VoUjvol, PETROl liiiilllllllMIllllilMIllIlIlilllHllllilillll'il II ......IIIIIII.................................................' ^ Podjetje Petrol bo v nekaj dneh odprlo novo bencinsko črpalko v Naklem. Graditi so jo začeli lani jeseni, gradnja pa bo veljala nekaj nad 2 milijona novih dinarjev. — Foto: F. Perdan Leto XXVII. Številka 29 Kranj, sobota, 13. 4. 1974 Cena: 1 dinar List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah Aobus • Novo i 05 3 v veleblagovnici ° S Globus 5 Bogata izbira francoskih tapet v 65 vzorcih KRANJ pralne, polpralne> plastificirane enostavne za polaganje z lepilom na hrbtni strani v prodajalni TEKSTIL, KRANJ, Prešernova 5 velika izbira diolen svile v različnih vzorcih Kranj, 12. aprila — Dopoldne so v Savskem logu v Kranju odprli XIII. mednarodni spomladanski kmetijski sejem. Na njem sodeluje prek 100 razstavljavcev, od tega okrog 70 domačih. Razstavljene kmetijske stroje je moč tudi kupiti, poleg tega pa je na sejmu velika izbira pohištva, gospodinjskih aparatov, opreme, tekstila in drugo. Sejem, na katerem je vsak dan ob 17uri modna revija, je nedvomno največji doslej. Odprl ga je podpredsednik republiške gospodarske zbornice Rado Dvoršak. —A. Z. — Foto: J. Zaplot- XIII. mednarodni spomladanski kmetijski sejem Naročnik Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka »» Tržič — Izdaja CP Gorenjski tisk ^ranj. Glavni, urednik Anton Miklavčič ~~ Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SO C I A L I STIC N E Z VEZE D~E LOVNEGA L JU D S T VA ZA GORENJSKO ŠKOFJA LOKA — Včeraj so tu izročili ključe srečnim lastnikom 55 stanovanj v prvi od treh orjaških stolpnic, ki bodo letos zaokrožile četrt nebotičnikov ob Partizanski cesti. Drugi dve naj bi bili vseljivi oktobra oziroma decembra. Povejmo še, da je cena enega stanovanja v novi stavbi 3720 din za kvadratni meter površine in da jih je 16 odkupil občinski solidarnostni sklad. Yolpnice gradi domači SGP Tehnik, nadzor nad deli pa opravlja podjetje L°kainvest. (I. G.) — Foto: F. Perdan m......m.....................in................m mmmmmmmmmmmsKm ljaanh I?- aprila — Dopoldne so se na tretjem rednem zboru sestali uprav-Tir Vci. Ljubljanske banke — podružnice Kranj. Razpravljali so o poslovanju podružnice Ljubljanske banke v minulem letu, o višini obrestnih taSfZa Posamezne vrste kreditov, depozitov in hranilnih vlog in o predlogu J: Je Plačil za bančne storitve v letošnjem letu. Sprejeli pa so tudi finančni j Za.pfran^e ljubljanske banke za letos. — A. Ž. — Foto: 1. mednarodni spomladanski kmetijski sejem od 12. do 21.4.1974 Sejem Alpe-Adria odprt V sredo so odprli 13. mednarodni sejem Alpe-Adria. Na njem razstavlja 228 razstavljavcev iz trinajstih držav. Iz Avstrije na sejmu razstavlja in prodaja 43 podjetij, iz Italije pa 41. V primerjavi z lanskim letom je sejemsko sodelovanje s tema dvema sosedoma ostalo na isti ravni, povečalo pa se je število razstavljavcev iz drugih dežel. Sejem bo odprt do 16. aprila. Kongres ZK Makedonije V sredo dopoldne se je v Skopju začel VI. kongres ZK Makedonije. Na prvi plenarni seji je predsednik C K ZK Makedonije Angel Čemerski prebral referat z naslovom ZK Makedonije v boju za nadaljnjo razredno revolucionarno preobrazbo naše socialistične samoupravne družbe. V četrtek je kongres delal v treh komisijah, včeraj pa so sprejeli resolucijo kongresa. Štafeta v Srbiji Štafeta mladosti, ki je pet dni potovala po Makedoniji, je sedaj na poti po Srbiji. Srbski mladinci so jo sprejeli od makedonskih pri samostanu Pi;o-hor Pčinski, kjer je bila med narodnoosvobodilno borbo tiskarna in so v. njej tiskali prvi časopis v makedonskem jeziku. Brvi nosilec štafetne palice na ozemlju SR Srbije je bil gradbeni delavec Vasit Džemailovič. Generalni konzul NDR v Ljubljani Podpredsednik republiškega izvršnega sveta Rudi Čači-novič je v sredo sprejel generalnega konzula Nemške demokratične republike Horsta Schadowa. Pogovarjala sta se o možnostih povečanja vzajemnega sodelovanja na gospodarskem področju med SR Slovenijo in NDR. Časopis za zdomce V Frankfurtu je začela izhajati posebna številka Zagrebškega dnevnika Vjest-nik. Namenjena je našim delavcem, ki, delajo v ZRN, Nizozemski, v Belgiji, Franciji, Švici, na Švedskem in v drugih zahodnoevropskih državah. Naše zdomce seznanja z dnevnimi novicami v domovini in tujini. 20 milijonov za izobraževanje Kolektiv rudarsko-topilni-škega bazena Bor, ki zaposluje 15.000 delavcev, je doslej letno vlagal za izobraževanje delavcev in štipendiranje dijakov in študentov okrog 20 milijonov dinarjev. V Boru poudarjajo, da je to del njihovega stabilizacijskega programa. V bazenu je zaposlenih 2100 visoko kvalificiranih delavcev in 700 s fakultetno izobrazbo. 9500 stanovanj za delavce Do konca leta 1975 bodo v Beogradu zgradili 9500 stanovanj za delavce, okrog 3000 stanovanj za udeležence NOB, samski delavci pa bodo dobili 1500 postelj v samskih domovih. Kot so obljubili predstavniki gradbenih podjetij, izvajalcev del, predstavniki beograjskih občinskih skupščin in mestne konference SZDL, bodo poskrbeli, da bo program v celoti izpolnjen. Sima odhaja Vodja koroške deželne vlade Hans Sima je včeraj zapustil svoj položaj. Za umik se je odločil, ker je nanj pritisnila vladajoča socialistična stranka Koroške in ga odstranila s položaja vodje stranke. Napadli sta ga tudi opozicijski stranki — ljudska in svobodnjaška — češ, da »preveč popušča« slovenski narodnosti na Koroškem. 2 I - 1% £ IL#S JMik Jesenice Na četrtkovi seji komiteja občinske konference ZKS v Tržiču so sklenili, da bo 4. zasedanje konference v četrtek, 25. aprila. Člani konference bodo razpravljali o poročilih komisij konference in komiteja in poročilu o poteku, delu ter zaključkih 7. kongresa ZKS. Obravnavali bodo tudi predlog organizacijskih sprememb v nekaterih osnovnih organizacijah, ki jih je pripravila komisija za organiziranost in razvoj ter uspešnost volitev v zbore občinske skupščine. O organizacijskih spremembah in uspehu volitev so razpravljali že.na četrtkovi seji komiteja. Menili so, da je treba v krajevni skupnosti Tržič-mesto osnovati dve osnovni organizaciji (Mesto I. in Mesto II). Sedaj delujejo na območju mestne krajevne skupnosti tri organizacije: Cankarjeva cesta, ki ima 30 članov, Desni breg, ki ima 20 članov, in Cesta JLA, ki ima 14 članov. Organizacija Cankarjeva cesta naj bi po sodbi komisije za organiziranost in razvoj ter komiteja postala osnovna organizacija Mesto I, ostali dve organizaciji pa naj bi se združili v novo organizacijo Mesto II. Tudi na področju Bistrice bosta delovali dve 'močnejši organizaciji. Zaradi tega bodo v mestu in v Bistrici osnovali svet organizacij ZK. Komite je nadalje sprejel predlog komisije za or- Komisija za volitve in imenovanja Skupščine občine Kranj razpisuje naslednja delovna mesta: 1. V temeljni organizaciji združenega dela »Šolski center za tekstilno in obutveno stroko« v sestavi Tekstilnega centra Kranj a) predstojnika Tehniške tekstilne šole b) predstojnika Tehniške čevljarske šole c) predstojnika Poklicne tekstilne šole d) predstojnika Šole za čevljarske delavce 2. ravnatelja Vzgojnega zavoda Preddvor 3. ravnatelja Osnovne šole »Davorin Jenko« Cerklje 4. ravnatelja Osnovne šole »Josip Broz-Tito« Predoslje 5. ravnatelja Osnovne šole »Lucijan Seljak« Kranj Pogoji: pod k a) in 1. b) učitelj srednje šole z dokončano visoko izobrazbo, najmanj 5 let vzgojno izobraževalne prakse in opravljen strokovni izpit pod 1. c) in 1. d) učitelj srednje šole z dokončano najmanj višjo izobrazbo in ki glede izobrazbe izpolnjuje tudi druge z zakonom določene pogoje, najmanj 5 let izobraževalne prakse ter