Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32.—, polletno Din 16.—, četrtletno Din 9—, inozemstvo Din 64.—. Poštno-čekovni rač. 10.603. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5. Telefon 2113. Cene inšsratom: cela stran Din 2000.—, pol strani Din 1000.—, četrt strani Din 500.—, Vs strani Din 250.—, Via strani Din 125.—, Mali oglasi vsaka beseda Din 1.—, Dejstva gjovorlfo. O duhu, ki se širi med nemško narodno manjšino v naši državi, je treba javno spregovoriti. Tega duha oznanjajo časopisi nemške manjšine, ki so tako vneti zagovorniki nemškega narodnega socializma, da so v tem oziru povse »zenačeni« z glasili te stranke v Nemčiji. Celjska »Deutsche Zeitung« je tako navdušena za narodni socializem, da bi si kar najrajše zaznamovala svoje čelo s kljukastim križem, ako bi le mogla. Ta duh se zadnji čas javlja z neko posebno osvajalnostjo, ki je zopet oživela kot tajno ohranjevana dedšči-na nekdanje Schonererjeve vsenemške stranke, ki ji je v mladih letih pripadal tudi narodno-socialistični fuhrer. Nam je ta osvajalnost dobro znana kot težnja po ponemčevanju slovenskega življa. Pravih Nemcev na našem Štajerskem nikdar ni bilo mnogo, zato bi njihove redke vrste morali Sirom naše domovine iz- in dopolniti nemškutarji. Ta težnja je z agresivnim duhom nemške narodne manjšine zopet oživela. Po mariborskih ulicah se je nenavadno razbohotilo nemškutarjenje, to je tista spakedrana nemščina, ki jo mora sam narodni socializem odkloniti s svojega rasnega (plemenskega) stališča. Da bi se dobilo potrebno število otrok za nemške manjšinske razrede in oddelke, se kupujejo duše slovenskih otrok z darili v denarju in blagu. Po srednjih šolah se vrši tajna propaganda med učenci, da se vpišejo kot Nemci. Znan nam je slučaj, da se je na neki srednji šoli v Mariboru precejšnje število dijakov, ki so bili lani vpisani kot Slovenci, dalo letos vpisati za Nemce. To je nasledek propagande nekega vseučiliščnega dijaka slovenskega imena, pa nemškutarskega mišljenja. Tako se v tej mladini vedno bolj odraža duh Hitlerjeve mladine. Svoje ugotovitve moremo podpreti in podkrepiti s člankom, ki je izšel v prvi polovici oktobra v nemških časnikih v Avstriji. Člankar ugotavlja, da se med nemško-narodno manjšino v naši državi vrši propaganda iz dveh organizacijskih točk. »Društvo za Nemce v inozemstvu«, tako se v članku doslov-no poudarja, »je poslalo "strnjene potniške skupine s posebnimi kulturno-propagandnimi četami in političnimi govorniki. Državno vodstvo mladinske organizacije v Nemčiji se ni zadovoljilo s tem, da je poslalo mlade narodne socialiste novo-poganskega svetovnega nazora, ter vabilo mlade Nemce iz Jugoslavije v Nemčijo, marveč je tudi poslalo denar. Dočim se je vodstvo Š v a bslvo -n e m š kega kulturbunda trudilo za popravo položaja nemške manjšine, so v domovih tega bunda njegovi v Nemčiji vzgojeni mladi člani v zvezi z zastopniki Hitlerjeve mladine iz Nem čije prepevali pesem, ki zahteva ves svet. Dr. Awender, vodstva-željni zdravnik, je prevzel vodstvo te skupine »obnove« v Švabsko-nemškem kulturbun- du ter je organiziral s sredstvi iz Nemčije v vseh podružnicah bunda propagando na široko in globoko s pomočjo potnih učiteljev iz vrst nemške manjšine ali Hitlerjeve mladine. Ne da se zanikati, da se je tej radikalni narod-nosocialistični skupini v okvirju nemške mladine posrečilo dobiti znatno število pristašev. V koliko to pomenja zmago nemške marke nad nižje stoječim dinarjem, o tem tukaj ne bodemo odločali. Vsekakor pa je že danes politična moč švabsko-nemškega kulturbunda jako oslabljena.« DltŽAV V NAŠI DRŽAVI. Knez namestnik Pavel je imel minuli teden v Londonu razgovor z angleškim zunanjim ministrom. Knezu in njegovi soprogi je bila prirejena v Londonu slovesna pogostitev. Skupščina se bo sestala na redni sestanek 4. novembra. Zasedanje bo otvorjeno s čitanjem ukaza kraljevih namestnikov. Vršile se bodo tudi volitve v stalne odbore in v posebne odbore za proučevanje zakonskih osnutkov, ki bodo predloženi skupščini. turški zunanji minister v Beogradu. Na povratu iz Ženeve z zborovanja Društva narodov se je ustavil turški zunanji minister na beograjskem kolodvoru, kjer je dal zbranim časnikarjem dve izjavi. V prvi je podčrtal dejstvo, da po njegovem mnenju ne gre pri sankcijah ali kazenskih odredbah napram Italiji za vojaške, ampak za čisto go>spodarske sankcije. Za Jugoslavijo in Turčijo je zelo težko, sprejeti sankcije napram sosedni d-žavi (Italiji), s katero živita v najboljših odnošajih. Gospodarskih kazenskih odredb ne sme nikdo smatrati, da pomenijo kak sovražni nastop proti Italiji. V drugi izjavi pa se je dotaknil minister dejstva, da bi izvajanje gospodarskih sankcij prineslo Jugoslaviji in Turčiji škodo, katera bi se ne dala kriti s svotami, katere bi lahko dalo Društvo narodov obema državama kot odškodnino za škodo za sankcije. Ublažitev uredbe o znižanju prejemkov državnih nameščencev. Ministrski svet je ublažil 24. X. .uredbo o znižanju plač državnih nameščencev. Po spremembi prvotne uredbe so zaščitene družine in očetje številnih otrok. Pomoč glede prehrane pasivnim krajem. Vlada je nakazala, kredit 8 mili- jonov Din za nakup hrane za pasivne kraje in sklenila, da se otvori kredit 10 milijonov k-netdijskim zadrugam v Bosni in Hercegovini, da bodo oskrbele narodu in živini prehrano. V DRUGIH DRŽAVAH. še vedno upanje na mirno poravnavo italijansko-abesinskega spora. Kazenske odredbe ali sankcije proti Italiji, katere tišči v ospredje Anglija, delajo preglavice velesilam in Italijani sami poskušajo na vse načine, da bi zavlekli izvedbo sklenjenih gospodarskih sankcij. Da bi si Mussolini nekoliko naklonil Angleže, je umaknil iz Libije v severni Afriki eno celo divizijo. Z odpoklicom libijske divizije upajo Italijani, da bodo tudi Angleži skrčili v Sredozemskem morju zbrano vojno brodovje. Italijansko vodilno časopisje je objavilo zadnje dni članke, ki razpravljajo o najnižjih zahtevah' Mussolinija, pod katerimi bi bil pripravljen, da prekine z Abesinci sovražnosti in se z njimi pobota mirnim potom. Najnižje mirovne italijanske zahteve so: 1. Razorožitev Abesinije, ki bi naj vzdrževala za bodočnost le majhno armado pod mednarodnim nadzorstvom. 2. Zasedba abesinske pokrajine Tigre na severni fronti. 3. Abesi-niija dobi trgovsko pristanišče v italijanski koloniji Eritreja pod italijanskim nadzorstvom. O abesinskih provincah Harar in Ogaden ni omenka v Mussolinijevih najnovejših zahtevah, v katerih je zelo veliko popustil napram temu, kar je hotel dobiti prvotno od Abesinije. V Londonu so mnenja, da bi bila pogajanja glede Mussolini-jeve pripravljenosti za mir pod zgoraj-nimi pogoji mogoča šele po preteku šestih tednov. Zopet nemiri na Grškem. Iz Grčije in sicer z otoka Kreta so dospele vesti, da so izbruhnili republikansko usmerjeni nemiri, ki so se z bliskavico raztegnili na vse grške otoke. Oboroženih upornikov bo 20 do 30.000. Voditelje republikanskega t'V banja so zaprli in jih odpeljali na samoten otok. Vseh aretiranih oseb je 450 in med temi več general ov-repu-blikancev. Vlada je odposlala proti Kreti 4 rušilce s topništvom in 2000 mož, da udušijo vstajo. Do republikan- skega pokreta je prišlo, ker vlada sili v ospredje s plebiscitom za monarhijo ali proti, ki je določen na 3. novem-oer. Najbrž bo omenjeno ljudsko glasovanje odloženo. Angleški parlament je bil razpuščen 25. X. Nove volitve bodo 14. XI. Dohovnike preganjanjo. Kljub vsem zatrdilom rtarodno-fpcialističnih mogotcev traja v Nemčiji preganjanje katoliških duhovnikov naprej. Nedavno so zaprli škofa meisenske škofije Petra i,egge, češ, da se je pregrešil zoper navedbe o devizah ter tako povzročil, da je šel denar iz države. Je to prvi slučaj po znanem »kulturnem boju« za časa Bismarcka, da so zaprli katoliškega Škofa. Mudilo se jim je tako, da niso mogli pričakati izsledkov preiskave. Tako preganjanje duhovnikov v zvezi s popoganjanjem nemške mladine je dalo državnemu zboru v državi Massa-chusets (v Zedinjenih državah Severne Amerike) povod, ga je sprejel enoglasen sklep, s katerim obsoja versko in plemensko preganjanje v Nemčiji ikot gramoto za moderno civilizacijo. Proti i?mu sklepu le nemški konzul v Bostonu protestiral, guverner Culerey pa mu je odgovoril v javnem pismu, v katerem izjavlja, da je državni zbor samo dal izraza javnemu mnenju. Bolniki molijo za dobre duhovnike. V Lurdu je bil letošnje poletje mednarodni 'kpngres za duhovniške poklice. Protektorat nad kongresom so prevzeli vsi francoski škofje, nadškofje in kardinali. Predsedoval pa mu je tarbsko-lurški škof Gerlier. Razpravljalo se je o pomanjkanju