Dopisi in novice. — Iz Celjske okolice. Tukajšno uradno konferenco smo imeli 1. in 2. avgusta v Celji. Po navadnih, izveršenih posameznostili pride poročilo nadzornikovo, katero je delil v dva dela. K pervemu spada priobčenje ukazov in postav; izmed priobčenih sem jih naštel 26, bom le nekaterih opomnil. Kerščanski nauk se ima z začetkom bodočega Solskega leta v vsakej skupini po dve uri na teden podučevati. Pomniti pa si je —• razlaga predsednik — da se ima ta ura kot »plus« k dosedanjim uram smatrati. (Ne da bi se morda ta ura vzela kakeuiu drugemu predmetu.) Izišla so nova — nemška berila v 8. oddelkih. Ta berila se bodo morala vslovenske šole vpeljati; •— ali se imajo ali ne, to nij vprašanja, ampak le v tem naj je posvetovanje; kteri oddelek se bode v tej ali onej žoli, v tem ali onem razredu vpeljal —• pravi nadzornik. Ta nemška berila se bodo (tudi) slovenskim šolam poslala gratis (als Armenbiicher). — Pa res — na nekaterih šolah, se ve da na slovenskih, smo že dobili ta nemška berila. Neke nemške bukve »Lehrerbild« se priporočajo. Lapajnetove knjige se ne smejo rabiti — niti učenci niti učitelji jili ne smejo —, ta prepoved se v novič poojstri; le Krones — Lapajne-tove »Pripovesti Štajerske« so dopuščene kot dopolnilo k berilu. V slovenskih šolah se ne smejo nobene druge pesmi učiti, niti peti, kakor edino tiste, ki so v dotičnih berilib — pač se sme nemški peti —. Na več razrednej šoli v višem razredu naj se poje nemški (nasvetuje nadzornik g. Končnik), Ako učitelj kam kompetira, mora od zdaj zanaprej navesti: kerstno in rodovinsko ime, rojstveno — deželo, rostveni kraj in dan; spričevalo sposobnosti, čas, kraj in kakovost dosedanjega službovanja. Sedanjega službovanja kraj in kakovost, kakor tudi plačilo, katero sedaj dobiva. Treba je gojiti cerkveno godbo in cerkveno petje. Za letošnje ufiiteljske konference se je odločilo, da učitelji dobe »diate« samo za en dan, če konferenca tudi več dni traja. (Pri nas je trajala dva dni — tri obravnave dnevnega reda pa so se še izpustile —.) Predsednik je opozoril, ako bi se kdo derznil pred koncem konference oditi — če tudi Se le drugi dan —, tak izgubi povračilo še za pervi dan. — Drugih ukazov ne omenjam —. Nadzornik prehaja k raznim opazkam, iz nadzornovalnoga stališča. V obče izreka svojo zadovoljnost glede vspehov na teh šolah. Vendar pa pravi, da se posamezni predmetje obravnavajo poveršno ali celo po mačehovsko. Tako zgodovina, geometrija, flzika in kemija — tudi telovadba se premalo goji. — »No, to so ravno predmetje, za koje so prepo»vedane vse slovenske knjige, kolikor jih imamo iz teb strok. To je toraj »sad — fie se tava po temi, če se v slovenskej šoli tradira v nemščini; ali »pa če se iz nemških knjig sprot prestavlja —¦ in še to, vedi Bog kako!« Prav milostljiva je sodba, če se reče, da v naših krajih naj menj polovica učiteljev ne zna pravilno slovenščine govoriti niti pravilno pisati. — Vendar pa bi imeli ti učitelji v doraačem jeziku učiti pravilno besedo in pravilno pisavo. — Kdor sam nima, tudi dati ne more. — Pa od kod tudi jemati? kje in kako se pa pripravniki uče slovenščine? Za ta predmet tudi nihče ne vpraša. — Pri kteri konferenci se je še kdo grajal, da premalo gleda na materni jezik? kdor ga popolnama izpusti, postane »znabiti nekaj več«. — Če dotični učitelj ali učiteljica zna slovenski ali ne, je vse jedno, da še bolje, če je ne zna, ker se na one bolj ozirajo, ki slovenščine ali ne znajo, ali je znati nočejo ¦— pri kompetencali se to vidi. — V naših krajih se posebno pogosto jemljejo učiteljice na slovenske šole, ki ne znajo slovenski nič — prav nič, tako n. pr. v Teharjih, v Št. Jurji i. t. d., kakor so mi zadnjič pravili ondošnji kolege — in vendar one nee slovensko deco. Tako je pri nas! Ker se mi je dopis močno narasel, naj za danes končam. — — (Letna sknpščina učiteljev kranjskega okraja.) Konec. Poročilu gosp. nadzornikovemu sledili so zdaj po dnevnem redu razgovori o raznih tvarinah. 