opravljen strokovni izpit pod 2. visoka ali višja izobrazba defektološke smeri in najmanj 5 let ustrezne pedagoške prakse ter opravljen strokovni izpit pod 3., 4. in 5. učitelj osnovne šole' z dokončano srednjo, višjo ali visoko izobrazbo, najmanj 5 let vzgojno izobraževalne prakse in opravljen strokovni izpit _ Kandidati morajo imeti tudi ustrezne moralnopolitične kvalitete. Rok za prijavo je 15 dni po objavi. Kandidati naj vložijo prošnje, kolkovane z 2 din, življenjepis, dokazila o izobrazbi, strokovnem izpitu in delovnih izkušnjah ter potrdilo o nekaznovan ju in da niso v preiskavi na naslov: Komisija za volitve in imenovanja Skupščina občine Kranj, Kranj, Trg revolucije 1, 64001 Kranj. Kranj V sredo je bil v Kranju na vljudnostnem obisku pri predsedniku občinske skupščine Francu Šifkoviču generalni konzul Velike Britanije v Zagrebu g. Geoffrey Hunter Baker. Ob tej priložnosti se je generalni konzul zanimal za prijateljske odnose, ki se uspešno razvijajo že več let med Oldhamom in Kranjem. Letos gre v Oldham mladinska kolonija iz Kranja, predviden pa je tudi obisk delegacije občinske skupščine temu prijateljskemu mestu v Angliji. — Foto: J. Zaplotnik 25. aprila konferenca ZK v Tržiču ganiziranost iri" razvoj, naj se delo osnovnih organizacij Kovor in Leše-Brezje okrepi s tistimi komunisti tega področja, ki so sedaj organizirani v organizacijah po TOZD. Skupno s temi spremembami bo komite predložil konferenci v potrditev predlog, naj se aktiv ZK v tovarni Triglav Tržič spremeni v osnovno organizacijo. Komite bo konferenci posredoval tudi pregled, kje so bile v zadnjem letu osnovane nove osnovne organizacije in kje jih še ni. -jk Mladinski aktiv na Bledu Kmalu bo tudi blejska mladina dobila svojo organizacijo. Minuli petek se je na prvem širšem sestanku zbralo okrog 30 mladincev, žal pa se ga niso udeležili predstavniki krajevnih družbenopolitičnih organizacij. Na tem sestanku so sestavili iniciativni odbor za ustanovitev mladinskega aktiva. Odbor bo zdaj najprej pripravil delovni program. Domenili so se tudi, da bodo mladi Blejci skušali sodelovati že na prireditvah ob mesecu mladosti. M. Hudovernik Zaradi nenadne smrti tajnika skupščine občine Jesenice Franca Pin-_ tarja so odborniki občinske skupšči- ne na sredini seji za vršilca dolžnosti tajnika imenovali profesorja Pavla Dolarja. Profesor Pavle Dolar je načelnik oddelka za družbene službe skupščine občine Jesenice. Na tej seji skupščine so imenovali tudi dopolnjeno občinsko volilno komisijo. jk V ponedeljek popoldne bo v Kranju skupna seja izvršilnih organov občinskih družbenopolitičnih organizacij in delegatov družbenopolitičnega zbora bodoče občinske skupščine. Razpravljali bodo o poteku in rezultatih volitev in predlogu kandidatov za vodilne funkcije v občinski skupščini ter o članih izvršnega sveta občinske skupščine. Naslednji teden (predvidoma 22. aprila) se bo na redni seji sestala občinska konferenca socialistične zveze. Na seji bodo ocenili letošnje volitve, sprejeli finančni načrt občinske konference za letos in sklepali o podelitvi letošnjih občinskih priznanj 0F. A. Ž. Predsednik občinske konference ZMS Kranj sklicuje sejo predsedstva Jv*o"eVm red PredlaSa obravnavanje razpisa tekmovanja za najboljšo ..•i in naJboljšo garnizijo na področju SR Slovenije, sprejetje sklepa o oblikovanju mladinskih kolonij, ki bodo odpotovale v Oldham in La Ciotat in razpravo o praznovanju meseca mladosti. Seja bo v ponedeljek, 15. aprila, ob 17. uri. V torek popoldne se bo v Radovljici sestal na redni seji izvršni odbor ----^-.... .——-;-- v občinske konference socialistične zveze. Učenih bodovolitve in določili dnevni red prve seje občinske skupščine. Razpravljali pa bodo tudi o predlogu nekaterih kadrovskih rešitev in sic A: za vodstvo v občinski skupščini, za člane izvršnega sveta občinske skupščine, nadalje za člane delegacije za zbor občin in za zbor združenega dela skupščine »R Slovenije. V ponedeljek zvečer bo v hotelu Jezero v Bohinju zbor kooperantov-lastnikov zasebnih turističnih sob iz Bohinja. Zbor bo pripravilo turistično društvo Bohinj, na njem pa bodo razpravljali o poslovanju z zasebnimi turističnimi sobami, o oblikovanju cen za letošnjo sezono in o letošnjem oddajanju zasebnih turističnih sob. A 2 Radovljica Trzic V četrtek je bila v Tržiču skupna seja sekretariata občinske konference Zveze mladine Slovenije in komisije za družbenoekonomske odnose pri konferenci. Na seji so razpravljali o ustanovitvi konference mladih delavcev. Na četrtkovi seji komiteja občinske konference ZKS Tržič so se dogovorili, da bo 20. aprila seminar za sekretarje osnovnih organizacij in stalnih aktivov ZK iz tržiške občine. Čeprav program seminarja še ni dokončen, so na seji komiteja menili, da bi morali sekretarji razpravljati o pomlajevanju organizacije, resoluciji VII. kongresa ZKS, reorganizaciji in uresničevanju sprejetega programa. Člani komiteja so soglašali s predlogom, da bi v letošnjem šolskem letu obiskovali enoletno politično šolo pri CK ZKS trije Tržičani. Prav toliko jih je v omenjeni šoli letos. Njihovi učni uspehi so izredno dobri. 26. aprila letos bo praznoval 80. obletnico rojstva znani predvojni tržiški revolucionar in komunist ter udeleženec oktobrske revolucije Peter Uzar. Komite ZK in občinski odbor ZZB bosta Petra Uzarja ob tej priložnosti obdarila. -jk Dokazali politično zrelost V jeseniški občini zelo ugodno ocenjujejo letošnje volitve, udeležba je bila celo nad pričakovanji. Na volitvah delegacij organizacij združenega dela z upoštevanjem glasovanja neposrednih kmetijskih proizvajalcev je bila udeležba 92,7-odstotna, na nedeljskih volitvah delegacij krajevnih skupnosti pa 91,8-odstotna-O letošnjih volitvah je predsednica občinske konference SZDL Jesenice Mara Taler dejala: »Za nami je pomembna politična akcija, pravzaprav prvi in osnovni del. Volili smo delegacije in delegate, ki prevzemajo dolžnost in odgovornost, da, složno in sporazumno gradimo lepši danes in boljši jutri. Prvo, kar bi hotela pri ocenjevanju volitev reči, na kar sem kot jeseniški občan ponosna, je to, da smo Jeseničani zopet dokazali svojo politično zrelost. Dokazali smo, da smo verni tradiciji jeseniškega delavskega razreda, ki je" vedno vodil v borbi za napredek. To potrjuje podatek o udeležbi. Verjetno se bodo volivci strinjali, da v njihovem imenu čestitam izvoljenim delegatom z željo, da poskušamo vsi skupaj čim bolj zavzeto in ustvarjalno opraviti svojo dolžnost. Želim tudi izkoristiti to priložnost in se zahvaliti vsem predsednikom krajevnih organizacij SZDL in krajevnih Skupnosti, predsednikom osnovnih sindikalnih organizacij pa tudi vsem volilnim komisijam, ki so zelo zavzeto in odgovorno opravile svojo dolžnost. Mislim, da je prav ta prizadevnost in dobra organizacija tudi prispevala k dobremu rezultatu. Potrebno je poudariti, da se je tokrat odrezala tudi mladina, sicer ne povsod, vendar pa so nekateri aktivi, tako v delovnih organizacijah kot krajevnih skupnostih pokazali ne samo pripravljenost za pomoč, pač pa tudi izvirne ideje pri urejanju volišč. Že sama priprava volišč je pokazala zrelost in resno lotevanje naloge. Prvi del je za nami, delegacije in politične organizacije pa čaka izredno odgovorna in nelahka naloga, da se organiziramo in delamo tako, da bo vsebina naših prizadevanj in rezultatov dela taka, da bomo resnično oživeli zapisana načela v naši ustavi.