Obrtni Vestnik
Strokovni list za povzdigo in napredek slovenskega obrtništva
„Obrtni Vestnik'1 izhaja mesečno dvakrat, in sicer: vsakega 1. in 15. v mesecu ter stane celoletno K 60-polletno K 30 četrtletno K 15’— posamezna številka K 250	Oficialno g-lap;1 ’ zveze kranjskih obrtnih zadrug v L jr’ . n „( luoštajerskih obrtnih zadrug-" - Celju in slovenskih obrtnih društev. Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. — Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Dunajska cesta št. 20.	Cene inseratoni: Pri 1 x objavi •/, str. 1200 K . , „ */, . 600 K „ „ „ '1, „ 300 K V. . 150 K . . » '/.« • 75 K Pri 12 kratni objavi 5°/0, pri 24kratni objavi 10 °/0 popusta	
V. letnik.	V Ljubljani, dne 15. aprila 1922.		Štev. 8.
Kupovanja v inozemstvu.
Redki so bili domači obrtniki rokodelci, ki bi zase potrebni materijal kupovali v inozemstvu. Razlogi za so bili, ker obrtniki kupujejo na drobno, pa se jim ne izplača ali pa ker s svojimi skromnimi sredstvi ne morejo iskati blaga v inozemstvu. Drugi razlogi so bili, da je za časa obstoja bivše avstro ogrske monarhije tedanja industrija te države izdatno pokrivala domače Potrebe, ter je še velike količine materijala, orodja in strojev izvažala v sosednje države.
Z ustanovitvijo naše nove države, v kateri danes živimo, smo prišli v tem pogledu v čisto drug položaj. To stanje bi se zamoglo razmotrivati z dveh nepovolj-n'h strani. Prva je, da so naše meje obdane s carinskim zidom ter nas delijo od industrijsko močnejših dežel, ln potem tudi od takih dežel, od katerih smo bili nasajeni brez carine in drugih neprijetnosti kupovati j^ago, ki nam je bilo potrebno za izvrševanje naše obrti, ^uga je, da nimamo zadosti različne industrije doma, ampak smo navezani na domačo trgovino, katera se trudi, da dostavi blago iz inozemstva in da kakorkoli Preskrbi domači trg. In sedaj se v teh vladajočih zaprekah vrste komplikacije ena za drugo. Te komplikacije so danes zelo velike in neugodne.
Res-je, tudi teh je nekoliko krivo stanje, v katero smo Prišli po vojni. Ali mnogo bi se dalo zboljšati, Če bi bilo razumevanja in volje. In izvršenega je zelo malo ali ce]o nič. Tako stoji danes obrtnik, kot srednji činitelj, nahajajoč se med industrijo in trgovino v najnepovolj-nejšem položaju. On se ne more dovolj in normalno °skrbovati z materijalom ter je povsem naravno, da ni v stanu priti globje v produkcijo. On životari in dela dne do dne in čaka, da se to stanje izboljša. Čaka ln Čaka, a ne dočaka ničesar.
Predrznih bi se sedaj vprašati, kje leži največja krivda? Mar so temu krivi obrtniki in domači proizvajalci sploh? Ali opaža državna oblast in z njo tudi vsi Pristojni krogi, da nosijo sami za to stanje največjo krivdo in odgovornost?
Obdani s carinskim zidom in z vpeljavo visoke carine, ne morejo priti obrtniki do cenejšega materijala in pol-•abrikatov, pa so zaradi tega prisiljeni, da tudi sami 5*rago proizvajajo svoje produkte. Izgotovljeno blago, katero se uvozi, ne stoji v pravem razmerju proti ino-
zemskemu materijalu, ter pride do tega, da so čestokrat inozemski produkti cenejši nego domači. Obrtnik je nadalje izpostavljen še domači špekulaciji. Dasi je naravnost predrznost, ako se izdajajo naredbe, s katerimi se zapoveduje rokodelcem, da se morajo zadovoljiti z dostojnim meščanskim zaslužkom, vendar se kakor izpod roke dovoljuje izvoz recimo predelane kože v inozemstvo zaradi valute, da se z njo zasluži na škodo domačih izdelkov in konzuma v deželi. Pa kje in po kateri ceni naj obrtnik kupuje materijal, ko se tudi njemu ne dovoli, da izkoristi valute: zdrave, bolehne in bolne, kakor jih izkoriščajo drugi poklicani in nepoklicani, pa s temi potem oškodujejo ekonomsko slabejše, in v zadnjem času oškodujejo tudi samo državo, kakor je bil to slučaj z beograjskimi špekulanti, kateri zahtevajo moratorij za na Francoskem in Angleškem nakupljeno blago. Mi smo že ob neki priliki povedali, kaj in kako bi storili ti ljudje, da bi po neki sreči obolela angleška 'valuta ali da bi naša ozdravila, kako bi oni potem gladili brado. Danes je vsekakor stvar drugačna. Sedaj bodo morali obrtniki drago plačati to blago in loviti kupce, da jim dokažejo svojo nekrivdo pri takih poslih. In tako ta iz-koriščevanja z valutami in brez njih vidimo na vseh straneh. Ker kaj je drugega, ako na primer minister od ene in iste stranke zapusti živ in zdrav svoje mesto, da je da v roke svojemu prijatelju in pobratimu in zopet iz iste stranke. To nazivajo „kriza“, ko na vsej stvari ni drugega nego: „evo ti, da se tudi ti malo ogreješ“.
Za nakupovanje v inozemstvu ali mednarodno trgovino je potreba imeti urejene trgovske odnošaje. Treba torej napraviti in dovesti do veljave trgovske pogodbe.
V	to je poklicana samo državna oblast, ker take pogodbe se ne morejo napraviti na obrtniški skupini v Culukafrici ali Priščini. Mi k temu še do danes nimamo ratificirane trgovske pogodbe z Nemčijo. Tam je še bolna valuta in dalo bi se marsikaj kupiti, pa tudi to ne dovolijo. O Angleški, Francoski in Švici, da ne govorimo o Ameriki, ni nikakega govora,, da bi se tamkaj moglo kupovati kak materijal. Tudi Češkoslovaška se s krepitvijo svoje valute vedno bolj zapira, medtem ko je Avstrija povsem izčrpana. Torej kam hočemo? Kakšne gorostasne vsote bomo morali plačati za razni materijal, katerega nam ne more nuditi domača industrija?! Kje bi bil odgovor na to enostavno in jasno vprašanje? Vemo, vemo se bo odgovorilo. Plačali boste velike davke. To je sedaj naša najaktualnejša politika.
