­
čitev cerkve in države, so vprašanje kancelparagrafa obravnavali različno. Jugoslovanska social­
nodemokratska stranka g a je na podlagi stališča o nevmešavanju vere v p o litiko podprla, sloven­
ske komuniste pa njegova uvedba ali ne, ni zanimala.
Ustavodajna skupščina je predlog kancelparagrafa podprla. Kancelparagraf je b il nato v k lju ­
čen v Vidovdansko ustavo, sprejeto 28. ju n ija 1921. S tem je bila opredeljena nova izzivna točka 
ideoloških soočanj v slovenski p o litik i, k i se je nato skozi različne pravne rede na Slovenskem 
ohranila do 21. stoletja.
A B S TR A C T
S LO V E N IA N P O LITIC S A N D IN T R O D U C T IO N O F T H E P U LP IT PAR AG R A PH IN THE 
FIRST S TA TE OF Y U G O S L A V IA
A fte r the First State o f Yugoslavia was established, the question o f religious practice and its 
role in society became the subject o f a specific p o litic a l debate when, in the spring o f 1921, the 
Kingdom o f SHS Constituent Assembly discussed, among other things, the so-called Pupil Para­
graph, i.e. proposal fo r a constitutional provision according to w hich religious representatives 
should not exploit their ecclesiastical service and cleric duties fo r p o litica l purposes. Slovene po­
litic a l parties expressed their views about this proposal in line w ith their fundamental conceptual
* dr., docent, znanstveni svetnik. Inštitut za novejšo zgodovino, SI-1000 Ljubljana, Kongresni trg 1 
PhD, Assistant Professor, Scientific Councilor, Institute for Contemporary History,
SI-1000 Ljubljana, Kongresni trg 1 
E-mail: jurij.perovsek@inz.si

and political grounds. The Slovenian Catholic People's Party (SLS) strongly opposed the intro- 
duction of Pulpit Paragraph. Such Paragraph would have interfered with the absolute right of the 
Church to govern its internal affairs independently. The SLS representatives also pointed out that 
issues relating to the Pulpit Paragraph had already been regulated by the encyclical of Benedict 
XV, entitled Humani generis redemptionem (1917), which prohibited priests to take part in any 
political activities in performing their duties. However, the two liberal parties - Yugoslav Democ­
ratic Party and the Independent Farmers' Party, which otherwise recognised religion as an integral 
part of human sentiments, spoke strongly in favour of the Pulpit Paragraph. In their view, 
exploiting religion for political purposes was something that would have to be prevented. The li­
beral Socialist People's Party was also against the exploiting religion for political purposes. For a l] 
that in their opinion, the Pulpit Paragraph would not solve the above-mentioned issues and would 
only encourage cultural dispute. Likewise, the Pulpit Paragraph was the subject of different dis­
cussions in Marxist circles, which defended the concept of disestablishment of the church. The 
Yugoslav Social-Democratic Party supported the idea of introducing the Pulpit Paragraph, which 
was based on their belief that religion should not interfere with politics, whereas Slovenian com­
munists expressed no opinion about its introduction at all.
The Constituent Assembly supported the proposal of introducing the Pulpit Paragraph. 
Afterwards, the Pulpit Paragraph was included in the Vidovdan Constitution adopted on 28 June
1921, which created a new challenge for ideological confrontations in the Slovene political milieu
- a challenge which survived different legal orders in Slovenia and is present even in the 21s t 
century.
Vprašanje vere in njene idejne, družbene in politične vloge je bilo vedno ena od 
ključnih stalnic obče civilizacijskega in v njegovem okviru posebej tudi političnega raz­
voja. Na političnem področju je dobilo nov dinamični zagon z nastopom modemih poli­
tičnih strank, ki sojih na Slovenskem oblikovali konec 19. stoletja. Klasična evropska 
razdelitev slovenskega prostora na katoliški, liberalni in marksistični strankarsko- 
politični tabor je tedaj vzpodbudila še bolj izrazito opredeljevanje o vprašanju vere, kije 
nato pomembno vplivalo in še vpliva na vso slovensko politiko. Tako so že v avstrijski 
dobi poudarili tri temeljne poglede na vlogo vere v slovenski družbi. Katoliški tabor je v 
idejnopolitičnih in kulturnih pogledih zagovarjal oblikovanje družbe, v kateri bodo uve­
ljavljena katoliška načela v verskem, kulturnem, šolskem, socialnem in političnem živ­
ljenju. Liberalni tabor, ki je priznaval načela katoliške vere kot trden temelj razvoju slo­
venskega naroda, pa je odločno odklanjal vpliv Cerkve in vere na družbeno in politično 
življenje. Poudarjal je potrebo po ločitvi Cerkve od države in zahteval popolnoma neod­
visno šolstvo. Načelno odklonilno stališče do vere in političnega delovanja duhovništva 
so poudarili v marksističnem taboru. Zahtevali so ločitev Cerkve od države in razglasi­
tev vere za zasebno zadevo. Na področju šolstva so zagovarjali od Cerkve neodvisen 
pouk. 1
1 Jurij Perovšek: Politične razmere na Slovenskem na prehodu iz 19. v 20. stoletje. V: Zbornik simpozija ob 
stoletnici začetka gradnje prve slovenske gimnazije. Ljubljana 2002, str. 30-31; Zvonko Bergant: Kranj­
ska med dvema Ivanoma : idejno-politično soočenje slovenskega političnega katolicizma in liberalizma 
na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Ljubljana 2004, str. 99-123 (Bergant, Kranjska med dvema Ivanoma).

Po oblikovanju prve jugoslovanske države so slovenske politične stranke svoje po­
glede na vero oblikovale skladno z že uveljavljenimi idejnopolitičnimi stališči na Slo­
venskem. Najmočnejša politična stranka, katoliška Slovenska ljudska stranka (SLS), je 
zagovarjala uveljavitev krščanskih načel v javnem in zasebnem življenju ter v vzgoji in 
šolstvu, podpirala pa je tudi politično in širšo družbeno dejavnost duhovščine.2 Načelnik 
SLS dr. Anton Korošec je ob tem opozoril, daje treba v razmerju med državo in Cerk­
vijo tudi določiti, "ali bo smel duhovnik v cerkvi svobodno govoriti, ali pa mu bodo dali 
nagobčnik v obliki kakega kancelparagrafa".3 Nasprotno pa so liberalci, ki so bili z do- 
gmatično-zakramentalnega vidika v zasebnem življenju lojalni katoličani,4 ostro nas­
protovali političnemu opredeljevanju duhovščine v cerkvi. Vse tedanje slovenske libe­
ralne stranke - Jugoslovanska demokratska stranka (JDS), Samostojna kmetijska stran­
ka (SKS) in Narodno socialistična stranka (NSS) - so poudarjale, da vera ne sme služiti 
politično-strankarskim ciljem.5 Enako so, ob zahtevi po ločitvi Cerkve od države in po­
udarku, da je vera privatna zadeva, menili tudi v Jugoslovanski socialno demokratski 
stranki (JSDS).6 V marksističnem taboru so se o vprašanju vere opredelili tudi komuni­
sti. Zagovarjali so ločitev Cerkve od države in ukinitev vseh njenih javnih funkcij.7 Na 
tej podlagi so nastopali proti posvetni in neposvetni vladi duhovščine.8
Vprašanje vere in njene družbene vloge je v prvi jugoslovanski državi postalo pred­
met posebne politične obravnave, ko so v Ustavodajni skupščini Kraljevine SHS spom­
ladi 1921 med drugim razpravljali tudi o t. i. kancelparagrafu, to je predlogu, da bi v
2 Slovenec, 27. 12. 1918, l.(van) Vesenjak, Tudi duhovnikom popolno svobodo političnega udejstvovanja!; 
Politični katekizem ali Kaj mora vsak državljan vedeti o politiki? Ljubljana 1920, str. 41, 61-62; Slove­
nec, 25. 10. 1920, Velika manifestacija Slovenske Ljudske Stranke, 26. 10. 1920, Slovensko ljudstvo!