« Morda je prav, da k taki oceni dodamo še nekaj podatkov. V jese- niški občini so izvolili 81 delegacij s 603 delegati, med katerimi je 104 mladih od 27. leta starosti, 211 žejnsk in 450 neposrednih proizvajalcev. Od skupnega števila je 178 članov ZK in 54 članov borčevske organizacije. Posebej je bil izvoljen 21-članski družbenopolitični zbor skupščine občine, med katerimi sta samo dva mlajša od 27 let, in dve ženski, je pa 8 /neposrednih proizvajalcev in prav toliko iz družbenih služb ter 20 članov ZK in 10 članov borčevske organizacije. /. Na splošno kot tudi za jeseniško ofrčino velja ugotovitev, da smo z volitvami naredili pomemben korak, pri čemer pa nas resnično čaka še dosti dela, da bomo delegatske odnose utrdili tudi v praksi v korist nadaljnjega razvoja našega samoupravnega socializma. T. L. Umrl je France Seunig V sredo so se številni Ljubljančani, sorodniki, sodelavci in prijatelji poslovili od Franceta Seuniga, dolgoletnega novinarja in komentatorja Dela in pred tem Slovenskega poročevalca. Pokojni je bil eden od najboljših komentatorjev v Sloveniji in v Jugoslaviji. S Cretehtano, modro in kritično esedo je dosegel tisto, kar v takšni popolnosti in tako nesporno uspe le redkim novinarjem. Njegovo novinarsko pero s petdesetletnimi izkušnjami in že njegovo ime pod sestavki sta postala sinonim izredne marljivosti, temeljitosti, priznane* novinarske kakovosti in visoke strokovnosti. Ta strokovnost, ki jo je v sestavkih 'izpričeval kot izvedenec za gospodarstvo, ne zbuja le spoštovanja v široki javnosti, temveč ima visoko ceno tudi v strokovnih krogih. Za svoje življenjsko delo je bil med drugim odlikovan s Tomšičevo nagrado. France Seunig je do zadnjega ostal soustvarjalec Dela in mentor mladih generacij novinarjev. ljubljanska banka Na zadnjih zborih občanov oziroma zborih volivcev v radovljiški občini je bilo nekajkrat postavljeno vprašanje, zakaj je bil nekmetom v občini odmerjen davek na po.sest gozdnih zemljišč za leto 1972. Za Pojasnilo in obrazložitev smo zaprosili na davčni upravi v Radovljici. Povedali so nam, da so odločbe o plačilu davka na posest gozdnih zemljišč za nekmete izdali za leto 1972 šele novembra in decembra lani m januarja letos zaradi kadrovskih težav in sprememb v davčni upravi. Vendar pa so te odločbe popolnoma Jegalne, saj rok za pobiranje tega davka zastara šele v petih letih. Zakon pravi, da morajo za leto 1972 plačati davek na posest gozdnih zemljišč vsi tisti, ki imajo gozdna zemljišča in jim kmetijstvo ne Pomeni osnovni vir dohodka za Preživljanje. Davek morajo plačati, Če je skupni dohodek takega občana (lastnika gozda) v letu 1972 presegel 20.000 dinarjev oziroma če so skupni dohodki vseh družinskih članov bili tolikšni, da so presegali 10.000 dinarjev na posameznika. Avgusta lani pa je začel veljati zakon o kmetijskih zemljiščih, ki je določil maksimum gozdnih posesti za nekmete in hkrati opredelil pojem kmeta. Ta zakon, ki ga je prevzel tudi nov zakon o davkih občanov, določa, da plačujejo davek od premoženja tudi tisti občani, ki se sicer po zakonu ne štejejo za kmete, vendar imajo več kot pol hektarja gozda, oziroma če je njihov skupni dohodek (lastnika) presegal 20.000 dinarjev ali so dohodki posameznih družinskih članov (v poprečju) znašali prek 10.000 dinarjev. Po novem zakonu je namreč kmet tisti, ki z osebnim delom obdeluje kmetijsko zemljišče, ki stalno živi v kraju, kjer ima zemljišče in ki s kmetijsko dejav-ustvarja pomemben dohodek ne glede na to, če ima še druge vire dohodka (delovno razmerje, pokojnina, obrt). Pomemben dohodek pa je tisti, ki ima značaj gospodarske Dogovarjanje neuspešno V sredo so se v Ljubljani sestali predsedniki občinskih koordinacijskih komisij za družbeno usmerjanje in usklajevanje gradnje stanovanj za delavce. Poglavitno je, so poudarili, da letos porabimo ves denar, ki smo ga za gradnjo stanovanj zbrali lani. Le tako bomo lahko dokončali večino od 29.000 nedograjenih stanovanj —- t'oliko jih je bilo ob koncu lanskega leta v Sloveniji — in zgradili 12.000 novih. To je približno 20 odstotkov več kot lani in toliko kot smo si začrtali v srednjeročnem planu. Izpolnitev plana je nujnost, Če bomo hoteli do konca leta 1975 res zgraditi 26.000 stanovanj in tako ublažiti stanovanjsko stisko. To je seveda odgovorna in zahtevna naloga vseh, ki lahko kakorkoli vplivajo na gradnjo stanovanj. Na seji so menili, da morajo biti do 30. junija resnično v vseh občinah ustanovljene samoupravne stanovanjske skupnosti, predvsem pa morajo v tem času povsod ustrezno spremeniti samoupravne sporazume, družbene dogovore in občinske odloke, na podlagi katerih so in bodo ustanovili stanovanjske skupnosti. Uskladiti jih morajo z določili nove ustave. Za uspešno izpolnjevanje plana je seveda važna tudi cena. Dogovarjanje o enotnih cenah sicer traja že več mesecev, vendar uspeha še ni. Cene se še vedno oblikujejo neenotno in so odvisne od najrazličnejših dejavnikov. Večina gradbenih podjetij se namreč še vedno trdno drži podjetniške politike in stanovanja neprestano draži. Tudi integracije gradbenih podjetij so v večini primerov zgolj navidezne in bolj .skrbijo za razdelitev vplivnih območij kot pa za večjo proizvodnjo, produktivnost in boljšo organizacijo dela. Na gradbiščih se dela pogosto tudi zavlačujejo in tako izsiljujejo višje cene. Prav zaradi visokih cen, ki še neprestano rastejo, so se v marsikateri občini načrti za gradnjo stanovanj za delavce že krepko zamajali. -lb Osnovne organizacije naj sprožijo akcijo Republiški svet Zveze slovenskih sindikatov pozval izvršni svet skupščine SRS, gospodarsko zbornico S RS in banke naj pripomorejo k pravočasni preskrbi s premogom Predsedstvo republiškega sveta Zveze slovenskih sindikatov je pred kratkim obravnavalo problematiko Preskrbovanja industrije in široke Potrošnje s premogom. Ugotovilo je, da večkrat ni bila zadovoljiva. Preteklo zimo je zlasti primanjkovalo Premoga v nekaterih industrijskih središčih. Zaradi prioritetne oskrbe termoelektrarn z rjavim premogom, Predvsem pa z velenjskim lignitom, ni pričakovati, da bi bila letos po-nudba boljša. Zato je gospodarska zbornica SRS že naročila trgovski J^reŽi, naj se takoj začne dogovarja-1 za nakup manjkajočih količin s Premogovniki v Bosni in Hercegovi-ni- Nekaj premoga pa naj bi tudi Uvozili. Kot je bilo opaziti, so trgovske organizacije pokazale premalo zanimanja, da bi premog pravočasno Naročile in tako omogočile potrošnikom, da ga kupijo. Zato sindikati menijo, da bo potrebna širša družbena akcija. Z njo želijo delovnim ljudem omogočiti, da bodo lahko pravočasno kupili premog za zimo. V zvezi s tem so že sprejeli več sklepov in priporočil. Pozvali so izvršni svet skupščine SRS, gospodarsko zbornico SRS in banke, naj s svojimi odločitvami vplivajo na namensko določitev kreditov, s katerimi bi omogočili trgovskim podjetjem, ki se ukvarjajo s prodajo premoga, da ga takoj naročijo oziroma sklenejo s premogovniki pogodbe o nakupu. Osnovne organizacije sindikata v teh trgovskih podjetjih pa naj spodbujajo takšne poslovne odločitve, ki bodo omogočile čimhitrej-šo akcijo. Sindikati v vseh TOZD pa naj se med seboj povežejo in ustanovijo posebne občinske odbore, ki bodo nadzorovali potek oskrbe prebivalstva s premogom. L. B. Povsod več za zdravstvo Začasna skupščina skupnosti nravstvenega zavarovanja de-*vcev je na zadnji seji sprejela ®tošnjo stopnjo prispevka za .Nravstveno zavarovanje. Tako °do delavci plačevali od svojih osebnih dohodkov 8,15 odstotka, Prispevek od dohodka delovnih JTganizacij pa bo 1,73 odstotka, ^»netje bodo letos plačevali 39 h ?i°tkov od katastrskega dočaka in po 400 din na vsako gospodarstvo. Tolikšna prispevaj? stopnja, to je 9,88, je kar dosti tak vendar pa so *n v*8°ke oziroma še višje prijavne stopnje sprejele tudi vruge skupnosti v ostalih slovaških regijah: v Celju na pri-0rler je prispevna stopnja 