Protestno zborovanje pridobitnih organizacij.
V	prenapolnjeni dvorani Mestnega doma v Ljubljani se je vršilo dne 3. t. ni. protestno zborovanje slovenskih pridobitvenili organizacij. Zborovanja so se udeležile vse gospodarske korporacije iz mesta, a tudi iz ostalih krajev so prišli mnogobrojni zastopniki trgovcev in obrtnikov. Ker je bila dvorana premajhna, so sklicatelji prenesli zborovanje na trg pred Mestnim domom, kjer se je zbrala nad ,3000 oseb broječa množica. (1. Ivan Jelačin ml. je v imenu sklicateljev otvoril zborovanje, naglašujoč gospodarsko važnost protestnega shoda. V predsedništvo so bili izvoljeni: za predsednika g. Ivan Hribar, za člana kot zastopnik trgovcev g. Ivan Jelačin, kot zastopnik obrtnikov pa g. E. Franchetti.
Na shodu so govorili: g. Ivan Jelačin ml. in iz Maribora g. Weixel, dalje g. E. Franchetti v imenu obrtnikov, g. Fr. Ks. Stare in g. Zebal. Ko je nastopil narodni poslanec g. dr. V. Kukovec, so nekatere skupine udeležencev vprizorile proti njemu tako glasne demonstracije,,da je moral svoj govor prekiniti ter se odstraniti.
Po končanem dnevnem redu so bile sprejete sledeče resolucije:
«1. Protestiramo proti naknadni izpremembi zakona o davku na vojne dobičke potom določb zakona o dvanajstinah za mesece marec in april 1922. in proti vpeljavi davka na vojne dobičke sedaj po treh letih naknadno za leto 1920.
2. Protestiramo, da se naše državno gospodarstvo neprestano upravlja z dvanajstinami in zahtevamo od parlamenta in vlade, da takoj preide k rednemu državnemu budžetu, da se izboljša naš ugled pred zunanjim svetom, dvigne vrednost našega denarja in, kar je najglavnejše, poda možnost, da se uredi razumen in pravičen davčni sistem.
3. Zahtevamo čimprejšnje izenačenje različnih davčnih sistemov, ki obstojajo v naši državi, in re-formo davkov na ta način, da se izgradi sistem direktnih davkov potom enakomerne porazdelitve javnih bremen na vse gospodarske sloje po njih davčni moči. Protestiramo pa proti sedanji praksi, ko se največji del davkov vali na trgovski in industrijski stan, med tem, ko drugi stanovi, posebno poljedelci, sorazmerno nezadostno prispevajo k pokritju državnih izdatkov.
4. Kot začasno remeduro pred izgraditvijo enotnega davčnega sistema zahtevamo, da se davčne lestvice pri različnih obstoječih davkih prilagode dejanskim življenskim in gospodarskim razmeram, da vpošteva dejanski eksistenčni minimum in razvred-nostitev denarja, ter preuredi davčna stopnja tako, da bo breme direktnih davkov, ki pripadajo na glavo prebivalstva, v vseh pokrajinah države enako.
5. Zahtevamo odpravo plačarine, ki je preostanek bivšega avstrijskega davčnega sistema, ki v drugih pokrajinah države ne obstoja in ki v končnem efektu zadene vendar le delodajalca, ki mora tudi za plačevanje davka solidarno z delojemalcem jamčiti.
6.) Zahtevamo preureditev davka na poslovni promet na ta način, da se bo plačeval v znamkah za vsak izstavljen trgovski račun in prodajo.
7. (Odklanja zakon o pobijanju draginje.)
8. Protestira se ponovno proti dajanju brezobrestnih posojil konzumnim zadrugam, kakor jih predvideva celo člen 29. vidovdanske ustave, ker izrabljajo te naprave v politične (strankarske) namene in ustvarja tako podpiranje le nezdrave razmere in ne-reelno gospodarstvo. Protestiramo proti temu, da bi se jemalo v to svrho sredstva iz davčnih bremen, ki jih morajo plačevati pridobitni sloji.
9. Zahteva se oživotvorjenje pridobitnega sveta v zmislu člena 44. Vidovdanske ustave.
10. Zahtevamo takojšnjo ustanovitev pokrajinskih carinskih direkcij, ker se centralizacija v praksi ni obnesla.
11. Enako zahtevamo, da se obnovi II. instanca v taksnih zadevah pri delegacijah ministrstva financ.
12. Narodna skupščina se poživlja, da izpopolni zakon o organizaciji železniškega ministrstva v tem zmislu, da se poleg sedaj obstoječega tarifnega odbora osnuje železniški svet za vso kraljevino in predstavnikov korporacij gospodarskih krogov, v katerem bi se proučavala sanacija naših prometnih razmer.
13. Dalje se naproša, da se izpopolni zakon o organizaciji finančnega ministrstva v toliko, da bi se osnoval namesto sedanjega carinskega sveta, v katerem so zastopani samo carinski uradniki, carinski svet iz predstaviteljev krogov industrije, trgovine in obrti vse kraljevine in ki bi bil za reševanje carinskih sporov in za oddajanje strokovnega mnenja v vprašanjih carinske politike merodajen.
14. Končno se naproša, da se osnuje pri ministrstvu trgovine in industrije industrijski sosvet, ki bi se bavil z vprašanji pospeševanja in zaščite naše mlade industrije.«
Po razglasu te resolucije je predsednik g. Dragotin Hribar ob 12. uri 30 min. zaključil shod s trdnim prepričanjem, da bo to, tako krasno uspelo zborovanje imelo tudi zaželjen uspeh.
Odgoja in zaščita obrtno-industrijskega naraščaja.
(Elaborat iz ministrstva za socialno politiko, ki nam ga je dal na razpolago minister n. r. g. dr. V. Kukovec.)
(DaJje.)
Vrhovno nadzorovanje nad imenovanimi obrtnimi šolami bi vršilo ministrstvo socialne politike v sporazumu z ministrstvom trgovine in industrije in to edino iz razloga, da se zagotovi gojencu v resnici tisti pouk, ki odgovarja edino dejanskim potrebam.