0 vsakem naj le kaj malega omenim. a. Gospod J. Pezdič govoril je (slovenski) »o nadaljevalnem izobraževanji učitelja«. Omenil je, da če se je učitelj še tako dobro izšolal, vseh potrebnili ukov si vender le še ni s tem pridobil; toraj si mora prizadevati z daljnim učenjem za vedno večjo popolnost. Djal je, da za to skerbijo tudi višje šolske oblasti s tem, ker se učitelji morajo podvreči strogim izpitom. Kot pripomočke daljnega izobraženja povdarjal je sosebno: vestno pripravljanje na posamesne uke, in sicer se mora ozirati pri tem učitelj na tvarino in metodo; marljivo branje knjig- pedagogičnega in didaktičnega obsega, iz katerih naj si celo izpisuje v posebne knjižice to, kar spozna da je za djanjske uke naj bolj porabljivo, dobro in koristno. Priporočal je dalje pogostne vdeležbe pri učiteljskih shodih; občenje z dobrimi in skušenimi učitelji — sosedi; obiskovanje ptujik šol i. t. d. b. 0 točki: »Je li dobro, da učitelj otroke tudi zunaj šole nadzoruje?« poročal je (slovenski) gosp. A. Cirman. Pričel je s priličnim iarizejskim vprašanjem do Kristusa: »Se sme li v saboto ozdravljati ?« in kot dosledek razvil je, da učitelju mora biti na tem, da otroci tudi zunaj šole z lepo obnašo kažejo, kaj se v šoli koristnega učijo. Kot pomočke k lepi obnaši otrok zunaj šole navedel je med drugim: Uoitelj naj rad občuje s stariši svojib učencev in naj živi v prijaznosti z njimi; naj stariše opozoruje na pomankljivosti njihovih otrok, kjer to za potrebno vidi in spozna; naj vzajemno s krajnim čast. gosp. dubovnikom deluje na to, da se slabi izgledi, ako jih je kaj, odpravijo; naj pazi na obnašo otrok pri prihodu v šolo in zopet pri odhodu. Navedel je kod izgled č. č. g. g. šolske brate na Francoskem, kako oni natančno pazijo na red in lepo obnašo otrok zunaj šole i. t. d. Vzel je gosp. govornik v misel tudi otroško pozdravljanje, iu nekaj omenil, s čimur se pa marsikdo zmed nas ni strinjal. Debate o tej zadevi vdeležil se je naj bolj gosp. Petrič, pa tudi gosp. nadzornik sam, kateri posledni je djal in priporočal, da naj to otroško pozdravljanje namreč ostane pri tem, kakov je v raznih krajih navadno. Točko c. »Podučevanje v petji v ljudski šoli« reševal je (slovenski) gosp. A. Kraet. Omenil je, da je bilo petje priljubljeno že nekdajnim narodom, in navedel v dokaz več izgledov iz stare dobe. Vprašanju: zakaj nnj se poje? odgovoril je s tem: da se pri mladini vname ljubezen do te lepe umetnosti, ki požlahtnuje in oblažuje čutja, ter ima na otroke in sploh na človeško družbo veseli, pa tudi otožni vpliv. Za petje pripovočal je posebno: 1. ljudske pesmi, 2. narodne pesmi, katerili je sicer malo, vendar pa nismo brez njili, in 3. cerkvene pesmi. Pri zadnjem odstavku povdarjal je g. govornik posebno vneto to, da naj bi učitelji imeli ozir na vpeljavo splošnega cerkvenega petja, ker imajo mnogokrat z gizdavimi in oholimi pevkami in pevci strašanske križe, in bi s tem lahko prišli v okom vsakemu nagajanju in kujanju. Priporočal je dalje, naj bi petje včasih služilo za molitev pred šolo in po šoli, konečno pa se je pri vprašanji: koliko in kdaj naj se poje? sklical na učni načert. d. »0 jezikovem podučevanjivspodnjih