duhovnikov v Franciji in v drugih državah ter o sredstvih, kako odpomoči temu velikemu nedostat-ku cerkvenega delovanja v sedanjosti. Najginljivejši prizor na tem kongresu je bila javna molitev bolnikov, ki so na procesiji srčno prosili Boga, naj pošlje Franciji čim več dobrih duhovnikov Za duhovnike je treba moliti. Poleg molitve pa je potrebna odločna krščanska vzgoja mladine. Iz vrst krščansko vzgojene, za višje ideale navdušene mladine prihaja duhovniški naraščaj. Gobavost v Abesiniji. Ta strašna bolezen je v Abesiniji jako razširjena, deloma podedovana, deloma povzročena po okuženju. Bolnišnica za gobavce pa je samo eiia, In sicer y mestu Harrar. Ustanovil jo je leta 1901 apostolski vikar (škof) Jarosseau, ki je bil vzgojitelj sedanjega abesinskega cesarja. Zdravniški voditelj bolnišnice je zadnji dve leti dr. Peron, ki je študiral na medicinski fakulteti v Parizu. Ker je bolnišnica premajhna, da bi mogla sprejeti vse na gobavosti obolele (sprejeti jih more samo 50), je dr. Peron ustanovil ambulatorij za zdravljenje gobavcev ter na ta način zdravil 300 slučajev. Z gobavci je križ, ker se radi klatijo okoli; o priliki žetve, ko je suho vreme, hodijo okoli ter beračijo, samo 200 se jih je vdalo stalnemu vra-čenju. Zanimivo je, da so vsi gobavci, ki se zdravijo v bolnišnici ali v ambulatorij;:, 'katoličani; kateri še niso, pa postane jo. Pred "smrtjo se vsi spreobrnejo. Tekom 31 let ni nobeden umrl brez krsta. Med zunanjimi bolniki je apostolat kajpada združen z večjimi težavami: mnogi se bojijo, da jih bodo prejšnji vaški sodrugi zavrgli, ali pa da bi izgubili podporo mohamedancev. Dr. Peron, ki ga imenujejo »zdravnika, od Boga poslanega«, zavezuje odprte in za človeško oko tako ostudne rane bolnikov ter jih obenem poučuje v katekizmu. Njegova živa vera in dejanska ljubezen d > teli najbednejših med ljudmi jim je najlepši zgled pravega krščanstva. Ta zgled jih vleče, da vsaj ob smrtni uri poskrbijo za zvelieanje svoje duše. Slovesna otvoritev i. fugosl. sadnega sejma v nariboru. Dne 25. X. ob 10. uri predpoldne je slovesno otvoril L jugoslov. sadni sej m v Mariboru ban dr. M. Natlačen. Ban se je pripeljal iz Ljubljane v spremstvu svojega tajnika dr. Kovačiča in referenta za sadjarstvo inženerja Sku-bica. Na mariborskem kolodvoru ga je sprejel g. župan dr. Juvan, zastopnik stolnega kapitlja, oba sreska načelni-fca in še več drugih odličnih osebno-Bti. S kolodvora se je podal ban v mariborsko gozdarsko šolo, katero si je ogledal. Od tam je bil točno ob desetih na razstavi v verandi pivovarne Union. Na razstavnem prostoru je žo bilo ibrano precej občinstva in zastopniki mestne in .civilnih oblasti, vojaštva, fluhovščine ln nekateri poslanci. Slo- vesno otvoritev je počastil tudi škof dr. Ivan Tomažič v spremstvu stolnega dekana dr. Cukale in stolnega župnika Umeka. V imenu pripravljalnega odbora je pozdravil vse zbrane goste Miha Ko-vačič od Št. Petra. Podčrtal je v svojem pozdravnem govoru pomen sadnega sejma za malega posestnika. Za Kovačičem je pohvalil prireditev predsednik Sadjarskega društva Hu-mek iz Ljubljane. Nato je otvoril ban sejem s pomenljivimi, na gospodarstvo se nanašajočimi besedami, katere so odobravali vsi navzoči. Tudi škof dr. Tomažič je izrazil svoje veselje na res lepem in hvalevrednem uspehu naših sadjarjev. Odlični gosti so si ogledali na Jo razstavo pod vodstvom pripravljalnega odbora in so se prepričali na lastne oči, da zasluži mariborski sadni sejem pohvalo in priznanje našim sadjarjem. Za sejem je bilo veliko zanimanje. Razstavilo je 19 podružnic iz območja bivše mariborske oblasti. Vabilu na sejem so sledile celo podružnice iz sreza Laško. Vsega sadja je bilo razstavljenega 8 vagonov in je bilo na dan otvoritve razstave popoldne ocenjeno od posebne komisije, katero so tvorili sadjarski in vrtnarski strokovnjaki. Se dem podružnic je dobilo odlično oce^ no, sedem prav dobro in pet pa dobro. Koj po otvoritvi razstave je pričela živahna kupčija in je bila prodana partija 300 zabojev kanadk po 5 Din za 1 kg. Kanadke je kupil izvozničar v Frs.r"uio. Večje 'količine sadja so liitro pokupili zasebniki, Veliko kupno zanimanje za naše sadje je pcKfl-žtil Z^ greb. Nastopil je kot kupec neki italijanski izvozničar, ki je ponujal za kanadke vsako ceno. Med kupovalci sta bila Kmetijska družba in Gospodarska zveza. Prirediteljem sejma je častitati k vzorni razstavi. Vsi, ki so pripeljali najboljše sadje na sejem, so sigurno zadovoljni z izkupičkom, ki je bil dosežen brez mešetarjev. — Občo pozornost in občudovanje je vzbujal na razstavi državni grb, ki je precej velik in cel iz jabolk raznih barv. Grb je bil iz Št. Petra pri Mariboru. NOVICE Osebne vesli Novi okrajni cestni odbor Maribor. Ban je odposlal v okrajni cestni odbor nove člane in je slika odbora sledeča: Predsednik je mariborski župan dr. A. Juvan; podpredsednik: mariborski podžupan Fr. Žebot; okrajni predsedniki: dr. Marijan Stupica (Št. Lenart), dr. Jernej Černe (Slov, Bistrica) in Avguštin Jaunik (Limbuš); odborniki: Franc Gomilšek, župnik in dekan pri Sv. Benediktu v Slov. gor., Ivan Mur-šak, župan, Št. Lenart okolica, Jožef Kajnih, župan pri Sv. Barbari v Slov. gor., Jožef Spindler, posestnik pri Sv. Ani v Slov. gor., dr. Rudolf Ravnik, odvetnik v Mariboru, Ivan Vračko, lesni trgovec v Kamnici, Ivan Šerbinek, veleposestnik v Vrtičali, Franc Šparl, župan v Jarenini, Miha Kovaeič, posestnik in gostilničar v Št. Petru pri Mariboru, Alojzij Rebernik, posestnik v Zrkovcah, Jožef Petrun, učitelj pri Sv. Lovrencu na Pohorju, Franc Ko-ban, posestnik na Zgornji Polskavi, Ivan Hauptman, posestnik v Poljča-nah, in Franc Rečnik, posestnik v Račali. Nesreče. Hiša zgorela. V Tinovcali pri Prager-skem je uničil ogenj hišo Francu Furmanu iz Studencev pri Mariboru. Hiša je bila v najemu. . uporabljala boinri vedno samo _ y\ TE UPI NTi NOVO MILO Km za Tovorni avto se razbil. Šofer lastnika opekarne Franca Sodina iz Ljubečne pri Celju je peljal s tovornim avtomobilom po cesti pri Št. Petru v Savinjski dolini. Hotel se je izogniti vozu, a je zaneslo avto tako ob rob ceste, da je zadel z vso silo ob dve jablani, kateri je prelomil. Sprednji del avtomobila se je čisto razbil, šofer je dobil lažje praske, njegov spremljevalec je ostal nepoškodovan. Škoda znaša 40.000 Din. Bik smrtno razmesaril gospodarja. Pri Sv. Urhu v občini Zagorje ob Savi se je zgodila nesreča, da je postal ugleden živinorejec smrtna žrtev pobesnelega bika. Jakob Kovač, po domače Martinovec, je imel veselje s plemenskimi biki in je znal vsakega ukrotiti. Sam je gonil živali napajat. Ko je gnal 23. oktobra 5 letnega bika na napaja-lišče, se je iz neznanega vzroka pobesnela žival lotila gospodarja, ga podrla na tla in ga tako razmesarila z rogi, da je po prenosu v domačo hišo preminil, ne da bi se bil zavedel in povedal, kako in zakaj je došlo do smrtne nesreče. Sreča v nesreči. V Ježici pri Ljubljani se je spustil avtobus s potniki preko železniškega tira v trenutku, ¡ko je pripeljal večerni osebni vlak proti Kamniku. Šofer je zaokrenil voz v zadnjem trenutku na desno tako, da je zadela vanj lokomotiva od strani ter ga je pognala ob ograjo, na kateri je obvisel. Sreča v nesreči je bila, da ni bil nobeden od potnikov ranjen. Avtobus je seveda močno poškodovan. Lokomotivo je sunek toliko pokvaril, da so jo morali zamenjati z drugo in pov. Cirila v Mariboru. Blaznikova »Velika Pratika« za leto 1936 je izšla in se dobiva pri založniku, tiskarni J. Blasnika nasl. Ljubljana, Breg 10 in v vseh večjih trgovinah. Ta naš najstarejši slovenski ljudski koledar je res praktičen in zanimiv. Zato ga hoče imeti leto za letom vsaka slovenska družina. Letos mu je dodana še večbarvna reprodukcija lepe slike »Poklon Modrih«. Proti zaprtju, motnjah in prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franz Josef grenčice. Odobreno od ministrstva socialne politike in narodnega zdravja, S. br. 15.485 od 25. maja 1935, Obžalovanja vredni slučaji. Obupna dejanja radi prepira. Pozno na večer 23. X. je izbruhnil v Mariboru v Jezdarski ulici ogenj pri Ivanu Kovaču. Gorela sta hlev za konje in šupa za voze, kateri je imel v najemu 581etni izvošček Konrad Pukl. V šupi je bilo shranjeno poh&štvo kuharice Uršule Reisman, s katero se je hotel Pukl poročiti. Gasilci so ogenj pogasili in začeli so iskati izvoščeka, katerega ni bilo nikjer. Reismanova je izjavila, da sta se sprla s Puklom in radi tega je padel nanj sum požiga. Pukla je prijela policija 24. X. zjutraj. Priznal je, da je iz obupa ter žalosti zažgal pohištvo zaročenke, ki mu ni hotela dati denarja, da bi bil prevzel voz od kolarja. Iz