Posebno pozornost pa bi se moralo polagati na ustanavljanje vajeniških domov, kjer bi bili vajenci ves čas učne dobe popolnoma preskrbljeni in ves čas učne dobe, vključivši prosti čas, pod strogim strokovnim nadzorstvom. Naj se misli ne vem kako protivno
o	internatih in skupnih zavetiščih, eno je gotovo neoporečno, da vajenec v prostem času, ki bi se mogel neutrudljivo porabiti v veliko korist vajenca, ne sme biti prepuščen cesti, brezbrižnosti in lenarjenju. In ravno v današnjih časih moramo vse sile uporabiti, da mladino brezobzirno navajamo k delu, k delu in zopet k delu. Le ako utrdimo našo mladino v brezpogojni odvisnosti vztrajnega dela od blagostanja naroda in države, le ako mladino vklenemo v najtrd-
nejšo disciplino dela in sistematično spojenje vse njegove osebnosti z določenim poklicom, le tedaj bomo ustvarili v resnici trden in sposoben obrtniški naraščaj.
l	ej svrhi pa po mojem mišljenju ne služi .nobena ustanova tako uspešno, kakor vajeniški domovi, seveda oni, ki so organizirani v modernem in ne v setneniškem ali vojaškem duhu. Preskrba vajencev v vajeniških domovih bi ne bila potrebna edino za one redke primere, kjer roditelji vodijo račun o pravilnem zaposlenju vajenca v prostem času. V gotove svrhe — kulturni vzgoji — bi pa bilo prisiliti tudi te srečnejše vajence na periodičen obisk vajeniških domov.
Vajeniški domovi bi služili v prvi vrsti kulturnim nalogam in šele v drugi vrsti materijelni preskrbi onih siromašnih vajencev, ki nimajo na učnem mestu roditeljev, ki niso v oskrbi mojstra ali v oskrbi drugih dobrotnikov, odnosno humanitarnih zavodov.
Pri tej priliki bodi ugotovljeno, da je preskrba vajenca pri mojstru dediščina predkapitalistične srednjeveške dobe — veliko zlo in nikaka dobrota za vajenca. Le navidezne vrednosti je ta preskrba, brezmejno škodljivi pa so nekontrolirani vplivi, ki so posledica tega nastanjenja. Ne glede na to, da so stanovanja vajencev pri mojstrih običajno prava gnezda bolezni, nehigijene in nemoralnosti, posebno tam, kjer stanujejo vajenci skupaj s pomočniki, je ta preskrba običajno le pretveza za izkoriščanje in zlorabo vajenca v različne druge svrhe. Navadno so navezani ti vajenci na nedoločen delovni čas, na opravljanje gospodarskih poslov in najčešče se porabljajo v svojstvu dekle, hlapca ah' celo gospodinje pri udov-Ijenem mojstru ali kjer je začasno gospodinja odsotna. Biležiin tu primer, katerega sem ugotovil kot obrtni nadzornik v Sloveniji. Vajenec na deželi se je uporabljal vse letne mesece v poljedelstvu in le v zimskem času se je učil obrti — a po treh letih takega učenja je bil preizkušen in odslovljen za pomočnika. Vsakdo si lahko sam vstvari sodbo, kako se je ta vajenec izučil obrti, kake vrste pomočnik je in kake šanse ima, ako se osamosvoji pozneje kot mojster.	(Daije prih.)
Prvi redni občni zbor Slovenskega obrtnega društva v Mariboru.
Slovensko obrtno društvo v Mariboru je imelo v nedeljo dne, 12. marca t. 1. v mali dvorani Narodnega doma svoj prvi redni občni zbor. Med gosti smo pozdravili posebno starega borca za obrtniške interese, g. Eng. Franchettija, načelnika «Deželne zveze kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani*. Predsednik Fran, N o v a k je podal poročilo o delovanju društva v minulem upravnem letu. Spominjal se je ustanovitve društva dne 5. decembra ,
1920.	v prepričanju, da je rešitev male obrti mogoča le v dobri organizaciji. — Društveni tajnik Franjo K e n d a je podal obširno poročilo, ki daje jasno sliko vzorne discipline v delovanju društva. Društvo je štelo začetkom minulega upravnega leta 136 rednih in 6 podpornih članov. Pristopilo je med letom 66 rednih in 7 podpornih članov. Izstopil je 1 član iz društva iz še neznanih vzrokov. Danes šteje društvo 215 članov. Društveni posli so se reševali na 42 rednih in sklepčnih odborovih sejah. Nadalje je drifStvo priredilo v minulem upravnem letu en
javen protestni shod, pet sestankov, tri poučna predavanja in en banket na čast hrvatskih tovarišev obrtnikov. Društvo je sprejelo skupno 1556 dopisov, med katerimi je kot važen dokument zahvala- Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra I. za poslano udanostno izjavo ob priliki otvoritve «1. obrtne razstave v Mariboru*. Društvo je odposlalo 4211 dopisov. Razentega je društvo odposlalo še 16 resolucij. Posredovalo je za svoje člane v 46 stanovanskih zadevah, 27krat za oddajo raznih de! ter v 66 davčnih iu v 8 obrtnih zadevah. Važne nasvete je dalo društvo v 137 slučajih. Priredilo je «1. obrtno razstavo* z zelo povoljnim moraličnim in gmotnim uspehom. Posli za to prireditev so se vršili v 23 rednih sejah, ki so bile popolnoma ločene od rednih odborovih sej. in v dveh sestankih. Nadalje je priredilo društvo knjigovodstveni tečaj s pomočjo «Urada za pospeševanje obrti v Ljubljani*, ki ga je vodil ravnatelj Mariborske tiskarne, g. Stanko Detela, ki je ob tej priliki pokazal, da je spreten strokovnjak. Na banketu dne 25. septembra 1921., ki je bil prirejen na čast hrvatskim gostom obrtnikom, kateri so obiskali «1. obrtno razstavo*, se je razpravljalo o raznih važnih obrtniških vprašanjih in o zbližanju slovenskih in hrvatskih obrtnikov. Na javnem shodu dne 11. decembra