razredih ljudske šole« imel je poročati gosp. P. Cebin. Ako povein, da je imel ta v šolskib vedah jako znajden in izobražen gospod svoje dni večkrat častno nalogo, sostavljati in izdelovati rajnemu preč. gosp. kanoniku in škofijskemu šolskemu nadzorniku J. Zavašnik-u celo vprašanja in odgovore za preskušnje učiteljskih kandidatov, se že iz tega lahko posname, da je njegovi referat segel nalogi do jedra. Ker je bil pa v svojem spisu (slovenskem) po lastnih mislih preobširen, in se je bal preveč utruditi nazoče, je posnel toraj le glavno točke, ter osobito priporočal: naj bi bile učne knjige spisane po vsej moči praktično; — naj bi se uki tudi praktično, t. j. mladini umevno predavali; zlasti pa naj bi učitelji opazevali vse pomankljivosti jezikoslovnih učnili knjig, naj bi o tem temeljito govorili pri konferencah, ter s tem delovali za zboljšanje šolskih bukev. — e. Točko: »Novi šoli se večkrat očituje, da ne stori toliko, kolikor stara šola«, je J. Levičnik osvetil slovenski v peterih odstavkib, in ves ta govor ima »Tovariš« na razpolaganje, ako ga priobčiti lioče. *) f. Zadnjo točko razgovorov: »Izobraženje čuvstva za lepoto«, obravnaval je zopet gosp. P. Cebin (nemški). Spoznali smo iz gosp. govornikove obravnave, katero je sam imenoval »Lesefrucbte«, ker je v njo vpletel mnogo klasičnih citatov, da je tudi o lepoznanstvu že mnogo bral, in da kratkomalo ni ptujec v tej stroki. Dejal je spričetka, da izobraženje čuvstev za lepoto mora se gojiti zgodaj, že koj pri nježni mladini, in nam kot dokaz imenoval mnogo slavnili mož, ki so se že kot otroci pričeli uriti v lepili vedali. Kot dva glavna vira za zbujenje čuvstcv za lepoto navedel je: *) Fride na vctsto. Spis tak bc ne stara. Vi. 1. Veroznanstvo, ki nam v vsem svojem bistvu kaže in ponuja sprelepe uzore za to, in 2. Katoliško cerkev, katera je prava umetalna šola (Kunstscbule) oziroma svojili stavb, notranje oprave, godbe in petja, in s katerim vsem deluje na požlahnenje človeškili čuvstev. Zlasti gojenju petja govoril je gosp. Cebin vnete besede, navedel sedmero važnib uzrokov za to, priporočal, naj se poje v šoli vsaki dan, stavljal pa tudi predlog, naj bi se o pribodnji konferenci k sklepu zapel še kak kratek uzorni zbor (Chor). Zbrani g. g. učitelji so to dobro misel enoglasno poterdili, in gosp. L. S a d a r stavil je nasvet, naj gosp. C e b i n kot znajdeni strokovnjak blagovoli sprejeti nalogo, da bo za prihodnjo konferenco porazumel se z odličnimi g. g. pevci, in vse potrebno za to vravnal. Veselili se bomo zarad tega že zanaprej prihodnje skupščine, in to tem bolj, ker smo dobili to leto v naš okraj nekaj posebno dobrih pevskih moči, akoravno y,o tudi poprej nismo bili brez njih. (Pisavec priavjočega poročila pa se prederzne, spregovoriti k temu javno še par besed, akoravno se stavlja s tem v nevarnost, da bi se od katere strani zopet s perstom ne pokazalo nanj, ter dejalo: evo ga nepoboljšljivega klerikalca! Ker je namreč naš slavni rajni pesnik preč. gosp. Bl. Potočnik pel med drugem v svoji Zvonikarjevi pesmi, da »prazno je delo brcz žegna z nebes«, bi gotovo toraj nam ljudskim učiteljem v očeh vsib skerbnih starišev in pred vsem resnično omikanim svetom služilo le v čast, ako bi se pred zborovanjem snidili tudi k vskupni božji službi. Pri tacili prilikah bi zamogli med drugiin g. g. učitelji lepo pokazati tudi svoje pevske [in tudi muzikalne] zinožnosti, katere imajo eni v resnici izverstne. Oskerbovanje cerkvene godbe in petja se bo tako kot tako o kratkem času jelo zopet ponujati učiteljem. Okrožnica