žalosti in obupa j>e podtaknil ogenj v šupi in se je še poskusil obesiti, kar pa mu ni uspelo. Pukla so pridržali v zaporu. Neznan tat je izmaknil jiiz predala pisarne tvrdke Josip Bauman v Št. Ilju 2.300 Din. Čudno je, da se ni dotaknil 15 tisoč Din, ki so tudi bili v predalu. Tatvina je bila izvršena, ko se je mudila ženska pisarniška moč pri kosilu. V prsa zaboden lovski paznik. V noči se je vračal proti domu lovski paznik Anton Šegula po glavni cesti v Domovi pri Ptuju. Iz zasede ga je napadel nenadoma neznan moški, ki ga je zabodel večkrat z nožem v prsa in mu Vihar je pognal na severu na kopno francoski parnik »Adrar«. Angleški rušilci v grški luki Piraus, Gospo Ivanko ima prav! Da ima rajša, če postane pri pranju voda uma«; zana, pravi gospa Ivanka. Je to.mogoče? Dal Obilna, gosta in bela pena Zlatorogovegcg mila ima neverjetno moč, da razkroji in od* plavi vsako nesnago, pa četudi se skriva y? notranjosti tkanin. Perilo postanesnežno belo in - odplavljena umazanost počrni vodo. :ovoTERPENTINOVOH|lO ranil pljuča. Paznika so prepeljali v brezupnem stanju v ptujsko bolnico. Tat se obesil v zaporu. Iz Ptuja poročajo: Dne 24. «oktobra se je obesil v zaporih tukajšnje policije Krapša Ivan, znan dolgoprstnež in tat. Krapša je rodom iz Krčevine pri Ptuju in star 30 let. Istega dne zjutraj so ga orožniki pripeljali v Ptuj s Pragerskega, da bi ga zaslišali radi nekili ponovnih tatvin. Ko je hotel orožnik zaslišati Krapšo in je vstopil okrog 10. ure dopoldne v polic, zapor, je Krapša ležal in imel krog vratu vrvico, ki je bila pritrjena na okrogel železen obroč. Poklicali so takoj g. dr. Vrečka, ki je vse poskusil, da bi obešenca spravil k življenju, toda to se mu ni posrečilo. Krapša se je najbrže sodil sam za svoje grehe in se v trenot-nem obupu nad samim seboj obesil. Dolžili so ga, da je izmaknil v Ptuju in V Mariboru 20 dvokoles. * SkUVIlOSfeil iz$in. Dne 15. X. se je pripeljal iz Petrovcev v Prekmurju na razpravo 761etni posestnik Franc Korošec. Spremljal ga je njegov sosed Franc Perš, brezposelni delavec. Istočasno kakor Korošec sta se pripeljala v Maribor tožena posestnik Belek in njegova žena. Cela prekmurska družba se je podala v Mariboru v dve krčmi, kjer so pili. Zakonca Belek sta šla k počitku ik nekemu kočijažu. Korošec in Perš sta si poiskala prenočišče na senu na sejmišču poleg mariborske klavnice. Drugi dan 16. X. Korošca ni bilo na razpravo. Pojavil se je na sodišču mesto Korošca Perš in povedal sodniku, da je Korošec v noči neznano kam zginili. Korošca tudi domov v Petrovee ni bilo m radi tega je postala zadeva z zginut-jem sumljiva. Zakonca Belek sta izjavila orožnikom, da je rani Korošec sigurno pri sebi večjo denarno svoto iz bojazni, da bi mu doma denarja kedo ne izmaknil. Žandarji so prijeli Perša in ga začeli zasliševati. Izjavil je, da sta omenjeno noč s Korošcem zastonj iskala preno-šče po Mariboru. Perš je pregovoril starčka, da sta šla na seno pri mestni klavnici. Ko se je Perš zjutraj prebudil, ni bilo Korošca nikjer. Iskal ga je povsod zaman ¡in je konečno šel na sodnijo in je tamkaj povedal, da starega Korošca ne bo k obravnavi. Orožniki so napovedali Peršu, ker ga osumi jajo razne okoliščine, aretacijo. Prignali so ga v Maribor, kjer so. si ogledali prenočišče pri sejmišču. Osumljeni Perš taji vsako krivdo.v Skrivnostni izgin je dobil čisto drugo lice, ko je naplavila Drava 24. X. v Mar-kovcih niže Ptuja truplo Franca Korošca, ki ima sledove ran. Sodno razte-lesenje je dognalo, da so rane od trk-ljanja trupla po kamenju v Dravi. Vsled vseh teh pojavov žandarji Perša niso izpustili, ampak so ga izročili sodišču, da zločin razčisti. Pri naplavljenem Korošcu so našli le malenkostno denarno vsoto, če ravno so izpovedali Ivoroščevi domači, ki so prepoznali naplavljeno truplo kot pravo, da je imel oče oziroma mož, ko je šel z doma nekaj tisočakov. Tudi po prepoznanju v Markovcih naplavlj-enega trupla dokaztije Perša, da ni v nobeni zvezi z zagonetno star-čkovo smrtjo. * Slovensha Krajina. Soboška gimnazija. Obljubljeno nam je, da se bo v doglednem času višja gimnazija po-, državila, kakor hitro namreč bodo to dopuščale državne finance. Takoj po ukazu Nj. Vel. kralja o vpostavitvi vl^je gimnazije in sicer postopoma, se je ustanovil poseben kuratorij za samoupravno g imnazij«. V tem kuratoriju so trije zastopniki soboške občine, dva zastopa nika staršev in dva zastopnika gimnazije. Po nalogu ministrsitva proisvete se je začelo takoj z vpisovanjem učencev za 5. gimnazijski razred. Kakor izvemo, se je vpisalo v 5. razred 40 učencev. Tako šteje sedaj soboška gimnazija 400 učencev, kar je vsekakor lepo število in jasen dokaz za potrebo popolne gimnazije. V 5. razred je prišlo nazaj 28 učencev in sicer iz Ljubljane 11, iz Maribora 9, iz Ptuja 4, iz Kočevja 1 in iz Celja 1, 14 dijakov ni bilo vpisanih nikjer, ker radi pomanjkanja sredstev niso mogli na druge gimnazije po dovršitvi nižje srednje šole v Soboti. Tako se je sedaj tudi tem učencem izpolnila prisrčna želja, da bi končali svojo srednjo šolo doma. Odziv dijakov na poziv gimnazijskega vodstva je bil takojšen. Upamo, da bodo merodajni krogi uvideli kaj kmalu prevažno potrebo soboške gimnazije v nacionalnem in kulturnem oziru in bodo pod- Askari. V bajnih poročilih iz vzhodne Afrike tolikokrat čitamo, da se borijo domačini Abesinci in sicer askari na strani Italijanov. Askari tvorijo pretežno večino italijanske vojske v vzhodni Afriki in so pokorni Italijanom, k°r jih ti plačajo. Askari &o velikani, po 180 cm do 2 m visoki. Družine imajo pri sebi v taboriščih. Po veroizpovedi so koptiški kristjani in muslimani. Oblečeni so V zelo pestre uniforme, navadno bosi in imajo kvečjemu na nogah sandale. Kot vojaki najemniki dobivajo dnevno 2 liri mezde, pri daljšem službovanju tudi 3 lire. Seveda prejemajo tudi vojne doklade, tako da Januš Goleč: 16 Po divjinah Kanade Ljudska povest po raznih virih. — (Dalje.) Lavison se je pokazal na prebridkem povra-tu od najboljše strani. Vedno je spodbujal tovariša k vztrajnosti in upanju na slučajno rešitev. Od ranjenja komaj nekoliko ©pomoglemu Francu so vidoma pojemale moči. Prve ure tavanja so se mu dozdevale še nekako znosne, ker . sta ga priganjala k prestavljanju nog viiihar in tovariš. Po daljšem gabanju s pomočjo snežnih obročov po snegu Franc ni več znal, ali gre za hojo dveh ali 20 ur. Zašla sta v globoko kotlino, katera jima je nudila zasilno zaščito. Lavison je obstal in pripomnil: »Franc, tukaj se bova odpočila nekaj časa. Odpočitek sva zaslužila. Ali se še spominjaš na l\riib, katerega sva prekoračila pred kratkem? Dobro znam, kje da sva. Tekom 6 ur sva prodrla 40 km daleč proti jugu. Takale hoja je že nekaj! Veter nekako pospešuje najine korake. Kako se pa kaj počutiš?« »Izborno«, se je glasil odgovor. »Te zebe?« »Ne.« »Si utrujen?« »Ne.« »Lačen?« »Hm — tudi ne.« »Si resnično junak in radi tega boš pojedel falad jelenjega mesa.« »Ni treba, Lavison, sedaj še ne.« Amerikanec je ugasnil žepno svetilko, da bi štedil z baterijo. Tema ju je objela. Franc se je naslonil s hrbtom ob sneg, trudil se je, da bi si odpočil ude in njim ulil novih moči za nadaljevanje poti. Čutil je, kako se mu krčijo vsled težke in komaj zaceljene rane moči. Res, da sta prehodila srečno ter korajžno 40 km, pa koliko sto in tisoč ju je še čakalo, predno bi naletela na kako človeško bivališče. Prepričan je bil, da bo zmogel 40 nadaljnih kilometrov še dobro. Če bo napel vse moči, bo spravil do 70 km, a konečno bo le pri kraju s telesnimi silami. Kaj bo neki počel Lavison, če bo opešal za vsem? vzeli vse korake, da se soboška gmnazija tir preje p »državi. Sobota. Bolniearski tečaj Rdečega križa v Soboti se je otvoril dne 14. oktobra. Otvoril ga je tam sreški načelnik g. Lipovšek ob 5, uri popoldne. V tečaj se j-e vpisalo 35 slušateljev in slušatelji«. To je vsekakor lepo število in priča dovolj zgovorno o zanimanju za ta tečaj, ki bo trajal tri mesece. — Poročil se je te dni g. Oto Cvetko, uradnik na hranilnici sobaške občine, z gdč. Bartakijevo iz Markišavec. Mlademu paru obilo božjega blagoslova! — Dne IG. oktobra je Sobota doživela letalski napad. Napad so izvršila štiri vojaška letala. Vselcaikor so mnogi sledili temu zračnemu napadu z velikim zanimanjem, vendar pa moramo pripomniti, da se nekateri niso ''žali potrebnih predpisov. Kaj pa bi bilo, če hi. se resnično izvršil napad na naše mesto? Ali bi se potem tudi nekateri smejali? — Kolodvorska ulica je vedno polna prometa, zlasti od tistega časa, odkar smo izgubili Radgono, ker je postala Sobota takore-koč trgovsko središče Slovenske krajine. Tako se je povečal tovorni in osebni promet. Ta ulica je biia ob deževnih dneh polna blata. Letos so se lotili temeljitega popravila. Sedaj pa so naenkrat ustavili delo, češ, da ni več denarja. Ulica je sedaj razikopana, kar ovira promet. Čudimo se le, da še ni prišlo do kake večje nesreče. Sedaj ob deževnih dneh v jeseni se bo povečalo tudi blato, da ta ulica skoro ne bo za noben promet. Zato je nujno, da se naj-neije potrebgji denar za dovršitev te tako prometne ulice. Upajmo, da b<> občinska uprava to storila. — Kakor poroča Ekspozitura ¿»r--ne borze dela v Soboti, je ministrstvo za soc. politiko in narodno zdravje z aktom št. G1G z dne 12. 