XV. letnik.
Uhaja vsak četrtek ob 10. uri dopoldne. Rokopisi se ne vračajo. Ncfrankovana pisma sc ne [sprejemajo.
Cena listu rnaSa . ■ celo leto 4 krone, aa pol leta 1! kroni. Za manj 'premožne aa celo leto 3 krone, sa pol leta K l fiO. Za Nemiijo jo cena listu 5 K, sa d rune dežele izven Avstrije
ej^y^i i a
„Narodna Tiskarna" v Gorici, ulica Vet-turini it. 9.
V Gorici, 3. januvarja 1907.
lovensKo
m
1. številka.
NarnOnino in naznanila s pr ej ema upravništvo, Gorica, ScmeniSka ulica št. IG. Posamezne Številke se prodajajo v tobakarnah v Šolski ulici,Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kaliSču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu liaumparll v Korcnjski ulici in na Korenjskem bregu (ltiva Como) Sl. 14. po 8 vin.
Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah in sicer: če se tiska enkrat 14 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gorici.
Tiska „Narodna Tiskarna" (odgov. L. Lukežič) v Gorici.
Za ljudsko izobrazbo!
Življenski pogoj za obstanek naroda je tudi izobrazba. To nam potrjnje zgodovina, ki nam priča, da so podlegli kulturno slabejši narodi narodom, ki so bili na višji stopinji izobrazbe. In zgodovina naj bi nam bila v marsičem učiteljica življenja. Tako tudi v tem, da čim večja je prava krščanska kultura kakega naroda, tem bolj je napredoval tudi na gospodarskem polju, kajti še le izobrazba z gospodarstvom vred tvori trden temelj obstoju vsakega naroda.
Naša v 1 a <ia postopa s Slovenci mačehinski. Ne privošči nam niti srednjih, niti visokih šol; celo niti ene meščanske šole nismo imeli do pred kratkem. — Le redkim slovenskim sinovom je bilo usojeno biti deležnim dobrot nemško-vladnih jasli, med tem ko je stotine nadarjenih slovenskih sinov prejelo po dokončani ljudski šoli kladivo in motiko, pa si začelo služiti kruha v polu svojega obraza, mesto da bi „z uma svit lim mečem" razganjalo tmino neznanja in vodilo narod k luči znanja in izobrazbe. — Širokim masam slovenskim je bila in je še zaprta pot do izobrazbe.
In vendar lahko trdimo, da smo Slovenci najnadarjenejši izmed nadarjenih narodov. To pač zadostno pričajo naši duševni velikani svetovne slave: Vega, Miklošič, Kopitar, Kocen, Slomšek itd. itd. To so prvino na znanstvenem polju, ali obenem prvaki do sedaj še nedosežni. Koliko pa je ostalo poleg teh priznanih kapacitet še dragih ne-
L1STEK.
V Ameriko!
(Poziv nezadovoljnim gospodarjem).
Ničesar imeti, jo hudo, še hujše priti ob vse. Če pomislimo, da pride v Avstriji vsako leto na tisoče družin na boben, potem si lahko razlagamo, odkodi toliko ljudstva, ki jadra proti obljubljeni deželi, v kateri se cedi med in mleko
—	proti Ameriki. Toda o takih nesrečnikih ne govorimo tukaj, ampak jim le voščimo boljšo srečo, nego so jo imeli v domovini.
Ni dolgo temu, kar so se odločili kar nepričakovano trije mlajši posestniki v naši vasi za v Ameriko, vsi navdušeni po zgledu drugih dveh sosedov, ki sla že nekaj let tamkaj, in sta že tudi poslala domov precej stotukov,
Takim, ki imajo še lastno domačijo pa jim postaja tesno na nji brez potrebe naj veljajo sledeče vrstice.
Koliko laži je razstresenih po naših krajih o Ameriki 1 „Amerika je pravi paradiž", pripoveduje prvi, ki je komaj živ ušel iz Amerike, „dolarji se služijo kar za igračo. Vsak bedak lahko zasluži po 3—4 dolarje na dan". Drugi zopet piše
o	izseljencih, ki so si čez par let nakupili v Ameriki velikanska posestva, na
znanih, pozabljenih talentov, ki so morda za 2 krajcarja na dan prodajali duševne in telesne moči bogatejšemu sosedu 1 To pač ima na vesti oni, ki nam je dolžan dati, ker nam gre.
Ker nam pa vlada zapira ali vsaj preči pot do višje izobrazbe širših mas, pomagajmo ai sami. Ono malo zrnja, ki je vsadi učitelj v ljudski šoli, ne pustimo, da zamrje v otroškem srcu, ko izstopi iz šole. Ne I Naša naloga bodi, da to zrno, ki je začelo uže kaliti, pridno zalivamo, da ne UBahne in ni za narod izgubljen kapital.
Ljudska šola ne nudi mladini Bog ve kaj, ker sama — nima. Ali vsaj marljivejši učenci si pridobe nekakoršno spretnost v računstvu in čitanju. Toda to izpuhti pri večini, ker, izstopivši iz šole, vržejo knjige v kot in jih ne pogledajo več, dokler se nima prebleči v vojaško suknjo, ker ve, da bi mu slaba pela, če bi ne znal brati, ali pa, ko se gre učit kakega rokodelstva, da more domov poročati starišem, kako se mu slabo godi.
Zatake dorasle dečke bi moralo biti pri Slovencih mnogo bolj preskrbljeno. Do sedaj se ni nihče oziral na tako mladež. In vendar bodo oni v doglednem času važen faktor v javnosti. Sedaj se jo prezira in zametuje. Ni potem čudo, če se začne skrivati po kakih skrivnih kotih, in se udaja zgodaj igri, kajenja in morda še čemu drugemu. To je neizpodbitno dejstvo. In potem še tožimo, da je mladina pokvarjena, ne spoštuje nobene avtoritete, oblasti, ne hodi v cerkev itd. Upoštevajte
katerih rede na stotine goved in na-žanjejo na tisoče kvintalov žita, ki imajo imenitne poljske stroje, ki delajo mesto ljudi in ki stanujejo v hišah čisto podobnih graščinam. Koliko pretiravanja, koliko laži! Ne rečem, da bi v Ameriki nihče ne obogatel, toda na enega bogatina pride sto drugih, ki niso nič pridobili.
Morda sledeča resnična povest odpre komu oči. Nek posestnik iz okolice mesta Žatec (kjer pridelujejo najboljši hmelj) na Češkem je imel brata v Ameriki, ki se je izselil pred mnogimi leti z ženo in otroci ter 3000 gld. denarja. Vsako leto je piše ril gospod Amerikanec domov, češ kako neumen da je brat, ako se doma ubija; naj le raje vse proda in pride v Ameriko. Pisal je, da ima sam veliko farmo (kmetijo) in vsako leto na tisoč dolarjev čistega dobička. Popisoval je svoje lepe črede živine, ki jih pasejo pastirji na konjih, opisoval, koliko ga je stal novi purni plug, s katerim lahko obdela v enem dnevu pol domače fare itd.