3 Slovenec, 2. 10. 1920, Vodilne misli za volilni boj v konstituanto.
4 Bergant, Kranjska med dvema Ivanoma, str. 18, 1 0 3 .-0 priznavanju in spoštovanju verskega prepričanja 
pri liberalcih v času po nastanku jugoslovanske države glej Jurij Perovšek: Programi političnih strank, 
organizacij in združenj na Slovenskem v času Kraljevine SHS (1918-1928). Ljubljana 1998, dok. št. 1, str. 
25, dok. št. 3, str. 30, dok. št. 6, str. 37 (Perovšek, Programi političnih strank 1918-1928); Slovenski na­
rod, 7. 10. 1920, Poglavje o nagobčnikih, 26. 1. 1921, Klerikalizem je povsod sovražnik vere, 27. 3. 1921, 
Star Sokol, Sokolstvo in verstvo (SN); Kmetijski list, 26. 2. 1920, Samostojni kmetje duhovščini, 30. 9.
1920, Oklic vsem našim tovarišem širom domovine, 21. 10. 1920, Slovenskemu kmetu, slovenskemu 
ljudstvu!, 24. 2. 1921, Kulturni boj (KL); Stenografske beleške Ustavotvorne skupštine Kraljevine Srba, 
Hrvata i Slovenaca, I. Beograd 1921, 24. redovni sastanak, 26. 4. 1921, str. 16 (razprava Ivana Mrmolje; 
SB US K SHS, I); Nova pravda, 18. 12. 1920, Naše stališče, 12. 2. 1921, F. Z. (Fakin Zorko), Roke proč! 
(/VP); SB US K SHS, /, 23. r. s., 23. 4. 1921, str. 23 (razprava Ivana Deržiča).
5 Perovšek, Programi političnih strank 1918-1928; dok. št. 1, str. 25, dok. št. 6, str. 37; Jutro, 19. 2. 1921, 
uvodnik z dne 18. februaija, 9. 2. 1921, uvodnik z dne 8. februarja; SN, 7. 10. 1920, Poglavje o nago­
bčnikih, 26. 1. 1921, Klerikalizem je povsod sovražnik države; KL, 14. 8. 1919,0 političnih strankah, 26. 
2. 1920, Samostojni kmetje duhovščini, 4. 3. 1920, Pokrajinske vesti. Ali smo res proti duhovnom?, 30. 9.
1920, Oklic vsem našim tovarišem širom domovine; SB US K SHS, I, 34. r. s., 20. 5. 1921, str. 15 (raz­
prava Josipa Drofenika); NP, 10. 11. 1920, K volitvam v konstituanto, 18. 12. 1920, Naše stališče, 31. 12.
1920, Kaj hočemo?; SB US K SHS, I, 23. r. s., 23. 4. 1921, str. 23 (razprava Ivana Deržiča), 36. r. s., 23. 5.
1921, str. 15-16 (razprava Antona Brandnerja).
6 Perovšek, Programi političnih strank 1918-1928, dok. št. 24, str. 97, dok. št. 25, str. 100; Naprej, 27. 10.
1920, "Osvobodilni” program Slovenske Ljudske Stranke, 18. 11. 1920, Socialisti in vera, 5. 3. 1921, 
Ustavni načrt socijalističnega kluba; SB US K SHS, I, 35. r. s., 21. 5. 1921, str. 5 (razprava Etbina Kris­
tana); Stenografske beleške : rad Ustavnog odbora Ustavotvorne skupštine Kraljevine Srba, Hrvata i Slo­
venaca, I. Beograd, sine anno, 11. sednica, 15. 2. 1921, str. 143 (razprava Etbina Kristana; SB UO US K 
SHS, I); Stenografske beleške : rad Ustavnog odbora Ustavotvorne skupštine Kraljevine Srba, Hrvata i 
Slovenaca, IV. Beograd 1921, 44. sednica, 4. 4. 1921, str. 30 (razprava Etbina Kristana), Odvojena miš­
ljenja g. g. Etbina Kristana i Jovana Djonoviča, narodnih poslanika i članova Ustavnog Odbora, str. 3 (SB 
UO US K SHS, IV).
7 Viri za zgodovino Komunistične stranke na Slovenskem v letih 1919-1921. Ljubljana 1980, dok. št. I, 37, 
str. 92.
8 Rdeči prapor, 6. 10. 1920, Volilna gesla in programi strank na Slovenskem, 30. 10. 1920, Hinavščina.

ustavo vključili določilo, po katerem verski predstavniki svoje duhovniške službe in du­
hovniških nalog ne bi smeli izkoriščati v politične namene.9 Uvedbo kancelparagrafa je 
na seji Ustavnega odbora Ustavodajne skupščine 22. februarja 1921 predlagal predsed­
nik Zemljoradniške stranke (ZS) in član Zemljoradniškega kluba (ZK) Mihajlo Avra- 
mović. 10 Kot je kasneje povedal v intervjuju z uslužbencem tiskovnega predstavništva 
predsedstva jugoslovanske vlade in stalnim dopisnikom Slovenca v Beogradu Franom 
Radeščkom, je "predlog o 'kancelparagrafu' (...) izšel na pritisk in izrecno zahtevo po­
slancev SKS", ki so bili z ZS povezani v okviru ZK. 11 Zaradi objavljenega intervjuja z 
Avramovičem, kije ostro napadel in obsodil delovanje poslancev SKS, je bil na zahtevo 
tedanjega ministra za kmetijstvo in vidnega politika SKS Ivana Puclja, Fran Radešček 
takoj odpuščen iz državne službe. 12
Predlog o uvedbi kancelparagrafa so podpirale predvsem liberalno usmerjene stran­
ke iz zahodnega dela države.13 V Sloveniji sta izstopali Samostojna kmetijska in Jugo­
slovanska demokratska stranka, ki sta poudarili, da je treba zlorabi vere narediti konec 
in klerikalizem zatreti.14 SKS in JDS sta nadaljevali izročilo slovenskega liberalizma iz 
avstrijske dobe, ki je zahteval vzpostavitev ustreznih pravnih sredstev za preprečitev 
političnega zlorabljanja vere in Cerkve.15 Stranki sta že dalj časa poudarjali, daje med 
duhovščino v veliki meri prisotna politična agitacija. 16 V SKS, ki je obenem opozorila,
9 O kancelparagrafu (vključen naj bi bil v volilni zakon za Ustavodajno skupščino) so sredi junija 1920 raz­
pravljali že v Začasnem narodnem predstavništvu Kraljevine SHS. Tedanji predlog kancelparagrafa je ob­
segal tudi javne uslužbence. Odločitev o sprejemu omenjenega predloga so nato zaradi njegovega "deli­
katnega značaja" in napovedanega obiska regenta Aleksandra Karadordeviča na Hrvaškem in v Sloveniji 
konec junija 1920, odložili. - Momčilo Zečevič: Slovenska ljudska stranka in jugoslovansko zedinjenje 
1917-1921 : od majniške deklaracije do vidovdanske ustave. Maribor 1977, str. 318 (Zečevič, SLS in ju ­
goslovansko zedinjenje); Ervin Dolenc: Kulturni boj : slovenska kulturna politika v Kraljevini SHS 1918- 
1929. Ljubljana 1996, str. 130.
10 Stenografske beleške : rad Ustavnog odbora Ustavotvome skupštine Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca, 
II. Zagreb, sine anno, 16. sednica, 22. 2. 1921, str. 52. - Ustavni odbor je v poročilu o svojem delu za­
pisal, daje Zemljoradniški poslanski klub posebej zahteval, da se cerkvenim osebam prepove izkoriščanje 
njihovega duhovnega položaja v politično-strankarske namene. (SB UO US K SHS, IV, Izveštaj Ustavnog 
Odbora Ustavotvome Skupštine o načrtu Ustava i Tekst Ustave, kako je primljen u Ustavnom Odboru, 
str. 8.)
11 Slovenec, 23. 3. 1921, Fran Radešček, Razgovor z g. Avramovičem. - Avramovič je v omenjenem inter­
vjuju podrobneje opisal okoliščine, v katerih je podal predlog o kancelparagrafu: "V ožjem odboru ustav­
nega odbora, ko se je pretresal člen o veri, sva bila kot zastopnika našega kluba jaz in g. Vošnjak (po­
slanec SKS dr. Bogumil Vošnjak - op. J. P.). Dočim sem jaz lojalno zastopal stališče zemljoradniškega 
ustavnega načrta in seveda tudi točko o 'kancelparagrafu', ki so nam jo vsilili posl. SKS, je medtem g. dr. 