10. 1935 znižalo prevoz sezonskim delavcem za njihovo žito iz Vojvodine od prejšnje tarife eno tretjino prevoza na eno petinko. Veseli smo tega znižanja na železnici, ker se tako še bolj poceni prevoz tako težko zasluženega žita naših poljsikih sezonskih delavcev v Vojvodini. Vsem poljskim delavcem iz Slovenske krajine to iz srca privoščimo. Turnišče. Umrla je v petek dne 18. t. m. vdova Čeh Ana, po domače Ivanova, v starosti 62 let. Ležala je komaj par dni. Bolehala je sicer že precej časa, vendar je lahko opravljala hišna dela brez večjih težav. Par dni pred smrtjo pa «c je lotila pobiranja grozdja po brajdi na domačem d.vrišču. Nenadoma pa ji je noga zi'rčal<» z lestve na vozu Ln je padla na tla. Vsled padca je dobila notranje poškodbe in je v par dneh preminila, previdena s sv. popotnico za umirajoče. Pokojnica je bila blaga in gostoljubna žena, zato je njena smrt zbudila pri mnogih ljudeh veliko pomilovanja. Pokojnica zapušča dve dorastli hčerki, katerih starejša je poročena doma, mlajša pa je odšla v daljno Francijo za zaslužkom komaj pred meseci. Pogreb, ki se je vršil v nedeljo dne 20. t. m., je pričal, kako so cenili pokojnico mnogi ljudje. Naj ji bo dobri Bog plačnik za njena dobra dela! Preostalima hčerkama in sorodnikom naše iskreno sožalje! Gornja Lendava. Zopet odhajajo od nas naši sinovi in hčere, naše dobre matere h skrbni očetje. V Francijo, v tujino gredo za kruhom. Še so prihiteli pred odhodom v cerkev Marije, zaščitnice domače fare, sprejeli so sv. obhajilo ter Boga prosili varstva v tujini in srečne vrnitve. Odšli' so 25. oktobra iz Murske Sobote. — Hišo si nekdo postavlja, pa desk nima, zato si je pomagal na ta način, da je ponoči odnašal kar vse vprek iz naše žage. Pa so ga dobili in kar z vozovi vrnili nazaj deske v žago. Črensovci. V nedeljo dne 3. novembra vpri-zori tukajšnja dekliška Marijina družba :gro »Roka božja«, na katero vse vabimo! Divjaški uboj. V nedeljo dne 20. oktobra so bile veselice v Gornji Bistrici, v Turnišču, na Hotizi in še nekaj manjših. Do mesarjenja je prišlo v Turnišču, razgrajali so na Hotizi, a najhujše je pa bilo na Gornji Bistrici, kjer se Je' .sgouji zverinski uboj, oziroma umor. V gostilni Vučko, ki je edina gostilna na vseh treh Bislricah, je bila plesna veselica. Gostov je bilo razmeroma malo. Pametnejši fantje, ki sicer ljubijo gostilne, ne pa pretepov, so odšli na Melince. Ves večer je bilo okrog Vučka čudno ozračje. Fantje niso bili pijani, to povdarjamo, pa so sklepali, koga da bodo naredil: »mrzlega«. Glavni pretepači iz Gornje Bistrice so hodili okrog in hujskali. Krog 9. ure zvečer so bili zbrani pretepači po cestah in čakali z vilami, krampi, bati, noži in sekirami. Kdor je to videl, bi se moral razjokati, če bi pomislil, kako divja je postala naša mladina. Ko so se fantje in možje iz Srednje Bistrice vračali domov, se je začel krvavi ples. Znani divjaki iz Gornje Bistrice so vpil: in kleli, da se je vsak zgrozil, kdor je to slišal. Ker pravega niso mogli dobit.i, so zdivljali nad mladim možem Lebar Otonom. Ta je hotel zbežati in se izogniti mesarjem. Ni nikomur ničesar naredil in se je nrrao vračal. Zbežal je na GrafeVO .clY?rišče in se skril pri slami. Pa zverine, to niso fcili Jju^ dje, so ga našle in tam brez usmiljenja zaklale. Niti branil se n'. Vsa kosti na hrbtu so mu zdrobili, v glavo je dobil več ran s sekiro. Huje so delali z njim kot s kako kravo. Ko je ležal ves krvav v nezavesti, so še vedno udrihali po njem. Če? pol ure je izdihnil. Zapušča mlado ženo, s katero se je poročil letos spomladi. Strašen zločin! Ljudje so razkačeni. Morilci so iz Gornje Bistrice, vsi znani pretepači in že večkrat kaznovani. — Isti večer je neka druga družba spravila dva v bolnico: Škafar Jošku so prerezali žile na roki, da mu je skoraj vsa kri stekla, Šernek Ignacu ro pa obraz razrezali. Iz fcoiainnizifia nazat ¥ Katolicizem. Z vsem ognjem svoje mlade duše se je oprijel komunizma, kakor sveža brazda željno sprejme v sebe posejano se- me. Bil je ne samo navaden pristaš komunistične stranke, marveč generalni tajnik in voditelj mladinske organizacije te stranke. In vendar je sprevidel, da je komunizem velika zmota, zabloda in prevara. V Rusiji je na njegovih' sadovih opazoval, kakšen je, da je za ljudstvo največja gospodarska nesreča. Hkrati pa se je začel v globočini njegove duše odpor proti protivernosti in brezbožnosti, ki je bistvena točka komunističnega programa. Obrnil je Uverjen je bil, da ga bo položil tovariš na ročne sani, katere je vlekel seboj samo radi njega. Gotovo ga bo peljal ter vlekel naprej, dokler ne bo tudi on .. . Ko sta se podala zopet na pot, si je priznal Gruber sam pri sebi, da ga odpočitek ni poživil, ampak še bolj utrudil. Strahoviti mraz mu je vedno bolj silil skozi obleko. Dokler se je premikal, je še nekako šlo, če pa je obstal in ai opomogel za sapo, je postal trd, da se je obdržal komaj na nogah. Lavison je prepoznal, kako je z njim. Da bi imel dovolj luči, je položil žepno svetilko v sneg in je odrgnil tovarišu obe od mrzličnih mravljincev zasledovani nogi. »Ti dobro dene, prijatelj?« »Tisočera hvala!« »Upaš, da se boš sedaj lažje premikal?« »Na vsak način . . .« Kobacala sta naprej . . . Nekaj ur pozneje sta bila na vrhu grebena. Lavison se je ozrl nazaj in zagledal tovariša na kolenih in si pomaga z rokami naprej. Bilo je četrtič, da se je zgrudil Franc teKom pol ure, a (okrat le ni mogel več vstati. Lavison mu je pomagal kvišku in ga podprl napram vetru. »Pomilovanja vreden siromak. Brez moči in upanja si. Tako na psu še pač nisi bil, kaj?« »Ne morem zato, da sem oropan vseh moči. Pusti me v snegu in nadaljuj sam pot!« Tovariš je oprhal sneg z onemoglega in ga tolažil: »Majhen odpočitek in par koscev mesa bo čudovito učinkovalo. Moral bi že bil poprej postati. Tukajle, tovariš! Sicer ni veliko, pač pa je jelen je meso močno redilno.« Čeravno je bil Francu ponujeni kosec mesa majhen, je vzbudil njegov obseg nezaupanje. Potipal je z roko porcijo in razkril, da mu je odstopil prijatelj še del svojega deleža, tako da njemu samemu ni ostalo domala nič. »Lavison! To pač ne gre, da prikrajšuješ samega sebe! Ti potrebuješ moči bolj nego jaz, kajti vse je odvisno od tega, če boš vzdržal ti!« Franc ni miroval poprej, dokler mu ni vzel tovariš z roke dela porcijc. Mesto da bi ga bil pojedel, ga je shranil v žep. »Posadil te boni na sani. Franc«, je yabil pridejo nekateri na 6 lir dnevno, poleg tega imajo zastonj vso prehrano, sestoječo iz 800 gramov moke za vsakega vojaka, 500 g moke za ženo ter 100 gr moke za vsakega otroka. Pri isvidenju se poljubljajo na lica. Mednarodna policija v abesinski prestolici. Za varstvo inozem-cev v Abesiniji se je osnovala v glavnem mestu v Addis Abebi 100 mož broječa policijska četa. Mednarodna policija je podrejena ukazom francoskega, angleškega in nemškega poslanika. Letalo Mussolinijevega sina. Mussolini ima na abesinsikeni bojišču 2 &ina. Letalo eina Bruna Mussolini je bilo. hrbet komunizmu ter se vrnil v naročja katolicizma. Ime mu je Henrik Matorassa. Domovina mu je Španija. Ko se je lansko leto odpovedal ¡komunizmu ter se spreobrnil ik dejavnemu katolicizmu, je to vzbudilo veliko zanimanje javnosti, ki je navajala razne razloge za njegov korak. To je Matorassa prisililo, da je sam navedel v javnosti prave razloge svojega preroda. Med drugim je izjavil: »Moja mlada, ognjevita duša je hrepenela kvišku, da vodi boj za vzvišene ideale. Kar pa me je obdajalo v komunističnih vrstah, je vse bilo nizko. Prej sem upal, da more marksistični mate-rializem rešiti socialno vprašanje. Preveril pa sem se, da tega ne'more storiti. Niti v ljubezni svoje soproge niti v ljubezni do otroka nisem našel tega, po čemer mi je hrepenela duša. Mislil sem že na samomor. Takrat pa so me povabili na svoj sestanek spiritisti. Smejal sem se komedijam, ki sem jih tam videl. Ko mi je potem prišla v roke knjižica, ki sem v njej našel besedo »Bog«, me je globoko pretreslo. Pred očmi mi je vstala mladost, cerkev in bogoslužje. Celo noč sem mislil samo o tem in drugi dan sem kupil sv. pismo. Začel sem ga citati in naenkrat je pred mojimi očmi zasijala resnica. Tukaj je rešenje vprašanja o socialni pravičnosti. Imel pa sffti še mnogo dvomov in ugovorov. Razgovarjal sem se z nekim starejšim duhovnikom, ki mi je svetoval, naj se z vso vnemo svoje duše v molitvi obrnem do križanega Zveličarja, da me reši mojih boli. Nekoliko dni sem molil in sem to dosegel, da sem šel s svojo soprogo v cerkev ter poslušal verske resnice. V katoliškem nauku sem našel vir, ki je ugasil mojo žejo in pomiril mojo težnjo, da osvobodim trpine. V tem nauku sem našel najostrejšo obsodbo in strašne kazni za tiste, ki izkoriščajo delavce. 