Ni dosti manjkalo, it naš znanec bi bil šel na led. Postal je nezadovoljen in pobit, odločil pa se ni lahko. Kar stori odločna žena vBej zmešnjavi konec. Nekega dne mu pravi : „Naše posestvo ■e vredno kakih 25.000 gld. Na njem je
mladino po vrednosti, pripeljite jo v prava društva, kjer najde tečne duševne hrane in primerne zabave, pa bodo izginile sedaj tako upravičene tožbe in imeli bodemo v dveh ali treh desetletjih zrele, času primerno vzgojene može.
Očita se nam Slovencem, da smo surovi, hlapčevski, neolikani, nezreli, to je trdil celo zastopnik slovenske liberalne inteligence dr. Tavčar v zbornici na Dunaju. In če pogledamo hrabro resnici v obraz, spoznamo, da mnogo očitanj ni ravno tako neutemeljenih kot bi na prvi pogled sodil optimist, — a tega so krivi ravno oni, ki nam to očitajo in nas s tem pred tujim svetom sramote.
Saj vemo iz lastne skušnje, da imajo Slovenca povBod za štafažo. Dajo mu najnižje službe, nizka opravila, suva in meče se ga iz kota v kot. če se pa komu posreči, da pride do boljšega kruha, tedaj ali se izneveri lastnemu narodu iz goie sebičnosti, ali pa nastopa proti rodnim bratom kot tiran, ter si tako odtuji srca vseh, med tem, ko bi jim moral pomagati v bedi in nesreči.
Vse to pa se dogaja, ker mu manjka prave krščanske izobrazbe, ki človeka vodi po večnih nerazrušljivih zakonih do pravičnosti in plemenitosti.
Našim ljudi m manjka samoza-l vesti, da so udje naroda, ki lahko s ponosom zre v svojo sicer žalostno preteklost, ali preteklost, ki je bila preizkušnja za bitek ali nebitek tega naroda. Ljudstvo ne pozna lastne zgodovine, ne zgodovine tolikih svojih slavnih sinov, ki so odičili Slovenijo pred vsem kulturnim svetom. Ljudstvu manjka vere v
9000 gl. dolga. Nazadnje je že zelo vse-j eno, če smo 9000 ali 10.000 gld. dolžni. , Ne prodamo ničesar! Vzemi 600 gld., ki si jih dobil za hmelj in pojdi si cgledat Ameriko. Če je res, kar ti piše brat, imamo še vedno dovolj časa za prodajo. Ce pa ni reB, pridi nazaj".
Še isti dan je vzel mož kovčeg in denar in se peljal v Ameriko, ne da bi to naznanil bratu. Prišedši tjakaj je jel j iskati bratovo farmo. Mnogo dni je po-■ toval po žgočem solncu. Na potu sevoda I je videl veliko, veliko krasnega polja, i Kraj je postajal vedno bolj gorat. Daleč
1 na okoli ni videti druzega kot pašniki z napol suho visoko travo. Nikjer zlate pšenice na polji. Zastonj se je oziral popotnik po bratovem gradiču. Kar zagleda nedaleč majhno deklico, ki pase kravico. Vesel, da vidi zopet človeško podobo, stopi k njej in jo vpraša, če ve, kje stanuje Drinovec R... Otrok se mu dobrosrčno zasmeje v obraz češ: „Saj so to moj oče".
Začudeno gleda naš znanec okoli sebe. „1, kje pa stanujete? Kje so tvoji Btariši ?“ In deklica skaklja pred njim in mu otročje vesela pripoveduje:	,.L9
pojdite z mano, precej tam le za gričkom stanujemo. Očeta in mame pa ni doma, odšla sta oba z mlatilno dražbo in prideta šele v osmih dneh domov.
možnost boljše bodočnosti, manjka mu lastnega spoznavanja. In ker se ne pozna, se tudi ne ceni, češ : sin sem hlapčevskega naroda, tako mi vsaj pravijo drugi, tedaj sem rojen samo za hlapčevanje. Nevednost je pač najdražja stvar na svetu.
Takim bridkim in žalostnim razmeram pa pridemo v okom edino z delom. Kje pa naj začnemo ? V izobraževalnih društvih I Tu zbirajmo mladino, in sicer v prvi vrati mladino, kajti le na nji stoji bodočnost naroda. Ne atrašimo se truda! Po dvajsetih, tridesetih letih ne bo treba več toliko truda ; v tem času si vzgojimo popolnoma nov ali zrel naraščaj, poln zavesti in ponosa, da je Slovenec. Mlada srca so dostopna za vbo lepo in plemenito, in to ravno naj nudijo izobraževalna društva, ki bodo nekake nedeljsko šole odrasli mladini. Takega Izobraževalnega društva ne bi smelo manjkati v nobeni znatni vasi.
Delajmo I Plačilo pa naj nam bo moralna zavest, da Brno pomagali bratu na noge, da smo ga dvignili tudi v očeh prosvitljene Evrope.
Kar storiš za se, s teboj vže izgine, kar storiš za narod, ostane vselej.
Di.
Nekaj o Gabrščekovih dobrotah.
(Dopis s Kobariškega.)
Pomolčeva hiša od Kramarjeve hiše ni imela nikdar nobenega dobička I Tudi
Ves prepaden gre za otrokom in ne verjame svojim lastnim očem. Ob Btrmem bregu stoji borna hišica iz surovih brun, na pol zarita v hrib. Majhno okence s tremi steklenimi in eno papirnato šipo mu otožno zre nasproti. Do duše presunjen stopi v kočo in tu stoji v hiši, koje steno so zamazane z ilovico, na tleh ni nobenega tlaka, ampak sama prst; dve postelji, ena miza, nekaj surovo izdelanih stolov, nekaj posode in odprto ognjišče, to je vbb oprava.
In izpraševal je deklico in izvedel veliko, veliko reči I
Z grozo je stopil iz koče, v kateri bi doma komaj pastir hotet spati. Pred kočo je videl majhno njivo, deloma s krompirjem, deloma z žitom obdelano
—	raslo je bolj slabo. Dolgo je stal R... tukaj vtopljen v britko zamišljenost slednjič pa vzame petdesetak, ga vtakne v kuverto in zraven listek z napisom:
Ljubi brat!
Tukaj Ti puščam 50 gld. Z Bogom! V Ameriko 3voj živ dan ne pridem več!
Tvoj brat R . ..“
Pismo	dene v miznico,	pove	de-
! klici, da je	njen Btric,	poljubi	jo	jokaje
| za	slovo in	hiti nazaj	v Evropo,	ne	da
i bi	bil videl	brata.
ti dve hiši niso imeli nobene zveze in prijateljstva. Nekako znanje med hiJamft je postalo, ko je Gibrščekova teta postala duhovna mati pesnikova — pa ne v prid Pomoljčevim, ampak v prid K r a m a r j e v i m. Krainarjeva Popa (mati G.»brščkova), ki ni imela prav nobenega zasluženja pri tem, da jo bila Komačevka dnh. mati Gregorčičeva, je znala to izrabiti in je izvabila Pomoljče-ve v s v oj o prodajalno — češ, saj smo svoji — ter jim vsiljevala blago tudi brez plačila. Oaa pa je pridno pisala in računala obresti — in na enkrat je prijela pesnikovega brata Antona, ki je bil gospodar na domu, da ji jo dolžin celih 200 gl. In plačati jih je moral. Take dobičke je imela Pomoljčeva hiša od Kramarjeve. Ko je izvedel brat pesnikov Anton, s čim se hvali Gabršček v „Soči“ rekel je: „Sram in Spot naj ga bo" in me prosil, da mu to sporočim.