1921.	v Gambrinovi dvorani je govoril dr. Avg. Reisman o razdelitvi Slovenije v oblasti, ter je bila sprejeta tudi resolucija, v kateri se zahteva samouprava za mariborsko okrožje. Predsednik Novak je govoril o centralizaciji obrtnih zadrug v Ljubljani ter o davčnih bremenih, ki jih mora obrtništvo nositi. Sprejete so bile soglasno tozadevne resolucije. Priredila so se tri poučna predavanja, na katerih so predavali: tajnik trgovske in obrtniške zbornice g. Iv. Mohorič, višji davčni upravitelj g. Meglič in minister n. r. dr. V. Kukovec. Društvo se sedaj pridno pripravlja za letošnjo «Pokrajinsko obrtno razstavo*, ki obeta biti ena največjih prireditev tekočega leta v Mariboru. Pokroviteljstvo razstave je prevzel pokrajinski namestnik g. Ivan Hribar. Predsednik je g. Fran Novak. Ves odbor je razdeljen na šest samostojnih odsekov. Omeniti je pri tem, da je eventualni čisti dobiček namenjen skladu za Vajeniški dom v Mariboru. Tajnikovo poročilo se je soglasno odobrilo. — Blagajniško poročilo je podal društveni blagajnik Rudolf M o n j a c. Iz bilance je razvidno, da je društvo imelo začetkom minulega upravnega leta 3541 K 20 v premoženja, a danes ima 95.440 K 71 v. Od tega premoženja je naloženih 56.000 K za Vajeniški dom v Mariboru. Iz tega poročila je razvidno, da je tudi gospodarsko društvo dobro. Soglasno je bilo sklenjeno, da se zviša članarina od 1 Din na 5 Din za člana in mesec. Od nanovo pristopivših članov se bo pobirala vpisnina v znesku 10 Din. Vsak član dobi brezplačno strokovno glasilo «Obrtni Vestnik.* — Pri volitvah novega odbora je bil dosedanji predsednik gosp. Fran Novak zburnimi živio-klici zopet izvoljen za predsednika, kot podpredsednik pa dosedanji podpredsednik g. Franjo Horvat. Kot odborniki so bili izvoljeni gg.: Ljudevit Šetina, krojaški mojster; Ferdo Babič, ključavničarski mojster; Vladimir Vlašič, fotograf; Rudolf Mo-njac, čevljarski mojster; Ivan Kravos, sedlarski mojster; Ivan Kvas, klobučarski mojster; Fran Bureš, urar in zlatar; Joža Volčič, mizarski mojster; Josip Stajnko, kolar-ski mojster; Franjo Spes ml., stavbenik; pregledovalca računov sta gg.: Josip Pečar, kovaški mojster, in Rudolf Kompare, mizarski mojster; namestniki pa gg.: Anton Marušič, Jakob Kclc, Josip Mislej, Ljudevit Pucelj in Anton Cilenšek. Kot predsednik društvenega sodišča je bil zopet izvoljen M. Vahtar, umet. knjigovez. — Referat k točki Vajeniški dom v Mariboru je prevzel g. Rudolf
Monjac, ki je v kratkih in jedrnatih besedah orisal potrebo ustanovitve Vajeniškega doma v Mariboru, kateri je za vzgojo obrtniškega naraščaja nujno potreben, ako hočemo dobiti zdravo delavstvo. V tozadevno debato so posegli še gg. Beranič, Kelc, Bureš i. dr., ter vsi omenjali potrebo in važnost Vajeniškega doma v Mariboru. Izvolil se je poseben odbor, ki bo vse potrebno ukrenil, da se ta ideja čim prej uresniči in Vajeniški dom v Mariboru otvori. -V ta odbor so bili izvoljeni Monjac, Kelc, Stajnko, Beranič in tajnik Kenda. K točki Obrtno strokovno glasilo se je Oglasil k besedi g. Eng. Franchetti iz Ljubljane, pozdravljen od zborovalcev z «živio Franchetti*. Izražal je svoje zadoščenje in veselje nad lepim zborovanjem ter se zahvalil za pozdrav, prinaša pozdrave ljubljanskih obrtnikov, poudarjal je važnost in potrebo strokovnega glasila «Obrtni Vestnik«, ki prinaša .obrtnikom za majhen denar pouk o vseli važnih naredbah in zakonih, davčnih in drugih za obrtnike važnih zadevah. Obrtniki so že sami uvideli potrebo strokovnega lista s tem, da so se nanj polnoštevilno naročili. — Pri slučajnostih se soglasno sklene, da pristopi društvo kot član k Zvezi obrtnih društev za Slovenijo v Celju. Sklene se nadalje, da se skliče ob priliki «Pokrajinske obrtne razstave* v Mariboru veliki vseobrtniški shod, kjer se bodo pretrc-sovala najvažnejša obrtniška vprašanja. — Ker se namerava v zakonodajnem odboru sprejeti novi obrtni zakon, ne da se povpraša tudi obrtnike Slovenije za mnenje, je bila sledeča resolucija soglasno sprejeta: «Na občnem zboru Slovenskega obrtnega društva v Mariboru dne
12.	marca 1922. polnoštevilno zbrani obrtniki odločno protestirajo proti temu, da bi se brez sodelovanja obrtnikov v Sloveniji obravnavalo o za nas zelo važnem in pomembnem zakonu. Zato zahtevamo, da se pred sprejetjem tega zakona zaslišijo tudi zastopniki slovenskega obrtništva.* — Ta prvi občni zbor, ki je bil skoraj polnoštevilno obiskan, je pokazal, kako se to mlado društvo lepo in zdravo razvija ter pridobiva dnevno na moči in ugledu.
Razno.
Udruženje samostojnih obrti. Ustanovni občni zbor Udruženja samostojnih obrti se je vršil 6. marca 1.1. ob 6. uri zvečer v pisarni krojaške zadruge v Ljubljani. O. Fr. Iglič je otvoril zborovanje, ki je bilo razmeroma dobro obiskano. Namesto zadržanega gosp. Pečnika je poročal v imenu pripravljalnega odbora g. Fran Iglič. Poročevalec je temeljito pojasnil pomen in namen te organizacije. Konstatiral je, da se večina kolegov še ne zaveda svojega položaja, da večina ne pozna pomena svoje lastne organizacije, zato se tudi tako malo zanima zanjo. Toda vsaka stvar ima v začetku svoje težave, delo pa bo pokazalo vrednost organizacije in vzbudilo zanimanje zanjo. G. Iglič je dalje zavračal pomisleke nekaterih, češ organizacija bo ščitila le velike obrtnike. Organizacija bo delovala za procvit obrti sploh v korist vseli. Pobijala se bo umazana konkurenca, ker se nekateri ne zavedajo, da s tem škodujejo tudi sebi. Gospod Iglič podčrta uspehe drugih organizacij, ki nam naj bodo za vzgled, kaj se potom njih zamore doseči pri solidarnem nastopu.
G. Pavel Vrtačnik je pripomnil, da bi bilo umestno uvozno konfekcijo primerno ocariniti, za krojaške surovine pa izposlovati olajšavo carine.
