Oglasi:
1 mm X 60 iaaeratnoga stolpiča mali Din 0-20, vate! D 0-30, poslano, pssautnico L reklame 90"M-VečkratRo objavo popast.
Izhaja vsak petek.
Upr&Tntitvo „Bomovlna" ▼ Ljubljani, Prešerno Ta aL M. Urednlitro „I>omovlna"! KtkloHtara o. 16, T«L 73.
Varotelac
Din I-—, datrtletno Din ••-latno Dia 6'—, oelolatno Din 19.-
.? starina, plačana.	^osamasri« iž&v. Din §*58u
Štev. 12.	¥ Ljubljani, v petek dne 24. marce 1922.	Leto V.
Avtonomija in centralizem
Lepo in mirno življenje je mogoče le v hiši, kjer gospodari le en gospodar in kjer gospodar uvideva, da je treba tudi otrokom in drugim članom rodbine dati dovolj samostojnosti in svobode. Ako bi prenesli razmerje med gospodarjem in njegovimi sotrudniki v rodbini v politiko, bi gospodarja, očeta, imenovali rojenega centralista, člane rodbine pa rojene avtonomiste, kajti oče bi rad držal v rokah vso oblast pri hiši, dokler mu miglje palec, otroci pa se kmalu začno postavljati na svoje noge, imajoč pred očmi popolno neodvisnost, samostojnost in avtonomijo.
Kakor že rečeno: če so centralisti in avtonomisti v rodbini pametni in če gre njih prizadevanje za tem, da dvignejo hišo do ugleda in blagostanja, potem hodijo vsi skupaj z veseljem na delo, z zadovoljstvom sedejo k eni mizi, srečni hodijo k počitku. Kakor hitro pa je v hiši prehud centralizem, ali pa preostro nastopajo avtonomisti, je joji Zlasti veliko breme za domačijo je nehva-leženn in hudoben otrok, ki hodi le po ssvojih potih, za očetovo hišo ne mana, zanjo noče dosti storiti in je zanjj le takrat dober, kadar jo potrebuje. Kadar potrebuje žep hišnega gospodarja, postane sin, če je še tako zagrizen avtonomist, centralist in to vsaj dokler ga lahko molze. P Država se da primerjati z veliko družino. Poglavar njen je pri nas kralj, ki na predlog predsednika parlamenta in iz vrst od ljudstva izvoljenih narodnih poslancev, postavlja za gospodarja v državi vlado. Le ona država, ki ima enega poglavarja in enega gospodarja: en parlament in po volji njegove večine eno vlado (eno ministrstvo), lahko varuje svojo enotnost in svoje meje napram vsem zunanjim sovragom. Le taka država, zlasti v današnjih povojnih zmedah in neredih lahko pospešuje in zajamt-či notranji mir in red, ki je predL pogoj za srečnejšo bodočnost.
Člani velike rodbine v državi so državljani. Na njih sloni vsa moč države, a tudi ugled in veljava njenega poglavarja. Med narodom in vlado mora biti podobno razmerje kakor med rodbinskim poglavarjem in člani družine, ako hočemo, da vlada v državi red in mir.
Že skoro dve leti se suče pri nas neprestana gonja političnih hujska-čev okoli vprašanja avtonomije in centralizma. Tisti klerikalci, ki so bili v Avstriji največji petolizniki nemr ških Habsburžanov na cesarskem Dumaju, tisti klerikalci, ki niso v Avstiriji niti upali odločno zahtevati avtomomije za Spodnje Štajersko, za slove;nsko Koroško, za slovensko Pri-morjije, pač pa so vsa nasilja Nemcev proti i našemu narodu odobravali s tem, da so bili vedno vladni možje, so vr Jugoslaviji naenkrat postali — avtomomisti. Brezdomovinski izdajalec : je sebi pač vedno zvest.
Pod avtonomijo si seveda predstavljajo in imeti hočejo v pokrajini svojo vlado, ki bi bila od ministrstva več ali manj čisto neodvisna. V njej naj bi odločali samo klerikalci, od farovžev pa naj bi bilo odvisno «dobro slovensko ljudstvo* kakor je to bilo za časa dr. šusteršičevega paševanja na Kranjskem. Centralisti, to je, da bi vpoštevali centralno, osrednjo vlado, bi pa klerikalci hoteli biti le takrat, kadar bi jim bila beograjska vlada za molzno kravo. Domišljavost, prevzetnost in požreš-nost teh avtonomistov gre zadnje čase že tako daleč, da v svojih bolnih možganih ne zahtevajo le avtonomije, marveč menda celo kar neodvisno — republiko.
Dočim pa klerikalci in drugi brez-vestneži ljudstvo neprestano hujska-jo in s tem ne delajo druzega kot nezadovoljstvo, gre delo v zakonodajnem odboru narodne skupščine brez velikega hrupa lepo naprej. Vse kaže, da bomo imeli do jeseni novo državno upravo, ki bo končno odgovorila na vprašanje avtonomije in centralizma, že uvedeno na podlagi novega zakona, veljavnega za vso državo.
Dne 10. t. m. je zakonodajni odbor sprejel že zakon o takozvani notranji upravi, v katerem so določila, kake državne urade bomo imeli v Jugoslaviji. Prodrl je predlog vlade, po katerem se država razdeli v 26 oblasti. Slovenija se razdeli v dve oblasti, v mariborsko in ljubljansko. Vsaki oblasti bo načeloval «veliki župan*, ki bo imel nekoliko večje pravice kot jih ima danes pokrajinski namestnik, kajti njemu bodo podrejeni vsi državni uradi v oblasti, razven sodišč, vojaščine in finančne delegacije, ki ostanejo še naprej podrejene naravnost ministrstvom.
Namesto sedanjih okrajnih glavarjev in okrajnih glavarstev dobimo «srezke poglavarje* in sreze z ekspoziturami. Število srezov v Sloveniji še ni določeno, vendar je pričakovati, da se bo precej krilo s številom okrajnih glavarstev.
Tri mesece potemi, ko stopi zakon o državni upravi v veljavo, mora ministrstvo imenovati velike župane, oni pa morajo začeti po novi postavi uradovati najkesneje v petih mesecih. Za velike župane bodo smeli biti postavljeni samo preizkušeni uradniki, ki so pravniki in imajo vsaj že 15 let državne službe za seboj.
Sedaj je zakonodajni odbor sprejel tudi že zakonski načrt o samoupravi, po katerem, dobimo oblastne zbore (prej: deželne zbore) in srezke zbore (prej okrajne zastope na Štajerskem) z oblastnimi in srezkimi odbori, kjer bo lahko prišla volja in sposobnost ljudstva do izraza.
Predložen je pa zakonodajnemu odboru tudi predlog o ustanovitvi upravnih sodišč, ki se bodo ustanovila za vsako višje sodišče po eno. Tamkaj se bodo reševale vse pri-
i tožbe zoper državne in samoupravne oblasti. Večinoma stvari se bo po-' tem končnoveljavno rešilo pri uprav-| nem sodišču. S tem bodo tudi ministrstva razbremenjena.
Tako sta vlada in zakonodajni odbor parlamenta našla srednjo pot med avtonomijo in centralizmom, ki je edino v korist državi in narodu. Namesto avtonomije ali centralizma bomo imeli oboje, centralizem in avtonomijo, kar je edino pametno in dobro.
Lastna Šivala se p9 d
(Z dežele.)
Naša duhovščina, jedro klerikalne stranke, se pri vsaki priliki baha z zaslugami za narod. Vsako najmanjšo priložnost porabi v svojo povzdi-go in utrditev svoje propadajoče moči. «Vsak berač svojo malho hva-li», pravi pregovor. Takšne zasluge so vedno dvomljive vrednosti, ali jih pa sploh ni, in tako je z zaslugami za narod naše duhovščine.
Nič ne rečemo, bili so in so še med duhovniki možje, ki so se res nesebično trudili in žrtvovali za blagor naroda, toda k temu delu jih ni spodbujal njihov duhovniški poklic, ki s posvetnim blagrom nima nič skupnega in je zapopaden pri nas Slovencih v prvi vrsti le v strašenju s peklom. Duhovniki, ki se žrtvujejo in delajo res za narod, zlasti za kmetsko ljudstvo, delajo to sami cd sebe iz posebnega prepričanja in ne vsled svojega duhovniškega poklica. Vse vpitje po klerikalnih listih o duhovniških zaslugah za narod, je le pesek v oči posebno kmetskemu ljudstvu, da ga še vnaprej pridržijo priklenjenega na svojo stranko.
Tako ima ena zadnjih številk «Do-moljuba» članek «Naša inteligenca«. V tem članku se opisujejo duhovniki vsevprek kot edini rešitelji in učitelji kmetskega ljudstva. Le duhovnik — pravi «Domoljub» — se je res ponižal med narod, vsa druga inteligenca se ga je ogibala.
2e res, da se je za kmetsko ljudstvo« premalo storilo. In kdo je bil največji nasprotnik tega, da bi se bilo kmetsko ljudstvo oprostilo duševne in posredno po tej tudi gospodarske sužnosti? To bi bilo možno le potom šole. Kdor nima duševnih zmožnosti, ta ostane suženj vse svoje dni. In ravno med duhovščino na deželi je bilo, lahko rečemo, devetdeset odstotkov, ki so se na vse načine upirali ustanavljanju šol in se upirajo^ še danes. Če se je udala, se je udala duhovščina le sili, ko je videla, da bi igro zaigrala.
A inteligenca na deželi, učitelj, učiteljica in drugi? Njihovo stanje do pred kratkim je predobro znano. Bog ne daj, da bi bil učitelj skušal ljudstvo v kateremkoli oziru prebuditi. Brez župnikovega dovoljenja se niti ganiti ni smel. To svojo nekdanjo moč bi duhovščina rada imela
še danes, in še danes ovira, kjer le more, vsako gospodarsko in prosvetno delo, če ni po njihovih mislih in njim v korist.
Kar so napravili v dobrobit kmeta, posojilnice in drugo, je večinoma vse ustanovljeno le v prvi vrsti v njihovo, odnosno cerkveno korist, kajti premnogokrat pripade po pravilih vse premoženje pri morebitnem razdruženju cerkvi, t. j. farovžu. Kar zadene nekdanje vaške oderuhe, je bila med njimi večina farovških pod-repnikov. Dokler niso videli duhovnikov teh nobene nevarnosti za svojo moč, so se okrog teh kaj radi sukali in se niso brigali za priprosti narod, katerega so hoteli držati v temi. Med današnjimi verižniki na deželi je isto-tako velika večina pripadnikov klerikalne stranke. Le oglejte sijih dobro!
Če se je tu in tam žrtvoval duhovnik za ljudski blagor, je bila ia žrtev le navidezna, v resnici pa dobro premišljen čin v lastno korist in utrditev, oziroma ohranitev lastne, posvetne nadvlade. Za posvetno nadvlado jim gre. Odtod taki slavospevi v listih, namenjenim širokim plastem naroda. Duhovnik ne trpi rad nikogar poleg, ali pa še celo nad seboj.
Denar je sveta vladar. Kdor ga ima, temu se ni treba na nobeno stran posebno klanjati. Zato bi duhovščina tudi rada prišla na denarnem polju do veljave. V ta namen jim pomagajo le hranilnice, ne pa v ljudsko korist.
Če se še nazadnje omeni bira in drugi cerkveni davki v raznih oblikah, ki se iztiskajo tudi od najbed-nejših na kmetih, smo s temi velikimi zaslugami pri kraju. Sploh pa, kdor ima res zasluge, temu ostanejo in jih vsakdo rad prizna, ne da bi jih bilo treba obešati na veliki zvon, kar se ravno za duhovnike ne spodobi.
Tudi Moskvi in rdaei armadi preti lakota
Kakor poročajo iz Moskve, bodo imeli sovjetski zastopniki na konferenci v Genovi navodila, da privolijo v vse koncesije pod pogojem, da bodo države izposlovale veliko'posojilo v svrho obnove Rusije. Če ne bodo dobili posojila, bo imela konferenca za Rusijo le ta pomen, da se bo priznala sovjetska vlada.
Glavni vzrok sovjetske spravljivo-sti je lakota. Šele tekom zadnjega časa so voditelji sovjetov spoznali, kako obupen je položaj glede prehrane. Dokler je lakota mučila do smrti le kmete in buržuazijo, ki je še preostala, so ostali sovjetski voditelji brezbrižni in hladni, čeprav so ljudje trumoma umirali. Sedaj pa je pričela lakota počasi obkrožati tudi njihovo glavno postojanko Moskvo. Zastopniki sovjetov, katere so poslali v vse dele Rusije, da preskrbe živil, poročajo, da je vedno manj in manj živil na razpolago, da bo pričela v kratkem stradati tudi rdeča armada in da bo vsakega naslednje-
ga meseca hujše in hujše, dokler ne bodo prvi pridelki meseca julija vsaj nekoliko odpomogli bedi.
Sovjetske voditelje vznemirja mi-•el, kaj bo do nove žetve. Če bo mogoče dobiti veliko posojilo, bo tudi najbrž mogoče rešiti položaj.
Revolucija leta 1917. je izbruhnila, ker se je pridigovalo narodu, da je krivično, če bi on trpel pomanjkanje^ dočim živi gospoda v-izobilju. Danes pa so komunisti ona gospoda v Rusiji, ki ima polne želodce, kar se bo pa tudi kmalu nehalo.
Strah, ki se je lotil sovjetov, je razviden iz dnevno menjajočega se stališča napram rešilni upravi Zedinje-nih držav. Ko so Amerikanci prvič prišli septembra meseca, so jih sprejeli precej hladnokrvno. Vsak mesec pozneje se je boljše postopalo z njimi, dokler jih niso pričeli direktno prositi, naj vodijo pošiljatve živil.
Če ne bodo dobili moskovski sovjetski voditelji pomoči od zunaj, potem bo kmalu konec njihove slave. Ukrajina je že pokazala neodvisnost ter odločno odklonila, da bi se odvažala iz nje živila v Moskvo in za rdečo armado v kateremkoli delu Rusije. Kavkaz ima nekaj živil, od katerih tudi ne odstopi rad1 kakšen del. V Kubanu, kjer je tudi najti precejšnje zaloge živil, je bilo zelo težko kaj dobiti za stradajoče pokrajine, ker se je ljudstvo upiralo.
Vsak dan je v večji meri opaziti v Rusiji boj vsakega posameznega človeka za obstanek. Moskva se ohrani pri življenju le s pomočjo komunističnih trgovcev, ki odhajajo na deželo ter kupujejo tam živila, katera prodajajo nato mestnim prebivalcem.
Bojazni sovjetske vlade pa se kažejo tudi v drugi smeri. Cela njena zunanja propaganda za boljševizem je bila zaenkrat vržena preko krova. Zadnja konferenca dalnjeiztočnih narodov, katero je sklicala tretja inter-nacionala v namenu, da pospeši komunizem na Japonskem, Kitajskem in drugod, je bila deležna le majhne pozornosti v Moskvi. Zastopniki so bili slabo nastanjeni ter bili izročeni uradnikom zunanjega ministrstva.
posabite na brate onstran mej! Pristopite vsi k Jugoslovanski Matici!