Pokojni pesnik jo za časa svojega službovanja v Kobaridu rad občeval z Komačevo družino, a z Kramarjevo n i imel popolnoma nobene zveze in nobene posebne prijaznosti.
Dopisi.
Iz Oseka. — „Soča“ in „Primorec“ še vedno čvekata o „krivičnem davku, ki ga morajo plačevati^ oseški duhovljani črniškemu g. dekanu. Čadno, da ne moreta te stvari prebaviti I Ali jima res tako leži v želodcu? — Ži v „Prim. listu-' je bilo dokazano, da ni na teh dajilih nič krivičnega. Pravijo „Mi nismo dolžni plačevati to, za kar so se obvezali naši očetje. — To je krivično !•* — Njihovi očetje so jim zapustilili lepa posestva, ki so jih oni z veseljem podedovali. — Njihovi očetje so se trudili, oni pa uživHjo. — To ni seveda nič krivičnega I Da so pa pustili očetje s posestvom na nje navezane davke, — to se jim vidi čez mero krivično.
Sploh niso posestniki na nikaki škodi, če primerjamo prejšnje razmere. Plačevali so črniškega g. kaplana za oskrbo in g. dekana kot svojega župnika. Kar jo dobival prej g. kapian v Črničah, to dajejo sedaj svojemu g. vikarju; svoj vikarijat so dobili le pod pogojem, da bodo plačevali g. dekana tudi poslej. Tako so sklenili očetje, sinovi so z vsem zadovoljni, le g. dekana nooejo več plačevati kot svojega župnika. —
Dobro! Če so stein nezadovoljni, jim ni treba kričati o „krivičnih da?kihu. Pritožbe ali prošnje na kompetentno mesto jim pač nihie ne zameri. Ali mislite, da je njim res toliko na tistih vedrih? Kričijo o „krivičnem davku-1, a niti toliko se ne potrudijo, da bi to tudi skušali dokazati.
To je le pesek v oči in nerodna pretveza. Vsa stvar je naperjena proti našemu g. županu. Kdor ga pozna, ga mora čislati in ceniti. Izobražen in sku-šeu mož je, ki vedno in povsod skrbi za blsgor občine, — bodi si v gmotnem ali moralnem ozira. Par hujskačev so
To potovanje je prineslo R ..ju bogate obresti. 01 tega trenutka je bil zadovoljen, priden 6kromen človek, in danes — 10 let je tega — ni samo brez dolga, ampak je tudi odštel vsaki hčeri doto več tisoč goldinarjev.
I	o je samo en slučaj izmed mnogih.
Kdor gre v Ameriko in ne zna kakega zelo pripravnega rokodelstva ali nima precej denarja seboj, ta se ne sme bati ne mraza, ne vročine. Življenje v Ameriki ui druzega kot gonja in lov brez miru in počika. ,.Čas je denar“, to je najimenitnejše načelo Amerikanca. Seveda se tudi zaslnži denar, toda brez ne krvavega potu. Tam ne poznajo počitka opoldne, ne del)pusttt na večer.
Ako tuintam pošlje kdo par sto kronic domov, ne smemo sklepati iz tega, da se mu godi kot zajcu v zelniku. O ne ! laki ljudje Bi mnogokrat odtrga-vajo vinar od ust, da morejo skupaj spraviti milodsr za svoje domače, časih iz bahavosti, da pokažejo koliko zaslužijo, drugikrat zopet iz prave ljubezni do svojcev. Ne enemu, ne dragemu ne pustimo, da bi nam zmešal glavo!
je obrnilo sedaj proti ^njemu. — Trezni in razsodni možje so se gledr tega d&-jila obrnili na kn. nadškofijski ordina-rijat in na c. kr. namestništvo, da bi se jim dajila olajšala, oziroma radi siro-m»štva tako prevredila, da bi prevzel verski zalog plačo č. g. dekana. Pač fdina prava in postavna pot. — Ker so pa tisti gospodie po višjih uradih navadno zelo komodni ljudje in vsako stvar kolikor mogoče na dolgo zavlečejo, pričakuje vse že dolgo časa rešitve, naj si bo že taka ali taka. — Gospod župan, ki ljubi zraven blagostanja občine tudi pravico, — je bil prošnjo odposlal.
A tisti kričači, ki nimajo druzega namena, kakor da ščuvajo ljudstvo proti županu, — ne morejo molčati, ker se jim cedijo sline po županjem stolčku. Saj se je dovolj jasno izrazil slaboznani modrijan na Visokem, da sedanjega „kle-rikalnegau župana ljudstvo ne bo več volilo. Možiček bi sam rad splezal na županski stolček, a ne bo nič ker je zanj mnogo previsok. To so ljudje ki nadcenjojejo svoje io podcenjujejo zmožnosti in sposobnosti drugih, na omiko se jim seveda ni mogoče ozirati, ker jo sami nimajo I
la kakšne zaveznike imajo ti aspiranti praznih upanj I Naš slavnoznani vaški pijanček je trdil in se hvalil, da je šel on h „Klopotcn“ in dal v časnike žnpana in starešine. „Soča“ in „Primo-rec“ imata navado nazivati nasprotne liste z „lažnjivci“ in „cnnjami*. — Če pa verjameta, kar jim natvezajo ljudje take vrste in priobčujeta, ne da bi se o stvari dobro informirala, — človek skoro ne ve, kaj naj bi sodil. Na takih sotradnikih pa jima moramo častiti
Taki Ijadje so toraj pomočniki in zavezniki naših „liberalcev“ in sotrud-niki njihovih glasil.
Marsikatera občina bi bila ponosna na moža, kakor je naš g. župan; to prizna tudi večina naših starešinov, vsi trezni in razamni možje, le par zagrizenih hujskačev je proti njema. Vajeti se jim vidijo v njegovi roki pretrdo napete, mislijo gotovo, da bi oni boljše krmili občinski voz. A šele ko zgubijo takega moža, spoznajo, — žal že pre-kasno, — kdo jim je županil.
Dopisniku v „Primorcu“ pa povemo, da bo g. Faganel zopet izvoljen za župana, samo če bo hotel in mogel kljub svoji visoki starosti prevzeti to težavno in odgovornosti polno službo. — „Jos“ naj pa gleda, da ne pride prenaglo in nepričakovano, če se mu spodrsne, ko bo ahušal splezati na starešinski sedež,
—	kar se pa tiče njegovih drugih upov mu čisto kratko povemo, da „le Jos nam županil ne bo!“
Politični pregled.
Kedaj bodo nove volitve?