Vošnjak stal na strani in se smejal. Jaz sem lojalno postopal tudi kot zagovornik ustavnega načrta, ki je 
izšel iz zemljoradniškega kluba, dočim je tisti, ki je duševni tvorec 'kancelparagrafa', molčal kot nem. V 
ožjem odboru sem mu to takoj očital in rekel, da je njegovo postopanje nelojalno. Nato je on odgovoril, 
da mora iz taktičn. razlogov molčati, ker bi drugače klerikalci napadali njega in njegove tovariše."
12 Slovenski biografski leksikon, 9. Ljubljana 1960, str. 4; Irena Gantar Godina: Prisilno izseljenstvo poli­
tičnega agitatorja Frana Radeščka 1911-1921. Prispevki za novejšo zgodovino, 2007/2, str. 56.
13 Josip Hohnjec: O ustavi naše države. V: Slovenci v desetletju 1918-1928. Ljubljana 1928, str. 328. Prim. 
tudi NP, 23. 4. 1921, Jugoslavija.
14 KL, 10.3. 1921, Občni zbor Samostojne kmetijske stranke; SN, 24. 10. 1920, Program Jugoslov. demokrat­
ske stranke za volitve v konstituanto.
15 Dragotin Lončar: Politično življenje Slovencev : od 4. januarja 1797 do 6. januarja 1919. leta. Ljubljana
1921, str. 71; Zvonko Bergant: Slovenski klasični liberalizem : idejno-politični značaj slovenskega libera­
lizma v letih 1891-1921. Ljubljana 2000, str. 16, 90-93; Milan Zver: Demokracija v klasični slovenski po­
litični misli. Ljubljana 2002, str. 153; Jurij Perovšek: Na poti v moderno : poglavja iz zgodovine evropske­
ga in slovenskega liberalizma 19. in 20. stoletja. Ljubljana 2005, str. 72-73 (Perovšek, Na poti v moderno).
16 KL, 18. 9. 1919, Naša stranka in duhovščina, 18. 3. 1920, Dopisi. Iz Horjula pri Ljubljani, 21. 10. 1920, 
Slovenskemu kmetu, slovenskemu ljudstvu!, 10. 1. 1921, Klerikalne lumparije; Jutro, 18. 11. 1920, 
uvodnik z dne 17. februaija, 23. 11. 1920, uvodnik z dne 22. novembra, 28. 12. 1920, uvodnik z dne 27. 
decembra; SB UO US K SHS, IV, 45. sednica, 5.4. 1921, str. 32 (razprava dr. Gregorja Žerjava).

da spoštuje poslanstvo duhovniškega stanu,17 so celo menili, da "cerkev ni več kraj, kjer 
naj bi vsak vernik našel dušno tolažbo, marveč je mesto političnega gospodstva, kjer se 
neti in vzdržuje strašno sovraštvo in prepir med prebivalci iste vere in iste narodnosti". 
Poudarili so, da mora biti cerkev svetišče, kjer najde versko tolažbo vsak kristjan, ne pa, 
da v njej "hujska duhoven na nasprotnike svoje politične stranke, draži vernike na spore 
med sosedi in na pretepe".18 Navedeno opozorilo se je navezovalo na tedanji politični 
položaj SKS. Kot novoustanovljena sodobna, liberalna stranka, delujoča predvsem na 
podeželju, je namreč SKS pomenila resno konkurenco SLS, kije v tem delu političnega 
prostora do tedaj imela nesporen primat. 19 Zaradi napadov, ki so bili usmerjeni nanjo, je 
SKS na svojem taboru 23. novembra 1919 v Ljubljani oblikovala posebno poslanico 
ljubljanskemu in mariborskemu škofu - Antonu Bonaventuri Jegliču in Mihaelu Napot­
niku. V njej ju je prosila, naj ukrepata, da duhovniki v njunih škofijah ne bodo izkoriš­
čali vere v politične namene in napadali njenih pripadnikov, jih žalili in izzivali. Zbrani 
udeleženci tabora so še dodali, da v primeru, če se ne bo "hotelo poslušati in vpoštevati 
našega resnega glasu, odklanjamo za vse, kar pride, vsakršno odgovornost". Poslanico 
so ljubljanskemu škofu izročili 23., mariborskemu pa 25. novembra 1919.20 Kot je v 
svojem dnevniku zapisal škof Jeglič, so možje, ki so ga obiskali, poudarili, "da so na 
verski podlagi, (zato) naj jih duhovniki tako strupeno ne napadajo, saj jih radi sprejmo 
med se kot svetovalce in učitelje (eden je dodal: duhovne učitelje). Prinesli in prečitali 
so mi poslanico. Rekel sem jim, daje v njihovih nazorih veliko pravega, daje pa stranka 
sumljiva, ker so jo ustanovili liberalni gospodje in je njihov 'Kmetijski list' silno stru­
pen. Eden mi je odgovoril, da list duhovnike napada zato, da odbija napade duhovnikov 
na stranko celo v cerkvi; naj bodo duhovniki umerjeni in naj jih (pripadnike SKS - op. 
J. P.) ne razvpijejo kot brezverce. Rekel sem jim, da jim bom odgovoril pismeno. Oni so 
mi pa obljubili poslati svoj program. (...) Postopati moram previdno," je pripisal Jeglič, 
"da jih ne odbijem, ampak ako mogoče kaj pridobim. Odgovor sem poslal proštu Kala­
nu (Andrej Kalan - op. J. P.), da ga prečita in presodi."21 A v obeh škofijah so se odlo­
čili, da na podlagi predanih poslanic ne bodo ukrepali. Avtor, podpisan kot "Matija Gu­
bec", je namreč 19. februarja 1920 v Kmetijskem listu ugotavljal, d a je bil "zaman naš 
poziv na cerkvene poglavarje (škofe), naj nas ščitijo pred napadi politikujoče duhovšči­
ne v cerkvi",22 poslanec SKS v Ustavodajni skupščini Ivan Mrmolja, pa je 26. aprila 
1921 izjavil, da so "školje (...) pritožbo (poslanico - op. J. P.) ignorirali, kakor da ni­
mamo mi nič govoriti".23 SKS je zato že decembra 1920 pozvala svoje pripadnike, naj 
tajništvu stranke naznanijo primere zlorabe vere v cerkvi. "Kot resni politiki hočemo 
dognati," je zapisal Kmetijski list, "kdo je kriv gnusne gonje po cerkvah, kdo skrunjenja 
svetih prostorov s politično borbo. (...) Naše cerkve so last naroda. Postavili sojih naši 
očetje Bogu v čast in narodu v duševno tolažbo. Cerkve niso za zbesnelega politika, ki 
je pozabil, daje duhoven ter postal služabnik umazane strankarske politike."24
17 KL, 4. 3. 1920, Pokrajinske vesti. Ali smo res proti duhovnom?, 25. 3. 1920, J. S. ml., Naša stranka in 
duhovščina.
18 KL, 19. 2. 1920, Matija Gubec, Za svetost cerkve.
19 Prim. Metod Mikuž: Razvoj slovenskih političnih strank (1918 do zač. 1929) v stari Jugoslaviji. Zgodo­
vinski časopis, 1955/1— 4, str. 113; Zečevič, SLS in jugoslovansko zedinjenje, str. 260; isti: Na zgodovinski
prelomnici : Slovenci v politiki jugoslovanske države 1918-1929. Maribor 1986, str. 93 (Zečevič, Na zgo­
dovinski prelomnici).
20 KL, 26. 2. 1920, Samostojni kmetje duhovščini.
21 Arhiv Republike Slovenije, AS 1871, Jeglič dr. Anton Bonaventura, Dnevnik, 27. november 1919 (Jeg­
ličev dnevnik).