G. Iglič je nato izjavil, da hoče organizacija tudi v tem oziru po možnosti vplivati.
Predložena in oblastveno potrjena pravila se odobre.
V	odbor Udruženja se je izvolilo: g. Frana Igliča kot predsednika, g. I. Kersniča kot podpredsednika, g. Ivana Rojino kot blagajnika, g. I. Ahčina kot tajnika, g. F. Seljaka, gdč. M. Šarc, g. I. Pučnika in g. 1. Smerajca kot odbornike. Za namestnika sta bila izvoljena gg. A. Barle in P. Capuder. — Tajniške posle bo izvrševal zadružni tajnik g. J. Reven.
G. Jakob Smerajc predlaga, naj se vse seje vrše točno ob določenem času: kdor se seje ne udeleži, mora to vedno prej opravičiti. Seje se sklicujejo po potrebi. Predlog se vzame na znanje. — Nadalje se prečita imenik članov. Kot redni člani se sprejmejo g. Pavel Vrtačnik in gdč. Fani Seljak. V svrho pridobitve novih članov so odborniki sklenili, da bodo posredovali pri svojih kolegih.
Redni občni zbor zadruge ključavničarjev v Ljubljani se je vršil dne 25. svečana 1922. ob 18. uri v Beethovnovi ulici št. 10 po določenem dnevnem redu. Navzočih je bilo 25 članov. G. načelnik Avgust Martinčič, ključavničarski mojster v Ljubljani, je konstatiral ob določeni uri sklepčnost in je otvoril zborovanje. Za zapisnikarja se je določil g. Iv. Slanovic, overovateljern zapisnika pa gg. Franc Smole in Ivan Breskvar. Zadružni načelnik je pozdravil navzoče zborovalce in prešel k prvi točki dnevnega reda (letno poročilo): Koncem leta 1920. je štela zadruga 33 članov, v letu 1921. sta pristopila k zadrugi dva člana, dva pa sta odstopila, tako da je bilo zaznamovati koncem leta 1921. 33 rednih članov. V preteklem letu je imela zadruga 1 občni zbor, 12 mesečnih sestankov, 4 odborove seje, 4 izpraševalne komisije za pomočnike, 2 ekskurziji in 2 zadružna sestanka. K izpraševalniin komisijam se je pritegnilo 30 kandidatov, izmed katerih je prestalo preizkušnjo 29 z dobrim uspehom. Ekskurzije v papirnice v Vevčah in v livarne na Jesenicah se je udeležilo, in sicer: prve 59 vajencev in 16 zadružnih članov, druge pa 54 vajencev in 13 zadružnih članov. Poročilo zadružnega delovanja v letu 1921. se je vzelo z odobrenjem na znanje, ravno' tako tudi zapisnik zadnjega rednega občnega zbora, ki ga je prečital zapisnikar g. Slanovic. Računski zaključek v upravnem letu 1921. izkazuje na dohodkih 6563 K 75 v, na stroških pa 4848 K 11 v, preostanek v znesku 1715 K 64 v pa je razen ročne blagajne (8 K 89 v) plodonosno naložen v ljubljanski Mestni hranilnici. Računski zaključek, ki je bil vsem zadružnim članom dostavljen, se je vzel na znanje in se je soglasno izrekel popolni absolutorij blagajniku g. Ivanu Slanovcu. G. načelnik je pozdravil ravnokar došlega g. Josipa Lampiča, kateremu je izročil za njegovo 40Ietno zvesto in marljivo službovanje častno 'diplomo, na kar se je g. Josip Lampič presrčno zahvalil. Preden se je prešlo k peti točki dnevnega reda, to je nadomestna volitev članov odbora, pregledovalcev računov za leto 1922. in članov izpraševalne komisije za pomočnike, se je zahvalil g. načelnik za čast, ki mu je bila dosedaj izkazana, kakor tudi za vsestransko podpiranje gg. odbornikov pri zadružnem delovanju, obenem je prosil navzoče zborovalce, da se ga odveže od načelniškega mesta ter izvoli moža, do katerega bo imela zadruga zaupanje. Za načelnika je bil izvoljen g. Ivan Breskvar, ključavničarski mojster v Ljubljani, za odbornika pa g. Ivan Mekina (Weibl), ključavničarski mojster v Ljubljani. Dosedanji načelnik g. Avgust Martinčič prosi novoizvoljenega načelnika g. Ivana Breskvarja,
da zasede načelnikovo mesto ter da nadaljuje zborovanje. Za pregledovalca računov, se je soglasno izvolil g. Florijan Martinčič, za načelnika izpraševalne komisije g. Ivan Breskvar, za namestnika izpraševalne komisije pa g. Iv. Rebolj, vsi ključavničarski mojstri v Ljubljani. — Pri šesti točki dnevnega reda se je soglasno sklenilo, da se imajo lejno vršiti štiri preizkušnje vajencev, in sicer 3., 6., 9- in 12. meseca. Ker primanjkuje zadrugi denarja, cene Potrebščinam pa vedno naraščajo, se je s 15 glasovi sklenilo, da se zadružna doklada zviša na 60 K. — Po daljši vsestranski debati so se sklenile sledeče spremembe zadružnih pravil: § 11., 4. odstavek, točka a): sprejemnina za vajence namesto 6 K 6 Din, oprostnina namesto 10 K 10 Din; § 11., 4. odstavek, točka h): člani, kateri ne delajo s pomočniki, ne smejo imeti več kakor tri vajence; na koncu S 15., 3. odstavek: namesto 25 K 60 Din (pristopnina novih članov); § 25.: Redovne kazni zadružnega načelstva: namesto 20 K 100 Din.; § 35., 4. odstavek (redovna kazen načelstva): namesto 160 K 120 Din. Pri zadnji točki dnevnega reda se je sklenilo, da se kaznuje vsakega člana z globo 50 K, ako bi neopravičeno izostal od občnega zbora. Po daljši debati glede vajeniškega vprašanja priporoča g. načelnik, da naj se vsak mojster strogo ravna p« obstoječih predpisih in poudarja tudi nujno potrebo pravilne in natančne evidence vajencev in pomočnikov, da bo zadrugi mogoče delovati in nastopati tudi proti takozvanim «fušarjem», ki upravičeno obrtnika izdatno oškodujejo. Ker ni bilo nikakih drugih predlogov ali nasvetov, se je g. načelnik zahvalil za udeležbo in je zaključil zborovanje.