V soboto je bil v posebni avdijenci pri cesarja r.aš notranji minister B i e-n e r t h. Razgovor je bil o tem, kedaj se vrše nove volitve. Nekateri trde, da liodo poprej, nego jih pričakujemo, naj-brže prvo nedeljo po veliki noči ali pa 24. marca.
Krščanska demokracija.
V gosposki zbornici sta izmed cerkvenih knezov govorila za volilno reformo ljubljanski škof Jeglič in pa poljski nadškof Teodorovič. Ta jev krasnem govoru povdarjal da glasuje za volilno reformo, a ne iz strahu, tudi ne, da bi napravil s tem uslogo vladi, ampak iz ljubezni ljudstva, za pros-peh krščanske demokracije.
Dva moravska poslanca umrla.
V	ponedeljek sta umrla na Moravskem
2	novoizvoljena deželna poslanca; poslanec konservativnega veleposestva mons. \Volf in pa katoliško-narodni poslanec K. Ve s se Iv, ki je bil izvoljen v kmečkih občinah Valahič-Klobuk. Mons \V o I f a je zadela kap.
Boj proti cerkvi na Francoskem.
Zastopniki pruske, španske, avstrijske, ruske in belgijske v Vatikana 30 izročili Vatikanu odgovor veievlasti na papežev protest proti ravnanju francoske vlado napram kat. cerkvi in duhovnikom. Diplomatje tu izjavljajo, da so protest papežev vzeli na znanje. — Vladni župani po nekaterih mestih hočejo prepovedati zvonenje po cerkrah toliko časa, dokler se duhovščina ne uda vladi.
Drobne pol. novice.
Državni zbor se snide zopet dne 9. januarja ob 3b popoldne.
Demonstracija v Milanu.
V	Milnna so v nedeljo dopoldne priredili katoličani veliko pomonstracijo zoper ravnanje francoske vlade. Popoldne so de-monslr.rali socialni deinokratje zoper katoličane. Mir se ni kalil.
Moravski poslanci za Slovake. Iz Brna poročajo, da je češka kurija moravskega zbora poslala slovaškim poslancem izraze in priložila zbirko 1200 kron.
Načelnik italijanskega generalnega štaba odstopi. — Rimski list „Messaggero“ poroča, da namerava načelnik generalnega štaba Saletta odstopiti iz zdravstvenih ozirov.
Novice.
Podpirajte »Primorski List’1! — Danes začenja ..Primorski List“ svoj 15. letnik. Lepa doba od prvega katoliškega shoda je za nami. Ves čas, v najhujšili bojih je ohranil naš list čisto zastavo katoliških uaukov in neustrašen pogum za sveto stvar. Pušice, ki so jih metali nasprotniki na naš list, dokazujejo, da smo bili na pravi poti. -In po tej poti gremo neustrašeno naprej! Vedno nam bo pred očmi pravična stvar. Prej ko slej se bomo potegovali z vso odločnostjo za koristi delavskega in kmečkega stanu, ki tvorita temelj našemu narodu. Ker pa je trajni blagor našega ljudstva odvisen le od tega, ali se bo držalo načel katoliške vere, se bomo borili odkrito za ta načela. Prepričani smo namreč, da s temi nauki naš narod sloji ali pade ž njimi. Zato naj stopijo v vrsto naših somišljenikov vsi dobri krščanski možje in mladeniči. Dobro katoliško časopisje je dandanašnji najboljše orožje zoper brezverski liberalizem. Zato je dolžnost vsakega, da širi dobre časopise in zatira slabe. — Le na ta način bo vršil naš list svojo nalogo uspešno, ako ga bodo vsi naši somišljeniki podpirali duševno z dopisovanjem in gmotno z n a r o č e v a-njein in nabiranjem novih naročnikov. Poročajte nam h i t r o, j a s 11 o in to č-
11	o o vseli dogodkih, ki zanimljejo naše ljudstvo. Posebno skrb obračajte na gospodarski napredek in na organizacijo. Vedno se zgodi kaj zanimivega. Ogibajte se osebnosti. S temi se pitajo liberalni listi, ki za drugo bolj pametno nimajo smisla. Z zmerjanjem in surovostmi liberalci ne bodo pomagali kmetu. Mi pa kot resno in za ljudstvo vneto glasilo se bomo resno trudili, pomagati | izboljšati bedno stanje našega ljudstva.
Z novim letom naj začne novo navdušenje in novo življenje! Vsi na delo za svoje glasilo „Primorski List"!
Za ,,Slovensko sirotiščeu : P. n. gg. Jernej Kopač, svečar v Gorici kot odkupnino za novoletna voščila 20 K, Franc Ulažica 20 v, Anton Terčič 20 v, monsignor Štefan Kafol 2 K, Katarina Gril, pekarica, 5 K, Nekdo 1 K. Tomaž Dobravec 1 K; Otili Medveš vikar v Trenti 7 K.
Bog poplačaj!
Darovi. — Za „Alojzijevišče“ upravi „Prim. Lista“ Anton Fon 2 K, Špacapan Katarina 4 K, Martin Poveraj G K.
Za odkup novoletnih voščil. — Uprava „Primorskega Lista11 je prejela za „Slovensko Alojzijeviščn1* 20 kron, za „Sirotišče“ 20 kron, za „Gregorčičev dom“ 10 kron, katere je ra-oval J. Kopač, svečar v Gorici za odkupnino novoletnih voščil.
Izid volitev v zavarovalnico proti nezgodam. — Volitve, ki bo se vršile 29. dec., so imele sledeči uspeh.
V	4. kategorijo za delodajalce sta bila izvoljena slovenska kandidata g. Fran Pust za upravnega svetnika in g. Al. Lenček za namestnika. Dobila sta 328 glasov, laška kandidata pa 303 glasove.
V	razsodišče so bili kot zastopniki delodajalcev izvoljeni slovenski kandidatje g. Dragotin Hribar kot prisednik in gg. Josip Turk, Ivan Ogrin in Josip Weibl kot namestniki. Dobili so 798 glasov, laški kandidatje le 468. Lahi so zmagali v 3. kategoriji za delodajalce s 106 glasovi proti 36 glasovom, ki sta jih dobila slovenska kandidata gg. Fran Majdič in Fran Jakopič. V isti kategoriji za delavce so zmagali soc. de-mokratje z 3861 glasovi proti 2933 slovenskim glasovom, ki sta jih dobila gg. Pliberšekin Alojzij Čatar. V 4. kategoriji za delavce so zmagali soc. de-mokratje 8 4617 glasovi proti 2316 glasovom, ki sta jih dobila Slovenca gg. Ljud. Kotnik in Ant. Verovšek. V 5. kategoriji za delodajalce so zmagali Lahi s 50 glasovi proti 16 glasovom, ki ata jih dobila Slovenca Luka Jelenc in Adolf Reich. V isti kategoriji za delavce so bili izvoljeni socialisti z 2099 glasovi proti 551 slovenskim glasovom, ki sta jih dobila gg. Fran Jeraj in Ivan Pahor. V razsodišče so bili kot zastopniki delavcev izvoljeni socialisti z 18.575 glasovi proti 5391 glasovom, ki so jih dobili slovenski kandidatje Filip Maček, Josip Zajc, Ivan Debevc in Rajko Pikovič. Prihodnje volitve se vrše I. 1908. Upajmo, da bo takrat uspeh mnogo lepši. Za sedaj smo dosegli toliko, kolikor se da doseči, če volitev ni organizira. To mora prihodnjič biti bolje.