22 KL, 19. 2. 1920, Matija Gubec, Za svetost cerkve.
23 SB US K SHS, 1 , 24. r. s., 26. 4. 1921, str. 16.
24 KL, 9. 12. 1920, Poziv.

Tako SKS kot JDS sta v letih 1920-1921 opozorili tudi na nekatere konkretne pri­
mere, ko so na ravnanje posameznih duhovnikov vplivali politični razlogi (zavrnitev 
odveze vernicam, ker so njihovi možje pripadali liberalni stranki ali če so odklonile, da 
bodo vplivale na može, naj odpovejo liberalni politični tisk; odklanjanje poslednjega 
maziljenja pripadnikom liberalne stranke; prisila posameznikov ob podelitvi poslednje­
ga maziljenja, da svoje hiše ne bodo dali na razpolago za zborovanje SKS; žalitve 
pripadnikov SKS in odklanjanje cerkvenega pokopa njihovih otrok).25 Najbolj pa sta se 
seveda osredotočili na vprašanje izkoriščanja vere v politične namene v času obravnave 
vprašanja kancelparagrafa v Ustavodajni skupščini. SKS je v njegovem zagovarjanju 
izhajala iz načelnega stališča, da je kancelparagraf potreben, ker ščiti čistost in svetost 
vere in Cerkve pred političnim izkoriščanjem.26 Obenem so njeni predstavniki v 
Ustavodajni skupščini v močnem kultumobojnem tonu poudarili, da je kancelparagraf 
"potreben državi v zaščito pred katoliškimi duhovniki". Nujna državna potreba naj bi bil 
zato, "ker pri nas klerikalizem zlorablja cerkev za hujskanje proti državni avtoriteti, ker 
rabi klerikalizem sveto cerkev za politično agitacijo in kot politično tribuno". To je 
nesprejemljivo, saj je cerkev hiša božja in kot taka last naroda, duhovnik pa je služabnik 
naroda in Cerkve. Zato cerkev ni "last duhovnika, ne sme biti in tudi ne bo".27 Poleg 
omenjenih razlogov se je SKS zavzemala za kancelparagraf tudi zaradi nasprotovanja 
SLS, ki je zagovarjala eksteritorialnost cerkvene oblasti nasproti državni oblasti. To je 
pomenilo, da se državna oblast ne bi smela vmešavati v cerkvene zadeve, s tem pa 
uvedba kancelparagrafa ne bi imela pravne podlage. Poslanec SKS Bogumil Vošnjak je 
tezi o sočasnem obstoju suverenosti Cerkve in suverenosti države nasprotoval s trdit­
vijo, da ob državni suverenosti ne more obstojati nobena druga suverenost, ki bi bila nad 
njo. Zato je kancelparagraf podprl.28
Vošnjakovo razmišljanje je podprla tudi JDS, ki je v kancelparagrafu videla zagoto­
vilo, da bo javno življenje varno pred zlorabo božjega imena.29 V JDS so se sicer zave­
dali, da kancelparagraf ni značilen za moderno družbo. Prepričani pa so bili, da je nje­
gova uvedba potrebna, "dokler je klerikalna politika nemoderna, dokler se verstvo izra­
blja za čisto politične in gospodarske smotre, dokler niso začrtane meje med pravo cer­
kveno avtoriteto in politično nadvlado duhovništva".30 Eden glavnih zagovornikov kan­
celparagrafa v Ustavodajni skupščini, poslanec JDS Gregor Žerjav, je ob tem opozoril 
še na kazenskopravni vidik uveljavitve omenjenega določila. Poudaril je, da bo na nje­
govi podlagi duhovnik, ki bo prekoračil določeno mejo, postavljen pred civilno sodišče, 
saj bodo načela kancelparagrafa vnesena v kazenski zakonik.31 Dodal je še, da duhovnik 
sicer lahko v cerkvi posredno "dela (...) za klerikalizem" in izven nje neposredno za 
svojo stranko, "absolutno pa je treba izključiti, da se v cerkvi direktno agitira za 
'katoliško' stranko". To kar sedaj "vključujemo v Ustavo (kancelparagraf- op. J. P.)", je
25 KL, 22. 4. 1920, Ivan Urek, S kakim orožjem nastopa SLS. proti naši kmetijski stranki, 28. 4. 1921, Po­
krajinske vesti. Z Roba; SB UO US K SHS, IV, 44. sednica, 4. 4. 1921, str. 31 (razprava dr. Gregorja Žer­
java); SB US K SHS, I, 34. r. s. 20. 5. 1921, str. 13-14 (razprava Josipa Drofenika).
26 KL, 19. 2. 1920, Matija Gubec, Za svetost cerkve, 6. 4. 1921, Pokrajinske vesti. Donesek h "kancelpara­
grafu", 14. 4. 1921, Boj za "kancelparagraf', 28. 4. 1921, Pokrajinske vesti. Z Roba, 5. 5. 1921, Pokrajin­
ske vesti. Shoda poslanca Drofenika, 12. 5. 1921, Stranka ljudskih sleparjev, 9. 6. 1921, geslo na čelu str. 
2, 23. 6. 1921, Pokrajinske vesti. Shod SKS v Šmarju pri Jelšah. Prim. tudi SB US K SHS, I, 24. r. s., 26. 
4. 1921, str. 16 (razprava Ivana Mrmolje), 34. r. s., 20. 5. 1921, str. 14 (razprava Josipa Drofenika).
27 SB US K SHS, I, 34. r. s., 20. 5. 1921, str. 13, 15 (razprava Josipa Drofenika). Glej tudi 24. r. s., 26. 4.
1921, str. 16 (razprava Ivana Mrmolje).
28 SB UO US K SHS, IV, 45. sednica, 5. 4. 1921, str. 35-36.
29 Jutro, 6. 4. 1921, uvodnik z dne 5. aprila, 27. 5. 1921, uvodnik z dne 26. maja. Prim. tudi Tabor, 13. 4.
1921, Kancelparagraf in njegove posledice.
30 Tabor, 21. 5. 1921, Notranja in zunanja politika. Kancelparagraf.
31 SB UO US K SHS, IV, 44. sednica, 4. 4. 1921, str. 31.

nadaljeval Žerjav, "bo samo princip, definitivna redakcija pa bo izdelana v našem ka­
zenskem zakoniku po katerem bodo kasneje svobodni in neodvisni sodniki sodili ali ob­
staja kakšen delikt ali ne".32 Žerjavova razprava je razkrivala globoko prepričanje, da 
politični govor v cerkvi vodi h kazenski odgovornosti. Njegovega odnosa do Cerkve in 
politike se je zbal že škof Jeglič, ki je kmalu zatem, ko je Žerjav postal predsednik De­
želne vlade za Slovenijo (vodil jo je od 6 . novembra 1919 do 25. februarja 1920), v svoj 
dnevnik zapisal: "Bojimo se cerkvi krivičnih in sovražnih odredb."33 Ob tem je zanimi­
vo, daje prvi načelnik JDS in dolgoletni najglasnejši borec proti političnemu katoliciz­
mu na Slovenskem, dr. Ivan Tavčar, v tistem času skoraj opustil svojo dolgoletno ostro 
kultumobojno držo. To je razkrival članek, v katerem je obravnaval problematiko kan­
celparagrafa. Tavčarje bil namreč prepričan, "da agitacija v cerkvi ni glavna stvar. Glavna 
stvar je agitacija duhovščine zunaj cerkve: mlad in vnet kaplan, ki bo ponoči in podnevi 
lazil od hiše do hiše, bo dosegel večje uspehe, nego pridiga, in naj bo ta še tako 
agitatorična. Te agitacije se pa duhovščini ne more prepovedati, ker je vsak volivec 
opravičen, da agitira, kolikor more."34
Poleg SKS in JDS, ki sta izražali prevladujoče gledanje na vprašanje kancelparagra- 
fa v slovenskem liberalnem taboru, seje o tem vprašanju opredelila tudi Narodno socia­
listična stranka. V primerjavi z njima ni zagovarjala tako trdih in ozkih stališč o politič­
nem govoru v cerkvi. Poslanec NSS Anton Brandner se je, ob opozorilu, da sta med 
slovenskimi zagovorniki kancelparagrafa SKS in JDS v to deloma upravičeni, najprej 
zavzel, naj bi kancelparagraf veljal tudi za uradništvo. "Ako država vsled tega, ker do­
bivajo duhovniki od nje plačo, kontrolira duhovščino," je dejal, "bi se moralo izvajati 
isto tudi pri uradništvu, ki izrablja čestokrat svoj položaj v strankarske namene. Enaka 
praksa za vse, kakor za duhovnike, tako za uradnike!" (...) Isto moramo zahtevati tudi 
pri privatnih podjetnikih. Tudi tam imamo slučaje, da pritiskajo kapitalisti na uslužben­
ce in omejujejo njihovo svobodno voljo. Kadar pridejo volitve, nastopajo celo s teror­
jem proti njim. Enaka pravica za vse! Kakor za duhovnike, tako tudi za ostale!"35
Tako kot drugi liberalni poslanci, je tudi Brandner zagovarjal stališče, da se Cerkvi 
ne sme dovoliti vključevanja v politično strankarski boj. Kljub temu pa je dvomil, da bi 
lahko "kancelparagraf res koristil samostojnim kmetom in demokratom (SKS in JDS - 
op. J. P.), kateri si hočejo s pomočjo kancelparagrafa utrditi svoje stališče in razviti 
svoje organizacije". Opozoril je, da "toliko časa, dokler imajo gospodje duhovniki na 
razpolago spovednico, toliko časa kancelparagraf nič ne pomaga. Veliko več in veliko 
bolj lahko vplivajo na svoje ljudi v spovednici nego s prižnice doli. Zato dvomim, da bi 
kancelparagraf kaj koristil, pač pa se bojim, da se ne bi razvil kulturni boj, kar bi naši 
mladi državi zelo škodovalo. (...) Zato je treba v tem vprašanju dobro premisliti, preden 
se kaj sklene."36
Narodno socialistična stranka je med svojimi načelnimi stališči posebej poudarila, da 
ne zagovarja kulturnega boja.37 Brandner je zato v Ustavodajni skupščini opozoril, da 
NSS ne potrebuje kancelparagrafa za svojo politično oporo. "Mi (bomo) svojo orga­
nizacijo razvili tudi brez kancelparagrafa", je dejal. "Mi mislimo, da tisti, ki propagira 
zdrave ideje, zdrave misli, ne potrebuje državne pomoči. (...) Državo kličejo na pomoč 
samo stranke, ki se čutijo slabe. Toda stranke, ki se čutijo močne in zdrave, stranke, ki