slav. c. kr. okr. šolskega sveta Kranjskega dne 15. junija t. 1. štv. 342 nam je namreč željo visocega c. k. ministerstva za uk in bogočastje že naznanila, naj bi se v priliodnje zopet kaj bolj zanimali in vgreli za te lepi umetnosti, kateri učiteljem niste nikakor kratili njihove časti. To omenil sem mimogrede. Misel naj ostane zapisana, ako se potem že vresniči, ali pa ne.) Zdaj je sledilo po dnevnom redu: »Poročilo bukvarničnega odseka in nova volitev«. Pred vsem naj povem, da nam je letoSnji odbor (g. g. Pezdič predscdnik, Cebin, podpredsednik, Gross, Traven in Kmet Vinko) jako vstregel s tem, da je dal »zaznamek knjig učiteljske knjižnice za šolski okraj kranjski« litografirati, in je pred pričetkom zborovanja g. pervosednik vsakemu učitelju en iztis izročil. Zdaj bo vsaj vsakdo lahko vedel, s čim mu more knjižnica postreči in naj č. č. g. g. sobratje ne zabijo, vložiti tega zaznamka povsod med šolski inventar. Gosp. pervosednik je poročal, da je od slavnega c. kr. okr. šols. sveta za potrebšine knjižnice prejel 40 gl.( za kateri denar se je nekaj novih knjig nakupilo, nekatere pa se dale vezati. Z letos kupljenimi in na dar prejetimi knjigami — njih 19, katere je gosp. pervosednik po naslovih imenoval — šteje zdaj knjižnica 153 zvezkov, in sicer mnogo med tem prav izverstnih knjig. Ker se je iz vsega poročila sprevidilo, da se je nahajala knjižnica letos res v prav dobrili in skerbnih rokali, nasvetovala sta g. g. Ii e v i č n i k in P e t r i č, naj se odsek ne spreminja, ampak za prihodnje leto kar brez volitve in statn quo ostane, kar se je z večino glasov tudi sprejelo. K sklepu je gosp. nadzornik navzoče g. g. učitelje Se opomnil, naj se knjižnice tudi marljivo v duševni prid poslužujejo, in gosp. pervosednik (bukvar.) P e z d i č je konstatiral, da se to tudi djanjsko godf. — V stalni odbor za priliodnje leto bili so enoglasno voljeni: g. g. Bezlaj, Japel, Jeglič, Lahajner in Letnar. — Ker se za zadnjo točko: »Nasveti« ni bil oglasil govornik, je gosp. nadzornik sklenil zborovanje. Spregovoril je konečno še kratke besede o težavnem stanu učiteljstva, spodbujal nas s toplo besedo, naj delujemo z ljubeznijo in marljivostjo, kar človeku nekako polahkuje nošnjo težavnega jarma. Zadnje besede gosp. nadzornikove pa so bile slavoklic na Njihovo Veličanstvo presvitlega vladarja in cesarja Franca Jožefa I., kateremu smo navzoči odzvali in ga ponovili z gromovitim »živio!« Namest nasveta pri zborovanju naj se zdaj še moja malenkost oglasi z javno kratko prošnjo do slavnili višjih šolskih oblastnij. Sicer me ni niliče za to pooblastil, mislim pa vender, da smem reči, da govorim v imenu' večine kranjskih, in berž kot ne, tudi drugih dežehi učiteljev. Kakor je znano, so v poslednjem času že pri večjih konferencab naše dežele navzoči g. g. učitelji svojo potnino (diiito) prejeli prec izplačano. Ako je to v posamesnili krajih mogočo, naj bi se v prihodnje blagovolilo zgoditi povsod. Veleslavnim c. kr. okr. šolskim sovetom bi bilo s tem mnogo pisarenja prihranjenega, učiteljem pa menim, da bi bilo tudi do malega, ali od kraja vsem prav na moč vstreženo. Vojaki n. pr. vlečejo svojo plačo na vsakih pet dni, in vendar jih proti koncu stiska že toliki »mankovec«, da so zadnji dan kerstili na ime »Sapprammentstag«. Tudi učitelji imamo zlasti proti koncu mesca mnogokrat dneve, da že vsega primanjkuje, in če pade na taki čas še učiteljska konferenca, za katere obiskanje nekateri potrebujejo dva dni časa, in ker se brez denarja popotvati ne more, je očividno, da bi se jim jako prileglo, ako bi po