Kako zafrkuje „Soča“ napredne poslance. — Večkrat smo že naglašali v našem listu, da vlada dela neopravičene zapreke za razdelitev brezobrestnih posojil, za katere je določil deželni zbor goriški 60.000 K, a vlada po prizadevanju deželnega odbora in naših poslancev 90.000 K. Da bi se ta vsota čimpreje rar delila med prosilce, poslal je deželi odbor mnogo vlog na vlado; naš držav poslanec dr. G r e g o r č i č je sam osebi pospeševal to zadevo na Dunaju; triJU deželni poslanci naše stranke so bili novembra 1. 1905 kot deputacija pri c. kr. poljedelskem ministerstvu na Danajn, kjer se jim je obljubilo, da se od strani ministerstva gotovo reši ta zadeva še v istem letu; dež. odbornik B e r b a č je bil opetovano pri dvornem svetniku grofu Attemsu ter mu priporočal nujno rešitev te zadeve ter je to stvar tudi v Trstu pospeševal in zastopal; različni župani in zasebniki so bili v tej zadevi pri c. kr. dvornem svetnika grofa Attemsu in osebno v Trstu pri namestništvu ; a vse zaman. Stvar vendar ne gre izpod rok, in zakaj? —Zato, ker čaka vlada vedno na to, da bi Be zavzeli za to zadevo „napredni poslanci”, ki bi Bi pridobili pri našem ljudstvu tem potom velikih zaslug in velikega upliva. A ti poslanci — se ne ganejo. In da bi jih „Soča“ k tema iz-podbudila, zabavlja čez onemoglost klerikalnih" poslancev in odbornikov — bije namreč po sedlu, a udarci veljajo konju. — Kaj pa, ko bi pradstavitelji na-rodno-napredne stranke okoln „Sočeu poskusili sami svojo srečo; mogoče, da bi vlada vendarle pred njimi „zlezla v hlače41. To bi sedaj pred volitvami neizmerno povzdignilo slavo in npliv stranke, ki se ravnokar reorganizuje.
Slovenskemu jeziku pravice! —
V	ponedeljek se je vršila pred okrajnim sodiščem v Kopru kuzenska razprava, ki je zanimiva za to, ker se je razsodba
—	menda prvikrat v Kopru v kazenskih stvareh — razglasila v slovenskem jezika. Vse priče so bile zaslišane v slovenskem jeziku. Obtožitelja v tej pravdi je zastopal znani drž. posl. Bennati, ki je pazno sledil slovenskemu zasliševanju prič in je tudi izjavil, daje nmel in a tem dokazal, da se lahko vršijo z nekoliko dobre volje, slovenske razprave tudi z italijanskimi odvetniki. Tudi govor
hranitelja dra. Rybafa je bil seveda slovenski.
„L’ Eco (lel Litornlc“ pravi v štev. z dne 28. dec. glede listka: II Kri ali, v katerem se je žalil slovenski narod na nezaslišan način, da hoče počakati odsotnega urednika, kateri bo pozval, ko pride, pisatelja dotičnega listka, da naj da zadoščenje resnici in pravici, ako ni vse resnično kar je piBal.
To se pravi z drngimi besedami: Avstrijski vitezi iz Italije, ki so okoln ,,L'Ec? del L:torale“ bodo še-le poizvedovali, ali so Slovenci res potomci divjih Hanov in Avarov, ali bo res šklavi, ali so res divje, surovo in brezobzirno ljudstvo, ki krade Italijanom narodno posest itd. Slovenci, odprimo enkrat oči I Bodimo na straži! Zlaj se bo pokazalo, kako bo ,tL’ Eco del Litorale" popravil zgodovinske laži in hudobne žalitve, a katerimi pase in vzgaja farlanskoljadstvo..
Opozarjamo na nocojšnje predavanje v „Čitalniciu ob 8. uri, ki ga ima s skioptikonom g. Premrou o vremenu.
Umrl je v Ljubljani na novega leta za mrtvoudom mil, g. stolni dekan kanonik Andrej Zamejec. Rojen je bil 1. 1824 v Horjulu. Bil je dobrega in blagega sroa in odprtih rok za reveže. Deloval pri „Danici“ s pokojnim Jeranom in urejeval je tudi vedno b posebno vnemo misijonska poročila „Dejanje sv. Detinstva11.
Nov župan v Prvnčini. — Dne 29. dec. se je vršila v Prvačini volitev žnpana. Izvoljen je g. Fr. Furlani, višji poštni kontrolor v pok.; podžupani pa so gg.: Josip Š u š m el j, And. Vodopivec, Alojzij. Stanič, Andrej Pahor, Jakob Zorn.
Mestna občina goriška je kupila za 157.000 K Stabilevo hišo na Travniku, kjer bo nahaja kavarna Evropa. V to hišo se preseli nekaj mestnih uradov, n. pr. carinski urad in pa šola „Frintau.
Goriški električni tramvaj. — Konsorcij za zgradbo električne železnice je v zadnji seji obč. sveta dobil dovoljenje za zgradbo še druge tramvajske črte. Ta črta se bo odcepila od glavne 'i Gledališki ulici, bo Sla skozi to uli-i, mimo municipija, stolne cerkve po adtelju na Travnik.
V	župniji stolne cerkve v Gorici ,u bilo v I. 1906 krščenih 310 in sicer 149 moških in 161 ženskih. Mej lemi jih je bilo iz ženske bolnišnice 31. Umrlo jih je 350 in sicer moških 116 in ženskih 234. Mej temi je vštetih 166 žensk, ki so umrle v ženski bolnišnici.
P o r o k je bilo 86.
Električno razsvetljavo so vpeljali v goriški stolni ce-kvi. Gorela je že na Sv. večer ob polnočnici.
! Poskusen samomor v nesramni hiši. — Včeraj zjutraj okrog 6. ure se ie v zloglasni hiši na P. Cristo hotela ismrtiti 17 letna Roža Bal a z er. Sa-nomor so preprečili. Nesrečna žrtev irezzveBtnih ljudij je doma z Ogrskega.
Ponočni koncert na ulici. — V orek ponoči, okrog polnoči, so priredili Itirje ponočnjaki na Travniku koncert ia gosli. Ker pa taki koncerti doslej v Sorici še niso običajni, je policija kro-[ajoče „umetnike“ prijela.
3Iica Kovačeva, piva nič pvačava.'
-	Ivan Hvalica in Anton Gorjup, ope-tarja, doma iz videmske okolice v Italiji, ita šla na novega leta zvečer v gostilno ilavit novo leto. Spila in snedla sta notri ia 52 krajcarjev. Ko pa je bilo treba p!a-iati, je namestu krajcarjev potegil Gorjup Šepni nož in začel mahati proti gostil-ličarju. Došla straža je oba vtaknila v uknjo.