32 Prav tam, 45. sednica, 5. 4. 1921.
33 Jegličev dnevnik, 2. december 1919.
34 SN, 6. 7. 1920, dr. Ivan Tavčar, Ne vlivajmo olja v plamen! - O tem glej podrobneje, Perovšek, Na poti v 
moderno, str. 132-133.
35 SB US K SHS, I, 36. r. s., 23. 5. 1921, str. 15, 16.
36 Prav tam, str. 16.
37 NP, 18. 12. 1920, Naše stališče.

imajo zdrave ideje, odklanjajo državno pomoč. Te stranke bodo dosegle uspeh iz lastne 
moči. (...) Dokler imajo duhovniki na razpolago spovednico, toliko časa je vsak kan- 
celparagraf naravnost smešen. Če morete zabraniti agitacijo v spovednici," je potem je 
stvar drugačna. Tega pa ni mogoče, ker s tem posegate v notranje verske zadeve." Na 
Žerjavovo pripombo, daje glavna stvar vendarle prižnica, pa je odgovoril: "Videli bo­
ste, da Vam ne bo nič koristilo."38
Podobnega mnenja kot Anton Brandner je bila tudi skupina družbenoreformno in na- 
rodnoavtonomistično usmerjenih slovenskih intelektualcev, zbranih ob glasilu Avtono­
mist. Skupina je v prvi polovici dvajsetih let v slovenskem javnem življenju imela opaz­
no mnenjsko, deloma pa tudi politično vlogo.39 Leta 1921 je o vprašanju kancelpara­
grafa in razmerja med vero in politiko v svojem glasilu udarno zapisala, da "v isto kate­
gorijo zatiranja svobode kakor 'Obznana' spada tudi kancelparagraf. Njegovo potrebo 
utemeljujejo v tem, da se gre tu za boj proti klerikalcem. Kako je to vendar smešno in 
otročje!", je poudaril Avtonomist. "Klerikalizem obstoji pri vseh verah in bo obstal, 
dokler bodo kje kakšne vere." Tudi proti veri so se vedno borili, pa še danes živi, čeprav 
ta boj poteka že tako dolgo, odkar vera obstoji, to je že nekaj tisoč let. "Čudno, da 
Neroni niso prišli na misel kancelparagrafa!", je nadaljeval Avtonomist. "Naše mnenje 
je, da vere (ver) tudi kancelparagraf ne bo ubil, tudi duhovniške agitacije ne bo pre­
prečil, pač pa označuje njegove zagovornike za jako nesvobodoljubne in nedemokratske 
ljudi."40 Avtonomist je versko vprašanje razumel predvsem kot kulturnoznanstveno 
vprašanje, njegov politični vidik pa je po njegovem mnenju zadeval večino ljudstva. In 
"če seje slovensko ljudstvo odločilo, da ima rajši fajmoštre kakor advokate (mišljena je 
liberalna meščanska politika - op. J. P.), je to stvar ljudstva in to odločitev moramo 
vzeti mimo na znanje, tudi advokatje jo morajo vzeti na znanje." Če pa taka odločitev 
advokatom ni prav, naj pa poskrbe s svojim delovanjem za to, da bodo ljudje njih rajše 
imeli kakor fajmoštre in potem bodo fajmoštri to odločitev ljudstva jemali na znanje." 
Nasploh pa je Avtonomist menil, da "boj proti klerikalizmu" ni več prvo in glavno 
vprašanje slovenske politike. Bistveno vprašanje tedanjega časa je videl v boju za obliko 
državne ureditve Kraljevine SHS, to je v vprašanju centralistično ali avtonomistično 
urejene jugoslovanske države, ki je "mnogo važnejše in aktualnejše kakor pa stara 
liberalno-klerikalna bojna gesla".41
Vprašanje oblike državne ureditve je tedaj dejansko bilo osrednji problem, ki ga je 
obravnavala slovenska politika. Vendar pa je na idejnem področju, ki je bilo eno od 
ključnih izhodišč političnega opredeljevanja, kancelparagraf prav tako predstavljal po­
memben problem. O njem so se opredelili tudi v marksističnem taboru, le da so ga ob­
ravnavali zgolj v JSDS. Slovenske komuniste namreč njegova uvedba ali ne, ni zani­
mala.42
Socialni demokrati, ki so menili, naj za cerkvene služabnike, v kolikor nastopajo 
politično, veljajo iste pravice in dolžnosti kot za vsakega drugega državljana,43 med 
svoja načelna stališča niso vključili idejnega boja proti veri in duhovništvu. Proti duho­
vnikom so bili odločeni nastopiti le, če bi delovali kot branilci kapitalističnega družbe­
38 SB US K SHS, I, 36. r. s., 23. 5. 1921, str. 16.
39 O slovenskih avtonomistih glej Jurij Perovšek: Albin Prepeluh in Slovenska republikanska stranka kme­
tov in delavcev. Nova revija, 1989/81-82, str. 194-198; isti: Prepeluhove ustavno-politične konepcije v 
času Slovenske republikanske stranke kmetov in delavcev. Borec, 1989/1, str. 83-86; Zečevič, Na zgodo­
vinski prelomnici, str. 113-116.
40 Avtonomist, 11.4. 1921, Tedenski pregled. Kancelparagraf.
41 Avtonomist, 9. 5. 1921, Klerikalizem, separatizem, federalizem, protidržavnost, avtonomija in - policija.
42 SB US K SHS, /, 27. r. s., 10. 5. 1921 (razprava Vladislava Fabjančiča).
43 Perovšek, Programi političnih strank 1918-1928, dok. št. 24, str. 97.

nega reda.44 JSDS je še marca 1921 menila, da bi kancelparagraf pomenil le sredstvo 
kulturnega boja. Prepričana je namreč bila, da duhovnikom "nihče ne more braniti do­
stopa do posameznih vernikov - če ne bodo govorili v cerkvi, bodo pa govorili v spove­
dnicah in doma. Zato je vsaka naredba proti 'pridigovanju' iluzorna in odveč." To stališ­
če je strankino glasilo Naprej pojasnilo takole: "Politično pa smatramo, kakor že 
omenjeno, vsako protinarodnostno in vsako protiversko naredbo kot nasilje, in za so­
cialista kot takega stoji 'kancelparagraf v isti vrsti, kakor policajdemokratska 'ob- 
znana."'45 Liberalni Kmetijski list je ob tem zapisal, da ima Naprej "možganske krče in 
tako je iztisnil članek, v katerem dokazuje, da morajo biti socialni demokratje proti 
'kancelparagrafu', kar da sledi iz njih zahteve, daje vera zasebna stvar".46
Socialni demokrati so kasneje v Ustavodajni skupščini svoje stališče o kancelpara­
grafu spremenili. Poslanec JSDS Etbin Kristan je sicer izjavil, da stranka zagovarja ena­
ko pravico za vse, kar pomeni da imajo tudi duhovniki pravico do političnega dela in 
sodelovanja na volitvah. Pristavil pa je, da duhovniki svoje pravice ne smejo zlorabiti in 
v cerkvi vernikom priporočati za koga naj glasujejo oziroma jih k temu na podlagi svoje 
avtoritete in groženj s pogubljenjem, če bodo ravnali drugače, nagovarjati zunaj nje. 