Zakonodajni odbor ima po ustavi do 28. t. ni. rok, da odpravi zakon o sreski in oblastni samoupravi ter načrt o razdelitvi države
v oblasti, kar dela še velike težave, ker delajo zlasti radikalci velike ovire s svojimi posebnimi zahtevami. Upati pa je, da bo do določenega roka delo gotovo in da se bo mogla skupščina izreči o sprejemu.
V seji skupščine dne 21. t. m. je bil sprejet
zakon o obči upravi
s 144 glasovi «za» in 51 glasovi «proti». O zakonu govorimo na drugem mestu.
Kakor poročajo dunajski listi, se je vršilo pred kratkem na Dunaju ' zborovanje hrvatskih protijugo-
slovanskih izseljencev. Sestanka so se udeležili baje tudi zastopniki hrvatskega bloka iz Zagreba. Na zborovanju so sklenili, da osnujejo na Dunaju ali v Budimpešti hrvatsko vlado in pri vladah vseh večjih držav bodo imenovali svoje diplomatske zastopnike. Že to, da so se zatekli ti ljudje pod okrilje Dunaja in Budimpešte, pomeni dovolj jasno, da je njihovo početje iz-dajniško in da so oni izdajalci ne samo Jugoslavije, temveč tudi hrvatskega naroda. Kakor poročajo, na Reki še vedno ni reda. Reški vojaški diktator Cabruna je dal vsem članom prejšnje konstituante postaviti pred vrata straže, da ne uidejo. Prisiliti jih namreč hoče, da skličejo sejo in postavijo novo vlado, ki bi seveda morala biti tako sestavljena, kakor želijo fašisti.
Vsled zmage Bratianuove vladne stranke pri volitvah so nastali v Rumuiiiji hudi parlamentarni boji. Opozicija žuga, da sploh ne pride v konstituanto, ker ne priznava volitev, ki so se vsled brezobzirnega terorja Bratianuovega prinesle njegovi stranki zmago. Zlasti so nezadovoljni z volitvami erdeljski nacijonalisti. Zato se že računa z možnostjo, da bo kralj razveljavil volitve na Erdelj-skem in v Banatu.
Kakor poročajo iz Varšave, je prišlo do nesporazumljenj
med Rusijo in Poljsko. Na neko noto ruskega komisarja za zunanje zadeve, Čičerina, je odgovo-
j riia poljska vlada zelo ostro in očita I Rusiji, da ne izpolnjuje svojih obvez-i nosti napram Poljski. V odgovoru naglasa poljska vlada tudi, da rusko časopisje venomer hujska proti Poljski. H koncu omenja poljski odgovor, da Poljska nima sovražniii namenov napram Rusiji.
Žalosten konec je vzela vstaja južnoafriških rudarjev. General Smits je ujel v Transvaalu preko 10.000 vstašev. Voditelji vsta-šev pridejo pred sodišče. Vstaja je popolnoma udušena. Delo v rudnikih se bo v nekaj dneh zopet pričelo.
Radomlje. Radomlje je trd oreh za duhovne gospode. Noče in noče ukloniti tilnika pred njimi, kar je popolnoma prav. Ti preljuba «Domovina» si že nedavno pisala, da hočejo gospodje ustanoviti «faro», čedno postojanko. Bila bi lahka službica s pol ure razsežnim obhodom. Lepa vasica, lahko rečemo, ena najlepših v kamniškem -okraju. Tu bi se bil rad naselil v začetku kar cel samostan, za sedaj, ko jim je prvo splavalo po vodi, hoče priti g. kamniški kaplan. Izvija se, brani Radomlja, ker ga dobro pozna, a vendar mu stavi na dlan črno na belem svoje zahteve in nekako grozi, da ga nihče ne more siliti k temu koraku. Kdo Vas je pa prosil? Občinski odbor, ki je edino kompetenten zato, gotovo ne! Ta je proti nastavitvi kakega kamniškega kaplana, mladega gospoda, ker ima prebridke izkušnje izza časa bivanja patra Henrika Damiša, za katerim je nežni ženski spol kar brenčal. Seveda treznomislečim možem in fantom to ni bilo všeč. Drugič je ustanovitev fare po Vaših računih predrag šport za nas Radomljane. Občinska last ostane občinska last in ne damo jo nikomur, ne Vam g. kaplan, ne du-hovski gosposki in ne cerkvi svete Marjete, saj ta ne potrebuje nič zemeljskega. Za tako omejene nas nikar ne smatrajte, da bi mi verjeli, da bi, kar bi dali cerkvi v last, dobila občina zopet nazaj, če država zasede cerkveno premoženje, ne, to Vam k-večjemu veruje človek, ki zna šteti le do pet. Dokaz, kako pazno zasledujete Radomlje, njega življenje in tok, je razviden iz priloženega pisma: Velecenjeni g. župan! Radi govoric, da pridem v Radomlje, si dovoljujem sledeče v pojasnilo in premislek: 1.) Na stalno bivanje v Radomlju v
takih razmerah kot so danes nisem nikdar mislil in ne mislim danes. Kajti, ker imam župnijski izpit že davno v žepu, ne vem, kaj bi počel v Radomlju, kjer na ustanovitev fare resno ne mislite. Na razne obljube ne darn nič, ker Radomlje dobro poznam. 2.) Če bi me pa Presvetli nastavil v Radomlju kot začasnega kamniškega kaplana, bi brezpogojno zahteval: a) župnišče s sadnim vrtom in vrtom za zelenjavo se prepiše na cerkev sv. Marjete; njive hi travniki, ki jih je imel g. Lovšin, se dajo brezplačno v najem kaplanu, polje morajo kaplanu obdelati radomski občani; drva so prosta za kaplana iz dotičnega občinskega gozda, napraviti mu jih pa morajo občinarji; enako velja za steljo. 3.) Radomski občinarji se pismeno in pogodbeno zavežejo, da v teku dveh let ustanove samostojno župnijo, takrat pa pre-puste tudi vsa tozadevna zemljišča cerkvi sv. Marjete v popolno last. Če bi pa država kdaj zasegla cerkveno premoženje, pripadejo vsa tozadevna zemljišča zopet radomski občini. Glavnica za ustanovitev župnije pa znaša 50.000 dinarjev.'To so moje odkrite besede. To so moje zahteve, drugače odločno ne pridem v Radomlje, grem rajši drugam. Od teh zahtev -ne popustim nič in nihče me ne more siliti, ker mi je pot do samostojnega župnika odprta. Prosim blagohotnega odgovora, g. župan, in sicer ne Vašega, ampak celotnega občinskega odbora. Pozdrav! Ivan Primar, kaplan.» —• Kakor je razvidno iz tega pisma, g. kaplan ne zaničuje ravno dobrot te zemlje. Samo te-le dobrote bi nam prišle mnogo predrago, drugače bi mu jih že privoščili.
*
Poljanska dolina. Naša poštna zveza. s Škofjo Loko je zadnji čais že taka, da slabša biti ne more. Pismo, ki je piv j rabilo v Ljubljano manj kot en dan rabi zdaj najmanj dva dni. tu »nmli nik ga morda še v tem Sašu ne prejme. In tako je s pošto iz Ljubljano. V nedeljah in praznikih sploh ne prejmemo nobene pošte, ker avto g pošto prihaja šele -sredi popoldneva, in to dneve pošte popoMne ne tiradujejo. Pred vojno smo imeli dvakratno dnevno poštno zvezo. Z oziram na »erlanji finančni položaj države za zdaj niti tega ne zahtevamo, a vsaj enkratna poštna zveza bodi redna. Ko se je po vojni ' lansko leto uvedla avtomobilska zvo-za, ki oskrbuje tudi poštni promet, smo bili vsi veseli, da je s tem poštni promet pospešen. Kakršne pa so razmere
Ivan Albreht:
Ob Petrinovi smrti
Petrinova Mica je ostala sama z mačeho. V jeseni je začel Petrin po-legati in je polagoma sploh obležal. Nič ga ni bolelo, še kašljal ni, samo venomer je pravil, da je truden in zaspan. Kjer se je vstavil, kamor je sedel, povsod je zadremal. Lepega jutra je bil mrzel v postelji in se ni maral predramiti več.
Petrinka si je obrisala oči in je dejala:
«Dosti sem pretrpela pri njem. Bog mu daj dobro.»
Mica, ki je bila edinka in komaj nekaj nad dvajset let, je jokala in klicala očeta, toda vse zaman. Kakor je tožila, kakor je prosila in rotila, Petrin je ležal mrzel in trd in se ni zmenil za hčer. Kakor v sanjah je videla Mica, kako so prišli ljudje, kako so dvignili očeta, ga umili, oblekli in ga položili na mrtvaški oder. Med voščenorumene prste so mu potisnili križ, na vsako stran odra so postavili par sveč, vse tako mirno, brezbrižno in vsakdanje, kakor da se ni zgodilo nič. Mica pa je čutila, da solnce zdaj ni več. solnce in da se ji rrajejo tla pod nogami.
Črna ruta na glavi jo je težila kakor silno breme.
Petrinka je hodila med ljudmi in je dišala po žganju, kakor vedno. Bila je še mlada in zastavna v primeri s tistim velim, koščenim Petri-nom, ki je zdaj ležal na odru.
«Ta mu je belila glavo,» je menil kmet, ko je šla Petrinka mimo njega.
«E, kaj je pa norel na stare dni! Deklt* je bilo že pod vrhom, dedec gre pa po mlado babo!»
Mica je slišala tudi to, toda besede so ji bile tuje, kakor da jih ne razume in kot da ne veljajo njej in očetu.
«Grunt je zdaj dekletov.»
«Seveda, vse. Babi je zapustil samo kot in pa tisto, kar je bilo nje-nega.»
«Tukaj bo zdaj dobro vgrizniti,» se je nasmehnil nekdo, ki je bil še mlad in zastaven, Mica je nehote dvignila oči in je zagledala Lovra-čevega Jožeta, ki jo je objemal s pogledi. Kradoma jo je obšlo sladko in zaman je pogledovala na mrtvega očeta, da bi pregnala prešerne misli. Lovračev je stal med vsemi drugimi in je molčal. Oziral se je po mrliču in po dekletu in Mici se
je zdelo, da on edini čuti ž njo. Nevede je stopila k njemu in je obstala.
«Tako hudo se je zgodilo pri nas», je potožila in je zaihtela.
«Nič ne maraj! Enemu danes, enemu jutri, odide pa ne nobeden,» jo je tolažil, fant in jo je prijel za roko.
«Kako bom sama zdaj?»
Fant se je okrenil in je šel iz hiše. Mica je hip nato stopila za njim.
«I(ako bom sama!»
« Zakaj ?»
«Saj vidiš! Mačeha je kakor megla. Vse se bo razlezlo.»
«Ni treba.»
«Kaj naj storim?»
Fant ji je stisnil roko in ji je za-strmel v oči.
Mica je vzdrhtela in se je brez besede vrnila v hišo. Kakor da se je zgodilo nekaj nečuvenega, je gledala vsa zardela v tla in je bila uverjena, da so vsi pogledi uprti vanjo.
Zunaj v veži se je tedaj razsrdila Petrinka.
«Kaj, ti boš branil, ti nemi, zelenec! Misliš, če se je stari ohladil, boš pa ti nad menoj. Tam so vrata!»
Moški glas je veleval:
«Mir, a ključe dajte Mici, pa konec besedi!»
Nekdo je odprl vrata in vse oči so zastrmele v vežo, kjer je hropla Petrinka:
«Le glejte, le! Komaj je oče obmolknil, se že ščepiri tista gosenica. Črna ruta se ji še pogrela ni na glavi, pa bi že rada plesala. Ne boš! Danes sem še jaz Petrinka!»
Mica je zajokala, Jože pa je stopil k njej in jo je tolažil. Ljudje, ki so bili tam, so se sklopili deloma okrog pijane Petrinke, deloma krog mladega para; za mrliča se ni zmenil nihče. Sam je ležal med svečami in lesketajoča luč, ki je odsevala s sveč na obraz, je risala v obličju željo po grobu.
IVAN ALBREHT:
pyst in past
Pred pustom je bila poroka. Hrastov Tine je jemal Korenovo Polono, od Kurjega brega do Dolge vasi je bilo veselja na mere in vatle. Godci so godli, svatje so vriskali, stari jokali in mladi zijali, ženin je bil pijan in nevesta objokana od same blažene sreče. Vozili so balo. Sedem voz je bilo polnih, sedem parov konj je vleklo na vse pretege, za sedmim vozom; pa je stopal višek Polonine dote,
Kmetijski glasnik
sedaj. ?o se naše nade izjalovile. V avtodružbi so vendar trgovci in to dobri, dalekorvidni možje, katerim bi moralo biti samim na tem ležeče, da bodi pošt,ni promet čim hitrejši. Ravno v kupčij« kili zadevah je nagli poštni obrat prevelike važnosti. Da bi to ne neslo in se ne splačalo, o tem bi se še le čez leto dni ali pa- še pozneje smelo govoriti. Vsako tako podjetje ni začetkoma dobičkonosno in se razvije; šele tekom časa. Da bi ne moglo v j taki dolini, ki ima toliko kupčije itd.,j obstati tako podjetje, ni verjetno. Naj se drži strogega reda, kot pred vojno in osebni promet bo- vedno večji. Dobra in redna stvar se polagoma sama razvije v dobičkanosno. Seveda, pri taki vožnji, kot je zdaj, ni posebnega prometa, kar je samo po sebi umljivo. Kot poštna, zveza pa sedanji ureditvi nikakor ne odgovarja. Čuditi se je le poštnemu ravnateljsvu, da v kaj takega dovoli. Moramo iti naprej, če tudi počasi, a ne nazaj!
Trbovlje. Na glavi udarjeni so znosili za slikanje, pozlačen je in okras cerkve okoli 300.000 K v Ključkovo malho. Mislil je, da pride škof in ga bo F, pohvalil. Pa je prišlo drugače. Za drag denar okrašeno cerkev je porabil pobožni mežnar in Orel za take grdobije, o katerih se nam «nevernikom» še sanja ne. Zdaj bodo tisti, ki duhovnikom vse verjamejo in jih vse ubogajo, ven-■ - dar spregledali, da Bog ne zahteva takih davkov in nepotrebnih stroškov, ker ga lahko častimo doma, na polju in v hosti in on ne potrebuje ne zlata, ne pozlačenih svetnikov, ne mežnarjev trboveljske kakovosti. Sploh se trboveljski lderikalizem na vseh koncili podira. Orlovski vaditelj je padel posvetni pravici v roke, največji Kljukčev prijatelj se je podal na koruzno baran-tijo v Laško, skoro bo Kljukec sam. Za spomin postavi baje Koruznik lepo kapelico s sv. Florijanom na steni, ker ima golido vode pri sebi, in voda se da tako poceni mešati med vino in tako vino nese velikanski dobiček. Za to bodi hvala temu ljubemu in vsem drugim svetnikom, da bi dali še vode in obilo pivcev. Potem se. postavi nemara j | se cecrkvica. Tudi nove mašne bukvice, še bboli debele, si bo koruznik kupil, ker so od samega «kuševanja» pregledan©. Vse za čast božjo v znamenju sv. Morijana in koruze! Vi pa, dragi prijatelji, ne dajte se tako neusmiljeno farbati, bodite pošteni in delavni in Bog vas bo imel raje, kakor vse tretje-rednike, sleparje in lenuhe, katere morajo ženske preživljati, in ne dajajte svojega težko zasluženega denarja sleparjem! Dokler si sami nalagate tako velikanske prostovoljne davke, mora država verjeti, da imate denarja dovolj in da se vam predobro godi in da pla-
čujete lahko še dva- in trikratne dosedanje državne davke. Zato pamet in poštenost in skoro pridejo boljši časi, vse drugo pa pustite hinavcem!