Hudo ranjen je bil v novoletni ioči v ulici Rabata pri nekem pretepu 18 letni pek Kvarto Ca us er.
Yreme. — Mraz je ponehal, in 'Jeraj smo imeli srednjo toploto 0 6° C iad ničlo, dočim smo imeli prevčerajšnean rednjo toploto 5'5° C pod ničlo. 1. t. m.
6 bil najhujši mraz z 9° C pod ničlo, toneš dežuje iz megle.
Zanimiv spis o oglejski baziliki J objavil prevzvišeni gospod baron A. "enllenbach. Knjiga je pisana v nemškem eziku. Nekatero zanimivosti utegnemo “javiti v slovenskem prevodu.
Iz daljne južne Afrike nam je °3čil vesele božične praznike in srečno °»o leto naš rojak in naročnik ,.Pri-'orskega Lista11 g. A. B rum at. Biva v štoriji, glavnem mestu Transvaala, ki } se ga ob burski vojski polastili Angleži, togemu rojaku želimo v tujini srečno
in veselo novo, ki naj mu prinese obilno srečo. Ohrani naj tudi v tujini gorko srce za svojo domovino
Vsiljiva „Soča'‘. — Iz Krna n9m poroča naš ondotni dopisnik, da je nekdo ondi dobil iz G )rice več številk „Soče“ in tudi „Slov. Naroda". Onemu pošiljatelju svetuje naš dopisnik, naj lepo sam porabi na kak način te liste.
V	Krnu ne marajo za nje, ker vedo, da niso zdrava dušna hrana.
0(1 žalosti umrl. — Mizarju Jakobu Gregoretiju v Trstu je v četrtek umrla žena Katarina. Ker sta se zelo ljubila med seboj, je soprog silno žaloval. Ko je v četrtek zvečer sedel ob mrtvem truplu svoje ljubljene soproge in plakat, ga je zadela srčna kap in se je mrtev zgrudil na tla. Združena v življenju, bosta združena tudi v smrti. Pogreb je bil v petek.
Novice iz kobariškega okraja.
Redni občni zbor „slov. kat podpornega in izobraževalnega društva11 v Kobaridu se je vršil 30. 1. m. reB na slovesen način. To zna povedati, kdor je bil zraven. G. predsednik pozdravi zbrane društvenike; pred vsem se spominja prerane Bmrti pok. pesnika Simona Gregorčiča, ki je nekaj časa v tem kraju služboval in bil tudi nekaterim društvenikom šolski kateh°,t. Pokojni pesnik je bil cel mož — duhovnik — narodnjak I
Nato govori g. predsednik o potrebi zdrave omike in napredka v sedanjih dneh; tujec se čedalje bolj šopiri po naši rodni zemlji, posebno ko železnica odpira bogastvo soške doline, tudi sovražniki katoličanstva so na delu. Ako se naši narodni in verski sovražniki družijo, zakaj bi se mi ne družili? Saj nas že tako veže skupna ideja — *ato-ličanstvo 1 Izobraziti se moramo, da se bomo zavedeli moči, ki jo imamo v sebi in da bomo znali to svojo moč tudi prav uporabljati I Nismo sami! Zi nami je na tisoče zavednih mož in mladeničev — organizovanih po društvih. Pojmo za njimi po potu prave omike — zdrdvega napredka !
Nato poroča g. blagajnik o gmotnem društvenem stanju. Iz te,{a poročila je razvidno, da društvo leto za letom napreduje tudi v gmotnem oziru. Bodi izražena na tem mestu zahvala vsem imenovanim in neimenovanim podpornikom. Prepričani bodite da podpirate dobro stvari Hvala tudi obolelim društvenikom, ki so podporo odklonili v korist društvu; čast tudi društvenikom, ker sklepni računi ne kažejo nobenih zastankov.
Nato se z vsklikom voli novi — oziroma stari odbor in sicer: Ciril Zimar predsednik; Franc Šlunder, podpreds.’; Anton Komac, blagajnik; Franc Volarič) tajnik in knižničar; Alojz Miklavič, Andr. Šlunder, Ivan Trampuž, odborniki; Karol Zelin, Ivan Perinčič, pregledovalca računov. G. predsednik pohvali društvenike iz Iderskega, da vstrajajo pri tem društvu vkljub temu da imajo društvo doma, ki jih vabi na svojo stran. G. odbornik Ant. Miklavič pa omeni, da se on in društveniki iz Idrskega držijo zastave, pod katero so obljubili zvestobo katoliškim načelom ; niti njega niti njegovih somišljenikov ne premaga nobena moči Ne prestopimo praga onega druitva, kjer se daja potuho „Soči“ in ..Slovenskemu Narodu'1.
K sklepu govori še g. predsednik o društveni „Cebelici“. ki je bila vstavljena meseca februarja t. 1. Vloženih je bilo 1.165 K 10 v. dvignjenih 113 K 40 v, ostaja v „Čebelici“ 1.042 K 70 v. Ta svota se obrestuje na „Centralni poso-sojilnici" v Gorici. To so številke, ki govore, koliko premore dobra volja, če je kaj zatajevanja zraven.
Mi smo na pravem potu! Tudi najhujši sovražniki nam ne morejo ničesar očitati. Po tem potu pogumno naprej! Le vihtimo orožje, s katerim se hočemo braniti proti sovražnikom slovenskega in katoliškega imena, v tem boju pa naj nam žari luč prave omike ! Mi z Bogom in Bog z nami! „Delo nas bode rešilo"!
Vode — manjka v Čedadu, radi tega bi toraj Čedajci napravili radi nov vodovod. Iztaknili so dober in močan studenec, ki se tudi v najhujši suši ne posuši, na „Poljani“, ki spada pod krej-sko občino. Ta studenec izvira nasproti finančni obmejni stražnici in tvori v svojem teku nekaj časa tudi mejo med Avstrijo in Italijo, ker pa izvira na avstrijski zemlji, je gotovo avstrijska last t. j.
last krejske občine. Čedajci pa iščejo sedaj podatkov, da bi dokazali, da je ta studenec laška last. Vode jim Krejci ne branijo, pa priznajo naj, da je studenec krejska last in naj se obvežejo plačati primerno odškodnino, pa bodo imeli dovolj vode, — pa dobre, zdrave vode — drugače pa ne pojde, če tudi pride še toliko laških inženirjev.
Novo cesto — na postajo pri sv. Luciji so odprli, kakor smo čuli, pretekli teden. Ta cesta bo posebno za tu-kajšne voznike velike važnosti. Opomniti moramo, da je prvi stavil predlog za to cesto in njeno podaljšanje, ki se še izvrši, pri političnem obhodu g. poslanec I. Lapanja, in da je ta predlog ponovil tudi v deželnem zboru.
Na V ran em — je zopet pričel šolski poduk, ki je bil ustavljen radi »oslovskega kašlja“, pretekli teden. Tudi v Smasti in v Ladrah je ponehala bolezen med otroci, upamo da tudi tu kmalu prično s podukom.