JSDS je torej v Ustavodajni skupščini nasprotovala kancelparagrafu, v kolikor bi duho­
vnikom kratil pravico do političnega udejstvovanja, ni pa bila pripravljena dopustiti nje;- 
ne zlorabe 47 Kot je dejal Etbin Kristan, socialni demokrati sicer niso verjeli, "daje kan­
celparagraf Bog ve kaka velika stvar", ocenili pa so, da je potreben, "ker se z njim gre 
na to, da se ne ustvari privilegij za katoliško cerkev (možnost izkoriščanja duhovniške 
službe in duhovniških nalog v politične namene - op. J. P.)".48
Edina slovenska politična stranka, ki je v Ustavodajni skupščini nasprotovala kan­
celparagrafu, Slovenska ljudska stranka, je v obravnavi tega vprašanja izhajala iz načel­
nega stališča, da sta po cerkvenem pravu Cerkev in država dve oblasti, ki sta suvereni 
vsaka na svojem področju. Obe sta v svojem delokrogu druga od druge neodvisni, kar 
pomeni, da Cerkev priznava neodvisnost države in se ne vmešava v specialne notranje 
državne zadeve, država pa prav tako nima pravice, da bi Cerkev ovirala v urejevanju 
njenih notranjih zadev. Kancelparagraf bi torej posegel v pristojnosti Cerkve, to pa bi 
bilo nasilje 49 Poslanci SLS v Ustavodajni skupščini so nadalje opozarjali, da so služab­
niki Cerkve v izvrševanju svoje duhovniške službe odvisni le od svojih cerkvenih pred­
stojnikov (kanon 1260 cerkvenega zakonika), medtem k o je problematiko kancelpara­
grafa uredila že enciklika Benedikta XV. Humani generis redemptionem, izdana 15. ju­
nija 1917, ki duhovniku kot učitelju vere prepoveduje vso politiko. Poudarili so, da se 
duhovnik, ki krši določila cerkvenega kancelparagrafa po kanonu 2298 novega cerkve­
nega zakonika kaznuje z izgubo svobode gibanja, odhodom iz župnije, prepovedjo izvr­
ševanja poklica in odvzemom duhovniške obleke, kar dejansko pomeni, da ni več duho­
vnik.50 Poslanec SLS iz Prekmurja in duhovnik Josip Klekl je ob tem svoje poslanske 
kolege vprašal: "Gospodje, hočete Vi večje kazni? Ako bi vi mene obsodili, da me zat- 
vorite na eno leto v temnico ali da se mi vzame duhovniška oblast samo za en mesec,
44 Naprej, 18. 11. 1920, Socialisti in vera, 12. 3. 1921, Kancelparagraf.
45 Naprej, 12. 3. 1921, Kancelparagraf.
46 KL, 17. 3. 1921, Pokrajinske vesti. Socialni demokratje proti "kancelparagrafu".
47 SB UO US K SHS, IV, 44. sednica, 4. 4. 1921, str. 30.
48 SB US K SHS, I, 35. r. s., 21. 5. 1921, str. 5.
49 Slovenec, 15. 1. 1921, Cerkvena pravna vprašanja v ustavi; Stenografske beleške Ustavotvome skupštine 
Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca, II. Beograd 1921, 38. r. s., 25. 5. 1921, str. 23 (razprava Josipa 
Klekla; SB US K SHS, II).
50 SB US K SHS, I, 28. r. s., 11. in 12. 5. 1921, str. 14 (razprava dr. Josipa Hohnjeca), 36. r. s., 23. 5. 1921,
str. 8 (razprava Josipa Hohnjeca); SB US K SHS, II, 38. r. s., 25. 5. 1921, str. 23, 24 (razprava Josipa
Klekla).

grem rajši za eno leto v ječo, nego da bi se mi odvzela duhovniška oblast; kajti to je naj­
hujša kazen za nas." V podkrepitev svojega stališča se je skliceval na ravnanje duhov­
ščine v času Sovjetske republike Madžarske (od 21. marca do 1. avgusta 1919), ki ni 
hotela v cerkvi navduševati vernike za komunistično stranko. Na podlagi primera, ki je 
zadeval katoliški cerkvi svetovnonazorsko nasprotno politično gibanje, je sklenil, da 
kancelparagraf žali Cerkev in ji dela krivico.51
Stališče, da je duhovnik za svoje ravnanje v cerkvi odgovoren le cerkvenim institu­
cijam, je zagovarjal tudi načelnik SLS Anton Korošec. Ob tem je opozoril, da v politič­
nem življenju obstoje vprašanja, ki zadevajo tudi Cerkev, ki ni abstrakcija, marveč os­
nova vsega realnega življenja. Zato lahko pride do primera, ko bo duhovnik v cerkvi na­
čel različne probleme.52 Kot je poudaril dr. Andrej Gosar, pa bi bilo težko najti koga, ki 
bi mogel objektivno soditi o tem, ali je duhovnik prekoračil mejo, postavljeno v ustavi, 
ali je ni. "To je praktično brez velike zlorabe sploh neizvedljivo. Zagovarjati se da samo 
to, da se duhovnik kaznuje takrat, kadar se mu pred sodiščem dokaže, daje zagrešil ne­
kaj proti državi in njenim zakonom, ne pa proti eni ali drugi politični stranki." Gosarje 
priznal, da prihaja tudi do zlorabe cerkvene oblasti. Izjavil je, da mu je žal, "kadar iz­
vem, da se je verska oblast zlorabljala v prilog stranki (SLS - op. J. P.), kateri imam 
čast pripadati. (...) Toda stranka ni država. Če se pa vrši v cerkvi agitacija proti državi, 
zaprete lahko duhovnika že po obstoječih zakonih."53
Po Gosarju bi lahko bil edini, vsaj navidezno objektivni vzrok za uvedbo kancelpa­
ragrafa ta, da ima duhovnik možnost v preveliki meri vplivati na vernike in jim s tem 
omejevati osebno svobodo ter jih ovirati, da bi lahko sodelovali v javnem življenju tako, 
kot bi sami želeli ali bi jim najbolj koristilo. Če bi bilo to splošno resnično, bi lahko go­
vorili o upravičenosti uvedbe kancelparagrafa. "Toda", je nagovoril njegove liberalne 
zagovornike, "za tako določbo je treba, da ne navedete samo dveh, treh izjemnih sluča­
jev in potem deducirate iz tega obče pravilo za vse, marveč morate imeti množico takih 
slučajev." Tega pa zagovorniki kancelparagrafa niso storili. Če pa bi, bi jim zastavil 
naslednje vprašanje: "Zakaj ne donesete podobnega kancelparagrafa za tiste, ki imajo 
gospodarsko premoč ter jo zlorabljajo in vplivajo na druge državljane, da ti ne morejo 
varovati svojih pravic?" Moč kapitala nad delovnimi sloji je namreč "mnogo, mnogo 
večja nego je moč duhovnika nad njegovimi verniki".54
Gosar seje dotaknil tudi družbene, gospodarske in kulturne vloge duhovnikov v slo­
venski zgodovini. Menil je, da se slovenski liberalci zavzemajo za kancelparagraf bodisi 
iz bojazni bodisi iz sovraštva proti t. i. klerikalizmu. "Gospoda moja," je dejal, "vsi ve­
ste, daje klerikalizem nadvlada duhovščine. (...) Klerikalizem pomeni nadvlado duhov­
ščine tudi v stvareh, ki se ne tičejo vere. (...) A tedaj Vas vprašam: kdo je kriv tega na­
šega klerikalizma? Nihče drugi nego Vaša liberalna inteligenca, ki skozi desetletja ni nič 
delala med ljudstvom. Prvi je prišel in moral priti duhovnik, da se je usmilil naroda ter 
ga dvignil kulturno in gospodarsko. Gospoda moja: mi katoliški lajiki v Sloveniji smo 
najhujši nasprotniki klerikalizma, kolikor je na njem slabega, in ga najbolj podiramo s 
tem, ker gremo med ljudi in delamo zanje, da gredo za nami. (...) Če se hočete boriti 
proti klerikalizmu, potem se borite s tem, da greste med narod in nesebično pomagate!" 