11. maja 1934 sem se dal cer- kveno poročiti s svojo ženo, s katero sem do tedaj neporočen živel. 16. maja sem proglasil v časnikih, da se odpovem vsem zmotam in zablodam in sem povabil svoje sodruge, da gredo za menoj. Obenem sem objavil, da stopim v vrste borcev za katoliške delavske organizacije. Storil sem to in od takrat raste moje navdušenje in prepričanje, da je to edina pot, ki vodi do rešitve človeškega rodu.« Sv, Lovrenc na Pohorju. »Slov. Gospodari., ki je kot zvest prijatelj krščansko-narodne prosvete izčrpno poročal o ustanovnem zborovanju tukajšnjega Kmečkega bralnega društva v novembru 1885, zabeležuje s simpatičnim poročilom tudi proslavo njegovega 50 letnega jubileja. Vršila se je 27. oktobra ob lepem vremenu, ki je po celotedenskem deže-vanju razvedrilo in posvežilo tudi duha človeškega. Predsednik Prosv. zveze dr. II o h-njec je s poljudno izrazitimi besedami obrazložil zgodovino naše prosvete pred in po svetovni vojni ter nujno priporočal društvu, da izpolnjuje in izvršuje Slomšekovo prosvetno sporočilo, ki si ga je takoj izpočetka izbralo za vodilo. Xato je s primernimi spemnimi besedami izročil diplomo častnega članstva i možem, ki jih je društvo ob tej svečanostni priliki odlikovalo: za krščansko prosveto navdušeno in požrtvovalno delujočemu domačemu župniku Janezu Oblaku, šentpeterskemu župniku Ivanu Rančigaju, nekdanjemu šemt-lovrenskemu kaplanu radi njegovih izrednih zaslug ob zgraditvi društvenega doma, Ivanu Fišingerju kot zvestemu prijatelju društva od njegovega početka in Romanu Pušnjaku, očetu dveh gospodov kaplanov, ki je že celo vrsto let predsednik društva ier je bodisi sam bodisi v zvezi s svojima vrlima sinovoma mnogo storil za proepeh krščanske prosvete. Člani društva so prav dobro na odru proizvedli zanimivo gledališko igro »Podrti križ«, ki jo je iz češčine prevedel domači g. župnik Oblak. Igro je režiral navdušeni in nadvse požrtvovalno delujoči prosvetni delavec učitelj Petrun, ki je tudi izvežbal in vodil pevski zbor, ki nam je prav živahno in spretno Zal DINAR dob'te tableto Aspirina Varujte se ponaredb! Na vsaki tableti je utisnjen Bayerjev križ. ASPIRIN 0|!.i I. '««• ..4 S. B.. 1177 19 /VIU I91S. zapel nekaj težkih pevskih točk. Med odmori je pod njegovim vodstvom sviral tamburaški zbor. Bila je v celoti proslava, dostojna zlatega prosvetnega jubileja . Naj bi bralno društvo po priprošnji Slomšeka, čigar prosvetnemu vodilu se je izročilo; tudi v bodoče bla-gonosno darovalo za dobrobit in napredek slovenskega ljudstva! Teharje. Letošnjo sezono o tvor i pri nas Dekliški krožek Prosvetnega društva, ki bode vprizoril v nedeljo dne 3. novembra in ponovit v nedeljo dne 10. novembra ob treh popoldne v društveni dvorani na Teh ar jih dva lepi igr. Čisti dobiček je namenjen za strokovni pouk naših deklet, ki se vadijo v naši društveni sobi ročnih del in šivanja, zato pridite v obilnem številu! — Za naslednjo prireditev pripravlja Prosvetno društvo Medvedovega »Črnošolca«, člani Ljudske knjižnice pa lepo ljudsko igro »Črna žena«. — Za dolge zimske večere priporočamo, da si izposojujete knjige iz Ljudske knjižnice na Teharjih, katera posiuje vsako nedeljo v društveni dvo- pii mestu Makale južno od Adue na severni fronti na izvidniš-kem poletu zadeto od 4 strelov. Zanimivo je to, da so obstreljevali leialo baš tam, kjer so čeie abesinskega pre-dajnika rasa Gukše, ki je prejel s svojo telesno stražo k Italijanom in je italijanski kandidat za abes. prestol. Družba, ki upravlja Sueški prekop, javlja, da so prepeljali doslej Italijani skozi kanal 200.000 mož. Vrnilo se je po prekopu iz Abesinije 0000 bolnih in ranjenih. Za vsako ladjo, ki plove skozi Suez, plača Italija 3000 funtov šterlingov pristojbine. Doslej so 'izplačali Italijani Angležem za prevoz čet skozi prekop 750 tisoč Lavison, ko sta se napravljala za nadaljno pot. »Samo par ur te bom vlekel; če bova zopet počivala nekaj časa, boš spet dober pri nogah.« Franc se je branil odločno: »Nočem, da se mučiš z menoj, prijatelj; nočem in nočem! Se še bom pehal naprej na lastnih nogah.t. Da bi pa tudi dokazal istino svojih besed, je hotel napraviti za poskušnjo par korakov, a se je zvalil v sneg. Lavison je priskočil, ga pobral, položil na ročne sani, zavil ter povezal tovor. »Peljal se boš«, je zapovedal. »Še boš rabil moč, ko te tudi jaz ne bom mogel več vleči.« Opotekaje se od lastne utrujenosti, je potegnil za motvoz, za katerega so bile privezane sani, in se zgubil v noč. Lavison sam je že bil oslabljen radi gladu. Njegova pred kratkem zaceljena noga ga je bolela, grozna zima je majala njegove moči in pri vseh teh nadlogah je še moral vleči znatno obtežene in natovorjene sani. Neskončnost se mu je dozdeval pot pred njim . . . Njegova dolgoletna izkušnja mu je napovedovala glasno, da ne bosta nikdar dosegla s tovarišem cilja. Kljub grozni zavesti je stisnil zobe in se otresel v obup ga ti-rajočih misli. Naprej, zmiraj naprej, dokler še bo preostalo količkaj moči . . . Lavisonu se je dozdevalo, kakor bi ne bita tema več tolikanj neprodirna nego poprej. Razločil je že sani in tovariša na njih. Tu in tam so se tudi pojavljale temne sence ob straneh, ki so se dvigale iznad snega in so morale biti očividno sive skale. Na neznatni vzboklini je postal za par trenutkov, snel rokavico ter otipal uro. Deset. Torej se je danilo. Bila sta skoro 20 ur nepretrgoma na potu. Tudi vihar je popuščal. V podečih se oblakih je bilo videti tu in tam večje predore. Ali gre samo za kratek odmor strašnega blizzarda, ali za popolen prekin, Lavison ni mogel reči, vendar se je čutil znatno ojačenega že vsled slabotnega dnevnega svetlikanja. Nov up ga je navdajal. Pogled na sani mu je razodel, da tovariš spi. Njegova stara odeja je do onemoglosti izčrpanemu prijatelju pripomogla, da se je ogrel in ga je premagal spanec. Prav tako! Lavison je že bil skoraj čisto po vzbočku na- ■ rani. V zadnjem času se je na novo preuredila in nabavila lepo število novih knjig. Iz-posojuje tudi priljubljene Kari Mayeve knjige, katerih je v knjižnici že 17 dosedaj izišlih knjig. Dobite pa tudi druge najnovejše lepe knjige. Sv. Andraž pri Velenju. Katoliško prosvetno društvo v Št. Andražu pri Velenju ponovi nr splošno željo občinstva dne 3. novembra narodno igro »Črna žena«. Vsi prijazno vabljeni posebno pa še tisti, ki se prve prireditve niste mogli udeležiti. Hoče. Že precej časa se opaža, da brezvestni zločinci ne pustijo v miru niti mrtvih in kradejo s pokopališka cvetlice, okraske, sploh vse, kar se da odnesti, tako da so nekateri grobovi naravnost opustošenj. To je vse obsodbe vredna brezvestnost. Žalostno je, ako že nedolžne cvetlice na grobovih naših rajnih niso več varne pred tatinskimi zlikovci'. Pristojno varnostno oblast pozivamo, da posveti več pozornosti tem žalostnim pojavomj. Selnica ob Dravi. Bratovska nedelja. Naša bratovščina (živega rožnega venca za verne duše), znana po Slovenskem Štajerskem in tudi po sosednih pokrajinah, obhaja svoj praznik v nedeljo, 3. novembra. Pridite, ki vam je mar vaš dušni blagor in blagor naših rajnih! Sv. Trojica v Slov. gor. Najnovejše! Magna-ti padajo. — Tudi pri Sv. Trojici v Slov. gor. v trgu padajo. Dolgo vrsto let so se šopirili in košatili, koristili pa nič. Rasti so hoteli do neba. Toda, kdor previsoko leta, nizko pade. Divje kostanje mislim, ki so v trgu zavzemali samo prostor in ovirali promet, koristili pa tržanom niso prav nič. Trški olepševalni odbor je ¡pam&tno ravnal, da jih je obsodil na smrt pod sekiro. Osem jih je padlo pretečeni teden, druge pa čaka ista usoda prihodnje dni. Žalovali bodo za njimi, mogoče, samo »štandnarji«, ki so ob sejmih in shodih romarjev v njihovi senci prodajali svoje blago in si ohlajali od kričanja razgreta grla. Trža-ni pa bodo veseli, ker bodo pridobili v trgu na prostoru pa tudi na izkupičku, ker se bo lahko postavilo več stojnic. Trg sam pa bo dobil vse lepše lice, kakor ga je imel do sedaj pa tudi bolj privlačno moč za izletnike in romarje. Černa gora. (Od kedaj: »Ptujska gora?