skončanem zborovanji potegnili koj tudi potnino. Marsikakega učitelja stiska toliko pomankanje, da si med svoje tovariše, kakor bi tudi rad, še celo obedovat iti ne upa. Ako bi dobil koj potnine, bi si vsaj lahko privošil v krogu svojih sobratov zmeren obed, pri katerem bi se zopet enkrat en malo sveselil. Naj se mi ta odkritoserčna prošnja na višjem mestu ne šteje v liudo, ker ne izvira iz slabe volje. — Ker sem ravno pri reči, t. j. ker govorim slučajno o obedu, naj povem v resnici z veselim sercem, da smo letos v Kranji v prijatelski zlogi vdeležili se vskupnega obeda. Izvzemši malo število g. g. sobratov, kateri so po opravilih in vsled privatnih zadev morali hiteti domu, združeni smo bili vsi v veselera tovarištvu. Prijazni razgovori, pa tudi izverstno-vbrano petje sladilo nam je jako okusno priredjeni obed. Po pravici rečem, da malokdaj sem se še vdeležil kake konference tako zadovoljen in oveseljen, kot tabart; enaka čutja so navdajale, kakor je bilo čutiti in viditi, tudi ostale g. g. sobrate, in nikakor se nismo mogli ločiti. To da »pod solncem vse mine«, in tako potekle so bile tudi nam le prehitro vesele, res zlate ure. Prijazno posegli smo si konečno s prijatli v roke in napotili se proti vsem štirim vetrovom. Bog z nami vsemi, dokler nas srečni čas zopet veselih ne združl! — J. L. Železnogorski. — Okrajna učiteljska konferenca za okolico Ijubljansko. Konec. Dalje pravi, da ni le ua to se ozirati, ampak tudi poslušati druge pedagoge, kako o tej stvari mislijo. Znano je, da je večina zoper predpise, kteri so se gotovo že preživeli, kar se laliko vidi v knjigi »Sclmle des Taktschreibens« od Otto Walbe in »Kurzgefasste Anleitung zur Ertheilung eines methodisclien Scbreibuuterriclites od H. Hoffmanna«. Ker je gosp. poročevalec pa tudi pedagoga C. Kelir-a imenoval, naj mu pa pove, kako ta slavni pedagog v svojej knjigi: Die Praxis der Volksschule str. 260 štev. 5 o tej stvari piše. Bere: »In friihercr Zeit wurdo im Scbreibuuterrichte ein Verfahren gehandhabt, das kaum den Namen einer Methode verdient.« i. t. d. — Po vsem končno predlaga: »Da se imeuovani namen kolikor, toliko doseže, naj se taki predpisi se- stavijo le za učiteljevo roko, po kterih bi se imeli ravnati«. — G. poročevalec odgovarja g. Govekar-ju naslanjaje se na to, kar je že povedal.— G. Bozja podpira predlog g. Punuah-a, ter meni, da bi taki predpisi za enorazrednice dobro došli. — G. Kuliar pravi, da ima g. poročovaloc svoj »prav«, pa tudi g. Govekar, tedaj oba. Vendar meni, da jo pa posebnega premisleka vredno to, kar je g. Govekar glede mateiialne strani omenil. Taki predpisi pridejo dragi, denarja pa povsodi primanjkuje. — Ko se je potem o obeli predlogib glasovalo, bil je predlog g. Govekar-ja z večino glasov sprejet. — V odbor, kteri ima potrebno snov sestaviti, ter vladi predložiti, bili so voljeni: g. g. Govekar, Levec, Levstek, Papler, Punčah, Eežek in Žibert. — 0 6. točki »Prirodopisje v 1 in 2 razrednih ljudskih šolah« poročal je temeljito g. Eemic, ter končno stavil predlog: »Učiteljska skupščina naj prosi sl. vlado, da nam skoraj boljših po novih učnih načertih sestavljenili knjig preskerbeti, deloma predelati blagovoli«. Sprejeto. 