Dr. Josip Goršič, — Socialna zaščita dece in mladine. Zbirka političnih, gospodarskih in socialnih spisov IX. zvezek. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani 1922. Sti*. 126. Cena 10 dinarjev, po pošti 75 par več. Skrb družbe in države za sirote in nezakonske otroke je postala po vojni silno važna, ker je število takih otrok zelo naraslo. Samo Slovenija jih šteje okoli 76.000. Zato je zelo hvalevredno, da je pisatelj zbral tozadevne podatke, povedal, kaj smo do sedaj že pri nas za mladoletne in sirote storili ter kako je skrb za nepreskrbljeno mladino urejena v drugih državah. Zanimiva so zlasti poglavja o zaščiti mater in dojencev, dece v predšolski in šolski dobi ter moralno zanemarjene mladine. Spis je neobhodno potreben za učitelje, sodnike in duhovnike, ki se največ bavijo z mladinsko oskrbo. Knjiga, ki je spisana zelo pregledno, poučno, pa zanimivo, bo izpolnila veliko vrzel v našem socialnem slovstvu. Izdala jo je Tiskovna zadruga v Ljubljani.
Dr. Josip Tičar: Boj nalezljivim boleznim. Opisi važnih kužnih bolezni z navodili za nego bolnikov. S 17 slikami in 4 tabelami v trobarv-nem tisku. 155 strani. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Knjiga stane 10 dinarjev, po pošti 50 par več. Knjigo je spisal dr. Tičar, ki je bil dolgo časa zdravnik na deželi in je imel premnogokrat priliko, da je videl, kako se na deželi širijo bolezni in kako malo se zna priprosto ljudstvo varovati pred nalezenjem. Knjiga, ki bi ne smela manjkati prav v nobeni hiši, opisuje na priprost in razumljiv način, kako< se razne nalezljive bolezni nalezejo, širijo in kako se varujemo pred njimi. Razne slike v barvah nam kažejo, kako izgledajo bolniki po obolelosti. Tako vidimo otroka, obolelega po ošpicah, odraslega, obolelega na kozah, na škrlatinki itd. Knjiga ni samo zanimiva, temveč tudi koristna, zato jo toplo priporočamo. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani.

širite
®4 0
lepa cikasta krava. Roge je imela ovite z bršljanom, po hrbtu je bila pokrita z jelševjem in v repu so ji cveteli telohi.
Na vozeh je bilo vse, česar si v zakonskem jarmu more želeti srce. Omare, skrinje, postelje in blazine, take blazine, da bi človek kar ne hotel vstati, zibelka in kolovrat in vse, prav vse.
Tine je vriskal.
«Pa naj še kdo tako!»
«Ti si res z zlodjem! Devet jih je iz tistega gnezda kakor Polona, devet deklet, pa so ti še toliko nasuli!»
«Zato sem pa jaz tudi jaz, pri moji veri..»
Svatba je trajala tri dni. Drug je bil :že kakor zid in družica je že zdavmaj pozabila, kako je bilo, dokler, — eh, no, kaj bi! Vsak večer je piskčal klarinet:
«Ti ne veš, ti ne veš,
kaj te drevi čaka.»
Pcoredni pompardon se je pa rogal:
«(Gom, bom:, bom, gom —»
Tiri večere za povrstjo. Prvi večer je izwedela nevesta in je nehala jokati, druggi večer je izvedela družica in se ni zinala nič več prav smejati, tretji večetr še vse ostalo. Starejšina je
navduševal in 4eta je blagoslavljala. Naposled so se vsi ginjeni razšli in Tine je ostal s Polono sam. Zahotelo se mu je spanja, kar naprej bi spal i spal, Polona pa ni mogla. Premišljevala je svoje in ni prav vedela, kako bi začela.
Ponoči, ko je Tine spal, je prebudila hlapca.
«C-be omari naloži in jih pelji nazaj v Kurji breg.»
Hlapec se je pretegnil.
«Mlada, ali noriš?!»
«Pelji, ti rečem!»
Ker ni marala hrupa, ga je prijela za roko in se je stisnila k njemu.
«Zdaj boš peljal», je rekla čez čas.
«Born», je veselo pritrdil hlapec in je naložil omari na voz.
Ko se je zjutraj prebudil Tine, ni pogrešil ničesar. Vedno in povsod je videl samo Polono in je hodil za njo kakor senca za solncem. In potlej je bil lep večer, lep in prelep, dokler ni Tine obnemogel v spanju. Polona je spet vstala in hajdi nad hlapca.
«Nocoj boš peljal skrinje»
«Nak, tega pa ne!»
Polona ga je pogladila po laseh in je sedla k njemu.
«Ali res nočeš?
«Res ne!»
MENJAVA ŽIVINE.
Po naših krajih se živina ponekod vse preveč menjava. O tem se lahko prepričamo na naših sejmovih in po naših hlevih. Ce prideš v hlev, najdeš poleg doma izrejenih živali navadno tudi take, ki so druge reje in ki jih je dobil gospodar z nakupom, iz živinorejskega stališča ne moremo tega odobravati pri plemenih živalih, iz gospodarskega stališča pa le v gotovih slučajih. Potrebne živali bi morali doma izpodrejati, da pridemo sčasoma do živine, ki bi omogočila stalno napredovanje domače živinoreje. Tako pa kolebamo sem in tis, zdaj naprej, zdaj zopet nazaj, ker ni v takih razmerah drugače mogoče. Na ta način pa ne pridemo nikdar do trajno ugodnih uspehov in nikdar do pravega cilja pri naši živinoreji. Živino moramo doma izpodrejati in s pomočjo nadaljevalno skrbnega odbiranja in skrbnega vzreje-vanja od rodu do rodu izboljšavah, tako kakor so delali in še delajo po naprednih živinorejskih deželah. Petem bomo postavili našo rejo na trdno podlago in vse pospeševanje bo imelo ves drugačen uspeh, kakor ga ima danes.
Pri delavni živini se menjavanje opravičuje, ker je večkrat potrebno, pri plemenski živini bi se morala današnja menjava sčasoma ustaviti. Ona ustvarja nezanesljive uspehe, zapeljuje gospodarja k trenotnim kupčijam in ga odvrača od edino prave in smotrne lastne izpodreje.
Če gledamo na vzroke, zakaj se živina ravno pri nas tako menjava, vidimo različna dejstva. Mnogo je kriva naša navada in pa številni sejmi, ki to navado podpirajo in pospešujejo. Pri nas smo preveč udani pre-kupčiji in se radi pehamo za trenot-nimi uspehi take prekupčije. V resnici pa trpi pri tem vsa naša reja. Če izvzamemo prekupčijo z delavno in klavno živino, ki je v naših gospodarskih razmerah utemeljena, moramo reči, da je iskati vzroka za menjavanje plemenske živine razven v navadi in dobičkolovstvu večkrat tudi v nezadovoljnosti s takimi živalmi. Živina se zamenja in proda, če ni po volji, bodisi za užitek ali pa za pleme, če ni ješča, če se ne vbreji itd., sploh če ima kako tako napako, ki jo dela za rejo manj sposobno. Take živali potujejo iz enega sejma
Stisnila se je k njemu in ga je božala z lasmi po obrazu.
«Še nočeš?»
Hlapec io je prijel z obema rokama in ni rekel ničesar.
Nazadnje je spet vprašala Polona:
«Boš peljal, kajne?»
In hlapec ni rekel ničesar več, ampak je naložil in peljal. Tako je šlo noč za nočjo, dokler se nazadnje le niso odprle Tinetu oči.
«Kje so pa bale?»
«Kakšne?» se je tiho začudila Polona.
«1, tvoje!»
«Moje? Saj jih nisem nikoli imela!»
Tine je bil prepričan, da je Polona ob pamet.
«Za božjo voljo, kaj smo pa potem vozili ?»
«A, tisto! To je bilo samo na posodo. Mati so si izposodili, ko- so videli, kako me imaš presrčno rad in da ne moreš živeti brez mene! Pa so dejali: Postelje ti bom že dala in kravo tudi, sicer ti pa nimam kaj dati, ko vas je devet.»
«A —» se je zategnil Tine in je bil ves mehak v kolena. Polona se je stisnila k njemu in ga je objela:
«Vidiš, so rekli mati, devet vas je, sramote pa Se nečem delati, ne Ti-
na drugega, iz rok v roke, kar je vse na kvar našemu skupnemu napredku. Če take živali pri dobri reji niso za užitek in za pleme, naj pridejo mesarju v roke! Škoda pa je, če se preganjajo iz enega hleva v drugega. S takim prekupovanjem moramo enkrat prenehati! Postaviti se moramo tudi pri nas na lastne noge in lotiti se moramo lastne izpodreje, ki nam obeta vse boljše uspehe kakor pa dosedanja menjava plemenskih živali.
IZČRPANI TRAVNIKI.
Po naših krajih se nahajajo travniki, ki so docela opešani. Poznamo jih na tem, da jim je ruša omagala, da manjka visokih in nizkih trav, da se po njih šopiri mah in drug malo-vreden plevel, kakor škrcboiec itd. Spomladi ostanejo dalj časa rjavi, kakor da so brez življenske moči. Vse drftgačna je slika rodovitnih travnikov, ki so v polni moči svoje rasti. Že zgodaj spomladi nam živo ozelene.
Koliko več bi se dalo pridelati na opešanih travnikih, ako bi zanje kaj storili! Namesto tega jih gledamo ravnodušno in jih poznamo le ob košnji. Po dvakrat, po trikrat toliko bi se dalo nakositi in pridelati tudi vse boljšo krmo, ako bi jim pomagali do nove rodovitnosti. Zato pa na delo! Take travnike moramo pomladiti! Dati jim. moramo novih moči, da se ruša popravi in zgosti.
Travniki se naravnim potem vzdr-[ žujejo pri trajni rodovitnosti le t?m, kjer jih rodovitna veda leto za letom napaja in gnoji. Tako ugodne lege so pa redke. Sicer jih moramo pa redno gnojiti, da nam ostanejo rodovitni. Nič ne pomaga! Prenehati mora naše domnevanje, da je letina le od spomladne moče zavisna. Z rednim gnojenjem jih moramo vzdrževati in popravljati, pa naj rabimo za to domača gnojila ali pa umetna gnojila. Če pridelamo premalo domačih gnojil, se moramo obračati k umetnim gnojilom. Sicer je pa najboljše, da se obojno gnojenje menjava. Na vsak način je pa gnojenje tisto sredstvo, s katerim moramo zanemarjene travnike pred vsem popravljati in s katerim bomo tudi največ dosegli.
Pa še nekaj lahko storimo. Če hočemo, da se travniška ruša prej zgosti in zaraste z dobrimi travami, po-
netu, ne tebi. Izposodi si, da bodo vozili rnagari sedem voz. Ti pa potlej lepo skrivaj razpošlji vsako na svoj kraj.»
Tine se je zasmejal in jo je odrinil od sebe.
«A ti?»
«Kaj?» se je začudila Polona.
«Ti ne pojdeš na svoj kraj?»
Zdaj so se naenkrat odprle vse zatvornice Poloninih solza.
«Kaj, mene podiš od sebe! To so torej bile tvoje prisege, tvoje obljube, tvoje —. Oh, jaz reva, zakaj sem ti verjela —»
Tine je gledal in ni vedel, kaj naj bi dejal.
«Tak si, tak? Zdaj, ko si me pohodil, bi me zapodil, kajne?! O, ne boš! Ali ne veš, da naju je bog zvezal? Človeka moreš goljufati. Boga ne boš!
«Tako — Bog naju je zvezal ?» se je začudil Tine. «Ja no, potem naju niti hudič več ne razveže. Amen!»
Polona se je spet stisnila k njemu: «Pa hlapca odslovi! Jaz bom delala za dva, za tri — in bale bodo kmalu pri hiši.»
«Pa je le dobra», je pomislil Tine in je storil po njeni želji ter je živel v lepem miru z njo.
tem je dobro, da mi po takih travnikih raztrosimo nekaj travnega semena. Tudi dober seneni drobir (sempir) nam v tem slučaju pomaga. Pripravna travna semena naj se po-sajajo spomladi, potem ko smo z brano travnik povlekli. Spomladni dež jih zapere v zemljo, da nam lahko izkale. Naravnim potem se zase-jejo trave lahko tudi po prvi košnji. Takrat se seme dozorelih trav samo raztrosi in poseje. Vendar je spomladni čas v toliko ugodnejši, ker je navadno bolj vlažen in bolj hladen. To pa ugodno vpliva na prvi razvoj posejanih trav.
O uspehu takega pomlajevanja s pomočjo posetve travnega semena se lahko prepričamo, če napravimo najprej poskušnjo na manjšem prostoru travnika, n. pr. na prostoru 500 štir-jaških metrov ali pa še na manjšem prostoru. Za 500 štirjaških metrov (pol mernika posetve) potrebujemo vsaj eden in pol do dveh kilogramov očiščenega travnega semena primerne sestave, senenega drobira pa dcsti več, ker je poln raznega drugega drobiža.
Naši napredni gospodarji so v prvi vrsti poklicani, da popravljajo svoje izčrpane travnike s takim pomlajevanjem in da vnemajo s svojim dobrim vzgledom tudi bližnje in dalnje sosede.
BRANA IN ZIMSKA STRN.
Obdelovanje zemlje je pri nas v marsikaterem oziru še zelo priprosto in enostavno. To vidimo zlasti pri našem žitu. Pri nas je s posetvijo ta-korekoč vse delo pri žitu končano, noter do žetve. V kakem stanju se zemlja spomladi nahaja, na to se premalo gleda. Stori se pa v tem oziru prav nič. Vse je prepuščeno usodi dobre ali slabe «letine». To ni prav! Če pogledamo v druge kraje, vidimo, da se kmetovalci vse bolj brigajo, če je treba zimskemu žitu spomladi kake pomoči in dela. To se godi povsod po krajih, kjer imajo težko zemljo, pa tudi po takih kjer je zemlja lahka. Tukaj se zimska strn povleče z brano, tam zopet z valarjem, pomagajo si pa tudi z umetnimi gnojili, gnojnico itd. Povsod po naprednih krajih se lahko opazuje nekaj spomladnega dela, ki je zimskemu žitu potrebno.
Kaj pa pri nas? Ali naša zimska strn res ne potrebuje nobenega dela in naj je zemlja taka ali taka? Ali je prav, da jo prepuščamo zgolj usodi boljše ali slabše letine? Gotovo ne! Tudi pri nas je treba, da pomagamo, ako treba, zimski strni do boljšega uspevanja. Čim manjši posestniki smo, tem bolj si moramo prizadevati, da povzdignemo naše pridelke.