11 "a8totkov, v Ljubljani 10,2 od-v m ' v Mariboru 9,8 odstotka, t jurski Soboti 10,1 odstotka in podalje. zri aačin bo gorenjsko j0-avstvo zbralo okoli 333 mili-n°v din, kar bo za četrtino več kot lani. Del vsote pa bo treba odvzeti na račun obveznosti, ki jih namesto republike prevzemajo regionalne zdravstvene skupnosti. Gre namreč za nadaljnje financiranje izgradnje kliničnega centra v Ljubljani ter mariborske in novogoriške bolnišnice, ki jih je doslej financirala republika. Člani skupščine pa niso bili za podaljševanje seznama objektov, ki naj bi jih financirale regionalne skupnosti letos. Prej je treba pripraviti program gradnje bolnic v Sloveniji in vanj vključiti tudi jeseniško bolnico z enako pravico do republiških sredstev za izgradnjo novih prostorov. Prispevna stopnja, ki jo je začasna skupščina sprejela, pa bo veljala, ko bodo podpisani občinski družbeni dogovori o zbiranju sredstev za skupno in splošno porabo v letu 1974 tudi v ostalih gorenjskih občinah, ne le v kranjski. L. M. dejavnosti. Mejo o tem pa določi občinski upravni organ za kmetijstvo, potem ko je dobil mnenje kmetijske zemljišče skupnosti. A. Ž. Titovi skladi v vseh republikah in občinah Titov sklad za štipendiranje delavcev in nadarjenih delavskih otrok je bil ustanovljen lani na pobudo kolektiva iz Majdanpeka. Razen zveznega sklada, ki je že imenoval skupščino sklada, bodo sedaj takšne skupščine tudi v republikah in v občinah! Z denarjem, ki ga bodo prispevale delovne organizacije, bodo lahko vsako leto podelili okrog 20.000 štipendij delavcem, ki študirajo ob delu, in nadarjenim otrokom iz delavskih družin. Za podeljevanje štipendij bodo izdelala posebna merila. Med njimi bodo zlasti pomembne moralne in politične vrednote kandidata. Te štipendije bodo le dopolnjevale druge oblike štipendiranja. Doslej se je vključilo v Titov sklad 9460 delovnih organizacij — temeljnih in družbenopolitičnih — ter 18.600 posameznikov. Največ posameznikov — kar 4500 — jih je iz Kosova. Do sedaj se je v skladu zbralo že 38 milijonov dinarjev, čez pet let pa računajo, da bodo skupščine sklada od občinskih do zvezne imele 190 milijonov dinarjev. Slovenija vplačuje v Titov sklad 0,5 odstotka iz enotnega sklada za štipendiranje učencev in študentov. Vse stroške administracije bodo pokrivali ustanovitelji, tako da bo zbrani denar resnično namenjen le štipendiranju. -lb Boljše sodelovanje Na zadnji seji komisije za idejno-politično delo pri občinski konferenci zveze mladine v Radovljici so sprejeli delovni program za prihodnjih nekaj mesecev. Dogovorili so se, da bodo izvedli anketo Mladi in religija in skušali doseči čimtesnejše sodelovanje z osnovnimi šolami. Vključili pa se bodo tudi v predkongresne priprave. Na seji so razpravljali tudi o pravkar končanem VII. kongresu zveze komunistov Slovenije. M. Hudovernik Usposabljanje komunistov V radovljiški občini uspešno uresničujejo letošnji program idejno-političnega usposabljanja komunistov in kandidatov za sprejem v ZK. Program je pripravila komisija za idejnopolitično usposabljanje pri občinski konferenci zveze komunistov, izvaja pa ga radovljiška delavska univerza. Ta mesec bo več predavanj in seminarjev za člane organizacij ZK, za vodstva in za mlade komuniste. V torek je profesor Rado Jan iz Ljubljane predaval o politiki socialističnih sil do cerkve, religije in klerikalizma. Predavanje je bilo za vse člane organizacij ZK iz radovljiškega območja, včeraj pa je bilo enako predavanje v Podnartu. V petek se bo začela politična šola za mlade člane ZK, ki bo trajala do 26. aprila. V družbenem centru v Lescah pa bo 21. in 22. aprila seminar za kandidate in na novo sprejete člane ZK. Na seminarju bodo obravnavali osnovne teme o vlogi ZK, mednarodnem delavskem gibanju, komunističnem manifestu, statutu in programu ZKS in ZKJ ter o mednarodnih ekonomskih in političnih odnosih v svetu. Seminarja in politične šole se bo udeležilo okrog 40 slušateljev. JR Obrestuje dinarske vloge: navadne vezane nad 13 mesecev vezane nad 24 mesecev 10 devizne vloge in-devizni računi: navadni (5,5 % v devizah 2 % v dinarjih) 7,5 % 9 % 7,5 % vezani nad 13 mesecev 9 % (7,5'% v devizah 1,5 % v dinarjih) vezani nad 24 mesecev 10 % (7,5'% v devizah 2,5 % v dinarjih) ljubljanska banka pravi naslov za denarne zadeve Tudi v Škof] i Loki konferenca mladih delavcev V ponedeljek je bila v Škofji Loki ustanovna seja konference mladih delavcev, ki bo povezovala in usklajevala delo 30 aktivov mladih v 19 delovnih organizacijah v škofjeloški občini. Na seji so se pogovorili tudi o sedanjem delu aktivov mladih delavcev. Ugotovili so, da se je aktivnost v zadnjem času precej povečala. To so pripisovali dejstvu, da so mladi bolj zainteresirani za delo v aktivu, saj le:ta razpravlja predvsem o problemih, ki zanimajo mlade, ki so že zaposleni. Nadalje so razpravljali o poteku volitev. Menili so, da je bilo v delegacije izvoljenih sorazmerno veliko mladine, saj so zasedli več kot 20 odstotkov delegatskih mest v skupščini. Ko so se pogovarjali o programu dela za obdobje do mladinskih kongresov, so poudarili, da morajo začete akcije nadaljevati. Še naprej se morajo prizadevati, da bo v vsaki temeljni organizaciji oziroma organizaciji združenega dela zaživel mladinski aktiv, če je le dovolj mladih. Prav tako bodo nadaljevali s pripravami na kongres ZMS in ZMJ. Poseben pomen pa so pripisali izobraževanju. V škofjeloške delovne organizacije prihaja veliko mladih delavcev iz manj razvitih krajev Slovenije in iz drugih republik. Večina nima dokončane niti osnovne šole. Zato bo ena od najvažnejših nalog aktivov mladih delavcev "zainteresirati člane, ki nimajo končane osnovne šole, da se vključijo v delo šole pri delavski univerzi. Prav tako naj bo skrb mladinskih aktivov nadaljnje izobraževanje oziroma pridobivanje poklicev. Mladinski aktivi naj v sodelovanju z vodstvom delovne organizacije poskrbe, da bodo tisti mladi delavci, ki se bodo odločili za šolo, . lahko delali le v eni izmeni in bodo za uspešno delo dobili tudi določeno število dni študijskega dopusta. Aktivi mladih delavcev bodo sodelovali tudi z drugimi organizacijami v podjetju in v kraju, kjer delajo, vključevali se bodo v delo republiške in občinske konference, v razne solidarnostne akcije in podobno. Važna naloga, ki so si jo naložili na konferenci, je tudi odpravljanje vzrokov za socialno razlikovanje med mladimi. Eden od njih je tudi stanovanjska politika, ki kljub usta- novljenemu solidarnostnemu skladu za nakup stanovanj socialno šibkim ne omogoča mladim, da bi dobili stanovanje. Zato so se. na konferenci zavzeli za hitrejšo izdelavo meril, ki bi tudi mladim delavcem, ki si ustvarjajo družine, omogočila rešitev stanovanjskih problemov. Na seji so izvolili tudi vodstvo konference. Za predsednika je bil izvoljen Drago Jereb iz žirovske Etikete. L. Bogataj Proračunski dohodki in izdatki usklajeni Odborniki . jeseniške občinske skupščine so na zadnji seji sprejeli predlog letošnjega proračuna občine Jesenice, ki ga je po vsestranskih razpravah in spremembah pripravil sVet za družbeni plan in finance. Žal so potrebe še vedno večje od možnosti financiranja, zato so' ostala sredstva za nekatere dejavnosti na lanski ravni. Nekatere postavke so zaradi realnih potreb večje, nekateri potrošniki proračunskega denarja pa letos niso upoštevani. Tako nameravajo letos Jeseničani gasilsko dejavnost financirati na osnovi dogovora gospodarstva, še posebno Železarne Jesenice. Za delo občinske gasilske zveze bo treba na osnovi dogovora zbrati okrog 60 milijonov starih dinarjev. Letošnji jeseniški proračun se odreka sofinanciranju Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj in ustreznega zavoda v republiki. Predlagatelji proračuna so menili, da je zdravstveno varstvo del skupne porabe in naj se financira iz teh virov! Lani je dala jeseniška občina za te namene skoraj 18 milijonov starih dinarjev. Ker starši oskrbnin za mladoletnike, ki so v raznih domovih, ne sofinancirajo več, je v proračunu za te namene zagotovljenih 550.900 dinarjev. V drugi polovici leta bodo potrebe po denarju za ta namen še enkrat pretehtali. Predvidoma se bo v letošnjem jeseniškem proračunu zbralo 22 milijonov 922.000 dinarjev. 