«) Pred kratkim sem kot »Černogorski rojak« obiskal svoj rojstni kraj, kje.r sem tamošnje-ga dolgoletnega trgovca vprašal, zakaj in ke-daj se je prvotno ime »Černa gora« prelevilo v »Ptujsko goro«, dasi nima ta trg s Ptujem nikake zgodovinske zveze, ker je oddaljen od tega mesta 12 km, in tamošnja »Ptujska gora« se pa imenuje »Mestni hrib« ter sem zvedel, da je to ime prevrgel prejšnji g. župan Peče in predložil to novo ime okrajnemu glavarstvu, katero si je ta predlog potem tudi osvojilo. Da se pa kar tebi nič in meni nič premetujejo naša stara krajevna imena, to pa vendar ne gre in mi tudi ne živimo več ne pod Italijani ;i>n ne več pod Madžari, katerim služi kot posebna slast, ako osebna kakor tudi kiajevna imena čimbolj Slovencem izpačijo in bi bil okrajni glavar lahko kratkim potom gotovo zvedel, kako se glasi pristno in zgodovinsko ime tega kraja. Pravilno ime je pa »Černa gora« in ima radi tega to ime že v naravi, ker tvori gora velikansko »čer« žrmeljščeka, Ir.porja ali sprimeka, ki se rabi za žrmlje, in ima na najvišji točki te čeri veliko cerkev, odnosno prejšnji tabor. Ta gora ima izredno znamenitost, ker ima kar na temenu te čeri pet pramenov vode, kar je nenavadno, ker ti v največji suši tudi ne pre-sihajo, kar se mora priznati kot posebni dar narave, kjer najdejo na tisoče šteti romarji tudi vedno dovolj pitne vode prve kakovosti. Nek duhovnik, ki je svoj čas prepotoval goro Sinaj, je vrh tega ugotovil, da vlada tukaj popolnoma isto vodno razmerje, kakor na gori Horeb, o kateri je iz sv. pisma znano, da je tam Mozes iz skale privabil več pramenov vode s svojo palico. Res je sicer, da so nekateri, ki niso poznali pojma »čer«, v slovenščini začeli pisati »Črna gora« in je ta napaka celo prešla v napise starih cerkvenih zastav, toda ona lična gora na Moravskem, katera tudi stoj.ii na ogromni čeri, se istotako v če-ščini glasi kot »Černa hora« (gora), kajti v slovenščini so besede »črn« in »čer« popolnoma različne jezikovne tvorbe. Ker pa sedaj naša vlada stremi za tem, da ostane narodu vse nedotakljivo, kar je njegova last, upajmo, da bo v doglednem času naša »Černa gora« zopet dobila svoje staro zgodovinsko ime, in to ime tudi ni nikaka novotarija ali izmišljotina, kajti tukajšnji letopisec Karo! Gold-ner je že leta 1855, dasi je bil trd Nemec, vedno le rabil ime »Černa gora«, ako je kaj objavil iz našega trga v Gradcu v časopisu; »Der Aufmeirksame«. — Takih krajepisnih ne-stvorov se je pri nas precej vteplo in hi bilo umestno s časom vse ono spraviti v sklad z zgodovino kakor jezikoslovno, kar se je pokazalo kot napačno, čeprav se tudi naravni čut naroda temu protivi. — Davorin Žunko-vič. Ljutomer. Praznik vseh svetnikov bomo letos v Ljutomeru slovesno praznovali. Pred procesijo bomo namreč najprej blagoslovili spominsko ploščo v svetovni vojni padlim vojakom naše fare. Plošča je vzidana na sprednji strani cerkve, nasproti kapeli sv. Flori-jana. Plošča je iz mostarskega granita. Na ploščo je vrezanih 150 imen, toliko jih,je padlo iz naše fare v svetovni vojni. Zlate črke je izdelal kamnosek g. Močnik iz Murske Sobote. Na ta način je odbor najlepše rešil vprašanje spomenika padlim vojakom. Po blagoslovitvi gre procesija na pokopališče, kjer bo najprej blagoslovljen novi veliki križ, ki je iz železobetona. Vse sedaj živeče farane bo preživel. Nato bodo sledile molitve za rajne. Pokopališče je letos na novo preurejeno, da na poteh ne bo več tako blato kot je bilo prejšnja leta. Pokopava se po določenem načrtu, da bo tako pokopališče sčasoma dobilo spodobno obliko. Opomba: Tudi na pokopališču velja 7. božja zapoved, k: se glasi: ne kradi! — Trgatev v ljutomerskih goricah še vedno ni končana. V gosposkih vinogradih imajo trgati še za cel teden. Zadnje dneve je vreme nagajalo. — Prosvetno društvo ima 10. nov. po osmi maši svoj redni občni zbor. Opozarjamo že danes vse člane, pa tudi nečlane, ki ob tej priliki lahko pristopijo. vzdol, ¡ko je zadel nenadoma z naprej nagnjeno glavo ob oviro. Pogledal je in prepoznal, da mu zapira pot s snegom obložena smreka. Neverjetno! Snel je z glave kapuco in pogledal med vejami proti vrhu. Ne, v tem slučaju ni šlo za črno okameneli preostanek predzgodovinske dobe, ampak za pravo, živo smreko; četudi so jo zve-rižili viharji na vse strani. Vse veje smreke so ¡kazale proti jugu. Morala sta že doseči mejo, v kateri raste živo drevje! Med tem, ko si je drgnil orjak opraskano čelo, je prepoznal dalje spodaj še več pritlikavih smrek in celo majhne skupine; stare, vojno preizkušene frontne bojevnike rastlinstva. Spodaj pod varstvom skupine dreves je obstal, da bi določil, kje da je. Obrežje reke Nort-humbria je bilo mogoče še oddaljeno 15 km. Pa morda je že tudi v temi prekoračil reko, ne da bi se bil zavedel. Sklenil je, da se bo držal za-naprej še bolj južno, nato pa sledil s pomočjo kompasa vzhodni smeri ob robu jezera, ker tamkaj nekje je moral zadeti na posamezne ter samotne iskalce zlata. Če bi že le ne bil tako izčrpan. Obstanek sani je zbudil Franca. Zravnal se je v sedeči položaj in gledal radovedno okrog sebe. * »Kje sva, Lavison?« »V pokrajini dreves.« »Kako daleč še je do človeških bivališč?« »Tako kakih 25 km«, je lagal. Franc je vzdiiihnil presenečeno — veselo. Pozabil je na slabost, vrgel odejo s sebe ter skušal vstati. Zastonj! Šele potem, ko se je oprijel za deblo drevesa, je bilo videti, da mu bo uspelo, pa se je zgrudil koj po prvem koraku. Lavison mu je priskočil na pomoč, vendar ga je tovariš odrinil, kakor hitro je zopet stal po koncu. »Rom že, Lavison . . . Šel bom sam . . .« »Dobro. Vsekako je vredno, da poskusiš.« Ponudil mu je roko in ga podprl. Tekom prvih minut se je spotikal neprestano, in bi ne mogel nikamor brez prijateljeve pomoči. Obča otrplost se je polagoma umikala iz udov in ko sta prekobacala poldrugi kilometer, se je že lahko obdržal sam na nogah. Dalje sledi. funtov šterlingov (to je okroglo 200 milj. Din) Ras Nasibu, vrhovni poveljnik abe-sinskih čet na južni fronti v pokrajini Ogaden, se je zgražal nad italijanskim bombardiranjem mesta Tafarekatan, kjer so pobile bombe več sto žensk in otrok. Po ravno omenjenem bombardiranju je rekel Nasibu: »Italijani ne bodo nikoli zavzeli Abesinije, če tudi nas pobijejo do zadnjega moža. Če bi prodrli do prepadov pred glavnim mestom v Ogade-nu, Harar, Hararja samega ne bodo dobili. Abesinct smo imeli zgube v bojih pri studencu Ual-ual in pri Gerlogubi, vendar se držimo dobro.« Geinjigrad. Dne 21. oktobra se tukaj poročila g. Žinkar Pavla s posestnikom Košak Antonom v sosedni Bočni. Bila je tukaj prav dobra cerkvena pevka. Zato jo bomo tudi pogrešali. V novem stanu ji želimo obilo božjega blagoslova! Gornjigrad. (Ob slovesu prezvišenega nadškofa dr. Jegliča.) Dne 19. oktobra nas je zapustil na žalost cele fare, prezvišeni nadškof Jeglič. Preselil se je v etički samostan na Dolenjsko. Dne 17. t. m. je imel zadnje sveto opravilo v farni cerkvi. Mnogo ljudi je pristopilo k mizi Gospodovi, želeč še enkrat prejeti iz rok prezvišenega sv. obhajilo. Pevski ž bor je prav lepo in ganljivo prepeval vladiki v slovo. Nazadnje je še vsem podelil papežev blagoslov .V petek 19. oktobra se je zjutraj na škofijskem dvorcu zbrala cela množica Iju-ili iz cele faa'e, hoteč še vsaj enkrat videti očeta slovenskega naroda. V imenu cele fare ee je poslovil od prezvišenega g. župnik Šlan-der. V imenu šolske mladine sta se poslovili ¿ye deklici. Podarili sta nadškofu prav lepe feopke nageljnov natrgaoih na oknih Gornjega grada. S solzami v očeh s« Je pi'e\"£V4Ž§P P°* elovil od nas rekoč: »Težko se poslavljam, molil sem za vas, molil še bom za vas. Ostanite mi dobri verniki, dobri državljani, držite ee svete katoliške cerkve, tako da bomo vsi eno, enkrat pa če Bog da, srečni na onem svetu.