Na težki zemlji je sploh važno, da zimsko strn spomladi prevlečemo z lahko brano. Na ta način jo okop-ljemo in zemljo pri vrhu zrahljamo. Žito nam vsled tega bolje uspeva. Veliko vredno je pa tudi to, da se na ta način zimska vlaga v zemlji bolje ohrani. Stlačena in skorjasta težka zemlja ni ugodna žitu. Na Angleškem n. pr. se žito, ki je v vrstah sejano, s posebnimi stroji okopuje. Na Ruskem se je vpeljal na ondotni bolj rahli zemlji že pred vojno poseben način za pridelovanje žita, pri katerem se žito okopuje in hkrati tudi nekoliko osipuje, da je bolj plenjivo. Tega pri nas ne moremo vpeljati, toda kar lahko storimo je to, da ga vsaj po potrebi z brano obdelamo. Ves omenjeni način nas pa uči, kako skrbno se obdeluje zemlja tudi pri žitu po drugih krajih.
Začnimo tudi pri nas malo bolj razmišljati o potrebi in važnosti spomladnega obdelovanja zemlje pri žitu in gotovo pridemo tudi pri nas
na en ali na drug način pomagati, da nam bolje obrodi. Na vsak način se je pa treba prepričati, v kakem stanju se nahaja zemlja spomladi, ali je stlačena, skorjasta, ali je prhka in rahla itd. V prvem slučaju je prav, da jo obdelamo z brano, ki naj bo lahka. Z brano se žitne rastline okop-ljejo, zemlja sama pa odpre blagodejnemu vplivu zraku, solnca in mokrote. Krepko branenje je pa potreb-j
fin	c«	______x 1
janjem več truda in dela, da je treba ped zemlje. Ne le s tem, da jo obde-
velike snage in točnosti, toda res je tudi, da nam napajanje vse to delo hvaležno povrača z boljšimi vspehi. In to nas mora vnemati. Pred očmi naj bodo živinorejski in gospodarski vspehi!
lamo do zadnjega prostorčka, ampak tudi s tem, da jo najskrbneje ali najintenzivnejše obdelujemo. V takem najpopolnejšem izkoriščanju zemlje moramo zazreti tisti pripomoček, ki nam lahko pomaga do povečanih pridelkov.
Pri nas smo z zemljo še vedno preveč potratni. Človeka boli, če vidi, i koliko prostora se pusti ravnodušno
GLAVNE ZAHTEVE PRI REJI PUJSKOV.
no takrat, če se je žito preveč ob- j Pri pujskih se rade pokažejo razne j TI™ p™s/°ra se pustl ravnodušno rastlo in zgostilo. Storimo tedaj tudi j neprilike in nezgode. Mnogim takim ! S^jTSE* JŽSpiohJne?b" pri nas, kar je treba, da nam bo žito I nezgodam smo sami krivi, ker pre- ^ i«!;«. ——J-1-I j malo skrbimo za vspešni razvoj takih
j praset. Za dobro vspevanje teh živa-I iic je najprej treba, da imajo dosti mleka. Dojno svinjo je treba v tem j času krepko rediti, da bo imela dosti
lahko bolje uspevalo in obrodilo!
DOBRE STRANI PRI NAPAJANJU TELET.
Teleta je po porodu takoj ločiti od i živeža za svoje mladiče. Posebno v krave, tako da ga krava niti ne vidi I poznejših tednih je skrbeti z zadost-in ne pozna. Kakor da bi pri porodu nimi močnimi krmili, da nam ne
shujša do kosti, kakor se to rado opazuje. V takih slučajih nam lahko postane svinja tako gladna, da s
delanega. Kolika škoda se godi, ker imamo po ugodnih njivskih legah in na ugodni zemlji toliko praznih razorov! Kaj ni škoda za te prostore? Koliko več bi lahko dosegli z naših njiv, ako bi vso površino pritegnili k rodovitosti. Poudarjali smo že v tem listu našo napako, da orjerno po ugodnih legah na ozke kraje, toda treba je zmeraj in zopet opozarjati na te pomanjkljivosti, da se otresemo slabih navad. Dol z železno srajco
poginilo! Ali ni to nekaj nenaravnega? Pa tudi brezčustvenega?
In vendar, kako ugodna je taka reja! Z največjim uspehom jo izvajajo dandanes po najbolj naprednih
živinorejskih deželah. Res, da je ne-i----> — — — -—j"	nwnn • • .. ■, „ . 7 .
naravna, ali pomisliti moramo, da je da bo lahko odredila svoje mladiče.	vT
nenaravna navsezadnje tudi današnja Paša in pregibanje na planem prija i ^vp, 1 J varčevati! Veli-
1 *..........taki dojni svinji posebno dobro. Svi-1cu.,:, „. .
nja ostane bolj zdrava, bolj ješča in >Skr3ja 56 "am bo zdel° VSe cbdel°-bolj dojna. Tudi za sesna praseta je
loti tudi svojih mladičev. Zgodi se	% tako tezko! Po uSod"
3 to sicer redko, toda pripeti se Skrbi-!^ii ifLfnSS i"31 1Zgh-T °zkl - mo, da bo imela svinja toliko mleka, feL*	^li kl
mlečnost dobrih molznic, in prav tej moramo pripisati, ako so se začela teleta napajati. Po eni strani je iskati povoda za napajanje v veliki mlečnosti, ki se pojavi po porodu, po drugi strani in poglavitno pa tudi v veliko lažjem in bolj vspešnem odstavljanju takih telet. To oboje sta tedaj tista vzroka, da se je napajanje po naprednih živinorejskih deželah tako vdomačilo in tako razširilo.
^If^^ P^več bomo na ta način dosegli.
aja se nam bo zdelo vse obdelovanje nekoliko bolj nepriročno, rav-
dobro, da pridejo ob lepem vremenu ! T'0 tako tudi vse gnojenje in setev, že po prvem tednu ven in da ™ Ker	v^em S!r.okim krajem i"
naj na prostem naskačejo. Mlade ži-
valice začno že v tem času s svojimi nn u u^i-u m ' ■ ■ , rivčki po zemlji brskati in žvečiti U, i
oranju brez krajev. Toda v kratkem :1 se bomo temu privadili, kakor so se
' ; n A rirurrili	- • _1 _1
Prva dobra stran napajanja je ta, zlvezaza PuJSKe. P0«® Je tre-a kravja mlečnost po porodu ne le ,ba P0tm^atl naJPreJ & kravjim mle-
_ , .	,	1 . .	kom kuhanim CAirpHa Ha ca nMooti
da
nič ne trpi ampak nasprotno, da se z napajanjem pospešuje. Tele rabi v prvih dneh komaj do 5 l mleka, dobra krava pa molze v tem času po 12 do 16 in več litrov mleka. Ali ni škoda, da bi se tele pri takem vimenu igralo, zlasti ko je znano, da
kom, kuhanim seveda, da se praseta
do sitega napijejo.
Poleg zadostnega živeža je treba takim pujskom toplih, suhih in čistih svinjakov. To je drug temeljni pogoj za vspevanje pujskov. Na to se pri
____________] nas žalibog še zmeraj premalo pazi,
krava rada pridržuje mleko za teleta? !dasi ie Prav v tem navadno iskati Vtem slučaju trpita vime in mlečnost, i vzroka> da nimamo pri pujskih prav
Pri napajanju pa se vse mleko do čistega izmolze in na ta način vsa delavnost vimena nemoteno pospešuje, kar pripomore izdatno k večji mlečnosti. Teletu se pa mleka odmeri, kar mu gre, skraja manj potem več,
Druga dobra stran je pa to, da se tele pri napajanju veliko lažje odstavi od mleka in da ne trpita pri tem ne krava ne tele. Pri napajanju ni prav za prav nobenega odstavljanja več, ampak le odvajanje od mleka, ki se pa v tem slučaju veliko lažje zvrši, kakor če sesa tele pod kravo. Tukaj nam ne shujša ne krava, ne tele, kar se pri sesanju zmeraj dogaja in je zmeraj kvarno. Pri napajanju se mleko polagoma zamenjava s suhimi krmili, tako da tele niti ne čuti, kedaj se je odvadilo mleka. Po litrih se znižuje tedenska množina mleka, dokler povsem ne prestane.
To sta tedaj tista dva tehtna razloga, da so se živinorejci po naprednih deželah poprijeli napajanja. Te prednosti so tako velike, da se kaže poprijeti napajanja tudi po tistih naših hlevih, kjer redimo dobro molzno goved in se ukvarjamo z dobička-nosnim mlekarstvom. Res da je tako napajanje nenaravno, toda opravičeno je iz živinorejskega in gospodarskega stališča. Napajanje nam zagotavlja veliko lepše vspehe ne le pri reji telet ampak tudi pri mlečnosti krav. Nepobitno dejstvo je, da nam pri napajanju krave več molzejo in da se z nemoteno čisto molžo mlečnost bolj razvija, in da se po drugi strani teleta veliko lažje in vspešnejše odstavljajo kakor pri sesanju. In to nam mora biti pred vsem merodajno! do zaključka, da je treba časih žitu j Res je sicer, da si naložimo z napa-
kakor nanaša dejanska potreba To in nesnage se pa najbolj varujemo, je prva ugodna stran napajanja. !ce svinjak redno po dvakrat na dan
kar jim utrjuje zdravje in želodec'i Sfzem° ve,c vfPeha" Pustimo tedai
Taka praseta so redkokdaj drXa.'	1 "a	in
če bi svinja vzlic dobri klaji ne imela SS1^f*ota*»8a okoriščanja
dosti živeža za pujske, potem, je tre- „ ,	, .. .
• -	-	Bodimo pa tudi sicer bolj varčni
pri zemlji. Kolikokrat se ne vidi pri oranju, da se pri obračanju s konca njive valijo drobne in debele kepe ven na pota, kjer nam obleže. Ne le da napravlja taka malomarnost slab vtis, je tudi škoda, če se zemlja po nepotrebnem zametuje. Poglejmo vrtnarja, kako skrbno in varčno ravna s svojo zemljo! Tudi poI]e?teTru "jI tega treba.
In ali ni škoda, da se delajo številne, nepotrebne steze po naših travnikih in drugih tratah? Kaj ni škoda trave, ki se na ta način prav po nepotrebnem shodi, stepta in zatre? Nad takim tratenjem rodovitne zemlje se mora spodtikati vsak, kdor ima količkaj čuta za varčnost. Koliko pridelka se nam na ta način izgubi! Bodimo bolj varčni, tudi pri zemlji! In ne delajmo si škode s takim tratenjem zemlje, ki se ne da opravičevati!
sreče. Pujskom je treba dobrega, suhega in snažnega nastiljanja. V tem času je treba nastiljati s slamo, ki naj se za take slučaje pripravi. Mladi pujski so namreč silno občutljivi proti mokroti, mrazu in nesnagi. Mokrote
izkidamo in nasteljemo, zjutraj in po-poludne proti večeru. Scalnica se mora iz svinjaka sproti odtekati. Nič ni slabšega kakor mokri svinjaki, ker so ob enem mrzli in nesnažni. Tudi po zimi ne smemo puščati gnoja v svinjaku, češ da bo bolj gorak. V nesnažnih in mokrih svinjakih nale-j = Število bankovcev v obtoku, žejo pujski razne želodčne in druge i Dne 8. t. m. smo imeli v prometu za bolezni, postanejo sivi, sajasti, dri- 4 milijarde 695 milijonov 825 tisoč
skavi itd., kar je vse slabo in nevarno za nadaljni razvoj. Živali zastanejo v rasti, se nočejo rediti, zgube potrebno slast i. dr. Lahko se nam pa tudi prehlade, dobe trganje, postanejo mrtvoudne itd.
Suhota in toplota v svinjaku sta glavna pogoja za vspevanje pujskov in prav tako važna in potrebna kakor zadostna prehrana. Le v takih svinjakih nam pujski dobro vspevajo, kar poznamo na tem, da se enakomerno in lepo razvijajo. Mirno sesanje, živahno obnašanje in mirno poleganje skupaj v kupu, vse to nam, priča, o dobrem počutku in trdnem zdravju teh živalij. Taka praseta nam hitro rastejo, dočim imamo po nesnažnih, mokrih in mrzlih svinjakih vse mogoče neprilike z mladimi praseti.
Če hočemo imeti tedaj več sreče pri reji pujskov, potem je treba ugoditi glavnim zahtevam take reje.
POTRATA ZEMLJE.
Mali posestniki smo. Kot taki bi morali gledati, da izkoristimo vsako
710 dinarjev papirnatega denarja.
= Vrednost denarja. Dne 20. t. m. se je dobilo : 1 dolar za 290 do 298 naših kron, 100 avstrijskih kron za 4 in pol do 5 naših kron, 100 češkoslovaških kron za 575 do 585 naših kron, 100 italijanskih lir za 1595 do 1605 naših kron, 100 poljskih mark za okoli 10 naših kron, 100 madžarskih kron za 42 naših kron.
: Cene žitu so bile 16. t. m. v Osi-jeku sledeče (za 100 kg): pšenica IV«; do 1720 K. koruza 1350 do 1370 K. oves 1280 do 1300 K. Moka št. 0 se je prodajala po 25 K, a otrobi po 10 in pal krone za 1 kg.
= Nove cene za sol iz državnih skladišč: Jedilna sol: I. Anglež!:a sol, kamena sol v gručah, sol v brike-tih in drobna zmleta mineralna sol po 250 Din za 100 kg; II. morska bela sol po 240 Din za 100 kg: III. morska siva sol po 230 Din za 100 kg. S o 1 z a ž i-v i n o: v briketih po 200 din za 100 kg; drobna zmleta po 195 Din za 100 kg. Sol za ribiče: morska bela po 150 Din za, 100 kg; morska siva po 140 Din za 100 kg. Nadalje: odpadki, industrijska in denaturirana sol po 65 Din za
100 kg. V ljubljanskem skladišču se dobiva sedaj bela morska sol. Cene za industrijsko sol veljajo po dosedanjih naredbah loko Salina Kreka za drobno in loko Salina Prag za morsko industrijsko sol. Gorenje cene za vse vrste soli veljajo brez vreč. Vreče, ki se ne vračajo, se plačajo po nabavni ceni.
= Mariborski živinski sejem dne
14. t. m. Na sejem so prignali: 4bike, 176 volov, 268 krav, 1 konja in 9 telet, skupno torej 458 glav živine. Cene (za kilogram žive teže) so bile sledeče: debeli voli 24 do 29 K, polde-beli voli 21 do 25 K, biki za klanje 18 do 21 K, debele krave 14 do 20 kron, molzne krave 16 do 22 K, breje krave 16 do 22 K, mlada živina 16 do 22 K.
= Živinski in letni sejem v Celju Se vrši letos 27. t. m.
= živina iz Madžarske za našo državo. Madžarska mora izročiti naši državi na podlagi trianonske pogodbe tekom treh mesecev 7500 konj, 13.000 volov in 7000 svinj.