Na končuje spregovoril še o nedemokratičnem značaju kancelparagrafa. "Ne smete us­
tvarjati preventivnih odredb za en stan," je dejal, "dokler ne dokažete, daje ta stan v ve­
liki večini škodljiv državi, da dela proti nji. Kadar ste dokazali, da dela naša duhovščina 
v večini proti državi, tedaj le izdajte proti njej kancelparagraf. Dokler pa morate prizna­
51 SB US K SHS, II, 38. r. s., 25. 5. 1921, str. 24.
52 SB US K SHS, /, 15. r. s., 15. 4. 1921, str. 19.
53 Prav tam, 34. r. s., 20. 5. 1921, str. 10.
54 Prav tam, str. 9.

vati, daje baš ona največ storila za to, da se je slovenski narod ohranil, toliko časa ne 
smete izdajati proti njej takih preventivnih odredb. (...) Jaz za svojo osebo se ne plašim 
tega, da bo prišel kancelparagraf v ustavo, in če pride, rečem samo to, da se veselim tis­
tih velikih mož, katere bo rodil."55
Stališče, da je kancelparagraf nedemokratičen institut so zagovarjali tudi drugi po­
slanci SLS in pristavili, da nima primerjave v kulturnem svetu.56 V enakem tonu in z 
enakimi argumenti je proti kancelparagrafu pisal tudi strankin tisk, na to pa so izven 
parlamenta opozarjali tudi vidni predstavniki SLS. Na velikem strankinem shodu za 
svobodo Cerkve in proti kancelparagrafu so sprejeli tudi resolucijo zoper vklepanje 
Cerkve v "okove kancelparagrafov in podobnih določb" 57 Slovenec, k ije že leta 1920 
zapisal, da ima "Cerkev pravico in dolžnost, da zavzema svoje stališče nasproti temelj­
nim idejam, ki tvorijo velika gibanja v sodobnem življenju",58 je ob splošnem nezado­
voljstvu katoličanov nad kancelparagrafom še poudaril, da z njim želijo "dati cerkvenim 
propovednikom nagobčnik" in Cerkev prisiliti k molku, ko bi morala oznanjati Kristu­
sov nauk, braniti vero in svoje pravice pred napadi sovražnih strank, ter pozivati verni­
ke, da morajo Boga bolj ubogati kot ljudi.59 Na ugovore z liberalne strani, da kancelpa­
ragraf ne velja le za katoliško, temveč tudi za pravoslavno in muslimansko cerkev, pa je 
Slovenec s primerom položaja pravoslavne cerkve v Ruski sovjetski federativni sociali­
stični republiki odgovoril, da se "ravno pravoslavje v Rusiji, ki je najbolj merodajno, 
najbolj bori proti kancelparagrafu, ki ga je dekretiral sovjet narodnih komisarjev".60 
Opozoril je tudi, da zaradi prizadevanja za sprejem Cerkvi sovražnih naredb, "politika 
države SHS (Kraljevine SHS - op. J. P.) drči navzdol po poševni ploskvi notranjega dr­
žavljanskega boja". Ob tem bi kancelparagraf utegnil imeti take posledice, da bi ga nje­
govi zagovorniki, če bi se tega zavedali, nikoli ne predlagali. Kancelparagraf bi lahko 
"prisilil duhovščino, da v cerkvi svoje delo le še bolj osredotoči okoli osebne verske 
vzgoje v najožjem smislu besede, zato pa bi katoliški laiki podesetorili katoliško politič­
no in socialno delo nazunaj. Eno kakor drugo bi bilo le v veliko korist cerkve. Ne kazalo 
bi torej nič drugega kakor obesiti nagobčnik na vse državljane katoliškega veroizpove- 
dovanja sploh, kar je seveda nemogoče."61
O kancelparagrafu so v Ustavodajni skupščini odločali 5. aprila, 18. maja in 25. 
maja 1921. Najprej je na seji Ustavnega odbora Ustavodajne skupščine 5. aprila 1921 
odborska večina sprejela predlagano določilo, ki je verskim služabnikom pri opravljanju 
duhovniške službe in duhovniških nalog prepovedovalo izkoriščati vero v politične na­
mene.62 Gregor Žerjav seje ob tem na zboru zaupnikov JDS 10. aprila 1921 v Ljubljani 
pohvalil, da je bil kancelparagraf sprejet po zaslugi slovenskih demokratov, ki so pred­
ložili dokumente o delovanju duhovščine v cerkvi.63 Splošnemu veselju v JDS zaradi 
sprejetja kancelparagrafa v Ustavnem odboru pa se je uprla NSS, saj je njem videla le 
politično kratkovidnost svobodomiselnih strank. "Naše vodilne svobodomiselne politič­
55 Prav tam, str. 10. - Na zgodovinsko vlogo in pomen duhovščine za kulturni, socialni in gospodarski dvig 
slovenskega naroda glej tudi SB US K SHS, l, 25. r. s., 27. 4. 1921, str. 13-14 (razprava Janeza Brodarja).
56 SB US K SHS, I, 27. r. s„ 10. 5. 1921, str. 30 (razprava Josipa Klekla), 37. r. s., 11. in 12. 5. 1921, str. 14 
(razprava Josipa Hohnjeca), 36. r. s., 23. 5. 1921, str. 8 (razprava Josipa Hohnjeca).
57 Slovenec, 12. 6. 1920, Kancelparagraf, 3. 3. 1921, Kulturni boj, 15. 3. 1921, Veličastna protestna mani­
festacija v Ljubljani, 7. 4. 1921, Kancelparagraf in njegove posledice, 12. 6. 1921, Govor dr. Korošca na 
shodu HPS v Osijeku.