Listnica uredništva. — Nekdo naših gg. naročnikov nam je poslal po poštni nakaznici dne 30 dec. 1906 in Štanjela znesek 6 K brez podpisa. Dotičnik naj se oglasi v našem upravništvu — Iz Kanala brez podpisa je šlo v koš! Pošljite s podpisom I — Raznim gospodom dopisnikom: Za danes izostalo, Ker je premalo prostora. — Rihem-berk in Lokovec : Za dane prepozno.
—	Vsem gg. d o p is n i ko m pa želimo srečno novo leto I {Podpirajte naš list i zanaprej!
Socijalne vesli.
Zakon o varstvu delavcev na domu. — Trgovinsko rainisterstvo je izdalo zakonski načrt o varatvu onih delavcev, ki delajo doma. Novi zakon se ozira posebno na one delavce, ki delajo na svojem domu za konfekcijska podjetja, trgovin z obleko, obuvalom in perilom. Tako vrste delavci do sedaj ne vživajo ugodnosti, katere delavcu dajejo razni zakoni za obrambo dela ter je v tom smislu že skrajna potreba temeljite reforme.
Gospodarske vesli.
Vlil. mednarodni poljedelski kongres na Dunaju 1!>07. — Kakor smo že svoječasno omenili, se bodo o priliki tega kongresa vršili tndi razni strokovni izleti. Kongres se bo vršil meseca maja 1907, med kongresom, odnosno po tem se pa napravijo izleti posameznih Bkupin po programu, katerega je sestavil izvr-ševalni odbor tako : Pouk : Obisk poskn-ševališča c. k. visoke šole za zeueljske obdelovanje (Bodenkultur) v Gross En-zersdorfu ; Poskuševanje : Obisk c. k. kmetijskih preskuševalnih zavodov; Obdelovanje močvirjev : Ogled ljubljanskega barja, admontskega barskega gospodarstva, leopoldskronskih močvirjev. ter Biermosa in Ibma v Solnogradu; Rastlinsko obdelovanje in raBtlinogojstvo : Ogled c. it. posestev družinskega zaloga v Orthu, E^slingu in Golingu, grajščine grofa Piattija v Loosdorfu pri Mistelbachu in posestva nadvojvode Friderika v Oger-skera Altenburgu ; Izdelovanje poljedelskih strojev : Preskuševališče za poljedelske Btroje v Gross-Eazersdorfa, ter zavodov Claython in Schuttlevvorth ter Hofherr in Schranz ; Kmdijsko gospodarstvo : posestvo kneza Lichtensteina v Kromavi na Moravskem ; Živinoreja : Govedorejska postaja v Ogerskem Altenburgu, Dunajska mlekarna, Nižjeavstrij-ska mlekarna, Koujerejska postaja v Mu-ravi in Svinjerejski zavod v VValdegga, ter ogled konjskih razstav; Melioracije: Ogled del pri regulaciji Dunave pri Dunaju, zagraditev hudournika v Preinu pri Payerbachu ; Pivarstvo in sladarstvo : obisk hiitteldorfske pivarne in izlet v Plzen ; Špirit in škrob : ogled dunajskih špirituoznih žganjarnic; Gozdarstvo : C. k. gozdarska poskusna postaja v Mariabrnn-nu, ogled c. k. državnih gozdov v Ga-blicu in na Troppberga ; Ribarstvo : ogled ribarstva v ribnikih v \V.ttingau-u ; Vi-noreja : obhod vinogradov v Klostern^u-burgu in Retz-u; Sadjarstvo in vrtnarstvo : ogled dunajskih vrtnih naprav, izlet v Eisgrub. Razun tega sta v načrtu še dva velika izleta, in sicer kmetijski izlet po Češkem in po Kranjskem (Kras). Izvrševalni odbor dogotavlja sedaj podrobne programe za vse izlete.
Poljedelski kongres na Dunaju obeta po svojem splošnem programu po posvetovanjih, ki se bodo na njem vršili, in po izletih, ki bodo ž njim združeni,
postati ne samo zelo zanimiv, n«go sploh važen za razvoj poljedelstva. Žileti bi bilo, da se udeležijo tudi Slovenci iz naše dežele omenjenega kongresa. Programe kongresa in sploh vsa potrebna pojasnila je mogoče dobiti pri „Goriški zvezi gospodarskih zadrug in društev14 v Gorici, vin Vetturini 9, ali pa pri gospodu Svetoslav Premrou, istotam, ki je istočasno član širšega odb ora Vlil. poljedelskega kongresa.
»Zadružna zvez« v Trstu" je definitivno ustanovljena in začne v kratkem poslovati. Vse zadruge, ki so že pristopile k Zvezi prejmejo v kratkem potrebna navodila.
Velikanske železniške nesreče.
— Včeraj se je zgodilo po Evropi vse polno železniških nesreč	V	noči	od sobote do nedelje	je trčil	pri	postaji
Oatersberg brzovlak, ki vozi iz Hamburga v Kolin, v neki tovorni vlak. Ubite bo 4 osebe, 5 je težko ranjenih, 1 voz se je užgal. Vzrok nesreči je neprodirna megla. V tovornem vlaku je bilo vse polno goveje živine, ki je skoro vsa ubita. — Pri Gandu na Belgijskem je trčil ekspresni vlak v tovornega. Skoro vsi vozovi ekspresnega vlaka so razbiti, lin uslužbenec je mrtev, 2 težko ranjena.
— Na postaji Casteldario blizu Montove je trčil osebni vlak ob tovornega. Ranjene so bile 4 osebe. — Pri Elliotu na Škotskem sta trčila 2 vlaka. Ubitih je 22 OBeb.
Pri Terraccotti v državi Waschington v Ameriki je 30.	dec.	trčil en	vlak v
drugega. Mrtvih je	tukaj	38	oseb,	50 pa
ranjenih.
Grozna vraža na Javi. — Prebivalci otoka Jave verujejo zelo v vraže. Najhujša je tista v vampirju, ki ga ime-nujejS Madjan gadungana. Ta njihov vampir je človek, ki ima to lastnost, da se loči na večer glava njegovega telesa, leta vso noč okrog in se zjutraj vrne in združi zopet s telesom. Ta glava ho prikrade ponoči k 3pečim deklicam in jim izpije kri, da potem kmalu umrjejo. Na otoku Javi je razširjena med mladimi dekleti sploh zelo sušica, vsled katere blede in naposled umrjejo. Vse take slučaje pa pripisujejo otočani vampirja. In ker je ta človek po njihovim mnenju živ, poiščejo staro čarovnico, ki ga kmalu „najdeM. Tega ubijejo, njegovo rodbino poženo po svetu in njegov dom zažgo. Žrtev take grozovitosti so navadno tisti možje, ki	jih	starka - čarovnica
sovraži.