— Obrtna razstava v Celju od 12. do 22. avgusta 1922. Pripravljalna dela za letošnjo obrtno razstavo v Celju lepo napredujejo. Pred vsem je zasiguranega okrog 6000 kvadratnih metrov razstavnega prostora, in to v 24 sobah mestne osnovne šole v Celju, v telovadnici «Sokola» in na dvorišču. Poslopje je, kakor znano, moderno urejeno, prostori visoki in svetli kakor nalašč za razstavne namene. Odbor je nadalje razpisal natečaj za razstavni plakat, katerega so se udeležili razni celjski risarji. Tri najboljša dela, ki so dobila nagrado, se razstavijo pri Goričar-Leskošeku v Celju. Sestavljen je tudi že razstavni red in se v prihodnjih dneh s prijavnicami vred razpošlje. Udeležbo na razstavi je prijaviti do 1. maja 1922. Razstave se lahko udeležijo obrtniki, industrijalci in trgovci v prvi vrsti iz Slovenije pa tudi iz vse naše države.
•?=. Deiegacijo proizvajateljev čil-sfcesga soliti a za Slovenijo, ki jo je lanssko leto zastopal g. dipl. agr. A. Jaimnik, je sedaj prevzela Kmetijska dražba za Slovenijo v Ljubljani. Na-mern te delegacije je, da daje vsem pol jedelcem pojasnila in navodila o najjpravilnejši uporabi vseh vrst umetnih gnojil, a posebno onih ki so našimi zemljam najpotrebnejša, to so dušičnata. Kmetijska družba je vedno širila uporabo umetnih gnojil, ker si je v svesti, da bomo naše kmetijsko gospodarstvo dvignili edinole s pomočjo zvišanja pridelkov. To dosežemo deloma z umnim globokim in temeljitim obdelovanjem zemlje, deloma z dobro pripravljenim hlevskim gnojem in slednjič, ker nam rastline jemljejo iz zemlje več hrane, nego jim jo moremo vrniti z domačim gnojem, smo prisiljeni posluževati se umetnih gnojil. Ker je važno, da se kmetovalci pouče v vseh teh vprašanjih, bo Kmetijska družba brezplačno doposlala vsakemu kmetovalcu in tistim, ki se za to zanimajo, sledeče letake, oziroma brošurice: «Gncj je zlaito», «Kako se rastline hranijo?«, «Kaj so umetna gnojila? Ali so potrebna dodajati jih zemlji ?», «Načrt za osnivanje kmetijskih preizkuševa-lišč;», «Čilski soliter in njegova uporaba, «Navodilo za vršenje poizkus-neg.;a gnojenja s čilskim solitrom». Na vsa vprašanja,- ki se tičejo gnojenja in obdlelovanja zemlje, daje brezplačno navodila in nasvete Kmetijska družba :za Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg 3.
= Poizkusi s čilskim solitrom in druigimi gnojili. Da ne ostanemo samo i pri teoriji, je potrebno, da sami tudili preizkušamo učinek umetnih gnoojil v naših zemljah, v kar so po-trebbri gnojilni poizkusi. V to svrho je ddeiegacija čilskega solitra dala na razppolaganje količine umetnih gnojil.
in sicer čilskega solitra, kalijeve soli in superfosfata, s katerimi se bodo napravili poizkusi v različnih krajih Slovenije. Poizkusne parcele so določene na 100 kvadratnih metrov vsaka, za kar se uporabi 3 do 6 kg raznih umetnih gnojil. Ta umetna gnojila se dodelijo kmetovalcem brezplačno, če se obvežejo, da bodo natančno po navodilih izvršili te poizkuse in poročali o uspehih ž njimi. — Prošnje je doposlati Kmetijski družbi.
= Novo tovarno za mizarske izdelke namerava postaviti v kratkem mizarski mojster Vehovar na Sp. La-novžu pri Celju.
= K prepovedi uvoza luksusnega blaga. Na seji ministrskega sveta je poročal finančni minister o uredbi, po kateri je za razprodajo luksusnega blaga dovoljen trimesečni rok, po katerem se luksusno blago ne bo smelo več prodajati.
= Monopolske pristojbine na sol so se povišale z veljavo« od 11. t. m. na 90 dinarjev v zlatu ali 180 dinarjev v srebru, to je v bankovcih.
= Vojvodinski pivovarnarji so se udružili v svrho skupnega zastopanja svojih interesov.
—	Mlinska industrija v naši državi je dovolj razvita, zlasti v Vojvodini in Srbiji. V Srbiji se nahaja 77 mlinov, v Vojvodini 53, v Hrvatski in Slavoniji 89, v Bosni in Hercegovini 16, v Sloveniji 29 in v Dalmaciji 7. Poleg tega pa je v državi še dosti manjših kmetskih mlinov.
= Jugoslovanska trgovinska zbor-| niča na Dunaju se namerava v kratkem osnovati.
= Železnico Šibenik-Zamblače v Dalmaciji so začeli graditi te dni.
—	Pomladanski vzorčni sejem v Pragi se je v nedeljo popoldne zaključil. Bil je nepričakovano dobro obiskan. Tekom sejma se je vršilo v Pragi tudi posvetovanje naših in češkoslovaških zastopnikov glede po-globljenja gospodarskih stikov med Jugoslavijo in Češkoslovaško.
= Ogromna množina bankovcev v Avstriji. V Avstriji imajo po izkazu dne 23. februarja v prometu za preko 244 in pol milijarde avstrijskih kron papirnatega denarja. Zaradi te velike množine bankovcev v prometu ima avstrijski denar zelo malo vrednost. Že naš denar je slab in kako slab je šele avstrijski, je razvidno iz tega, da moremo dobiti za 4 do 5 naših kron kar 100 avstrijskih.
prebirajo «Domoljuba», «Stražo», «Slovenskega Gospodarja« in podobne liste. Tako piše «Domoljub», da je predlog nekega srbijanskega poslanca glede odpustitve uradnikov propadel — «posebno, ker je poslanec Žebot v imenu Jugoslovanskega (klerikalnega) kluba najostreje nastopil proti neumnemu predlogu«. Dotični predlog, ki res ni bil brihten, je propadel, ker je bila večina proti. Če bi pa bila večina zanj, pa bi bil sprejet, makar da bi Žebot še tako kričal. Žebot, ki je v Beogradu precej ponižnejši, nego je bil na shodih po Štajerskem, pač mora debelo gledati, ko ga «Domoljub» tako v zvezde kuje.
Čegava je zasluga, da se bolnice ne zaprejo? «Domoljub» piše, da so klerikalni poslanci tako «priti-ska!i» v Beogradu, da se je finančni minister kar ustrašil ter dovolil kredit za slovenske bolnice, da bodo mogle te še nadalje obratovati v sedanjem obsegu. «Domoljub» že ve, da piše le za topoglave tercijalke, zato jim pa pripoveduje o tem klerikalnem uspehu, o katerem seveda v Beogradu nič ne vedo. Če bi se v Beogradu ozirali na klerikalne poslance in se jih res bali, bi imeli v Sloveniji že davno klerikalno avtonomijo. Saj za avtonomijo klerikalci še mnogo bolj kriče in «pritiskajo», a vendar se nihče zanje ne zmeni. Zaradi teh par klerikalnih «štimc» se pa vendar Beograd še ne bo tresel. Da bodo bolnice v Sloveniji še nadalje obratovale kot sedaj, je zasluga le demokratov, predvsem demokratskega poslanca dr. Kukovca, ki je osebno obrazložil finančnemu ministru dr. Ku-manudiju, ki je tudi demokrat, da se bolnice v Sloveniji nikakor ne smejo zapreti.
+ Velik gospod je postal v Beogradu klerikalni poslanec Žebot. Tako se vsaj zdi klerikalnim ovcam, ki
*	Naš kralj Aleksander poseti s svojo zaročenko prihodnji mesec naš prelepi Dubrovnik. Mesto Dubrovnik se pa tudi pripravlja z vso vnemo, da priredi svojemu narodnemu vladarju kar najdostojnejši sprejem. Slavnosti bodo trajale tri dni. Kakor nekdaj srbski car Dušan Silni, tako prispe tudi sedaj jugoslovenski kralj z ladjo preko Cavtata v dubrovniško pristanišče, kjer se bo vršil slavnostni sprejem. Drugi dan se vrši po-klon spomeniku Gunduliča, največjega pesnika našega edinstva, nato vojaška parada, velika narodna veselica in zvečer slavnostna gledališka predstava. Tretji dan slavnosti bo posvečen obisku Gruža, kjer bo kralj ob navzočnosti vseh naših ladij in naših pomorcev poljubil naše divno Jadransko morje.
*	Slovenski kipar vpodobi našega kralja. Pred kratkim je sprejel naš kralj v avdijenci znanega našega kiparja Bernekerja, ki bo napravil velik kraljev doprsni kip za mestno občino ljubljansko.
*	Obletnica aneksije našega Pri-i morja po Italiji. Dne 20. t. m. o pri-| liki obletnice aneksije Primorja so
priredili ljubljanski visokošolci ma-; nifestacijski shod pred vseučiliščem, 'kjer so nastopili razni govorniki, ki l so kratko oči tali pomen te obletnice, i H koncu je bila sprejeta resolucija, | ki pozdravlja našega kralja, protestira proti divjanjem fašistov v zasedenem ozemlju ter zahteva takojšnjo izpraznitev tretje cone (t. j. krajev, ki nam jih mora Italija po ra-pallski pogodbi izročiti). Visokošolci so nato priredili miren obhod po mestu in pred palačo pokrajinskega namestništva, kjer je posebna depu-tacija izročila sprejeto resolucijo.
*	Sestanek Male antante v Ljubljani. O priliki potovanja na genovsko konferenco se sestanejo v Ljubljani ministrski predsedniki in zunanji ministri Male antante in Poljske. Sestanek se bo vršil 3., 4. in 5. aprila v vladni palači na Bleivveisovi cesti. Po sestanku se odpeljejo državniki skupno v Genovo.
*	Proti fsšistcvskim nasilnostim na Rekj je priredila jugoslovanska napredna omladina po več krajih Jugoslavije protestna zborovanja.
*	Prenos ostankov narodnega mučenima Kromarja. Sokol v Črnomlju je kupil nedavno za 1500 K košček blagoslovljene zemlje na črnomaljskem pokopališču, kjer bodo končno položeni ostanki mučenika na večni počitek. Kromarjeva družinska grobnica, krasno betonsko delo domačega zidarja Špreitzer-ja, je že gotova. Nadgrobni spomenik, težak do 3000 kilogramov, je lepo delo našega domačega umetnika Josipa Jermana iz Nakla. Ogrcimna, brez vsakih okraskov, naravna skala, odvaljena v ro-dinskih hribih, bo pravi okras pokopališča in obenem živ spomin, ki bo govoril jasno in glasno še poznejšim rodovom, kako drago, težko in
krvavo je bilo naše osvobojenje. V spomeniku je krasno izklesan Sokol z napetimi mišicami; izgleda, kakor da živ leze in sili iz trde skale. V rokah drži lovorjevo vejico nad zlatimi črkami. Okrog spomenika bo postavljena železna ograja, zelo okusna in masivna, katero bo napravil zastonj naš zavedni goriški begunec in brat Ivan Rozman. — Posebna hvala bodi nadvse požrtvovalnemu bratu podstarosti Pavlu Klemen-cu, ki je daroval ves potrebni mate-rijal za betonska dela na pokopališču. Omeniti moramo še, kar je tudi hvalevredno, da so naši vozniki iz Črnomlja in Loke prav tekmovali med seboj, kd'o da bo vozil potrebni ma-terijal na pokopališče. Kakšen vtis je napravila tragedija Ivana Kromarja, te nedolžne žrtve avstrijskih krvnikov na vsakega pravega Jugoslove-na, se vidi iz tega, da so mu vsi časopisi vse Jugoslavije in še celo Amerike posvetili zelo simpatične članke. — Odsek Sokola za prenos kosti mučenika Kromarja v Črnomlju.
*	Predsednik reške države v Ljubljani. Predsednik reške države Za-nella se je mudil tri tedne v Ljubljani in se je podal te dni v Zagreb.
*	Italijanski karabinijerji streljajo na našo obmejno stražo. V pondeljek so pri Orehovici začeli streljati italijanski karabinijerji na našo stražo. Ranjen ni bil nihče. Naša straža ni odgovarjala.
*	Poletni čas se pri nas ne uvede, se je sklenilo v ministrstvi! za socialno politiko.
*	Spomenik četaškemu vojvodi. Prosvetne organizacije v bivši Srbiji so sklenile, da postavijo slavnemu četaškemu vojvodi Jovanu Babun-sketmi v kakem mestu južne Srbije spomenik.
*	Novi papež Pij XI. je bolj popustljiv kot so bili njegovi zadnji predniki. Zato bo o priliki letošnjega evharističnega kongresa v mesecu maju šel s procesijo po mestu Rimu. Več kot pol stoletja papeži doslej niso smeli zapustiti Vatikana v svrho protesta proti temu, da so izgubili posvetno državo.
*	Solnčni mrki. Solnce bo tekom letošnjega leta dvakrat mrknilo, in sicer: dne 28. t. m. in dne 21. septembra. Prvi mrk bo le delen, dočim bo drugi popoln. Pri nas se ne bo videl popoln mrk.
*	Prvi krematorij v naši državi. V Beogradu se je ustanovilo društvo «Oganj», ki namerava v najkrajšem času zgraditi v Beogradu prvi krematorij v naši državi. (Krematorij je naprava, ki služi v svrho sežiganja mrličev.)
*	«Ženski dom* na Bledu. Ženski klub v Beogradu namerava zgraditi na Bledu «2enski dom«. Sličen dom obstoji že v Beogradu in enakega se zgradi tudi v Gružu pri Dubrovniku v južni Dalmaciji.
*	Povratek naših državljanov iz Rusije. V kratkem se vrne iz Vladi-vostoka 160 naših državljanov, ki so dozdaj zaostali v ruskem vojnem ujetništvu.
*	Ločitve zakona v naši državi. Dne 25. t. m. začne svoje zasedanje duhovno sodišče v Beogradu, katerega čaka težka naloga. Rešiti mora nad 5000 prošenj za ločitev zakona.
*	Kovanje našega drobiža na Dunaju se po sklenitvi finančnega odbora omeji le na kovanje drobiža po 25 par.
*	Zakon proti tihotapstvu. Finančno ministrstvo izdeluje poseben zakon proti tihotapstvu. Kazni bodo izredno velike in ostre.
*	Nov gozdarski zakon za celo državo pripravlja posebna komisija v ministrstvu za šume in rude.
*	Šolske listine le v državnem jeziku. Višji šolski svet je odredil, da se morajo vse šolske listine, kakor duplikati izpričeval, šolskih naznanil, odpustnic itd. izdajati le v državnem jeziku.
*	Novi zakon o volitvah v občinska zastopstva v Sloveniji prinašajo «Službene Novine» 18. t. m. Novi zakon določa med drugim glede ugotovitve izida volitev v § 34. tole: «V občinah z lastnim štatutom in v občinah z 10.000 ali več prebivalci, pripade predvsem polovica za enega zmanjšanega števila odbornikov in namestnikov oni kandidatni listi, ki je pri volitvah dobila relativno največ glasov. Ostanek števila odbornikov in namestnikov se razdeli med vse kandidatne liste z uporabo načel in predpisov §§ 35, 36 in 37.»