15.000 dinarjev pa bodo dali Jeseničani v solidarnostni sklad republike. -jk Kaj bomo jutri jedli? Ze vsak otrok ve, da gre svet počasi, a zagotovo kronični gospodarski krizi nasproti, . krizi nikomur znanih razsežnosti in posledic. Česa bo bolj manjkalo — energije ali živil? Odgovora ne pozna nihče. Predokus pomanjkanja energije smo v razmeroma blagi obliki že občutili. Pogonske sile ni bilo mogoče uvoziti niti za znatno višjo ceno kot doslej. Tudi naši gopo0 ■ 53 ■ Š5 56 57 58 59 60 ^odoravno: 1. obstanek, 7. nemški župnik, ki je zdravil z vodo, 13. prekucija, 15. ksilografski izdelek, i1 ez°vanje risbe na leseno ploščo, 17. znak za kemično prvino natrij, 18. obokano stebrišče, 20. tuje rH^0 'me' Šest' mesec Vdovskega koledarja, 23. otiščanec, 25. konec, uspeh, 26. italijanski pesnik .*Bj»nečega Rolanda«, Ludovico, 28. avtomobilska oznaka za Rijeko, 30. kravica, 31. starogrški kipar kgine, 32. knap, 34. zamazek, 36. odbor, 39. hrvaška industrija nafte, 40. sto kvadratnih metrov, v glasbi enoglasno, 44. premoženje, ki ga prinese nevesta v zakon, 46. planota v srednji Bosni, severovzhodno od Sarajeva, 48. staro mesto na stiku Dravskega in Ptujskega polja, 50. pristanišče na seven, Cila, 52. opice na Gibraltarju, zamorske mačke, 54. kazalni zaimek, 55. rekreacijski center Ljubljančanov pod Krimom, 57. ime sovjetskega politika Nikojana, 59. kemični element za zlitine, 'lak Cd, 60. stranica pravokotnega trikotnika. Navpično: 1. kožica, membrana, 2. spodnji del obraza, 3. znak za kemično prvino selen, 4. snov, • strokovnjak za prehrano, nobelovec 1949, Lord Boyd, 6. moč, jačina, 7. žitni plod, 8. znak za Kemično prvino neon, 9. avtomobilske oznake za Španijo, Švedsko in Avstrijo, 10. naelektreni delci s Pozitivnimi (kationi) ali negativnimi (anioni) naboji, 11. predsednik, 12. najboljša šolska ocena, pakistanski kraj pb delti Inda, vzhodno od Karačija, 16. letoviško in zgodovinsko mesto ter Pristanišče v srednji Dalmaciji, 19. Zevsova sinova, dvojčka Kastor in Poluks, 22. nasladilo, prijetno ^ažilo, 24. avtomobilska oznaka za Kranj, 27. zelenica v puščavi, 29. šarenica v očesu, perunika, pisec utopij, sanjač, 34. gradbeni delavec, 35. vetrni jopič s kapuco, 37. jezero in reka ki se izliva : Oneški zaliv v evropskem delu SZ, 38. križišče v severnem delu države ZDA Illinois, vzhodno od .st°jmenske reke, 41. grška črka, 43. kraj ob zgornjem toku reke Moulouya, ... el Hadj, v Maroku, 5j kislina, acidum, 47. pravljična pošast; ozvezdje severnega neba, 49. poseka, goličava v gozdu, • kratica za Fizikalno atmosfero, 53. Avstralska letalska družba (TVans-Australia Airlines), 56. znak Za kemično prvino nikelj, 58. kratica za Termo elektrarno. jješitve pošljite do srede, 17. aprila, na naslov: Glas, Kranj, Moše ^»Jadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1.: 50 din, 2.: 40 din, 30 din rešitev nagradne križanke iz sobotne številke i.d°volj. 7. enačba, 13. Karatau, 14. Radmila, 16. Oto, 17. sinkopa, 19. zob, 20. bula, 22. kasir, 23. soda, Emona, 26. kaca, 27. Knin, 28. Gale, 30. navor, 32. JO, 33. ŠP, 35. nakit, 37. arak, 39. Arsa, 41. skis, Ajaja, 46. keks, 47. tapir, 49. Ares, 50. Ari, 51. Saratov, 53. ara, 54. Lorenzo, 56. Korotan, 58. *ansas, 59. Atenej izžrebani reševalci ^fjeli smo 134 rešitev. 1. nagrado (50 din) bo dobil Marjan Megli«, 64290 Tržič, Lom 13; 2. nagrado din) Marija Kromar, 64290 Tržič, C. JLA 28; 3. nagrado (30 din) pa Ančka Gantar, 64000 ranj. SDK-515. Nagrade bomo poslali po pošti. Ženske ne dosegajo višje starosti Po poročilu svetovne organizacije za zdravstvo evropske ženske v poprečju ne dosegajo višje starosti kot moški. Vzrok zato so iskali v dejstvu, da danes veliko žensk kadi in so strastne kadilke. Kot drugi vzrok pa navajajo dvojno obremenitev žensk. Večina jih je namreč zaposlenih in tako delajo doma in v službi. Presenetljivo ob tem pa je, da najdlje živijo poročene ženske. Enako velja tudi za moške. »Ne, gospa Zejnova, vašega moža re*nično ne morem videti tu v lokalu!« Čiščenje bo trajalo najmanj 10 mesecev Pri upravi Sueškega prekopa so sporočili, da bo odstranjevanje min in drugih potopljenih predmetov iz vode trajalo kakih 10 mesecev in ne tri, kot so prvotno napovedali. Za odstranitev 10 velikih ladij, ki so jih potopili med vojno leta 1967 in še 35 manjših plovnih naprav, bodo porabili kar šest mesecev. Tri mesece pa bodo iz prekopa odstranjevali razstrelivo in pesek. Vsa ta dela bodo veljala predvidoma več deset milijonov dolarjev. Pred Kolumbom v Ameriko Sovjetski arheologi so našli dokaze, ki potrjujejo domnevo o odhodu starodavnih plemen iz severovzhodne Azije v Severno Ameriko. Na Kamčatki so namreč našli v.eč predmetov, ki so jih kasneje v vsakdanjem življenju uporabljala indijanska plemena. Med drugim so dokazali azijski izvor ogrlic, pasov in drugih okraskov, ki so značilni za Indijance. Lani nov rekord Število tujih turistov v Italiji je lani spet naraslo, in to bolj kot katerokoli leto doslej. Po sporočilu italijanskega ministrstva za turizem je to deželo lani obiskalo skoraj 36 milijonov tujcev. 27 milijonov gostov je prišlo v Italijo z osebnimi avtomobili. Vaza vredna milijon dolarjev Na dražbi v londonski hiši Sotheby so pred nedavnim prodali 570 let staro vazo. Ljubitelj starin je zanjo plačal kar 420.00 funtov, kar je nekaj nad milijon dolarjev. To je najvišja cena, ki jo je kdo plačal do sedaj za kakšen umetniški predmet, razen za sliko. Sončna baterija Sovjetski znanstveniki so naredili nove sončne baterije, ki zelo uspešno spreminjajo sončno v električno energijo. Baterija je velika kot škatlica vžigalic. Sončno energijo, ki jo zbere en dan, spremeni v toliko električne energije, da z njo lahko teden dni napaja brivski aparat ali tranzistorski sprejemnik. Tisoč mostov V Amsterdamu, ki ga nazivajo tudi severne Benetke, so pred nedavnim zgraditi tisoči most. Novi most, ki je v zahodnem delu mesta, lahko uporabljajo samo pešci in kolesarji. Nova uporaba odpadnih voda V Niirnbergu v Zahodni Nemčiji so se domislili novega načina varčevanja z vodo. V neki novi stavbi so že umazano vodo iz kopalnic, prh in umivalnikov speljali v poseben zbiralnik v kleti, kjer jo kemično čistijo. Od tu pa jo črpalke poganjajo v rezervoarje v straniščih. Svoj »izum« so utemeljili z ugotovitvijo, da je pitna voda za stranišče predragocena. Črtomir Zoreč N'mav čriez izaro, n'mav čriez gmajnico... (Pogovori o koroških krajih in ljudeh) (15. zapis) Da še uokvirim pevčevo podobo, portret-koroškega pesnika in skladatelja, harmonizatorja in pevovodje Pavleta Kernjaka, bo gotovo na mestu tudi objava ene izmed (besedilo in melodija!) njegovih: Ana Ana, nina, nana, ljubim te, devojka Ana, ljubim te! Kakor mana si mi Ana, kakor balzam za srce. Tvoje oči, tvoje lase, tvoje srce ljubim, Ana! Vsak tvoj pogled, vsak tvoj smehljaj tvojo mladost ljubim, Ana! Daj mi pušeljc, dekle Ana, za spomin! Nagelj rdeči, daj mi Ana in dehteči rožmarin ... Morda segam na področje, ki mi ni preveč domače — saj sem v .svetu glasbe le ljubitelj — toda v misel mi le prihaja, da je