58 Slovenec, 12. 6. 1920, Kancelparagraf.
59 Slovenec, 5. 3. 1921, Verski boj.
60 SN, 4. 3. 1921, Dnevne vesti. Zagonetka-, Slovenec, 4. 3. 1921, Kancelparagraf in pravoslavna cerkev.
61 Slovenec, 3. 3. 1921, Kulturni boj.
62 SB UO US K SHS, IV, 45. sednica, 5. 4. 1921, str. 48.
63 SN, 12. 4. 1921, Zbor zaupnikov jugoslov. dem. stranke.

ne stranke", je zapisala Nova pravda, "pripravljajo naravnost pot bodoči klerikalni 
zmagi. Pot katero hodijo naši demokrati je pot, ki pelje v prepad. - Toda oni to sami 
hočejo in mi jih ne bomo zadrževali."64 Težo sprejetega določila je kasneje skušal omi­
liti Kmetijski list, ki je spomnil, da kancelparagraf "prepoveduje le zlorabo vere in izrec­
no dovoljuje duhovnikom, da smejo izvun cerkve vršiti svoje politično delo tako, kakor 
hočejo".65
V nadaljnjem odločanju o kancelparagrafu so na seji Ustavnega odbora 18. maja 
1921 z večino glasov zavrnili predlog Jugoslovanskega kluba (JK; v njem so bile pove­
zane SLS, Hrvatska pučka stranka in Bunjevačko-šokačka stranka), da bi iz ustave črtali 
kancelparagraf.66 Na plenarnem zasedanju Ustavodajne skupščine 25. maja 1921 pa 
najprej ni bil sprejet predlog predsednika JK in načelnika SLS Antona Korošca, naj bi 
posebej glasovali o kancelparagrafu. Skupščina seje odločila, da bo glasovala o 12. čle­
nu ustave, kije vseboval določilo o kancelparagrafu, v celoti, nato pa je z večino glasov 
izglasovala omenjeni člen. S tem je bil kancelparagraf sprejet.67 Do tega je prišlo dan 
zatem, ko so v Ustavodajni skupščini prebrali zahtevo več slovenskih kulturnih in za­
družnih organizacij, sokolskih društev in mestnih organizacij J SDS in SKS, naj kancel­
paragrafa ne vključijo v ustavo.68 Vključitev kancelparagrafa v ustavno besedilo je gla­
silo njegove idejne pobudnice, Samostojne kmetijske stranke, pospremilo skladno z nje­
nimi pogledi na obravnavano problematiko. Kmetijski list je poudaril, da je prepoved 
zlorabljanja vere v politične namene nekaj najbolj "poštenega, samoobsebi umljivega in 
baš za katoliško cerkev naravnost koristnega", saj ne dovoljuje, da bi jo lahko vpletali v 
strankarski boj. Vprašal je še, "zakaj se naši klerikalci te ustavne določbe tako zelo boje, 
koje vendar v interesu cerkve, da seje ne vlači v strankarske borbe. In zopet: če je res, 
kar so izjavljali vsi klerikalni govorniki, da katoliška duhovščina nikdar ne zlorablja 
cerkve v strankarske namene, čemu potem tak strah pred 'kancelparagrafom'? "69
Ob politiki so vprašanje kancelparagrafa spremljali tudi v strokovni javnosti. Po 
sprejetju ustave, 28. junija 1921, se je Zborniku znanstvenih razprav, ki ga je izdajal 
profesorski zbor Juridične fakultete Vseučilišča Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev 
v Ljubljani, oglasil redni profesor kazenskega procesnega prava in utemeljitelj sloven­
ske pravnozgodovinske znanosti, dr. Metod Dolenc. V obsežni razpravi Kriminalnopo- 
litična presoja določil zadnjega odstavka čl. 12. Vidovdanske ustave je razčlenil zgodo­
vinske vidike, idejna načela in uporabo kancelparagrafa v evropski pravnopolitični in 
cerkveni pravni zgodovini ter njegovo uvedbo v ustavo Kraljevine SHS (Vidovdansko 
ustavo).70 Poudaril je, da "razgled po tujih, starejših in mlajših ustavah v Evropi kaže, 
da do Vidovdanske ustave še nobena ni sprejela kancelparagrafskih predpisov vase!" Po 
njegovi razčlembi kancelparagraf ni predstavljal pravne dobrine, pač pa je bil "pravcati 
politikum, t. j. koncept ene stranke (SKS in JDS - op. J. P.) iz strankarsko-političnih na­
gibov, usvojen od strank, ki so tvorile večino, iz političnih vidikov". Nastal je torej "iz 
bojazni zloupotrebe momentalne politične moči ene stranke (SLS - op. J. P.)".71 Dolenc
64 NP, 9. 4. 1921, Jugoslavija.
65 KL, 12. 5. 1921, Stranka Ljudskih Sleparjev.
66 SB US K SHS, IV, 50. sednica, 18. 5. 1921, str. 60-62. Zahteva, naj se iz ustave črta določilo o kancel­
paragrafu, je bila vključena tudi v ločeno mnenje JK o načrtu ustave. (Prav tam, Odvojeno mišljenje 
Jugoslovenskog Kluba o načrtu Ustava predloženog od Ustavnog odbora, str. 4.)
67 SB US K SHS, II, 38. r. s., 25. 5. 1921, str. 31.
68 SB US K SHS, I, 37. r. s., 24. 5. 1921; Zečevič, SLS in jugoslovansko zedinjenje, str. 380.
69 KL, 2. 6. 1921, "Kancelparagraf' in klerikalna podivjanost.
70 Metod Dolenc: Kriminalnopolitična presoja določil zadnjega odstavka čl. 12. Vidovdanske ustave. Zbor­
nik znanstvenih razprav, 1922, str. 160-197.

je kancelparagraf, "kateremu nima nobena druga evropska ustava para",72 negativno 
ocenil. V razpravi je opozoril tudi na kazenske ukrepe, uzakonjene na podlagi ustavnega 
določila o prepovedi političnega govora v cerkvi. Po Projektu kazenskega zakonika za 
Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev (Beograd 1922) seje namreč politični govor v 
cerkvi kaznoval z zaporom. Dolenc je ob tem pojasnil, da "določilo kazni zatvora brez 
navedbe trajanja pomeni po splošnem delu kazenskega zakonika dobo od 7 dni do 5 
let".73
Vprašanje kancelparagrafa, s katerim sta se srečali slovenska politika in družba leta 
1921, je pokazalo, d aje tradicionalni katoliško-liberalni idejnopolitični spor, kljub te­
meljnim zgodovinskim spremembam, ki so zaznamovale položaj slovenskega naroda po 
prvi svetovni vojni, v veliki meri ohranil dinamiko iz avstrijske dobe.74 V tem smislu je 
opredelil ključne značilnosti slovenske politike v prvi jugoslovanski državi, saj so bile 
glavne nasprotnice v vprašanju kancelparagrafa liberalni SKS in JDS ter katoliška SLS. 
Omenjene stranke so se v boju za ali proti kancelparagrafu ravnale po izrazito idejnih in 
političnih merilih. Njihov spopad je imel značaj kulturnega boja, ki pa ga niso podpirali 
drugi politični subjekti - liberalna NSS, JSDS, komunisti in skupina zbrana ob glasilu 
Avtonomist. NSS, ki je sicer nasprotovala političnemu govoru v .cerkvi, je, enako kot 
avtonomisti, ostro obsodila kultumobojno držo SKS in JDS. Podobno je ravnala tudi 
JSDS. Sicer pa se v marksističnem taboru v vprašanju kancelparagrafa bodisi niso 
vznemirjali bodisi so kancelparagraf le formalno podprli. Vprašanje idejnega in politič­
nega vpliva vere in Cerkve tedaj ni vzbudilo ideoloških strasti v celotni slovenski druž­
bi, z uvedbo kancelparagrafa pa je opredelilo novo izzivno točko ideoloških soočanj v 
slovenskem političnem prostoru.
Kancelparagraf, katerega pobudniki so prihajali iz vrst slovenskih liberalcev, je bil 
sestavni del pravnega reda prve jugoslovanske države ves čas njenega obstoja.75 Njego­
va določila, vključno z kazenskimi ukrepi, so se kot sredstvo idejnega in političnega 
boja ohranila tudi v jugoslovanskem in slovenskem pravnem redu po drugi svetovni 
vojni,76 v Republiki Sloveniji pa so bila zgodovinsko izbrisana v začetku 21. stoletja.77
72 Prav tam, str. 194.
73 Prav tam.
74 Prim. tudi Anka Vidovič-Miklavčič: Mladina med nacionalizmom in katolicizmom : pregled razvoja in 
dejavnosti mladinskih organizacij, društev in gibanj v liberalno-unitamem in katoliškem taboru v letih 
1929-1941 v jugoslovanskem delu Slovenije. Ljubljana 1994, str. 46.
75 Uradni list deželne vlade za Slovenijo, 87/1921, Ustava kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev; Projekt 
kazenskega zakonika za Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Beograd 1922, str. 78; Službeni list Kra­
ljevske banske uprave Dravske banovine, 53/1931, Ustava kraljevine Jugoslavije.
76 Uradni list Federativne ljudske republike Jugoslavije, 10/1946, Ustava FLRJ; UL FLRJ, 22/1953, Zakon
o pravnem položaju verskih skupnosti; Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije. Beograd 
1963, str. 55; Ustav Socijalističke Federativne Republike Jugoslavije. Beograd 1974, str. 133; Ustava 
Ljudske republike Slovenije. Ljubljana 1947, str. 16; Ustava Socialistične republike Slovenije. Ljubljana
1974, str. 137; Uradni list Socialistične republike Slovenije, 15/1976, Zakon o pravnem položaju verskih 
skupnosti.
77 Uradni Ust Republike Slovenije, 60/2005, Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o javnih zbiranjih; 
UL RS, 14/2007, Zakon o verski svobodi.