7. »0 telovadbi potem dejanjsko« poročal je gosp. Praprotnik. Po njegovem mnenji naj se v eno- in dvarazrednih šolali iz te stroke proste in redne vaje jemljejo, ter končno praktično pokaže nekoliko začetnili prostih in drugib vaj. —• G. Eemic meni, da naj telovadi vsaki učenec, toda po zimi pa naj telovadba izostane, ker imajo otroci večjidel težavno obutev. — G. poročevalec mu vgovarja, ter meni, da ravno po zimi je treba telovaditi, ker so otroci bolj spočiti, kakor po leti, ker jim paša in druga opravila veliko prizadevajo. — Gosp. predsednik pravi, da to, kar jc g. poročevalec glede razdelitve učilne snovi na posamezne razrede in oddelke omenil tako odpade, ker je vse to v učiluih načertih natančno zaznamovano. — 8. Samostalni predlogi. G. Bozja prodlaga glede cerkvenega petja in goclbe o dopisu vis. c. k. dež. š. sv. dne 8. julija št. 998. Stvar prideržal si je g. predsednik v daljno obravnavo. — 9. Poročilo pervomestnika bukvarničnega odseka bilo je nemško. Po predlogu g.predsednika pregledata račune g. g. Kogej in Pokor n. ¦—-G. Borštnik predlaga, da naj se učiteljska bukvarna nazaj v Ljubljano prestavi. Enoglasno sprejeto z nekim dostavkom. V bukvarnično komisijo se volijo ustmeno g. Cvek, Kernec, KuharinPraprotnik. V stalni odbor za učiteljsko konferenco za prihodnje leto pa so bili voljeni: g. g. Borštnik, Govekar, Kernec in L e v s t e k. G. predsednik sklene potem zborovanje s primernim in jako podbudnim govorom in trikratnim klicanjem na presvitlega cesarja. — Potem, kakor vsako leto skupni obed, kjer se je zelo navdušeno napivalo na zdravje verlega in vsim g. učiteljem zelo priljubljenega g. predsednika in c. kr. nadzornika. — Na svidenje! — Is seje c. k. dežel. šl. sveta dne 26. julija 1877. Učni čertež in zapisnik poučnih knjig za 1. 1877. ki ga je poslalo ravnateljstvo v Kočevji, se je odobril. Poročilo c. k. deželnega nadzornika za liumanistične predmete na srednjih šolali o nadzorovanji deržavne gimnazije v Kočevji se je vzelo na znauje in predložilo ministerstvu. — Prošnje za dvoje filologičnih služeb in jedne za učitelja risanja na deržavni gimnaziji v Kočevji so bile predložene slavnemu ministerstvu z dotičnimi nasveti. — Učitelj na realki se imenuje se stalnim, z uaslovom profesor. — Prošnja ravnatoljstva tukajšne višje deržavue realke za dovoljenje vzporednih razredov za 1. 1877/78 se je predlozila slavnemu ministerstvu za uk in bogočastje. — Prošnja ljudskega učitelja za oproščenje zrelostnega izpita se je zavergla, prošnja davkarskega praktikanta za napravo mature-se je sprejela; prošnji dveh realcev za dovoljenje skušnjo ponavljati iz dveh predmetov ste bili predloženi slav. ministcrstvu. — Imenovanje Fr. Govekarja za stalnega nadučenika ua Studeucu se je poterdilo, in dobil je dekret. — Dvarazredna ljudska šola v Metliki so s tera, da se privzame še jednorazredua dekliška šola, razširi na stirirazredno iu četerti učitelj bode iracl 450 gl. — Pritožbe, prošnje za prizanašauje pri šolskib zaiimdab, prožnje za nagrade iu pripomoč so se razreševale. — (Iz seje dež. odbora 18. uvgusta.) Predlogom dotičnih krajuih iu okrajnih šolskih svetov je deželni odbor pritrdil, da se v učiteljskib službab definitivno potrdijo učitelji: Matija Petrič v Strugab, Franco Koler v Štalcarjih, in F r a n c e P e r u c i na Vačali, in da so ljudska šola v Starem Logu provizorno razširi na 2 razreda, za 2. šolski razred pa začasno učiteljica v službo vzame. — (Nova razdelitev všolanih krajev v Ljubljani.) Ker so prioujoče šolsko leto hiše v Ljubljani dobile nove številke, razdeljujejo se s početkom prihodnjega šolskega leta tudi na novo šolski okraji, Krajni šolski svet je tedaj z dovoljenjem c. k. okrajnega šolskega sveta vkrenil tako-le: 1. v II. petrazredno deško šolo na Cojzovi cesti je všolan: a) II. oddolek (Šent-Jakobski del); b) III. oddelek (dvorni del) in c) predkraji Hradeckijeva in Kiuja vas; — 2. v mestno dekliško šolo na Šent-Jakobskem