« Mi vsi pa želimo prevzvišenemu srečnih, mirnih in tihih dni v samostanu na Dolenjskem. Živel naš slovenski vladika! Sv. Križ pri Belih vodah. Med lepotami ob robu Savinjske in Šaleške dolinei zavzema Sv. Križ odlično mesto. Strma je pot, a toliko večji je užitek, ko se dospe po triurni hoj,i iz prijaznega Šoštanja na 1044 m visoki hrib, od koder je prekrasen razgled podnevi, diven po noej, ko se lesketata Savinjska in Šaleška 220'- Poleg tega bogata izbira raznih oblek, cenene in dobre kvalitete. POSETITE NAS! gredo zjutraj sveži na delo! Če ima kdo 500 Din preveč, pa naj stvar drugače razlaga! Zborovanje gluhonemih. Te dni se je vršilo v Zagrebu zborvanje gluhonemih. Opazilo se je, da g. dr. Maček ni bil Več navzoč. Med še mčasom je namreč že izpregovoril z Lazioc Markovičem, zastopnikom JRZ, kar stf mu zamerili njegovi zavezniki Davidovie in drugi. s5edaj mora Maček tudi z njimi govoriti. Torej se je vendarle začelo. Ženska politika. Pretekli teden so imele v Beogradu ženske politično zborovanje. Možje so morali zaradi tega v gostilne na hrano. Sedaj je gostilničarska organizacija prevzela delo za ženski politični pokret, ker bi eapjo to bila rešilna barka za prazne gostilne. Slab račuuar. Ubogi Jeftič je delal te dni ponavljalni iapit iz računstva, ker dne 5. maja pri prvem izpitu sicer znal dobro seštevati ,opoziciji dobro odštevati, sebi zelo dobro množiti, samo deliti ni znal — števila poslancev. Ti so se sedaj sami delili. Jeftič je za ta padel ne kot učenec, ampak kot mučenec političnega- računstva. Vpliv abesinske vojske. Vojska v Abesiniji vpliva ne le v gospodarskem cziru. ampak tudi na drugih poljih. Tako recimo v modi. Ženske se oblačijo kot Abesinke. Če v Abe-siniji kak močan deček kakega slabiča, je pokaran, da se obna-a kot Evropejec. Tudi nov ples so vpeljali: Korak naprej, korak nazaj in dva na mestu. Ta ples se imenuje: Zmagoslavni pohod. Saj je danes največja korajža? Če greš v Abesiniji v glavnem mestu Addis Abeba v gostilno in tam zahtevaš porcijo laških makaronov. Zadnjo nedeljo so v Stari vasi v župniji Bi-zeljsiko slovesno odkrili na rojstni hiši spominsko ploščo očetu našega novega vinogradništva g. Ivanu Balonu. O rajnem največjem dobrotn ku vinogradništva na Slov. štajerskem je obširno pisal v podlisteku letošnji »Slov. Gospodar«. Omenjamo danes toliko, da se je rodil 13. februarja 1862 v. Stari vasi kot sin vzornih kmečkih staršev. Študiral je višje kmetijstvo v Klosterneuburgu in je postal vinogradni komisar pri deželni vladi v Gradcu. Na tem visokem položaju je pomagal našemu vinogradniku kakor nikdo pred in ne za njim. Umrl je 31. novembra 1897 v Gradcu. Proslava odkritja -plošče j^ pričela v nedeljo 27. oktobra s pozno službo božjo, katero je daroval monsig. L Vreže iz Maribora. Po sv. maši je položil občinski odbor na grob rajnemu Balonu, ki počiva na domačem pokopališču, venec . Pcpcldne je bilo v Stari vasi odkritje plošče. Ob tej priliki je spregovor 1 o življenju in pomenu g. komisarja I. Balona monsignor I. Vreže. Slovesnosti so se udeležili domačini, sorodniki pokojnika, zastopniki oblasti in številni odlični vinogradniki. Spominsko ploščo je oskrbel na .pobudo v »Slov. Gospodarja« naš dobri g. Martin Fre-ce, bivši trgovec in pose.tnik v Stari vasi. Pomagal mu je pri nabiranju prispevkov občinski odbor in še nekateri, ki se zavedajo, da je bil rajni Balon oče našemu novemu vinogradništvu. O lepi proslavi bomo natančneje poročali prihodnjič. Poslednje vesti. OBČNI ZBOR PROSVETNE ZVEZE, Udeležencem občnega zbora Prosvetne zveze v Mariboru, ki se bo vršil 7. novembra 1935, je ministrstvo za promet dovolilo polovično vožnjo v dneh od 5. do 9. novembra. Udeleženci kupijo na odhodni postaji četo karto in žel. legitimacijo, obrazec K 13. Karte v Mariboru ne smejo bddati, ker velja v zvezi s potrdilom o udeležbi občnega zbora na žel. legit ma^iji za brezplačen povratek- Občni zbor se bo vršil ob desetih dopoldne v dvorani Zadružne gospodarske banke na Aleksandrovi cesti 6. Novice iz drugih držav. Trinajstistnico fašističnega pohoda v Rim so slavili v Italiji 28. oktobra kakor praznik šel italijanskega generalnega štaba marša' Badoglio, ki je pregledoval bojišča na obes;trškem ozemlju, se je vrnil v domovino. Italijanske čete generala Biroli so pričele neznatno prodirati južno cd Adue. Abesinski kronski svet je dal abes nskemu poveljniku severne fronte Sejumu povelje, da mesto Makale, južno od Adue, ne sme pasti sovražniku v roke. Domače novice. Umrla je 19. oktobra v Zg. Jakoh-kem dolu v župniji Sv. Jakob V* Slov. gor. komaj 22-letna Otilija Sušnik. Pokoj njeni duši in so-žalje preostalim! Podlegel zabcdljaju z nožem. V mariborski bolnici je podlegel zabodljaju z nožem 24-let.ni posestniški sin Jožef Kurnik od Sv. Marjete ob Pesnici. Tat je odnesel iz stanovanja uradnika tovarne za duš k v Rušah Štefana Djurakoviča 2400 Din. Vlom v sianovanje. Neznanec je vlomil v Ptuju v stanovanje barvarja Rudolfa Erlača. Izginil je z razno obleko strank, ki so jo prinesle F.rlaču v čiščenje. Škoda znaša 5000 Din. Kolesar je povozil v Ptuju 13-letno šolarko Stanislavo Volenko iz Go-rišnice tako, da si je zlomila pri padcu levo nogo. Po sedmih letih najdeno okostje samomorilca. Pred sedmimi leti je zginil neznano kam Anton Jakopič, posestnik in tovarniški delavec iz župnije Gorje pri Bledu. Vsa iskanja in poizvedovanja oblasti sa njim so bila zastonj. Te dni je napravljal delavec Peternel na Gabrju drva. Odkril je okostje in javil najdbo žandar-jem. Dognali so po ostankih obleke in vrvi, da gre za okostje Jakopiča, ki se je obesil pred 7 leti. Mariborski mestni avtobusi ne bodo vozili 1. novembra na progah Limbuš, Ruše, Pesnica in Št. Peter. Veliki adresar samoupravnih mest: Maribor, Celje, Ptuj in občin bivše Mariborske je izšel v Tiskovni založbi v Mariboru. Vsega priporočila vredna knjiga stane sicer 200 Din, vendar bo dobrodošla župnim, občinskim uradom, trgovcem in vsem premožnejšim zasebnikom. Dopisi. Spuhlja. Tukajšnja gas. četa priredi v nedeljo dne 3. nov. t. 1. veliko tombolo na dvorišču nar. posl. g. Brenčiča Mihaela v Ptuju. Ker je čisti dobiček namenjen za odplačilo motorne brizgalne, vabimo vse prijatelje gasilstva ter dobrodel. ustanov na obilno udeležbo. Odbor Osek pri sv. Trojici v Slov. gor. Smrt po-b:ra naše najboljše može. Tak mož je bi! tudi Anton Tratenj a,k, posestnika v Oseku, svak g. Matije Rozman, kamnosek v Pobr^žju pri Mariboru, kateri je v najlepši moški dobi 61 let star, po mukepolni bolezni, katero je prenašal več kot potrpežljivo in vdano, zatisnil svoje trudne oči. Dne 24. oktobra smo predragega rajnega v skrajno slabem vremenu spremili k večnemu počitku. Da je b'l rajni mož kakor jih je malo, je pričal pogreb, katerega se je udeležilo izredno veliko ljudstva. Rajni je bil dolgoletni naročnik ;>Slov. Gospadarja«, neustrašen pristaš bivše SLS. Kot večletni župan si je pridobil povsod ugled pri oblast1 h in pri občinah, ker jer imel poseben dar, da je znal vsak spor in nesporazum na prav še-gavi način poravnati. Bil je zelo veren mož. Hotel je umreti kot tretjerednik, in pri Apo-stolstvu mož ga ni manjkalo, čeravno je bil že bolan, še je hod:l v cerkev, dokler ga ni bolezen po sili vrgla v posteljo. Ženo Otilijo, ki je blagopokojnemu tako požrtvovalno stregla v težki bolezni, ter hčer Ivano omoženo Dvoršak, naj tolaži Vsemogočni Bog. Počivaj v miru! Sv. Andraž pri Velenju. Letošnja jesen nam ni dala tistega, kar smo priča.kova.li od nje. Upali smo, da bo bogato obrodilo, pa"je bilo vsega bolj malo. Saj ni čudno, ko nam je pa vse pobrala majska slana. Od vseh pridekov je koruza še najbolj uspela. Preteklo nedeljo emo imeli politično zborovanje, na katerem je govoril g. dr. Voršič iz Celja, ki pa je razlagal program nove stranke. Vsi smo si edini v tem, da je ustanovitev organizacije JRZ zelo potrebna in je takoj pristopilo lepo število pristašev, katerih majska slana ni požgala. Smo pač trdne korenine in nam sprememba vremena ne škoduje. Sv. Peter pod Sv. gorami. Veselo nas je presenetila vest, da nameravajo naši gasilci za 30 letnico svo jega obstoja, ki bo v 1. 1936, nabaviti si prepotrebno motorno brizgalno. V, ta namen bo res vsak občan, ki mu je mar ljubezen do bližnjega prispeval po svoji zmož-, nosti. To se je pokazalo že koj ob začetku jia-biralne akcije, ko so naši vinogradniki, v ta na.men darovali o-bilno vinsko bernjo. Dolžnost je, da tudi ostali podpno to za vso okolico prekoristno zadevo. — Prihodnjo nedeljo 3. novembra se bo pri sloviti romarski cerkvi na Svetih gorah obhajala zahvalna nedelja. Ker se s tem zaključilo za leitas vse večje cerkvene slovesnosti v tem znamenitem božje-potnem svetišču, pohitimo ta dan pred podobo Nebeške kraljice, da se ji zahvalimo za res bogato letino in jo poprosimo pomoči za bodočnost. Na svidenje pri svetogorski Materi! Cenik malim oglasom. Vsaka beseda v malem oglasu stane Din 1.—. (Preklici, Poslano, Izjave pa Din 2.— za besedo.) Davek se zaračunava posebej po velikosti 20 cm2 Din 1.—, do velikosti 50 cm2 Dih 2.50. Kdor inserirá tako, da ne pove svojega naslova, ampak mora zbirati uprava lista prijave, doplača še Din 5.—. Mali oglasi se morajo brezizje.mno plačati naprej, sicer se ne objavijo. Kdor hoče odgovor ali naslov iz malih inseratov, mora priložiti znamk za Din 2.