prenekatera Kernja-kovih pravzaprav že pravcata ljudska pesem, v najbolj žlahtnem pomenu besede. Saj Kernjakove pesmi že v nekaj letih povsem ponarode. Da je to odkritje značilno naše pesmi s koroškim melosom — pesmi, ki je res naša! In da le še Belokranjci in Rezijani zmorejo tak svojstven in pristen melos, ki bi utegnil kdaj (res, kdaj?) nadomestiti uvoženo (vtiho-tapljeno!) zapadnjaško glasbeno šaro. Močno zanimive bi bile priredbe Kernjakovih pesmi (Katrce, Moj-ceje, Ane idr.) za solistične izvedbe, ob spremljavi vokalnega kvarteta v ozadju vodeče melodije. ROJAK IZ SKOČIDOLA Se se mudimo na levem bregu Drave, pod zelenimi Gurami. In bo zato kar prav, če skočimo še do Skočidola (Gottesthal) pri Vernberku. Tu so rojenice stale ob zibelki poznejšega prosvetnega delavca in ljudskega dramatika Jakoba Špicarja (1884—1970). Čeprav je bil mož po poklicu bančni uradnik, se je le vse življenje razdajal kot organizator - prosvetnega dela in pisec dobrih dramatizacij. Poleg že tisočkrat igrane Miklove Zale je napisal še okrog 70 iger in prizorov. Celih 35 let (do okupacije) je Špicar služboval v Radovljici. Bil je duša tamkajšnjega in jeseniškega društvenega in kulturnega življenja. S srcem pa je bil ves čas zvest Korošec. LJUDSKI TABORI Kljub velikemu razočaranju (ali pa prav zato), ki so ga slovanski narodi v habsburški vladavini doživeli v 1. 1867, ko se je monarhija razdelila na dve polovici: avstrijsko in ogrsko (v prvi so dobili premoč Nemci, v drugi Madžari), so vendarle zbrali dovolj poguma in vere v pravičnost ter pričeli sklicevati. velika zborovanja na prostem. Po češkem zgledu smo tudi mi imenovali svoja zborovanja tabore. Glavna zahteva, ki so jo postavljali govorniki na vseh naših taborih, je bila — Zedinjena Slovenija. Tako je bilo tudi v slovenskem delu Koroške sklicanih troje takih zborovanj. Prvi od teh, dne 31. julija 1870 na Bistrici pri Pliberku v Pod-juni, je splošno znan, saj smo se ga pred nekaj leti, ob stoletnici, z velikim poudarkom tudi spomnili. Za drug tabor na Koroškem pa ve le še malokdo. Sklican je bil za 18. september istega leta, v Zopra-čah (Selpritsch) pri Rožeku. Mimo smo potovali, ko smo šli od Šentjakoba h Kernjaku na obisk. DESETTISOČGLAVA MNOŽICA Tabor v Zopračah je bil na posestvu Primoža Košata, po domače pri Virtu. Udeležencev je bilo blizu deset tisoč. Tako sodi ta tabor med šesterico največjih slovenskih zborovanj v onem času (vseh ^je bilo osemnajst). V programu, ki so ga koroški tabori naslovili na oblasti, stoji: »Ali bi se ne dalo po postavnej poti doseči, da bi Slovenci posebej volili svoje zastopnike in imeli svoj deželni zbor?« Seveda pa so bije zahteve, javno izražene na vseh slovenskih koroških taborih, take kot drugje po Slovenskem: enakopravnost slovenščine v uradih, na sodiščih in v šolah; dalje: »Kako bi se dala plačila po postavnej poti zmanjšati in kmečkemu stanu na noge pomagati,« ustanove naj se hranilnice in posojilnice po vseh večjih krajih in seve še poglavitna zahteva, vzpostavitev Zedinjene Slovenije! Edino tabor v Zopračah je postavil še eno zahtevo: »H koncu bode se dokazovalo, kako treba, da se zdaj ob času (francosko - pruske) vojske zvesto in nepremagljivo držimo cesarja in domovine.« S tem pa so naši taboriti hoteli utišati zoprnike, ki so že trdili, da na taborih Slovenci ro-varijo proti habsburški Avstriji. PRIDITE VSI! Glavni govornik na taboru v Zopračah je bil Matija Maj ar iz Goričan v Ziljski dolini. Mož je bil začetnik ideje o Zedinjeni Sloveniji in njene povezave s Hrvatsko, Slavonijo in Vojvodino. Zanimivo je slišati, kako so vabili na tabor v Zopračah: »Pridite vsi, naj ste kmetje ali kajžarji, gospodarji ali posli, stari ali mladi!« Vsekakor so tabori bili v naši zgodovini dragocena vrednota: močno so dvigali občutek samozavesti in ponosa slovenskega človeka. Poudarjena je bila povezava s starodavnimi časi svobode. In da so zborovanja pod milim nebom, v senci košatih lip, stara šega »naših sta-rišev«. (Se bo nadaljevalo) Madžarska jesen Portirjeva Mahagonijeva loža in široka rdeča jPproga, ki duši korake, spominja h naše hotele, ki smo jih nasledili iz obdobja v Opatiji in Crikve-,C1- Po kratkem počitku sem se sH|Piavil na obhod mesta. Podal sem P° glavni Rakošijevi ulici proti ^'•ezniški postaji. Na širokem ploč-4, u st' je gnetlo precej ljudi, ki so v o! S()h°tni predvečer hiteli po P'avkih v trgovine in kdo si ve kam. , prelivajočo se množico, ki se ' z. mano vred ustavljala pred lepo v<.tJMni'ni ^ložbnini tekstilnih, obut-sj ' l.)()hištvenih in drugih trgovin, .1,1 slišal vse mogoče jezike, tudi doV.TskeKa in s,'hohrvaškega. Ogle-si)V • som •'»/-stavljeno balgo ter 'jM'oti primerjal kvaliteto in cene. ,'^aprav nisem opazil nobene '•like, če sem upošteval neuradni u;*-l forinta. Prodajalne so lepo j 'Mene in dobro založene. Kavarne Dol so prijetna zbirališča, . n» domačnosti. Bile so še ||(;''P>»/ne in glasbene kapele, ki Sivn, s! povsod zabavajo goste z Uli i »Ii p» otožnimi melodija- PM/' P0 naročilu in razpolože-, 77. n'so bile na mestu. Na vJi 1(>si't,vi ulici, široki in razkošni *o|,('n(vSlni »rt eri ji, je bil promet (,.. z'Vahen in hrupen.. Rumeni Cu,,Va-'i' »vtobusi; bleščeče se >'is(; taltsiji in'neučakani moto- IJHčno razsvetljavo je bahato dopolnjevala raznobarvna neonska svetloba napisov in znakov vseh "mogočnih oblik. Nehote sem pomislil na domovino, ki je prav takrat trpela največje pomanjkanje električne energije. Ogledal sem si še železniško postajo in pred njo veliko okroglo ploščad, ki je zgrajena pod površino ulic in trga, kamor se pride po stopnicah. Okoli ploščadi, premera '200—250 m, so številne sodobne prodajalne, slaščičarne, trafike in okrepčevalnice. Tu je tudi vhod na postajo podzemske železnice. Pe-štanski Metro je med najstarejšimi v Evropi in pelje tudi pod Donavo v Budim. Osrednja železniška postaja, podobno kot vse starejše javne zgradbe in palače v mestu, na zunaj in znotraj kaže monumentalnost, arhitekturno dovršenost in zaradi poznejših adaptacij tudi sodobno funkcionalnost. Kljub gostemu potrošniškemu prometu in tisočem potnikov, ki se tako kot v vseh velemestih gnetejo po čakalnicah, hodnikih in peronih — povsod vladata vzorna čistoča in red. I'od ogromnimi steklenimi oboki vrvi kot na mravljišču. Tudi tii je slišati največ slovanskih jezikov, zlasti vzhodnih. BUDIMPEŠTANSKA NOČ V prostorni hotelski restavraciji se je poznala dobra organizacija in posluh za gostinstvo. Tudi (u ni manjkalo plišastih zaves, ogledal, lestencev, oljnatih slik in na vsaki mizi vaze s cveticami. Urni natakarji in resne natakarice so nas hitro postregli z obilno in okusno večerjo. Tudi najbolj razvajeni gost se ne bi mogel pritoževati nad hrano in strežbo, tudi čistoča je bila vzorna. Po večerji smo imeli na programu nočni obhod mesta in njegovih zanimivost i. Zajel nas je pravi velemestni vrvež zgodn jega večera kot kjerkoli na zahodu. Utripajoče mavrice, liki in napisi so kar preveč kičasto zasen-čevali lepe/ stare palače na širokih bulevar j i h. Tudi vsi mostovi so bili osvetljeni po ločnih konstrukcijah, kot bi bili prepleteni z .ogromnimi nizi svetlečih biserov. Peljali smo se čez Donavo v Budim in na vrh hriba Gellert, ki ga krasi od vsepovsod ■ viden velikanski osvetljen spomenik osvoboditve — v spomin in zahvalo sovjetskim vojakom. Avtomobilska cesta pelje v bla- ■ geni vzponu prav na dvoriščno ploščad velike trdnjave. Iznad trdnjav-skih objektov se v ospredju ponosno dviga mogočen kip ženske, ki z obema rokama nad glavo drži ol jčno vejico kol simbol zmage in mip.1. Pogled s trdnjave na nepregledno morje luči je enkraten, še posebno pa na razsvetljeno