tergu je všolan: a) II. oddelek (Šent-Jakobski del); b) Krakovo in Ternovo in c) predkraji: Hradeckijeva in Kurja vas; 3. v I. p e t r a z r e d n o 1 j u d s k o š o 1 o: a) I. oddelek (šolski del); b) IV. oddelek (kolodvorski del); — 4. v nunsko dekliško šolo je všolan: I. oddelek (šolski del); b) III. oddelek (dvorni dcl) izvzemši Krakovo in Ternovo, in c) IV. oddelek (kolodvorni del). —¦ V šolo za silo na Mabu je všolan V. okraj namreč predkraji: Havptmanca, Ilovca, Karolinina zoinlja in Černa vas. — Po tej razdelitvi se bodo tudi šolski otroci v šolo vpisovali; le ko bi ena ali druga teh šol imela biti prenapolnjena se bode pozneje kaj prenaredilo. Ko bi stariši med šolskim letom stanovanje spremeuili, in se preselili v kak drug šolski okraj, tako ostane otrok do konca leta v tisti šoli, v katero je bil sprejet ob začetku leta. — Šolsko vodstvo mestnih šol se bode strogo ravnalo po teli pravilih. — Mctelkova darila po 42 gl. se razpisujejo do 24. septerabra. Prošnje potein c. k. okrajuih šolskih svetov do c. k. deželnega šolskega sveta v Ljubljani. — Šolska letina. Ilazredba učencev in učenk na čveterorazredni ljudski šoli c. k. rudnika v Idriji 1877. uašteva najprej učence, potem učenke obojne 4razredne ljudske šole. Učeucev je bilo 327, a učenk 219. V dekliško obertnijsko šolo je hodilo 36 deklic, dečki so hodili v nadaljevalno obertnijsko šolo. —• Nasteti so tudi polivaljeni v sadjereji in v godbi. Imena so pisana slovenski, a nazrianila nemško-slovenski. Prihodnje šolsko leto se začenja 17. septembra. — »Vdovsko učitcljsko drnštvo", »Slovensko učiteljsko društvo« in »Narodna šola« ima svoj občni zbor v četertek 27. t. m. pri Virantu h. št. 139. — Ob 8. je sv. maša v mestni farni cerkvi pri sv. Jakobu \n ob 9. zboruje najprej vdovsko društvo in potem drugi društvi. Program navadni pri občuih zborih. — Pri slovenskem učiteljskem društvu se bode tudi razgovarjalo: o šolskib knjigab na slovenskih ljudskih šolah, o pomočnib knjigah in o petji in godbi po selskih šolab. — Pridite, pridite, tovariši k zborovanjil — Letno sporočilo javnc štirirazredne namešane ljndske šole v Kranji 1877 ima prav popularen iu poučljiv s podobami razjasnjen sestavek »o oblikoslovji in risanji v vsakdanjem živenji«. V letnib sporočilih so taki sestavki prav mi svojem mestu, ker se tako razširjujejo med ljudstvo, ki se rnore podučiti le na podlagi materinega jezika. G. B e z 1 aj nam jo pokazal, da to, kar razuine, inoro tudi umljivo in razložno povedati. Vivat sequens. — Poročilo nuslevu učiteljstvo, potem pregledno število učencev in učenk, katerih je bilo v IV. razredib ob začetku 394, a na koncu leta 361; potera ima šolsko kroniko, našleva število knjig (160)všolski knjižnici. Med šolskimi dobrotniki se naštevata g. g.: Valentin Bleiweis in Fr. Dolenz. — Učenci so vversteni po zasluženji; II., III. in IV. razred imajo oddelke, kar šolski napredek toliko pospešuje, kakor, da bi potniku klado na nogi navezal. — Eokotvorsko šolo je obiskovalo 116 učenk. ¦— — Lctno sporočilo čvctcrorazredne dcške ljudske šole v Škofji Loki 1877 našteva mestnega kaplana, g. Andreja Bamovša kot pomočnega učitelja in katebeta, in še tri druge svetne učitelje. Število učencev je bilo vseb skupaj 243 v 4 razredih. Učenci so vversteni po zasluženji. Poročilo je kakor Kranjsko čisto slovensko. ¦J V Ljllbljatii je umerla gospa Ljudmila Linhart roj. Klemenčič, bivša učiteljica na c. k. ženski vadnici v 27. letu svoje starosti na veliko žalost svoji rodbini. Pogreb 19. p. m. je bil sijajen in stanu ranjke primeren. N. v m. p.!