—, sicer se ne odgovarja. SLUŽBE: Viničarja, 4 delavne moči (2 moška, 2 ženski) se sprejme. Vpraša se v trgovini Koroška cesta 20, Maribor. 1200 Ženska, delavna, poštena, stara 30 let naprej, se sprejme stalno za gaspodinjstvo in kuhinjo v večji trgovski hiši. Ponudbe na upravo lista. 1197 Viničarja iščem, 2 -3 moči, same odrasle. Oddam tudi sobe. Istotam se proda tudi stroj za trčenje medu. Naslov v upravi lista.. 1199 Kmečko dekle sprejmeta 2 osebi črez zimo brezplačno v pouk o gospodinjstvu. Trafika Mitrovič, Maribor, Masarykova cesta za Mariborskim dvorom, Magdaleneko predmestje. 1204 Sprejmem takoj čevljarskega pomočnika. J. Žaucer, Sv. Jurij 9, p. Zg. Sv. Kungota. 1185 Priden kolarski pomočnik iščem delo, znam delati smučke, sanke in vsa pod kolarsko stroko s stroji kakor ročno. Delati grem za majhno plačo. Ferdinand Oblonšek, Modric, pošta Oplotnica. 1190 Sprejme se viničar, 3—4 delovne moči, z lastno kravo in z dobrim priporočilom. Maribor, Meljski hrib 52. 1191 Sprejmem oferja z dvema osebama. Zemljič Tomaž, Luža ne štev 10, pošta Sv. Marjeta ob Pesnici. 1192 POSESTVA: iftn-» posestvo se išče v najem za večletno dobo. NajefflJliSa $6 £]ača takoj v gotovini. Ponudbe na upravo lisfa. 1202 Nakup in prodajo HRANILNIH KNJIŽIC vseh bank in hranilnic PORAVNAVO KMEČKIH DOLGOV pri denarnih zavodih izvede strokovno in najvestnejše BANČNO KOM. ZAVOD Maribor. 113S Za odg. 3 Din znamka. II ,11, ,11, I, I, 1,1), ,111111,111,! Volno cenejša!? Rodovitno posestvo na lepem kraju, sestoji iz velikega sadonosnika, vinograda, gozda in njive ter travnika. Plačilni dogovori ustno, ker ni treba enkrat cele svote. 10 minut od postaje Pesnica pri Mariboru. Naslov v upravi lista. 1195 Prodam posestvo 30 oralov. Naslov v upravi našega lista. 1184 Kupim manjše dobičkonosno posestvo,' grem tudi za gospodarja. Naslov v upravi našega lista. 1188 RAZNO. .Ugodno prodam knjižico okrajne hranilnice v Slov. Bistrici. Naslov v upravi lista pod šifro »29.000«. 1198 Prodam vlogo 45.000 Din Ljudske posojilnice v Celju. Naslov v upravništvu. 1193 Šrot-cUinder 4 m dolg in dvigalo na prodaj. .Vpraša se v gostilni Felzar, Zamarkova, p. Sv. Lenart v Slov. gor. 1194 Novo gradim električne strojčke, 4 žarnice, pogon voda. Garancija. Cena 950 Din. Založnik, Pristava, Tinsko. 1187 Pritlično sadno drevje in debeloplodne tanko-lupinaste orehe prodaja Schmiedhofer v Orlici, p. Vuhred. 1186 Zimske plašče, štucerje, obleke za moške in ženske, suknje, čevlje in perilo se najceneje kupijo v starinarni Julija Novak, Krčevina pri Mariboru, Aleksandrova cesta 6. 1183 Obvestilo. Šiško Ivan, mlinar v Logu, občina Ruše, bo začel obratovati dne 4. novembra 1935. 1201 V novi Starinarni, Koroška cesta 3, dobite zopet veliko ostankov moškega in ženskega blaga, žameta, cajga, belo platno. Velika zaloga močne flanele, barhenta, tiskovine, svile, blago za moške srajce. Velika zaloga moških in ženskih srajc ter hlač. Vel;ka izbira otroških oblek, predpasnikov, pletene jopice, rute, žepne in naglavne rute. Močne čevlje, domače delo, vseh velikosti ter nogavice in kapice. 1203 Sfhger šivalni stroj za krojača in čevljarja proda po ceni in proti garanciji mehaniker Daksler, Vetrinjeka ulica 11. 1205 Cenejše so sedaj naše znane vrste: »Kluft« za nogavice in doko-lenice 10 dkg .... Din 12.— »Teka« za robce in jopice 10 dkg ... . Din 16.— »Kordonet« za pulovarje in telovnike i dkg . . . Din 6.50 »raiuania« za šale in čepice 5 dkg . . . Din 8.— TRGOVSKI • DOM wjwickL TOVASTIA ■ PERILA • ITI • OBLEK Celje št. 24 nudi krasno izdelane plašče in obleke po naslednjih cenah: 224, 249, 280 Din plašči 78, 98, 105 Din obleke 55, 72 Din krila 32, 42 Din bluze. Da se prepričate o najmodernejših vzorcih tkanin za damske plašče in obleke, zahtevajte še danes vzorce in cenik zastonj! Maribor OGLASI v „SI.gospodarju" imajo najboljši uspeh! a Blago za zavese po 4 Din 536 v TRPINOVEM EAZARU. Prvovrstno sadno drevje, jablane in hruške, oddaja po zelo ugodnih cenah drevesnica Stopar v Velenju. 1142 Znižana cena vsemu blagu za moške in ženske obleke. Dobra fianeia po 5 Din. Prvovrstni podplati in nepremočljivo usnje. Plača se lahko tudi s knjigami mariborskih hranilnic. Se priporoča: Franjo Klanjšek, Maribor, Glavni trg 21. 1167 Odpadke železa, kovine, litine ter vsakovrstne stroje kupuje in prodaja po najvišjih dnevnih cenah in vsako množino: Justin Gustin-čič, Maribor, Tattenbacliova ulica 14. 867 KloHtifre, obleke, zimsKe suknje, triko pcrllO, pletene l@piče i. t. d, nudi ugodno 1U6 JAKOBLAH Maribor, Gl. trg 2 Cirilova hngigarna I ................................................................................................um | v Mariboru priporoča naslednja dela: Moja pot je varna, po spisih in življenju sv. Terezije deteta Jezusa, vez. Din 18.— M. Elizabeta: Slava sv. Hostiji, broš. Din 15.— Presveti zakrament — premišljevanja o Gospodovi pričujočnosti v presvetem Rešnjem Telesu, broš. Din 16.— Naš kruh, evliaristična izpoved inteligence, broš. Din 12.— Dr. Malka Šimec: Zdravstveni nasveti za hišo in dom, broš. Din 20.—, vez. Din 24.— Cvetje iz domačih in tujih logov, zvezek G. Matija Čop: Izbrano delo priredil dr. Avgust Pirje-vec, broš. Din 12.—, v platno vez. Din 20.— Brenk France: Poslednje ustoliče-nje, slavnostna ljudska igra v 5 delih, broš. Din 24. — Robert grof Barbo: Bela krogla, roman, prevedel dr. Janko Tav-zes, vez. Din 80.— Prof. Ščetinec Juraj: Korporativ-no uredjenje države, broš. Din 10.— Prof. Ščetinec Juraj: Socialna organizacija fašizma, broš. D 10.— V Celju v manufakturni trgovini Franc Dobovičnik kupite po ceni: 4 m molina za Din 14.—, 4 m belega platna Din 20.—, 4 m oksforda Din 20.—, 4 m kam-brika Din 20.—, 4 m cvirnatega blaga za obleke Din 24.—, 4 m poldelena za obleke Din 24.—, 4 m kariranega cvirnbarhenda za oblekf Din 30.—, 4 m flanele za perilo Din 22.—, 4 m sukna za moške obleke Din 52.—. Flanelaste odeje od Din 20.— naprej, koutri (šivane odeje) iz lastne tovarne od Din 75.— naprej, moške spodnje hlače od Din 10.— naprej, moške srajce od Din 15.— naprej. — Vse perilo iz lastne tovarne! — Na zalogi: Volneno blago do najfinejših vrst. Velika zaloga svile za obleke. Nad 800 vzorcev moškega sukna do najfinejših vrst. Vse vrste blaga za posteljnino. Res ugoden nakup Vam nudi tvrdka Gosposka ulica šl.15 Franc Dobovičnik,f€clie, Kdor v »Slovenskem gospodarju« oglašuje, uspeha gotovo se raduje! BBEEBBBBBBBEBEEB Vsi, ki potujete, ne pozabite na novi vozni red! Veljaven od 7. oktobra 1935 Vozni red v lepi žepni izdaji stane samo 2 Din (po pošti je poslati naprej D 2.50 v znamkah). Preprodajalci dobijo primeren popust. Naročila sprejema: TISKARNA SV. CIRILA, MARIBOR. USEBESBEBSBBSBEB t i Hranilnica Braille banovine Maribor \ Centrala: Haribor Podružnica: Celic \ } w lastni novi palači na oglu nasproti posle, prej lulnošfa- t t Hosposhe-Slovenshe ulice. 2 fersha Hranilnica. t i Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj $ } varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina S celim svojim £ l premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno. ^ V S I&. PREVDAREN SLOVENSKI GOSPODAR ZA SEBE, SVOJCE IN SVOJE IMETJE JEs E P R VZAJEMNI ZAVAROVALNICI ¥ LJUBLJANI PODRUŽNICA: CELJE palača Ljudske posojilnice. ©L. ZASTOPSTVO: MARIBOR Loška ulica 10 KRAJEVNI ZASTOPNIKI V VSAKI FAR I! Vse, kar dobimo gotovine iz starih posojil, izplačujemo vlagateljem s starimi vlogami v enakih zneskih. Upamo, da se bodo te razmere kedaj zbcljšale. Vse nove vloge imamo stalno razpoložljiv e. Vsak vlagatelj, ki na novo vlaga, la .ko dobi od nove vloge vsaki dan vso svoto nazaj. Teh vlog imamo preko 1,590.000 Din. Ves denar, pri nas naložen, je popolnoma varen. Naše naložbe pri 15 denarnib zavodih ne ~odo utrpele nikake škode, vsa naša posojila so zavarovana s hipotekami. Poleg tega imamo lastne milijonske rezerve, če bi tudi kaka izguba kje nastala, in konečno jamči za varnost vlog v znesku 55,000.000 Din 4675 članov s premoženjem okrog 500.000.000 Bin. Z našimi hranilnimi knjižicami se ne trguje, vsak zahteva za nje celotno svoto. Ne nasedajte ljudem, ki se zastonj trudijo, da bi z lažmi omajali zaupanje javnosti napram našemu zavodu. Če tudi ne moremo sami v celoti kljubovati svetovni gospodarski in domači denarni krizi, vendar pa smo v moči kljubovati ji tako, da bouo naši vlagatelji obvarovani vsake škotie. Spodngeftaiersha ilndsha posojilnica v Maribora. Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin llrovatiu v Mariboru. —• Urednik Januš Goleč, novinar v Mariboru. ?=> Izdajatelj: Tiskarna sv. Cirila, predstavnik: Franc Ilrastelj v Mariboru.