*	Umrl je v Caribrodu ob bolgar-sko-srbski meji g. Pavel Grabnar, doma iz Št. Ožbolta pri Trojanah. Pokojnik je bil leta 1908. v stari Avstriji obsojen kot «veleizdajalec» in je bil vedno vnet Jugoslovan. Z njim je legel v grob eden prvih borilcev za svobodo naše Jugoslavije. Slava njegovemu spominu!
*	Umrl je v Ljubljani g. Janko Ko-vačič, član tehničnega odbora Jugoslovanskega sokolskega saveza, na bolezni, ki si jo je nakopal v vojni. Blag mu spomin!
*	Umrl je v visoki starosti 94 let v Zakojci pri Hudajužini na Goriškem Jakob Bevk, ded urednika «Go-riške straže», Franceta Bevka.
*	Blagoslovljenje nove cerkve sv. Jožefa v Ljubljani. Na praznik sv. Jožefa je ljubljanski knezoškof slovesno blagoslovil novo cerkev sv. Jožefa v Ljubljani.
*	Vesti iz Goriške. Pod Kostanje-, vico se je bil že pred letom dni nastanil neki zakonski par iz videmske okolice. Žena, komaj 301etna, je imela nekaj premoženja, mož pa mnogo
—	prostega časa in večno žejo. Ker si mož ni maral poiskati dela, morala je gasiti žena iz svojega lastnega žepa, ker sicer je mož rabil kol. To je trajalo tako dolgo, da je ženi žep odrekel. Takrat je pa mož potegnil samokres in ustrelil ženoi v srce, da je na mestu izdihnila. — Pred par dnevi se je izvršil ravnotam roparski napad. Delavec Anton Valentin se je vračal proti domu, ko ga srečata na cesti dva neznanca. Eden stopi k njemu in ga prosi ognja. Valentin seže v žep in ponudi vžigalice. Možakar pa zgrabi Valentina za roke, drugi lopov pa mu preišče žepe in pobere, kar se mu je zdelo kaj vredno. Na-padenec je prijavil takoj napad orožnikom. Oba roparja so vlovili še tisto noč. — V Prvačini je posestnik Josip Vodopivec baje iz ljubosumnosti z britvijo napadel svojo ženo in ji prizadejal več ran, da je padla kakor mrtva na tla. Ko se je mož zavedel svojega dejanja, je obrnil britev proti sebi in si prerezal vrat. Prepeljali so oba v goriško bolnico. Žena baje ni v nevarnosti, pač pa je malo upanja, da rešijo moža.
> * Še nove gostilne se obetajo v
Trbovljah. Iz Trbovelj nam pišejo: Kakor se sliši, misli okrajno glavarstvo izdati še nove gostilniške koncesije, dasi je gostilna že na vsakih pet korakov. Ali še ni dosti bede? Ali je protialkoliolna propaganda samo hinavstvo? Ali res oblastva v tem ozi-ru niso zmožna odločnega in nepreklicnega: «Ne!»? Ali morajo res nekateri ljudje grabiti dohodke od dveh ali treh obrti? Prosimo odgovora, ker dejanske potrebe za gostilno v Trbovljah nikjer ni, nasprotno bi bilo treba najmanj dve tretjini dosedanjih zapreti in bilo bi marsikaj bolje
—	tudi za gostilne!
*	Čebelarski shod v Murski Soboti se vrši v nedeljo dne 26. t. m. v prostorih državne šole.
*	Dragocen šah. Neki krojač v Splitu ima zelo dragocen šah, katerega figure so izdelane iz slonovine, in sicer na jako umetniški način. Šah je baje prenešen v Dalmacijo iz Kitajske za časa bokserske vstaje v Pekingu.
*	Velike jate divjih rac in gosi so letele v pondeljek zvečer nad Ljubljano. Zlasti gosi je moralo biti mnogo, ker se je njihovo gaganje dolgo časa slišalo nad Ljubljano.
*	Krvava uš na sadnem drevju se je razpasla v celjski okolici. Pred celjsko dekliško meščansko šolo so odstranili vse drevje, ki je bilo okuženo po tej uši. Ta uš, ki je zelo nalezljiva, se da edino uspešno uničiti le z odstranitvijo bolnih dreves.
*	Iz deželne bSaznice na Studencu je pobegnil 251etni blaznež Karel Čampa.
*	Alkohol in zločini. V glavnem mestu naše države, v Beogradu, se je leta 1920. iztočilo 10,903.739 1 alkoholnih pijač, raznih zločinov in telesnih poškodb se je pa izvršilo 2091. Leta 1921. pa se je iztočilo 12,377.955 1 alkoholnih pijač, zločinov pa je bilo 4241.
*	Volkovi, medvedi in druge zveri napadajo v Bosni dnevno ljudi in živali. V okraju Bugojno so volkovi in medvedi zaklali in raztrgali do sedaj 174 konj, 507 goved, 2664 ovac, 547 koz in 43 svinj. Škoda znaša preko štiri milijone kron! Kakor se vidi, se je zverjad silno razpasla.
*	Zastrupljena ruska grofica. Pred par tedni je umrla v Kragujevcu v Srbiji ruska begunka grofica Murav-jevna. Njena smrt ni sprva vzbudila nikake pozornosti. Zaradi tega so jo pokopali brez vse nadaljnje preiskave. Komaj sedaj pa se je izvedelo, da njena smrt baje ni bila naravna, ampak da je bila grofica zastrupljena. Sodiše je odredilo obdukcijo grofič-nega trupla, ki bo dognala, koliko je na stvari resnice.
*	Štirje vlomi v eni noči. V Vrhov-cu so ponoči dne 13. t. m. neznani lopovi izvedli štiri vlome. Nakradli so si perila, pušk, kokoši, rac, gosi in vzeli s seboj tudi sod vina, da jih ne bo žejalo.
*	Tik pred prestane kaznijo se smrtno ponesrečil. V kaznilnici, kjer se radi pomanjkanja vojaških Kaznilnic nahajajo tudi vojaški kaznjenci, se je nahajal na leto dni zapora radi dezer-stva obsojeni pešec Franjo Primorac. Primorac je svojo kazen že skoro odsedel in bi bil moral v nekaj dneh na svobodo. Pri delu na nekem zidu v kaznilnici pa je Primorac pred par dnevi padel na kamenito dvorišče ter | si razbil lobanjo. Prepeljali so ga v bolnico, kjer pa je še isti dan umrl.
*	V Šmarjah pri Ljubljani je bilo
ukradeno v gostilni A. Škerjanca več posteljnih predmetov in perila.
*	V Radomljah je bilo dne 12. t. m. vlomljeno v župnišče. Neznani tat je odnesel raznega blaga v skupni vrednosti 10.000 kron.
*	V Škofji Loki se razširi deška osnovna šoia v šestrazrednicO'.
*	V Žalno sta premeščena iz službenih ozirov učitelj Milan Tomšič in učiteljica Ana Tomšičeva v Rib-! niči.
*	V Breznici na Gorenjskem se je j te dni ustanovila podružnica našega narodno-obrambnega društva Jugo-slovenske Matice. Vpisalo se je v podružnico takoj 26 članov ter nabralo poleg članarine še 708 kron prostovoljnih darov. Tekom par dni se je število članov skoro že podvojilo. Le tako vrlo naprej!
V Črnomlju je umrla Josipina Lackner, vdova hotelirja in veleposestnika. N. v m. p.!
*	V Gadovi peči in bližnjih goricah je še neprodanega skoro polovico vina zadnjega pridelka. Vino je prav dobre kakovosti.
*	V Kamniku je bila oškodovana tamošnja Hranilnica in posojilnica s ponarejeno menico za 9500 kron.
*	V Cerknici je umrl vrl narodnjak Ivan Vivoda, star 30 let. N. v m. p.!
*	Na Vrhniki se je pri delu na cirkularni žagi vžagal v levo roko Oskar Majer, mizarski pomočnik v tovarni konzerv.
*	V Podkraju pri Tomišlju je v prepiru zabodel mešetar Krašovec 731etnega Josipa Ambroža z nožem v vrat. Ambroža so oddali v bolnico, mešetarja pa v arest.
*	V Blokovi vasi pri Dol. Logatcu je doma mladi tihotapec Franc Re-kar, ki je prenašal tobak čez mejo. Tudi v nedeljo se je dobro založil s tobakom ter se podal s sedmimi tovariši na pot. Imeli pa so smolo in jih je straža ustavila. Ker se na klic: Stoj! niso ustavili, je straža izr prožila in Rekar se je zgrudil zadet v desno nogo. Prepeljali so ga v bolnico.
*	V Topolu pri Medvodah je peljal posestnik Janez Dobnikar iz gozda hlode v dolino. Na potu pa ga je neki hlod s tako silo pritisnil ob zraven stoječe drevo, da mu je zmečkal desno nogo.
*	V Klečah pri Ljubljani je bilo vlomljeno v stanovanje posestnika Tekavca in odnešeno perila, obleke in raznih dragocenosti v vrednosti 20.000 kron.
*	V Dobrovi pri Črnučah se je spotaknila dekla Marija Kržišnik pri pranju tako nesrečno ob kamen, da si je pri padcu zlomila desno nogo.
*	V Št. Vidu pri Lakovici je umrl župnik-zlatomašnik Damjan Pavlič v starosti 81 let. N. v m. p.!
*	V Godoviču je umrla Antonija Tavčar, nadpoštarjeva soproga. N. v m. p.!
*	V Blatu pri Grosupljem je padel posestnik Franc Šparovec pri delu tako nesrečno, da si je spahnil levo roko v rami.
*	V Sodražici je umrl v starosti 78 let vrl naprednjak in narodnjak Andrej Obersiar. Blag mu spomin!
*	V Trbovljah je odietel rudarju Alojziju šuštariu pri delu košček premoga v desno oko in mu ga poškodoval.
*	V Hrastniku je v sredo dne 15. t. m. izbruhnil nenadoma požar v tamkajšnji steklarni. Na lice mesta je prišlo gasit več požarnih bramb, ki se jim je posrečilo požar omejiti. Škoda je velika. Vendar pa bo delavstvo lahko delaloi naprej.
*	V Velenju je umrl tamkajšnji okrožni zdravnik dr. Anton Žižek, star 75 let. Pokojnik je bil občespo-štovan zdravnik in vedno vrl ter odličen narodnjak. N. v mi. p.!
*	V Libojah pri Celju je umri znani posestnik Janez Rom, odbornik v Petrovčah. Zapušča vdovo in sedem nepreskrbljenih otrok. N. v m. p.!
*	V Drešinji vasi pri Petrovčah se je smrtno ponesrečil posestnik Anton Musi, brat vitanjskega župnika. Pade' je pred voz, ki je peljal črez njega. N. v m. p.!
*	V Adrijancih je bilo vlomljeno v zaklenjeno podzemeljsko klet Terezije Kovač in je bilo odnešeno nekaj mošta in vina. Škoda znaša 1800 K.
*	V Brežicah je umrla Marija Fi-lipič, rojena Šlander. Blag ji spomin!
*	V Slivnici je umrl Juri Leskošek, oče celjskega trgovca Fr. Leskoška v starosti 82 let. Blag mu spomin!
*	Pri Sv. Pankracu je uničil požar veleposestniku Kcsetniku skoro vsa
poslopja. Rešili so le živino in svinjak. Škoda znaša nad en milijon K.
*	Pri Sv. Ani v Slov. goricah je imenovana za učiteljico Jožica Petelin.
*	V Rušah pri Mariboru je skušal nekdo v pondeljek ponoči vlomiti v Lamprehtovo trgovino. Lopova pa je pregnal trgovec sam.
s Ljenin obolel. Ljenin je že koncem; februarja zelo trpel na slabem spanju. Kakor sedaj poročajo, je zdravstveno stanje Ljenina precej resno, vsled česar so pozvali znamenitega nemškega zdravnika dr. Klem-pererja v Moskvo, da bo zdravil Ljenina.
s Borba proti verižnikom s tujim denarjem na Dunaju. Te dni je dunajska policija aretirala 250 verižni-kov s tujimi valutami in jim zaplenila za 30 milijonov tujega denarja.
s Vodja indijskih upornikov obsojen. Indija dela Angliji vedno hude preglavice. Vodja zadnjih prciian-gleških upornikov dr. Ghandi je bil sedaj obsojen na šest let ječe.
Sokolstvo
Sokol v Murski Soboti deluje vzorno že nad leto dni. Dne 23. aprila priredi iavno tombolo v prid sokol-naraščaja.
z Nevarnost muhe za človeštvo. Muha je zelo nevarna človeštvu. Statistično je dokazano, da so muhe samo v Indiji povzročile v zadnjih petih letih nad sedem milijonov smrtnih slučajev. V Angliji umre letno nad 1000 dojenčkov vsled mušjega pika. Muhe so najhujše raz-širjevalke kolere, tifusa in drugih nalezljivih bolezni, ^'T^rrtbTr ^ a mahu uničujejo milijone človeštva.
z Mraz in zdravje. Vroče poletje utrdi človeka za zimski mraz. «Poleti te mora prepeči, pozimi te mora pre-zebsti, potem boš zdrav», pravi naš kmet. On, ki se ie paril poleti na travniku in na polju, se ne zavija pozimi tako, kot meščan. Vojne izkušnje dokazujejo tudi, da vzdrže vojaki iz toplejših dežel laže mraz, kakor oni iz mrzlih. Tako smo slišali prvo zimo v splošno začudenje, da so vzdržavali avstrijski vojaki mraz bolj kakor Rusi. Ob svojemu pohodu na Rusko se je prepričal Napoleon, da so vzdržali Sicilijanci od cele francoske armade najlažje rusko zimo. Italijani so zatrjevali, da so vzdržale čete, ki so bile iz južnih dežel, strogo planinsko zimo lažje kakor čete iz severnih dežel. Lahi vzdrže tudi pri gradnji železnic na visokem mrzlem gorovju, kjer ne morejo več drugi. Po nekaterih krajih v Italiji je žitna prav občutna, vendar nimajo navade, da bi kurili po sobah. Naš Dal-matinec, ki ga opeče južno solnee, se ne plaši ledene burje. Poleti se morama pripravljati za zimo. Čim več si na prostem in čim bolj se ope-češ na solncu, tem trdnejši si za zimo in tem lažje boš prenesel mraz.
z Škodljiv upliv kave. Belgijski vse-učiliščni profesor dr. Storm, ki je dolga leta proučeval delovanje kave in kofeina (strup, ki se dobiva iz kave) na človeško telo, je prišel do zaključkov, da kava ravno tako škoduje človeku kakor kofein. Kava povzroča razdraženost živcev, slabo spanje, trenotno onesveščenje in deluje zelo slabo na srce. Vživanje kave se mora zabraniti vsem nervoznimi ljudem in onim osebam, ki slabo spijo, imajo slabo srce, katerim se tresejo to ke in ki imajo slab želodec. Ti smeje, piti le kavo brez kofeina.