palačo parlamenta ob Donavi in na svetleče loke mostov. Ob vznožju spomenika smo potrpežljivo poslušali vodnika Mer-laka, ki nam je opisoval pomembnost spomenika. S tesnobo v srcih smo ogledovali neskončen seznam padlih rdečea'lnejcev, katerih imena so vklesana v marmornate plošče spomenika. Premraženi, a polni nepozabnih vtisov, smo se odpeljali nazaj v hotel, nakar "smo se brez pravega načrta po skupinah podali na ogled mesta, medtem ko so nekateri raje ostali kar v restavraciji, kjer jih je razvesel jeval ciganski orkester. Pod vodstvom izkušenega in nepogrešljivega vodnika smo najbolj vedoželjni krenili po Tanacs korut ulici. To je ena večjih ulic v središču Pešte, ki leži pravokotno na Rokoši-jevi in veže južni del mesta s severnim skoraj vzporedno z Donavo. Pomešali smo se med sprehajalce na širokih pločnikih. Prepuščajoč se reki ljudi smo iskali primeren lokal, da bi se na lastna ušesa in oči prepričali o vsepovsod tako razglašeni madžarski romantiki ob ciganski glasbi. Mimogrede smo s kritičnimi pogledi opazovali mlade in stare Budimpeštan-ce, njihovo eleganco, obleke in navade. Priznati smo morali, da so prav tako sodobni v vsakem pogledu kot meščani kateregakoli evropskega mesta. Elegantne gospe v spremstvu dostojanstvenih gospodov, živahni dolgolasi in bradati mladeniči, kratkokrila dekleta, skromni prole-tarei in brhki oficirji — vsi složno v množici, za spoznanje bolj disciplinirani in vljudni, kot smo jo vajeni pri nas. Naša domneva, da bomo zlahka našli lokal po želji, je vse bolj kopnela. Restavracij in gostišč /, zvenečimi in imenitnimi nazivi, zapomnil sem si tudi restavracijo Abazi; -(Opatija), je res velika, toda vse so bile že nabito polne. Temnopolti cigani v rdečih telovnikih in belih srajcah s širokimi rokavi so neutrudno igrali na gosli in cimbale in ustvarjali vabljivo vzdušje, ki se mu ne more upreti noben tujec. Večina teh gostišč je opremljena v stilu podeželskih čard s staro rustikalno opremo in diskretno svetlobo, za ugodje pa poleg muzikantov skrbe tudi ljubeznive natakarice in natakarji. Cene niso visoke. Okoli polnoči, ko se začenjajo prazniti ulice in lokali, je bilo tudi nam dosti tavanja. Razen nočnih barov z artističnimi progami in povsod pričujoče madžarske folklore in glasbe, ni kaj videti. V barih so cene precej bolj zasoljene kot v drugih lokalih, a še veno manj kot pri nas. Razkošje te vrste si lahko privoščijo že poprečni turisti. SREDIŠČE KONTINENTA Budimpešta se je tega nedeljskega Hitra .kopala v sončni svetlobi. Skoda, da nas je čas tako neusmiljeno prigan jal.. Že bežen pogled na turistični zemljevid Budimpešte je dovolj, da človek z grenkobo pomisli, ka j vsi' bi lahko videl in doživel, če bi imel več časa. Ker smo morali biti še istega večera doma, nam je preostalo za ogled vseh znamenitosti dvomilijonskega mesta le bornih šest ur. Ulice, trgi in parki so bili praznični. Mesto je bilo nekam tiho, brez prometne gneče. Meščani so najbrž že spali ali pa so odšli na vikend. (Se bo nadaljevalo) •Jošt Kole JUr JHk "' Šolsko nalivno pero Flomastri za pisanje Flomastri za risanje 9e/ro F*......... vedno nekaj posebnega Šolsko nalivno pero GEHA — z na novo oblikovano prijemno cono — z nihajnim peresom in rezervnim tankom — tudi pero A za začetnike, pero L levičarje Flomastri za pisanje GEHA — s patentiranim oblikovalcem konice — za pisanje in risanje — pisanih barv, piše vedno tanko # • Flomastri za risanje GEHA — s široko barvno sledjo — za risanje in barvanje / — velika izbira pisanih barv Milena Fornazarič, učenka 6. razreda osnovne šole heroja Bra-čiča Tržič, že drugo leto redno dopisuje v časopise, zlasti v Glas, v Pionirski list in v Pionirja.' Seveda je tudi redna sodelavka šolskega glasila . Stezice. Star pregovor pravi, da uspeh nikoli ne pride sam od sebe: zanj sta potrebni volja in nadarjenost. Obojega Milena premore več kot dovolj, saj si z branjem knjig nenehno bogati besedni zaklad, ki ga prirojena pisateljska žilica zna pridno izkoristiti. Vsak teden raz- Industrijski kombinat JkliANIIU. Kranj objavlja za TOZD tovarne obutve v Kranju naslednja delovna mesta 1 KORESPONDENTA v prodajni službi Pogoji: srednja strokovna izobrazba, enoletne delovne izkušnje, pasivno znanje tujega jezika. 1 SNAŽILKE 10 DELAVK za delo v montaži 10 DELAVCEV za delo v montaži Pogoji: starost nad 15 let, delo se združuje za nedoločen čas. Kandidati naj dajo pismene vloge ali pa se oglasijo osebno v kadrovskem oddelku kombinata v 15 dneh po objavi. i TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ Zahtevajte vedno in povsod naše žepne robce, ker so kvalitetne izdelave in dobitnik medalje »Zlati zmagovalec mesta Beograda« za kvaliteto v letu 1974. t r i g 1 a v Geha peresa v pravih rokah Objavili smo že, kam so tokrat šla Geha peresa, s katerimi uredništvo Glasa nagrajuje avtorje najboljših prispevkov, objavljenih v sobotni pionirski prilogi: prvega je dobila Milena Fornazarič iz Tržiča, drugega Zoran Jelovčan iz Gorenje vasi in tretjega Sonja Plešec iz Železnikov. No, preteklo sredo smo si vzeli čas ter srečne nagrajence obiskali tam, kjer preživijo dobršen del dneva — v šoli. Novinar pa bi ne bil novinar, če bi srečanj ne spremenil v intervjuje, prek katerih bi vam zdaj radi predstavili portrete naših izbrancev. pošlje naokrog po tri spise. Eden ji je prav pred kratkim prinesel 2. mesto .v razpisu občinske prometne zveze. V njem simpatična pionirka razmišlja o prometu in varnosti na cesti. »Ponavadi pišem ob koncu tedna,« pripoveduje. »Naloge ocenjujemo skupno, v dopisnem krožku, katerega članica sem. Poleg tega jih dam pregledati učiteljici slovenskega jezika, to-varišici, Kodrovi, moji razredničarki, ki mi dostikrat predlaga kakšno izvirno temo ali naslov. Ampak najbolj kritičen ocenjevalec je vendarle starejša sestra Viki. Veste, odlično zna sestavljati tekste in če ona neko stvar pohvali, potem sem lahko prepričana, da ni slaba.« Na XIII. spomladanskem kmetijskem sejmu v Kranju od 12. do 21. aprila vam nudimo najnovejšo kmetijsko in vrtno opremo firme HOMELITE traktorji, kultivatorji, kosilnice, čistilci snega. Generalni zastopnik za Jugoslavijo Elektrotehna Ljubljana, Titova 51 . Leto dni mlajši Zoran Jelovčan, učenec 5. razreda osnovne šole Ivana Tavčarja Gorenja vas, enako .strastno požira knjige. Še danes postane vesel, če se spomni svojega »ognjenega krsta«, ko smo mu dve spomladi nazaj v Glasu objavili prikupno Storijo »Kraljica na varnem«. Kraljici je nato sledila dolga vrsta zgodbic, ki ,šo izšle (in še izhajajo) v Pionirju, v Dnevniku, v ITD... Tudi zanj Geha pero ni prvo priznanje, saj je bil lani povabljen na dvodnevno srečanje najboljših dopisnikov Pionirja v Koper. »Letos sem doslej razposlal naokrog 24 prispevkov; 10 so mi jih objavili. Vse, kar napišem, najprej preberem v literarnem krožku, da bi nato tovarišica Sitarjeva popravila napake.« Napak ponavadi ni veliko — kvečjemu ena ali dve vejici manjkata. In v ustvarjalni naglici včasih Zoran izpusti besedo, kajti kadar možgani izoblikujejo sočen stavek, ga je treba brž zabeležiti, sicer bi , utegnil iz-puhteti. Sploh je Zoran zmeraj poln svežih idej. Starša sta namreč slavista in znano je, da jabolko ne pade daleč od drevesa. Sonja Plešec obiskuje 8. razred osnovne šole Železniki in bo kmalu dala slovo osemletki. Zlasti pridno dela v novinarsko-dopisni-škem krožku, ki sodi v okvir internega kulturno-umetniškega društva. Jeseni so jo kolegi izbrali za predsednico in za glavno urednico glasila Naše poti, katerega mentorica je tovarišica učiteljica Sedejeva. Zaupanje vrstnikov v Sonjine sposob- nosti nikakor ni naključno, saj je ena najbolj marljivih in prizadevnih pionirk, vključenih v najrazličnejše izvenšolske aktivnosti. »Pred štirimi ali petimi leti me časnikarstvo sploh ni zanimalo. Celo brala sem bolj zatikajoče in počasi. Med počitnicami sem se nato prisilila k branju. Najprej je šlo težko, a polagoma so me knjige začele neznansko priVla-čiti. In potlej je sama od sebe v meni vzniknila potreba po pisanju. Zdaj najraje poročam • aktualnih dogodkih v Železnikih. Članke pošiljam na Glas in včasih na Pionirja, Pionirski list in Pionirski tednik. Vse prispevke prej pokažem očetu in mami. Običajno sta z njimi zelo zadovoljna.