Nova obrtna zadruga. V nedeljo dne 20. p. m. se je vršil v prostorih obrtno-zadružnega tajništva v Celju dobro obiskani sestanek sedlarjev in tapetarjev, na katerem se je sklenilo ustanoviti novo «Obrtno zadrugo sedlarjev, jermenarjev in tapetarjev v Celju» za politične okraje Celje (z Mozirjem), Brežice, Konjice in - sodne okraje Rogatec, Slovenjgradec in Šoštanj. Ta okoliš šteje okrog 90 pripadnikov imenovanih strok in je torej dobro Poslovanje zadruge zasigurano. Ustanovila so se tudi zadružna pravila, ki se obenem predložijo vladi v odobre-nje. Splošno se je naglašalo razburjenje, ki vlada med navedenimi strokami zaradi prisilnega včlanjenja pri ljubljanskih strokovnih zadrugah, katero ogorčenje je postalo še večje, ko so ljubljanske zadruge zahtevale od vsakega člana doklado v ogromnem znesku 300 K, ne da bi sc za to bil napravil pravilen sklep, da pa so dosledno prezirale nove člane, katerih zadruge niti na ustanovno zborovanje niso povabile. Zborovanju je predsedoval g. Ivan Strelec iz Celja, ki je v jako stvarnem govoru in v izbranih besedah očrtal dosedanje delo pripravljalnega odbora in pomen strokovnih organizacij. Zborovanju je prisostvoval za obrtno-zadružno nadzortiištvo komisar Založnik.
Zadruga skupnih obrti sodnega okraja Laško je imela > nedeljo dne 26. marca svoj 38. redni zadružni zbor v osnovni šoli na Zidanem mostu. Zborovanje je vodil načelnik g. Blaž Zupanc iz Laškega, prisostvoval je zboru obrtno-zadružni komisar g. I. Založnik iz Celja. Navzočih je bilo 72 zadružnikov, pripadnikov 19 strok. Zadruga šteje 234 članov in izkazuje koncem zadnjega poslovnega leta blagajniško stanje v čistem iznosu 1440 K 73 v, k Čemur pride še dobropis pri poštnem čekovnem zavodu 300 K, vrednost dveh delnic Obrtne banke 1000 K in vojno posojilo v znesku 200 K. Blagajniško poročilo je obsegalo vso dobo od leta 1910. naprej, ko je zadruga Prišla v roke dosedanjega načelstva. Zadružna pravila so se v toliko spremenila, da so se zvišale pristojbine za
vpisnino na 3 Din, za oprostnino na 15 Din in za članarino novih zadružnikov na 100 Din. Sestavil se je tudi nov zadružni odbor pod načelstvom Miloša Rozine iz Trbovelj. Dosedanjemu načelniku se je izrekla zahvala za njegovo marljivo poslovanje. Zadružni odbor je na predlog g. Rozine sprejel tudi sklep, s katerim se načelstvu naroča, da pospešuje v vsakem oziru snovanje strokovnih in sorodno-strokovnih zadrug in ne ovira izločitve poedinih strok, če izločitvi stroke same ne nasprotujejo. Zborovanje je bilo skozinskoz zanimivo in napeto, kakor zborovanja te zadruge sploh, kar je znamenje lepe zavednosti zadružnih članov.
Obrtna razstava v Celju. Obrtna razstava avgusta meseca 1.1. v Celju obeta biti jako zanimiva. Vsa pripravljalna dela so v najlepšem , teku. To pripravljalno delo so vzeli v roke možje, od katerih je pričakovati, da bodo razstavo dobro pripravili in vodili. Dobra stran razstave je zlasti tudi ta, da so prostori v osnovni šoli jako obsežni in lepi. Je torej stvar obrtništva vseh strok, da razstavo kar najbolj izrabijo. Gotovo bo razstava marsikateremu obrtniku v dobro reklamo. Obilen obisk iste je vsekakor pričakovati. Kakor se obeta, bo v razstavljalnem času tudi dobro preskrbljeno za različno zabavo, tako da bo vsak obiskovalec razstave imel lep užitek. Obiskovalci razstave bodo obenem imeli priložnost, da si ogledajo lepo celjsko okolico. Izleti na Stari grad, Anski vrh, Miklavžev hrib, Hudičev graben, Svetino; kopališča v bližini, kakor Doberna, Topolščica, Rimske Toplice in Rogaška Slatina, ki bodo za marsikaterega obiskovalca nekaj izrednega. Tako lepo lego, kakor jo ima Celje, nima kmalu kako mesto v naši državi. Tudi zgodovina celjskega mesta je pomembna in bo zanimala marsikaterega obiskovalca. Malo a romantično mesto Celje naj nudi zadovoljiv užitek vsakemu obiskovalcu razstave, za kar bo skrbel razstavni odbor. Marsikateri obrtnik bo vprašal, kaj naj razstavi? Vsako obrtno kakor industrijsko delo pride v poštev, lahko je predmet preprost, toda izdelan mora biti mojstrsko. Da bo omogočeno razstaviti vsakomur, bodo cene prostorov zmerne; treba je torej le energije in uspeh ne more izostati. — Obrtništvo pokaži svojo zmožnost svetu!
Razpisi.
Deželna zadruga dimnikarjev za Slovenijo v Ljubljani
naznanja vsem p. n. hišnim posestnikom, da ima v zadružni pisarni v Beethovnovi ulici št. 10 na razpolago primerno število dimnikarskih knjig v svrho prodaje. Vsaka dimnikarska knjiga stane 1 dinar. P. n. hišni posestniki se va'bijo, da si te knjige nabavijo, ker so za vsakega hišnega posestnika neobhodno potrebne.
«0 zdravstvenih nalogah socialnega zavarovanja.* Bolniška blagajna je izdala brošurico «0 zdravstvenih nalogah socialnega zavarovanja« po referatu šef-zdrav-nika g. dr. D. Bleiwcisa-Trsteniškega na III. lekarskem shodu v Ljubljani. Brošurica ima važen namen, da poglobi pojmovanje preventivnih mer v higijeni med narodom. Dobiva se pri osrednjem uradu bolniške blagajne v Ljubljani proti povrnitvi založnih stroškov. Obsega 26 strani.
Pojasnitev za carinjenje razklopljenih železnih plugov.