Umno
Zgodovina kave. Nedavno je minulo 25 let, odkar se je v Evropi prvič pričela kuhati kava. Pač so v Londonu že leta 1624. poznali kavo, a samo kot zdravilo. Kot pijača je bila uvedena kava v Evropi šele pred 250 leti in se je ljudem tako priljubila, da ne morejo biti več brez nje. Koncem 17. stoletja je bilo v Parizu že okoli sto kavaren. V bivši Avstriji je bila otvorjena prva kavarna leta 1634., po drugein obleganju Dunaja s strani Turkov. Kmalu potem, ko je postala kava že zelo udomačena, so posamezne države nastopile proti njej. Nemčija je hotela preprečiti njen uvoz z velikimi davki in vlada je izdala proti pitju kave več knjižic. V mestu Hambergstadtu je bil izdan proti kavi celo poseben zakon z dvanajstimi paragrafi, v katerih je bilo natančno navedeno, kdo sme in kdo ne sme piti kave. V prvi vrsti je niso smeli piti kmetje. Kdor se je pregrešil proti temu zakonu, je moral plačati veliko denarno globo, tihotapci s kavo pa so bili postavljeni na sramotni oder.
X Spomenik črvu. Američani imajo že vse mogoče spomenike, počastili so z njimi spomin raznih slavnih in neslavnih mož, ter celo konje, pse in druge živali. Alabamski zemljiški posestniki pa so pred kratkim sklenili, da postavijo še en «ameri-k r.ski» spomenik. Lansko leto je namreč napravil črv, ki razjeda rastline od katerih se dobiva bombaž, velikansko škodo. Pridelalo se je vsled tega malo bombaža in cene so se/eda zelo poskočile. Farmerji, ki s c imeli ogromne zaloge starega bombaža, so kar čez noč obogateli. Iz Hvaležnosti so' sklenili, da Dostavi]: temu črvu, ki jim je prinesel toliko* bogastvo, spomenik v obliki studenca. V kamen bo vklesan napis: Ta spomenik je postavljen v spornim bombaževemu črvu, ki je s svcjiiim «deloui» dvignil cene bom-bažai. — Ta n^črt pa obsojajo- celo Američani sami.
X: Črni milijonarji. V Newyorku se nahaja preko 300 črnih milijonarjev. To so večinoma črnci, ki so v zadraji dobi obogateli vsled raznih trgovskih kupčij. Kontrolirati te črnce je zelo težko, ker žive strogo ločeni od sveta ter ne zahajajo v javnost, ker jih tam gledajo belokožci preveč postrani. Črni milijonarji imajo svoje lastne klube, v katerih se družabno pečajo z glasbo, športom, literaturo, politiko itd. Svoje sinove ■pošiljajo na harvvardsko vseučilišče, ki edino sprejema tudi črne slušatelje.
X Sivolasa poročenca. V King-stoniu na Angleškem se je te dni poročila vdova Sarah Coleth, ki je bila poprej že šestkrat poročena ter je to torej njena sedma ženitev. Stara je sedaj 85 let, njen srečni ženin ima pa 66 let ter se zove Robert Goad-win.. Goadwin se je seznanil s svojo sedanjo «mlado» ženo, ko je tri leta stanoval pri njej, deloma še poprej, predlno je umrl njen šesti mož. Sarah je imela s svojimi možmi 16 otroik, od katerih jih šest živi. Njena najstarejša hči ima 65 let, torej komaj eno leto manj nego njen sedmi možL
X Vrag je prišel po dolarje. y nekii gališki vasi v bližini Roswadova je p>rejela neka starka s pošte nakaznico) za 100 dolarjev, katere ji je poslal njen sin iz Amerike. Starka se je odptravila na pošto ter prosila, naj ji izzroče pcšiljatev. Na pošti pa ji denaarja niso hoteli izročiti, zahtevali so, i naj se legitimira. Ker starka se-vedaa ni imela pri sebi nobene legiti-maccije, ji denarja niso izročili. Odšla j je domov, da si preskrbi potreb-
no legitimacijo ter se drugi dan zopet zglasi na pošti. Ko pa je prišla : domov, se ji je prikazal vrag ter za-! hteval od nje 100 dolarjev. Starka mu je do smrti preplašena povedala, da dolarjev še ni dobila, na kar je vrag izjavil, da bo počakal, da jih dobi. Drugega dne je starka odšla na pošto ter s solzami povedala nekemu uradniku, da bo morala izročiti dolarje vragu, ki čaka nanje. Uradniku se je zadeva z «vragom» zdela čudna, vzel je samokres ter spremil starko do njenega doma, kjer se je skril v njeni koči ter čakal na «vraga», ki je zvečer res prišel. Uradnik je «vraga» prijel ter razkrinkal. Da se ni malo začudil, ko je v «vragu» spoznal svojega kolego, je pač razumljivo. Predrznega lopova so izročili sodišču.
X Kakor v kinematografu. V An-gersu v Franciji so spuščali v zrak velik balon. Medl tem, ko se je privezani balon počasi dvigal, so se potrgale vrvi in trije vojaki so odplavali držeč se za vrvi z balonom. Dva od vojakov sta se v višini 30 metrov spustila na tla, pri čemer se je eden smrtno ponesrečil. Tretji vojak pa se je zapletel med vrvi in odplul z balonom v zračne višave. Eden izmed pilotov, ki so bili na letališču, se je dvignil v zrakoplovu ter pohitel za njim, da ga reši. Vendar pa se mu to ni posrečilo, ker je medtem, ko se mu je približal, balon že dosegel nad 2000 metrov višine in se izgubil v oblake. Vkljub temu pa je bilo ubogemu vojaku usojeno, da se je še živ povrnil na zemljo. Po šesturni vožnji je jel balon vsled vetra pačasi padati. Možu se je posrečilo rešiti se vrvi, ki so ga vezale, in ko je balon drčal tik nad vrhovi dreves nekega gozda, se je spustil ter se ujel med vejevje, odkoder je z malimi poškodbami dospel zopet na trdna tla.
X Slučajna sreča. V neki vasi na Nižjeav■strijskem je zaklal neki kmet debelo svinjo. Pri raztelesenju je našel v želodcu svinje denarnico, v kateri je bilo 10.000 nemških mark.
X Mati porodila četvorčke. V Petzniku pri Postdamu v Nemčiji je povila žena tamkajšnega posestnika Holzhiiterja četvorčke, in sicer: dva fantička in in dve punčki. Mati in otročički so zdravi.
X Za leto 1926. ne prorokujejo nič dobrega. Leta 1926. se bosta planeta Mars in Merkur najbolj približala. Neki prorok prorokuje, da bodo takrat na svetu velike izpremem-be. Napovedane so vsemogoče kužne bolezni, lakota, poplave, katastrofe na morju in revolucija. Šest let pozneje pride do končnega spopada med mohamedanci, zavezniki boljše-vikov in angleškim plemenom. Ta konflikt se bo končal šele leta 1932. s splošnim mirom, vendar pa bo na svetu takrat že tako malo ljudi, da bo mir naravna posledica.
X Kako se delajo iz zamorcev beli ljudje. Pred kratkim je dospel v New-york brazilski zdravnik Pedrono. V Newyorku je zbudila veliko senzacijo njegova trditev, da je iznašel sredstvo, s pomočjo katerega da mu je mogoče napraviti iz črnega človeka belega. Kako vrši on svojo operacijo? Iz leve roke zamorčeve vzame nekoliko kapljic krvi in jo dene v neko napravo, v kateri jo na poseben način preparira. To preparirano kri vbrizga potem v desno roko zamorca, ki postane polagoma bel kot evropejski človek. Na kak način se zamorčeva kri preparira, pa zdravnik ni hotel povedati.
X 150 frankov za 12 črešenj. Te dni so prodali na glavnem pariške® trgu 12 prvih črešenj za 150 frankov. Za nakup so tekmovali trije kupci: nekdo, ki jih je hotel podariti predsedniku republike, nekdo drugi,
ki bi jih rad podaril neki ruski plesalki, končno pa jih je dobil trgovec, ki jih je kupil samo zato, da jih razstavi v svojem izložbenem oknu.
X Od generala — do čevljarja. Včasih smo čitali: «Od čevljarja do generala,» sedaj po vojni pa se dogaja narobe. Pred izpraševalno komisijo dunajskega čevljarskega društva je napravil te dni mojsterski izpit ruski general Agabajev. Po prevratu se je že v Rusiji bavil s čevljarstvom. Ko so pa prišli boljševiki na krmilo, -je moral pobegniti in je prišel na Dunaj, kjer si je s tem rokodelstvom služil svoj kruh. Ker je izpit napravil z dobrim uspehom, ima pravico, da na Dunaju osnuje svojo čevljarsko delavnico.
X Obesil se iz šale. Na Dunaju sta našla zakonska Masurek svojega 161etnega sina obešenega. Poklicani zdravnik mu ni mogel več pomagati. Mladenič se je že čestokrat obesil iz šale, da prestraši svoja roditelja. Končno pa je tej surovi šali strahovito nasedel in jo plačal s svojim življenjem.
X Mlad morilec. Londonski časopisi prinašajo vest o strahovitem umoru. Neki 151etni deček je umoril dve deklici, eno staro devet in drugo enajst let. Ubijalec je oba umora hladnokrvno priznal in izjavil, da je zato začel tako zgodaj ubijati, ker ve, da po postavi pred1 svojim šestnajstim letom ne more biti obsojen na smrt. Rekel je, da je izvršil oba umora edino le iz veselja do ubijanja.
X Čudna riba. V Atlantskem oceanu so vjeli ti' čini zelo čudno ribo. Riba. je dolga približno 2 metra, njeno truplo je razdeljeno v dva čisto drugačna, dela; dočim je sprednji del nenavadno širok, je zadnji del neobičajno ozek, podoben bolj deski nego truplu. Ribo je vjela neka ribiška ladja blizu marokanskega obrežja v globini 500 metrov. Doslej so ujeli pred to samo še eno ribo te vrste, in sicer v bližini japonskih obrežij. Ob maro-kanskem obrežju vjetoi ribo bodo izstavili v pariškem prirodoslovnem muzeju.
X Olikani Kitajci. Po nekaterih pokrajinah Kitajske je vkoreninjenai čudna navada, da v pogovorih ljudje sami sebe silno ponižujejo, dočim govore o drugih v najspoštljivejših izrazih. Razlika je včasih za naše pojme zelo »mošna. Za primer, kako! izgleda tak kitajpki pogovor, navajamo sledeč resničen dialog, katerega je napisal neki Anglež: A: Kako se počuti moj pre-svitli, prevzvišeni in slavni prijatelj Čang? B: Moje ničvredno telo se počuti prav dobro. — A: Slišal sem, da si je vaša velikost, odkar se nisva videla, zgradila prekrasno sijajno božansko palačo. — B: Da, da, zgradil sem si res novo luknjo. — A: Kako se pa počuti vaša nebeško! epa in preljubez-njiva soproga? — B: Ah, moji stari, brezzobi revi gre prav izborno. — A: Nedavno je baje porodila zopet novega. častil ji voga potomca, vašo vzvišene rodovine. — B.: Ree>, rodila je majhno pokvečeno kreaturo. — Pač prav zabavno in. zanimivo.
X Ne oženi krotiteljice zveri! Nekega dne je v svojo največjo nesrečo zapustil neki španski plemič svojo krasno palačo v Kordovi in vstopil v ravnokar prispelo menažerijo. Tu ga je očarala s svojo lepoto mlada kroti,te-ljica zveri, ki je silno pretepala nekaj divjih jaguarjev. Ta prizor je napravil na, plemiča nepopisen vtis. Informiral se je o lepi krotiteljici in zvedel, da. je od poštene rodbine iz Madrida. Stariši so doslej zaman skušali odvrniti svojo hčerko od njenega, nevarnega poklica. Zvedel je tudi, da je njena, preteklost neomadeževana. In zaljubljeni plemič ji ie ponudil svoje imetje, svojo palačo in svoje ime. Seveda je krotit,eljica. ponudbo takoj sprejela. Osem dni po poroki so se razšli svatje in ona je ostala sama si svojim možem v palači v Kordovi. Od tega dne ni nihče več videl njenega moža. To je trajalo nekako 4 mesece, kar so je lepega dne znašel
pred sodiščem v Kordovi španski plemič, ves višnjev od prejetih udarcev. Njegova žena se namreč tudi potem, ko je postala, grofica, ni mogla odpovedati poklicu krotiteljice. Ker pa se ni mogla vrniti v menažerijo, je določila svojemu možu vlogo jaguarja ter ga je za kratek čas vsak večer pretepala. Ali jaguarju je to začelo presedati in spremenil se je v zajca, pobegnil iz lastne palače naravnost pred sodišče, kjer je vložil tožbo proti neusmiljeni krotiteljici.
X Preko Niagare na vrvi. Slavna angleško - ameriška umetnica na vrvi Eleonora Pershing, ki jo z velikanskim uspehom nastopila v raznih mestih Anglije in Amerike, se je zavezala s pogodbo, da bo letos v juniju šia po vrvi preko slapov Niagare, znanega ogromnega veletoka, ki je požrl že toliko človeških življenj.
X Nova sladkorna rastlina. V nekem angleškem botaničnem zavodu se negujejo tri rastline, imenovane seban-diana. Rastlino je našel italijanski botanik dr. Pertoni v Ameriki pred 20 leti. Tamošnji Indijanci si slade z njo čaj in kavo. Listi te rastline imajo 200-krat več sladne sile kot sladkor. Listi se morajo polagoma posušiti in potom zdrobiti v prah. .
X Mesto se pogreza v zemljo. Mesto Loranton v Peneylvaniji je obsojeno na strašen pogin. Mesto šteje 137.000 prebivalcev ter Jo središče bogatega premogovnega ozemlja, ki daje najboljši antracit.. Pred mestom so se pojavile v zadnjem času vulkanične sile. ki pretresajo zem.sk o površino, tako da se mesto vedno bolj pogreza v zemljo. Doslej se je vsled udiranja porušilo že več hiš ter pri tem pokopalo mnogo prebivalcev pod svojimi ruševinami. Sedaj grozi nekemu delu mesta, ki šteje okog 200 hiš, strašna katastrofa. porušenja. Prebivalci tega dela so zbežali, tako da je sedaj ta. oddelek popolnoma zapuščen. Pod mestom se čuje zamolko grmenje in od časa do časa nastopajo močni potresni sunki.	,
X Strašen umor. Na, kolodvoru v Lipskem v Nemčiji so te dni pri pregledovanje pošiljk našli v neki veliki košari, naslovljeni v Halle, mrtvo truplo. Truplo je bila na tesno stlačeno v košaro in s podvito glavo vsaj izgledalo je tako; ko pa so truplo izvlekli iz košare, so videli, da je brez glave. Po nekem lističu, katerega so našli pri umorjenem, bi se dalo sklepati, da je bil trgovec s krznom. Da ni šlo pri umoru za rop, dokazuje to, da je imel mrtvec pri sebi še vso zlatnino, uro, prstane, naočnike, denarnico s preko 100 markami ter ključ tre-sorja neke banke. Doslej se je dognalo, da sta košaro prinesla na kolodvor ter oddala dva postreščka, katerima jo je bila izročila neka ženska, o kateri še ni nobenega sledu.