Lahka tatvina. — Človek bi mislil, da se javni zavodi tako skrbno čuvajo da iz	njih vsaj	po	dnevu	ni mogoče
odnesti najmanjše stvari. Da pa temu ni tako, dokazal je urednik „Intransigeanta“. Prišel je v Louvre v dvorano’, kjer so dragocene afriške starine. V navzočnosti mnogobrojnih obiskovalcev je vzdignil s podstavka 10 kg težko mramornalo nagrobno ploščo Kvinta Avrelija, jo je naložil na rame ter jo neoviran odnesel. Pet dni pozneje je prišel vprašat ravnatelja	zavoda, ali	se	pripeti	kdaj kaka
tatvina	v muzeju,	nakar je	ravnatelj
užaljen odgovoril: „Pri nas je kaj takega nemogoče, ker se ljudem strogo gleda na prste11. — Nato je časnikar dal
f Pristna samo v izvirnih zavojih z imenom liatlirvinor.
Nihče naj hi ne pil motno razburjajoče zrnate kave ncmeSane!
It ntlirr li tioippovn sladim lin vil
sama se ie obnesla za najokusnejšo primes, ki lahko	4
prebavna,	/i
redilna in \ krvotvorna	N.
spe§i zdravje. ^	'
r Otroke i bi bilo samo Se navajati Kathreinerjeve
kave.
prenesti ukradeno ploščo, ki je do tedaj Se nihče ni bil pogrešil.
Morilec prijet po l!2-tili letih. — Leta 1884 je bil pri Dnbici umorjen in okraden neki kmet, a morilca ni bilo mogoče najti. Te dni pa je prišlo na ta-mošnjo orožniško postajo anonimno pismo, ki nava;t\ kot morilca posestnika Mišljenovifa in Grujico v Bosni. Preiskava je dognala, da sta to prava morilca. Oba so že prijeli.
Ladja, ki straši. — Ladje, ki so Težile na poti iz Evrope v zapadno Ameriko mimo rta Koga, so videle vedno tam nekakšno ladjo, ki jih jo ze!o vznemirjala. Nekoč je skušal stvar preiskati neki italijanski parnik, a je obtičal prej na neki skali. Zdaj se je zavzelo za stvar hidrcgrelično društvo Zedinjenih drJar. Preiskalo je rt in dognalo, da ima neka iz morja moleča skala popolno podobo ladjo in še zlasti iz daljave. Tako je strah odpravljen, a sesalo so zaznamovali v zemljepisa kot „Skalo, ki jo slična !adiji“.
Podrnžcnl fasopisi. — V Draž-danih so vsi časopisi vsled podraženja papirja in višjih plač stavcov zvišali naročnino. Tndi nekaj ogrskih listov zvišalo je naročnino.
Xovc velike uspehe je dosegla na polju [poljedelstva, sadjarstva in vinarstva znana tvrdka P h. Mayfarth et C m p., tovarne Btrvjev na Dunaju, Frankobrodn na Meni, Berolinu, Parizu in Minskem (Kosija.) Na letošnji razstavi v Milanu je bila odlikovana z „Grand. Pr:x“, v Karlsruhe z zlato kolajno, v Ilcuge (Francija) z bronasto kolajno, v Kalugi (Rusija) z zlato, v Nymegenu (Nizozemsko) z zlato, v Leonu (Špansko) z zlato, v \Velsu (Zg. Avstrija) z bronasto državno kolajno, v Ljubnu s j>riz-nanilno diplomo, v Maribora s prizna-nilno, v Z\vettlu (Nižja Avstrija) s častno kolajno, v Hrucku na Mari s srebrno kolajno in v Beljaku z veliko zlato kolajno kot s prvim darilom. Doslej je dobila tvrdka skupaj 592 odlikovanj.
Optiftar I. Primožič
ulico Veftiirini,
vošči vsem svojini ccnj. od jemalcem srečno in veselo
novo leto
zagotavljajoč tudi nadalje solidne postrežbe.
m
B
i
'•X- ;
m
$ flnfon Obidič,
čevljarski mojster u Gorici Semeniča ulico Z,
vošči vsem svojim cenj. odjemalcem in naročnikom srečno in veselo
novo leto
ter se priporoča za na daljno naklonjenost.
■-
iStei®
a
svečan v gorici, ul. sv. ^ntona
vošči
vsem častitim odjcmalccm in prijateljem srečno
novo leto
1907.
Anton Hreščak,
trgovec s pohištvom vošči vsem svojim c. odjemalcem srečno m veselo
novo leto
ter se priporoča v nail.iljno naklonjenost.
>;>• •!
ni II
Srečno in veselo
NO\r() LETO
VOSCI
Teodor Hribar.
Peter Cotič,
čevljarski mojster v Gorici v Raštelu,
vošči vsem svojim cenj. odjemalcem in naročnikom srečno in veselo
<1 novo leto £
ter se priporoča za nadaljno naklonjenost.
And. Fajt.
pek. izvedenec (><*rlca $--------------
tekallšče tr. Josipa bt.2 (lastna
hiša.
Izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejšega, k"l'i>r aa nove maše in godove, kolai«, ->« birmance in poroke itd. Vsa naročila izvršuje toino in natančno po želji naročnikov. Ima in prodaja različne moke, fina peci7'a, fina vina in likerje po mi rni ceni. Za Veliko noč posebno goriiko pinco in potice itd.
Loterijske številke.
2!). decembra.
Dunaj.............. 89	21$	37	3t	24
Gradec............. 76	19	64	28	12
l
Anton Kuštrin,
trgovec v Gorici
Gosposka ulica št. 25
priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cejlon. Portoriko itd. Olje: Lticca, St. Angelo, Korfii, istrsko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko St. 0, 1, 2, 3, -I, 5. Več vrst riža. Miljsvečc prve in druge vrste, namreč ob '/, kila in od enega funta. Testenine iz tvornice Žnideršič S Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče-vega mlina iz Kranja in iz Jocb-mann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste.
Delavnica cerhuenih posod in ccrhuenega orodja
Fr. Leban,
Gorica, Magistralna ulica štev. 8.
Priporoča preč. duhovščini svojo delavnico cerkvenega orodja in cerkvenih posod, svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja in prenavlja stare reči.
Blago se razpošilja franfto.
L Primožič,
slovenski optikar v Gorici,
ulica Murini 3,
priporoča čč. duhovščini In sl. občinstvu v mestu iu na deželi svojo veliko zalogo
optičnih izdelkov
in sicer vsake vrste očal, barometre, toplonierje, zdravniške to-plomerjc, daljnoglede, vage za vino, žganje itd.
Sprejema naročila in poprave ter pošilja na dom.
^ Lekarna
CristofoleUi v Gorici
Prave in edine žel. kapljice
8 znamko st. Antona Pado-vanskega.
Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva.— Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico (Var»tvena mamka) p0pije.— Okrepi
Želodec, storč, da egine v kratkem času omotica in Si-votna linost (mrtvost). Te kapljice tndi stor6, da človek raje ji. |
^ Cena steklenici 60 vin. ^
8^“ Prosiva zahtevati listke I
P
I
Najveja trgovna z zelezjem
KONJEDIC & ZAJEC
Gorica v hiši Monta.
Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja.
Ceno nizke, solidna postrežba!
Eno krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove amerikanske blagajne, da je knpil pri naju za 100 kron blaga.
Prosiva zahtevati listke!
■Si -
I  "'*»<■(/» /„.
1 Kar- D ra
ass&Sl?.*«
ahul®tnrna
šeik