Na vprašanje neke carinarnice zaradi pravilnega in enotnega carinjenja železnih plugov, kadar dospo v razklop-ljenem stanju, daje finančni minister na podlagi Št. 9. in 20. zakona splošne carinske tarife in po zaslišanju carin-
skega sveta sledečo pojasnitev. Pri postavki št. 552/1 carinske tarife se razumejo pod kompletnimi plugi plugi, ki dospo v sestavljenem ali razklopljenem stanju. Kadar dospo deli plugov, ki se jih ne more sestaviti v pluge, se jih carini po postavki št. 552/2 carinske tarife, kakor je navedeno v pripombi 1. št. 552. carinske tarife. Samo po sebi je umljivo, da se morajo carinski uradniki pri pregledu tega blaga natančno prepričati, ali so deli plugov prispeli kot razklopljeni plugi ali samo kot deli plugov.
Povišanje inonopolske takse na sol. Z rešitvijo upravnega odbora samostalne monopolske uprave Pov. br. 47 in z odobrenjem finančnega ministra Pov. br. 171 z dne
1.	marca 1.1. je povišana monopolska taksa na sol na 90 Din v zlatu ali na 180 Din v srebru. Povišana monopolska taksa se plačuje od 11. marca 1922. dalje.
Odprava odpreinnih izkaznic za promet v obmejnem pasu 15 km od meje. Na intervencijo trgovske in obrtniške zbornice je inšpektorat državnih železnic v Ljubljani ukinil odpremne izkaznice za prevoz sladkorja, jedilnega olja, masti, poljedelskih pridelkov, mlevskih produktov, živali itd., ker po novem zakonu o izvozu z dne 23. septembra takih odpremnih izkaznic ni več treba. Izkaznice se sedaj zahtevajo le za one predmete, katerih izvoz je prepovedan, med katere pa spada razen dragih kovin samo živinska krma.
Uveljavljenje trgovinske pogodbe z Nemčijo. Na mno-gobrojna vprašanja interesentov glede uveljavljenja trgovske pogodbe z Nemčijo obvešča trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani vse interesirane kroge, da bo po sporočilu ministrstva trgovine in industrije stopila v veljavo trgovska pogodba z Nemčijo šele potem, ko bo pogodba tudi od strani Nemčije ratificirana in ko bo med obema vladama izmenjana nota o ratifikaciji pogodbe.
Vajeniške preizkušnje v tesarski obrti. Pokrajinska zadruga tesarskih mojstrov Slovenije v Ljubljani, Linhartova ulica št. 25, naznanja, da se bodo vršile vajeniške preizkušnje od začetka aprila do konca maja 1922. Zadruga vabi vse gg. članc-mojstre, da v mesecu aprilu prijavijo one vajence k preizkušnji, ki bodo do konca maja končali svojo vajeniško dobo. Prijave je nasloviti na zadrugo ter obenem predložiti vajenčevo učno pogodbo.
«Navodila o ekonomskem ordiniranju zdravil« se imenuje brošurica, ki jo je izdala Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani (osrednji urad) za svoje zdravnike, poslovalnice in lekarnarje. Po veljavnih zakonitih določilih, ki veljajo za vse obvezne bolniške blagajne v Sloveniji, ki so osnovane v zmislu bolniškozavarovalnega zakona iz leta 1888., bratovsko-skladnične in železničarske bolniške blagajne, je sestavil ta navodila šef-zdravnik g. dr. Dem.
' Bleiweis-Trsteniški, v katerih pojasnjuje, kako se zapisujejo zdravila brez nepotrebnih večjih stroškov, vendar ne v škodo zdravljenja bolnikov. Zdravila so se silno podražila in se še podraže. Zaradi tega je potrebna posebna pažnja pri zapisovanju zdravil, da ne trpe škode bolniki na eni strani, na drugi strani pa bolniške blagajne. Navodila povedo jasno, da je treba pri ordinaciji zdravil v prvi vrsti vpoštevati interese bolnikov.
Dobava kožuhov. Ravnateljstvo državnih železnic v Subotici razpisuje na dan 15. maja 1.1. pismeno ofertalno licitacijo glede dobave 250 komadov kožuhov in 300 komadov kratkih kožuhov. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom 'na vpogled.
Volitve v občinske agrarne odbore. Kmetski obrtniki na deželi se opozarjajo na § 7. naredbe z dne 20. septembra 1920. (Uradni list št. 109), ki se glasi: «Kmetski obrtniki, ki so se tudi doslej postransko bavili s poljedelstvom, ker niso mogli z dohodki svojega obrta popolnoma vzdržavati sebe in rodbino, smejo — ko se razmeroma zadosti vsem poljedelcem — dobiti Inanjšo površino zemlje v zakup.» Po predstoječem imajo torej obrtniki na deželi pravico hiti v volilnem imeniku občinskih agrarnih odborov in se jih opozarja, da vlože takoj protest, ako bi se jih hotelo zbrisati.
Pogodba med mojstrom in vajencem. Na obrtniškem hodu dne 5. februarja v Novem mestu zbrani zadružni načelniki so sklenili, da se vzame na znanje vsaka učna pogodba med učnim mojstrom in vajencem, oziroma njegovim varuhom v zmislu obrtniškega reda le tekom štirih tednov potem, ko je bila sklenjena pogodba pri zadrugi. Nadaljnji učni čas se ne bo vpošteval. Opozarjamo na to vse starše in varuhe gojencev kakor tudi obrtniške mojstre, da ne pridejo v nasprotje z obrtnim redom.
Dobava lesenega materijala. Pokrajinska monopolska uprava v Ljubljani razpisuje na dan 24. aprila 1.1. ob
11.	uri dopoldne ofertalno licitacijo glede dobave desk, plohov in tramov za tobačno tovarno v Ljubljani. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Prodaja sodov. V pisarni avto-odelenja Dravske divizijske oblasti (baraka v sprejemnem skladišču pri glavnem kolodvoru) v Ljubljani se vrši dne 26. aprila 1.1. ob
8.	uri zjutraj ponovna javna ustna licitacija 24 lesenih sodov od olja in masti. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, pogoji pa v pisarni inženjerskega odelenja Dravske divizijske oblasti v Ljubljani interesentom na vpogled.
Nakupovalna in produktivna zadruga kovinskih in sorodnih obrtov za Slovenijo v Ljubljani, r. z. z o. z.
vabi na
REDNI OBČNI ZBOR,
ki se bo vršil
v nedeljo, dne 30. aprila 1922., ob 10. uri predp-
v prostorih Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani, Janez Trdinova ulica štev. 8., s sledečim dnevnim redom :
1.) Čitanje revizijskega poročila.