X Mrtve truplo brez glave. V nekem potoku na Francoskem so našli pred par dnevi nago mrtvo žensko truplo brez glave. S telesa so bile odstranjene vse stvari, po katerih bi so kakorkoli moglo ugotoviti kako podrobnost, ki !>i morda pomagala dognati, kdo je umorjena ženska. Orož-ništvo je takoj uvedlo najstrožjo preiskavo. V okolici ni izginila v zadnjem času nfobena ženska, pa tudi sicer ne ve nihče ničesar o zločinu. Okoličani sicer pripovedujejo, da so malo dni prej videli ponoči drveti po poljskih potih neki avtomobil, ki je bil brez luči, toda kakšen je bil, kdo je sedel v njem in kam je vozil, ne ve nihče, kakor tudi ne. če je ta avtomobil morda res pripeljal tja ono najdeno žensko truplo. Edino, kar jo dognala preiskava izvedencev na najdenem truplu, jo to, da je bila umorjena najbrže plesalka, kar bi se dalo sklepati iz močno razvitih mišic na njenih prstih.
X Lov na race s topovi. Pri nas ni v navadi, streljati s topovi na divjo race, toda v nekaterih krajih Kitajsko se nahaja toliko divjih rac, da se ne splača streljati jih s puškami. Poleg tega na Kitajskem tudi primanjkuje dobrih lovcev, zato je prišlo v navado ubijati jih s topovi. Lovci zvabijo raco na neko gotovo mesto, in ko se jih nabere večje število skupaj, sprožijo top. Lov je seveda vedno obilen.
Za smeh in kratek čas
Ljubezen na prvi pogled.
V neki družbi je sedel mlad' mož, ki se je svojčas zaljubil v svojo ženo, kakor se pravi, «na prvi pogled». Vzela sta se, a kmalu je bil razočaran.
Govor v omenjeni družbi je na-nesel tudi na ljubezen. Nek drugi gospod je mladooženjenega vprašal: ^Verujete vi na ljubezen na prvi pogled ?»
«Seveda» mu je ta odvrnil po kratkem prevdarku, «koliko možev bi se nikdar ne oženilo, ko bi svojo
zaročenko dvakrat pogledali!» •
Italijan in snaga.
Nekemu Italijanu je izginil telovnik. Vse je premetal, vse prebrskal, telovnika ni bilo nikjer. Prepričan je bil, da mu ga je kdo ukradel.
Pretekli so potem meseci, pretekli sta dve leti. Kar priteče nekega dne naš Italijanček ves vesel in srečen k svoji ženi: «Pomisli, Marija, telovnik sem našel.»
«Kakšen telovnik?« vpraša žena.
«No, ali ne veš, da sem se pred dvemi leti preoblekel, pa mi je telovnik kar izginil? Danes sem se spet preoblekel, pa sem dobil telovnik pod srajco.
Salamonska razsodba.
Kramar Ožbovt Švegla je izgubil ženo. Silno je tarnal, da ne dobi nikoli več enake, čez tri tedne se je pa zopet zaljubil. Ker je bila zopet njegova ljubica Uršika mehkega srca, sta se z Ožbovtom kmalu razumela na to in ono, kar je za smeh in kratek čas.
Vse mu je dovolila, samo poljubiti se mu ni pustila, ker je imel pristrižene mustače in se ni dalo dognati, ali se možakar smeje ali se kislo drži ali je jezen. On je pa na poljub veliko dal, zato je svoji izvo-Ijenki obljubil petdeset srebrnih tolarjev, če se da trikrat poljubiti. Petdeset srebrnih tolarjev je bilo že pred vojno pošten denar, in Uršika je rekla, da je zadovoljna s pogodbo.
Švegla jo je dvakrat cmoknil na usta, da je kar odmevalo, potem ga je pa minulo to veselje. Ali se mu je zdelo škoda za denar ali kaj je že bilo; kljub svoji vroči ljubezni ji ni hotel dati tretjega poljuba. Uršika ga je zahtevala, a on je pa ostal pri svoji trmi in zatrjeval, da je ni dolžan v tretje poljubiti. Uršika je bila jezna, bila prepričana, da je kramar slepar in ga je šla tožit.
Prišla sta pred sodnika. Ko prideta Uršika in Ožbovt na vrsto, pove Uršika vse do konca in kraja in meni, da ji mora kramar plačati vsaj dva poljuba, če ji tretjega neče dati. Kramar je pa stal na stališču, da dokler je ne poljubi še v tretje, ji ni dolžan plačati ničesar.
«Ali se daste poljubiti še v tret-je?» je vprašal sodnik Uršiko. «Se-veda, samo vzanje si naj poljub!» je odvrnila. Ožbovt pa ni hotel.
Tedaj je vstal sodnik, objel Uršiko okrog pasu in jo poljubil na usta, da je cmoknilo, kot bi velika žaba v lužo skočila. Uršika se je sprva pre-
strašila, potem se je pa zasmejala, ker ji je bilo všeč, da jo je bil tako visok gospod poljubil. Sodnik je pa resno položil sodno čepico na glavo in razglasil razsodbo:
«Ker se je Uršika dala trikrat poljubiti, dvakrat od kramarja Ožbovta Švegle in enkrat od sodišča, se obsodi kramar Ožbovt Švegel, da plača Uršiki petdeset srebrnih tolarjev, ker nista določila, da jo mora ravno kramar Ožbovt Švegla poljubiti tri-krat.»
Tako se je glasila salom onska sodba. Ni se pa to zgodilo pred kakim našim sodiščem, ampak predi amerikanskim.
Pregovori o ženi in moža.
Mož je glava družine, žena pa njen vrat. Zato pa se glava obrača kakor hoče vrat.
2ena brez lične obleke je kakor ptica brez perja: smešna,, zmrzla neumna.
Bedasto je, zahtevati, naj se ženska ne lepotiči. Ženska brez lepote — svoje ali vsaj za možev denar drago nakupljene — sploh ni ženska. Lepota je ženski poklic, namen, pamet in moč.
Prvi nakit ženske je bilo figovo pero. Blagor Adamu! Iz figovega peresa so se razvile nošnje in mode, ki požirajo današnjim zakonskim možem tisočake, stotisočake in milijone, večkrat celo značaj in čast.
Vrla ženska pove s svojim molkom več kakor slaba z brezkončnim reg-ljanjem.
Čebeli se izpremeni vse v med, kači pa vse v strup. Kakor pri čisti in blagi ter pri hudobni in sebični ženski.
zopet vprašat, če še ni generala in ko dobi isti odgovor kot prej, korenito zakolne in spet izgine nazaj.
Končno pride general. Vojak mu salutira in pravi: «Kje ste bili toliko časa, gospod narednik so že zelo jezni, ker vas od nikoder ni!»
Ženska ušesa in jezik.
A: «Zakaj ima ženska ponavadi pokrita ušesa ?»
B: «Zato, ker pri ženski ušesa ne igrajo nobene vloge, pač pa samo jezik».
*
Tat in njegov zagovornik.
Neki odvetnik bi moral zagovarjati tatu, ki je ukradel večjo vsoto denarja, in mu reče: «Jaz sem vaš zagovornik in napram meni morate biti popolnoma odkriti in mi vse po pravici povedati.«
Obtoženec: «Povedal vam bom vse, samo tega vam ne povem, kam
sem denar zakopal.»
•
Ne vozite se po cestni železnici!
Neki zdravstveni komisar svetuje, naj se nikar ne vozimo po cestni železnici radi zdravstvenih ozirov, ter pravi, naj bi si nabavili avtomobile. Tonček Kšajtglavca je takoj pisal gospodu komisarju, da mu nemudoma naznani, kje avtomobile za darilo dajejo.
*
Prostak in general.
Pri vojaških vajah stoji pred nekim šotorom za stražo Miha Stoj. Narednik mu naroči, kadar bo zagledal, da pride general, naj pokliče njega. Nato gre v šotor. Čez četrt ure pride ven in vpraša Miho, Če še ni videl generala.
«Ne», odgovori Miha.
Narednik nekaj zagodrnja in se vrne v šotor. Čez deset minut pride.
Ženski Kotiček
Slajast krompir. Krompir omrzne nekoliko že pri 2 do 3 stopinjah pod ničlo in postane vsled tega slajast. Tak krompir pa ostane ravno toliko časa dober, kakor popolnoma zdrav krompir. Ako se razgrne tak krompir za par dni v kraju, ki ima do 20 stopinj Celzija toplote, izgine slajast okus popolnoma. — Zmrznjen krompir se ne sme odtajati hitro; treba ga je namočiti v mrzli vodi, pristaviti, da se segreje počasi in ko se je segrel, mora vreti nagloma, potem postane zopet močnat in je dober. Sploh je dobro, če se namaka krompir nekaj časa, preden gre v lonec. Voda vzame krompirju, kar ima nezdravega v sebi, skuha se tudi hitreje. Krompir, ki se skuhai v olupih, je dosti bolj okusen, kakor če se olupi. Zdaj, ko poganjajo klice, je treba izrezati globoko vsako oko, ker je snov, ki se nabira okoli klic, strupena. Krompir, ki pride umazan kdoi ve~od kod, je treba vselej namakati in oprati. predno se olupi. Ovenel krompir se osveži in napne zopet, če leži kako uro v vodi.
Kuhinjska sol se da v gospodinjstvu mnogostransko uporabiti. Ako damo pri kuhanju škroba (šterke) nekoliko soli, imamo s tem pri pranju zavarovano, da ne zamrzne. V modrilo vržemo pest soli, da perilo ne postane žolto. Rumenemu blagu obvarujemo barvo, ako ga preje nego ga v mrzli vodi peremo, v slani vodi namočimo* in potem izplakne-mo. Sive madeže, ki jih je kaka rastlina zapustila na srebrnih predmetih, osnažimo s tem, da drgnemo predmet z mokro soljo. Umazane slamnate pletenine se okrtačijo s pogreto soljo in se jih nato oplakne v čisti vodi. Pri umivalnih posodah se če-sto naredi maščoben rob, ki se ne da lahko odstraniti, ako ne uporabimo k temu soli. Apnenaste črte v steklenicah in drugih steklenih posodah odstranimo z mešanico soli in močnega jesiha, kar velja tudi za kopalne banje. Sol se pa tudi dobro obnese kot trajno obvarovalno sred-; stvo. Da se na gnjati in klobasah ne ' naseli plesnoba, namažemo iste s!
slano raztopnino. Surovo maslo obvarujemo, ako ga polijemo z vodo, v katero smo dali k 100 delom 15 delov soli. Jajca se obvarujejo, ako se jih zavije v tanek papir in tako vloži v sol, da se eno drugega dotika. Sveže meso se tudi precej dolgo ohrani, ako ga denemo v lonec iz kamenine; pokrijemo s čistim prtom, čez katerega nasejemo precej debelo plast soli, čez sol pogrnemo papir in na istega nasujemo prah od lesenega oglja. V zmrznjene vodnjake vlivajo vrelo slano vodo, da se hitreje otajajo. Led na oknih se odstrani, ako se jih naliči s toplo slano vodo in se jih takoj s suho krp« obriše, voda pa ne sme biti prevroča, da steklo ne poči. Razsvetljava petrolejke postane živahnejša, ako dodamo v petrolej par zrn soli. Kadar izpulimo zob, ublažimo krvavenje, ako izpiramo usta z močno solno raztopino. Proti bolečinam, ki so nastale vsled žuželkinega pika, sc pomagamo, ako dotično mesto potrosimo z vlažno soljo.
Volnene stvari se ne smejo prati v lugu, ker jih isti razjeda in pokvari. Vlij v škaf vode četrt litra sal-mijakovca in v tej vodi operi. Ali pa v mlačni vodi, v kateri je raztopljeno nekaj mila, nikakor pa se ne sme volnenih predmetov z milom drgniti ali pa namakati v vroči vodi.
LEPOTA
kože, obraza, vrata, rok, kakor tudi lepa raat las se more doseči samo s razumno nego lepote. Tisočera priznanja so dospela iz vseh dežel sveta sa lekarnarja Fellerja:
„Elsa" lUljlno mlečno milo, najboljše blago, najfinejše „milo lepote"; 4 kosi z zamolom in poštnino 98 K.
„Elsa" obrarna
pomada odstraif
vsako nečistost kož», solnčne pege, zajedan-,ce. nabore itd. ter naredi kožo mehko, rožna-tobelo in čisto; '2porcelanasta lončka z zamo-tom in poštnino 62 K.
,Elsa" Tanochina pomada za
rast las krepi kožo glave, preprečaje izpadanje, lomljenje in cepanje las, »prečuje prhut, prerano oeivelost itd.; 2 porcelanasta I lončka z zamotom in poštnino 52 K.
Prodajalci dobe, če naroče najmanj 12 kosov enega predmeta, popust v naravi.
Razno: Lilijuio mleko 15 K; brkotnaz S K; najfinejši Hega-puder drja. Klugerja v velikih originalnih
. .. ,.v	v. ,	v . v	"ejsi nega-puuer urja. iviugerja v vviiniii ujigiu«miw
Antiseptično, Čistilno, osvezajeeo,	škatlah 30 K; najfinejši Hega-zobni prašek v patent-
oživljajoče in krepilno deluje lekar-	^	S&i "k-teh^i
narja Fellerja prijetno dišeči in že	» B^VS™ poV,nT'£
Skozi Ib let Jako priljubljeni «Elsa-	močna voda za lase 58 K. Za te razne predmete n
fluid», ki je mnogo močnejši in boljši
kakor francosko žganje, ki se uporablja za drgnenje rok, nog, hrbta in celotnega telesa in ki služi kot le-potilo (kosmetikum) za nego kože, las in ust. 3 dvojne steklenice ali 1 specialna steklenica z zamotom in poštnino vred 48 kron. Razpošilja ga: Evgen V. Feller, Stubica do-nja, Elsatrg 360 (Hrvatsko).
predmete i
zamot in poštnina posebe računata.
EVGEN V. FELLER, lekarnar,
STUBICA donja, Elsatrg it. 360 40—1	(Hrvaško). 48/144/11 a.
Hal je Elsafluitj - to se zna! LEl^arnsr Feller— Šfubica!
Varčna gospodinja rabi edinole
GAZELA MILO
ki je sajMfš« in naje«B<gŠe!
Delniška glavnica!
K 30,000.000
Rezerv«: okrog
K 10,000.000
Jadranska banka :: Podružnica Ljubljana
Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Hetkovič, Opatija, Sarajevo, Split, Sibenlk, Zadar, Zagreb, Trst, Wien,
Sprejemal Vloge 11 knjižice. — Vloge na tekoči ia žiro-račun proti najugodnejšemu obratovanja. — Rentni davek plača banka ii tvojega
Kupuje In prodajal Devize, valnte, vrednostne
papirje itd.
Eskontl Izdaja
inozemska mesta. Daje predujmei na vrednostne blago, ležeče v javnih skladiščih, kredite pod najugodnejšimi pogoji.
tira: MohIm, devize, vrednostne papir)« itd. : Čeke, nakaznice i« akreditive na vsa tu- in
papirje in na Daje trgovske
Prevzema: Borzna naročila is jih izvršuje naj-knlantneje.	_____
Brzojavni naslov: Jadranska. Telefon it. 287.