2.) Potrjenje računskih zaključkov za leto 1920 in 1921.
S.) Volitev načelstva in nadzorstva.
4.) Slučajnosti.
Računska zaključka in priloge so interesentom na vpogled v pisarni gosp. Eckerja v Kolizej-ski ulici.
Želeti je obilne udeležbe od strani članov, kakor tudi od onih, ki žele pristopiti v zadrugo.
Načelstvo.
Prodaja krp od vreč, stekla od razbitih steklenic ter zabojev, lntendantsko slagalište Dravske divizijske oblasti v Ljubljani bo prodalo dne 20. aprila 1.1. ob 11. uri dopoldne na javni licitaciji v skladišču okoli 20.000 kg krp (>d vreč, 25.000 k>,r stekla pobitih steklenic in okoli 4000 zabojev raznih mesnih konzerv, rib, biskvita in čaja. interesenti naj predložijo po predpisu kolkovane pismene 111 ustne ponudbe upravi intendantskega skladišča do omenjenega časa. Pogoji in navedeni predmeti so na vpogled dnevno v Intendanskem slagalištu Moste pri Ljubljani.
VABILO
NA
REDNI OBČNI ZBOR
.Deželne zadruge brivcev, frizerjev in iasničarjev v Ljubljani'
ki se bo vršil v ponejeljek dne 24. aprila 1922 ob 14. uri v posvetovalnici mestnega magistrata v Ljubljani.
DNEVNI RED:
1. Poročilo načelstva.
2. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
3. Poročilo blagajnika.
4. Poročilo računskih preglednikov.
5. Proračuri za leto 1922.
6. Določitev doklade za leto 1922.
7. Sprememba zadružnih pravil.
8. Sprememba pravil preizkuševalnega reda.
9. Ustanovitev strokovne šole za vajence.
10. Raznoterosti.
Če občni zbor ob 14. uri ne bo sklepčen, se isti vrši uro pozneje ob vsakem številu navzočih članov (§ 18 zadr. pravil).
Člani, ki se občnega zbora ne udeleže, se kaznujejo z v § 25 zadr. pravil določeno globo.
Za načelstvo:
,,Deželne zadruge brivcev, frizerjev in Iasničarjev v Ljubljani"
Engelbert Franclietti
načelnik.
Izdajatelj konzorcij «Obrtnega Vestnika*. Odgovorni urednik Engelbert Franclietti. Tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.
M
Hi
©
&
Kreditno društvo I
i
Mestne hranilnice ljubljanske |
dovoljuje posojila
na menice in kredite
v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam
'//'i :
fkz) -i o ^ ^
v
Anton Černe
/. GRAVEUR ^ S.
Dvo
===== Fotografski in A	f*
umetno slikarski atelje	v/61*HC
Celje, Ljubljanska cesta 10 (prej V. Pick)
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Cene najnižje. Poveča oo vsaki sliki. Slika v olju, akvarel, pastel, po naravi in po vsaki sliki, fotografira za društva najceneje. Restavrira stare umetnine za muzeje, galerije, cerkve, privatnike itd. itd.
Za fotografe znižane cene.
JADRANSKA BRHK9
Delniška glavnica: K 30,000.000-—. Rezerva nad K 10,000.000'—.
Podružnice: Beograd, Cavtat, Celje, Dubrovnik, Ercegnovi, Jelša,- Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Sarajevo, Split, Š:benik, Zagreb. Wien. Trieste, Abbazia, Zara. New-York: Frank Sakser State Bank.
Brzojavni naslov: Jadranska.
Sprejema: vloge na knjižice, vloge na tekoči in žiro-račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Rentni davek plača iz svojega.
Kupuje in prodaja: menice, devize, vrednostne papirje itd.
Izdajj a: čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- | in inozemska mesta.
Daje predujme: na vrednostne papirje in na blago ležeče v javnih skladiščih; daje trgovske kredite pod najugodnejšimi pogoji.
Prevzema: borzna naročila in jih izvršuje naj-kulantneje.
----------------------------------------------------------M
—	■■■■■	-...........................................   i
«3f	t3?
«3?	c?
|	Obrtna	banka	|
1	d Cjubljani	g
<5?	<3?
^	Kongresni trg št. 4	<#
^ Telefon št. 508	Telefon	št.	508	^
t5tr	t5w
«5?	Račun pri poštno-čeh. zaoodu št.	12.051	<3?
«3?	'	1	«3?
«3?	<3?	O?
t3?	i3?
«3?	Daje	kredite o obrtne surhe,	po	<3?
ss
d*	izrednih pogojih, pospešuje usta-
^	nauljanje obrtnih in industrijskih
&	podjetij, izuršuje use bančne trans-	*s|
»3?	akcije najkulantneje. Vloge na knji-	<3?
«3S	'	«3?
dl	žice	in	na	tekoči	račun	obrestuje	s	&
«3?	/\	0	,3?
»3?	1°	«3?
o? od dne uloge do dne duiga. o?
O?	»3?
«3?	<3?
«3St3St35i3S<3S«3S«3?<3S<3S«3?t3ff«3S«3fe£«3?«3?»3St3?t3?«3?
Naznanilo.
Naznanjam, da sem dne 31. decembra 1921. izstopil iz tvrdke Fr. Kalmus & F. P. Vidic & Comp.
Moja pisarna se nahaja izza dne 1. januarja 1922.
v Ljubljani
na Dunajski cesti št. 14,
v Mathianovi hiši, zraven tvrdke Schneider & Verovšek.
Fr. Kalmus,
tovarna glinastih peči in štedilnikov v Ljubljani, Opekarska cesta.
M. Kuštrin, Ljubljana
Tehniško in elektrotehniško podjetje
Trgovina s tehniškimi in elektrotehniškimi predmeti na drobno in debelo. — Velika zaloga vseh vrst gumija, kolesne in auto-mobilske pneumatike. — Na razpolago je hidraulična stiskalnica za demontiranje železnih in namontiranje gumijastih obročev.
Glavno zastopstvo polnogumijastih obročev iz svetovnoznane tov. Walter Martiny v Turinu
Centrala:	Ljubljana, Rimska cesta 2, tel. 588.
Brzojavi: Kuštrin Ljubljana.
Podružnice: Ljubljana, Dunajska cesta 20, tel. 470. — Maribor, Jurčičeva ulica 9, tel. 133. — Beograd, Knez Mihajlova ulica 3.