« Naj dodamo, da je prav redno obveščanje o življenju v šoli in v mestu Plešcevi prineslo Geha pero. Besedila so novinarsko spretna in dinamična, popolnoma v skladu z reporterskimi zakonitostmi. Le tako naprej, Sonja! Tekst in foto: I. Guzelj Enostavno ravnanje, velika izbira priključkov. — Servisi in rezervni deli zagotovljeni. — OFENZIVA NA BLEGOS NAPISAL: PETERNEL ANTON - IGOR, NARISAL: PETERNELJ JELKO Tega smo z nekaj rafali onesposobili, da je obstal na mestu. Šofer in dva oficirja sta našla svoj konec v razbitem avtomobilu. Iz tretjega osebnega avtomobila so poskakali Nemci in jo ucvrli nazaj. Za tretjim avtomobilom je pridrvel kamion, iz katerega so začeli skakati S&ovci: ----------- Ti so se takoj razvili v strelce in navalili na nas. Hkrati je začela posadka na Fužinah nabijati z minometom po nas in smo se morali umakniti. Hiteli smo čez Zirovski vrh. Nemci nas niso zasledovali in tako smo se brez težav umaknili v varne gozdover Ponoči smo spet prečkali cesto in reko pri Srednji vasi in $ vrnili na Blegoš. Ob cesti pri Gorenji vasi je bila ne niš W zaseda, ki pa nas ni napadla; ukazano ji je, bilo, da nas spu-st v hrib. radio poročila poslušajte vsak dan ob 4.30, 5. 6. J-8- 8. 10 (danes dopoldne) 11. 12. 13. 14. 19.30 (radijski dnevnik), 22. (dogodki in °«meviX 17. 18. 23. 24. ob nedeljah pa ob 6. ?• 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 17. 19.30 (radij-8k> dnevnik), 22. 23. in 24. SOBOTA, 13. APRILA Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9,05 *2°nirski tednik, 9.35 Studio za najdene skladih 9.50 Predstavljamo vam, 10.15 Glasbeni ar°biž od tu in tam, 11.15 Z nami doma in na , 12.10 Melodije za opoldan, 12.30 J^etijski nasveti, 12.40 Čez travnike in polja, «•30 Priporočajo vam, 14.10 S pesmijo in b®sedo po Jugoslaviji, 15.40 Pojo naši operni P®vci, 16.00 Vrtiljak, 16.45 S knjižnega trga, L' |0 Kitara v ritmu, 17.20 Gremo v kino, 18.15 dobimo se ob isti uri, 18.45 Naš gost, 19.00 rj">ko noč, otroci, 19.15 Minute z ansamblom JpOmirja Šepeta, 20.00 Spoznavajmo svet in ^Uovino, 21.15 Majhni ansambli zabavne «'asbe, 22.20 Oddaja za naše izseljence, 23.05 S P^mijo in plesom v novi teden program ^ Dober dan, 13.00 Panorama zvokov, 14.00 Zrasli tako, kako pa mi, 14.20 Majhni an<»ambli, 14.35 Glasbeni variete, 15.35 Iz j^etoče dobe lepih melodij, 16.00 Pet minut "umorja, 16.05 S Plesnim orkestrom RTV ^Jubljana, 16.40 Rezervirano za mlade, 17.40 j.yet in mi, 17.50 S pevcem Ninom Robičem, « 00 Vročih sto kilometrov, 18.40 Revija jugo-l0vanskih pevcev zabavne glasbe J*etji program tr05 Znanost in družba, 19.20 Giacomo jHccini: Madame Butterfly, opera v treh panjih, 21.50 Sobotni nočni koncert, 22.55 Iz 81°venske poezije NEDELJA, 14. APRILA Dobro jutro, 8.07 Radijska igra za otroke: r°8umni krojaček, 9.05 Še pomnite, tovariši, Prvi aplavz, 11.15 Naši poslušalci Po, utajo in pozdravljajo, vmes ob 11.50 pogovor s poslušalci, 14.05 Humoreska tega M i8 ~ L Pfrandello: Idealni zakon, 14.25 vj®J°dije z velikimi zabavnimi orkestri, 15.10 ^eljska reportaža, 15.30 Popularne operne p odije, 16.00 Nedeljsko športno popoldne, 815 Radijska igra — H. Hosting: Podobe v pedalu, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 29??>bene razglednice, 20.00 V nedeljo zvečer, < 20 Zaplešite z nami, 23.05 Literarni noktur-°> 23.15 Jazz za vse Pjjgi program r35 Zvoki na nedeljsko jutro,-8.40 Glasbeni V^aik, 9.35 Pet pedi, 10.35 Naši kraji in ljudje, "-50 Nedeljski sprehodi, 12.00 Opoldanski cocktail, 13.20 Listi iz albuma lahke glasbe, 14-00 Pop integral, 15.00 Nedelja na valu 202 Tretji program 19.05 Večerna nedeljska reportaža, 19.15 igramo, kar ste izbrali, 22.55 Iz slovenske Poezije PONEDELJEK, 15. APRILA pf° Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 lahv" et Prav,Jic in zgodb, 9.20 Pisana paleta D *.e glasbe, 9.40 Pet minut za novo pesmico in Hozdravi za mlade rigarjei 10 15 Za vsakogar »?K.aJ. .11.15 Z nami doma in na poti, 12.10 »ajhni ansambli studiu 14, 12.30 Kmetijski p®?veti, 12.40 S tujimi pihalnimi godbami, 13.30 14 vam' 1410 Amaterski zbori pojo, ^4 55 nnoln2a1/>i ^aafifain nnvjvii.flibia Bach: gl^Kert p° žeUah"'poslušaTcev7 18.15~ Lahka !900 T8,0Vensklh avtorjev, 18.45 Interna 469, an«? Lahko noč, otroci, 19.15 Minute z rno „ om T°neta Kmetca, 20.00 Predstavlja-Ijuhitr opero Oberon C. M. Webra, 22.15 Za Poni .Je Jazza. 23 05 Literarni nokturno, 23.15 r°Pevke se vrstijo i 14 ^ oaS' Poslušalci čestitajo in pozdravljajo, Ba h ^obna oprema prostorov, 15.40 J. S. »v. i Koncert za dve violini in godala v d-Kon' 1600 Vrtiljak, 16.45 Moda za vas, 17.10 13.0T Ppp°8ram Dol?«, panorama zvokov, 14.00 Nenavadni variet°n'''l--20--P(>p telegrami> 14 35 Glasberii rev;; Melodije iz filmov in glasbenih Poni', i 00 S knjižne police, 16.05 Slovenske potn k 1640 Rezervirano za mlade, 17.40 Wp«i,n,8a gospodarstva, 17.50 Z ansamblom ork!^end' 18 00 Izložba hitov, 18.40 S Plesnim Sestrom RTV Ljubljana So5jiIPro«ram, ' ' Man- zborovske zakladnice, 19.30 Bohuslav Sonata za flavto in klavir št 1, 19.50 Žankrarni. večer, 20.35 Georges Bizet: Arle-sklo JV"!*1 št-1 >n 2, 21.15 Večeri pri slovenskih »lovo« i 1 Marijan Lipovšek, 22.55 Iz venske poezije TOREK, 16. APRILA ^adiPb jutro- 810 Glasbena matineja, 9.05 Slov«® ? Sola za srednjo stopnjo, 9.35 Zbor zbor • filharmonije in Ljubljanski komorni Kisu %eta skladbe Stevana Mokranjca in UboV • ka' 1015 Peter "j'6 Čajkovski: "amiT Jezero" baletna suita, op. 20, 11.15 Z °rkest?0nia in na Poti- 1210 Zvoki in barve 12.40 7 .Metropole, 12.30 Kmetijski nasveti, vam 14 domačimi ansambli, 13.30 Priporočajo 8 kitalSrečanja z glasbeniki, 14.40 Na poti 16.00 \V 40 Marjan Kozina: Baletna suita, Vrtiljak. 16.40 Naš podlistek, 17.10 Naja CP »Gorenjski tisk«, Kranj, Y!,>ca Moše Pijadeja 1. Stavek: ČP »gorenjski tisk« Kranj, tisk: Zdru-I Podjetje Ljudska pravica, ui^"ana' Kopitarjeva 2. — Naslov M^?niltva in uprava lista: Kranj, dh ^"»eja 1- - Tekoči račun 5isaa fUK v Kranju številka Ura^ M - Telefoni: glavni ^®onik, odgovorni urednik in "Prav« 21-190, uredništvo 21-835, ?aTji 21-860, malooglasni in oddelek '21-194. - Na-45 h na: letn« 90 din, polletna ST' °ena za 1 številko 1 dinar. "Proščeno prometnega davka po Pristojnem mnenju 421-1/72. Koncertni oder za domačina in gosta, 17.45 Svet tehnike, 18.15 Z orkestrom Hans Carste, 18.30 V torek na svidenje, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Minute z ansamblom Francija Puharja, 20.00 Slovenska zemlja v pesmi m besedi, 20.30 Radijska igra — A. Šoljan: Galileiev vnebohod, 21.20 Melodije v ritmu, 22.15 Od popevke do popevke, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Večer novejše japonske glasbe Drugi program 13.05 Panorama zvokov, 14.00 Radijska šola za višjo stopnjo, 14.35 Glasbeni variete, 15.35 Ob lahki glasbi, 16.00 Pet minut humorja, 16.05 Pop scena preteklosti, 16.40 Melodije po pošti, 17.40 Ljudje med seboj, 17.50 Rezervirano za domače izvajalce, 18.00 Parada orkestrov, 18.40 Jazz na II. programu /Tretji program 19.05 Svetovna reportaža, 19.20 Glasbena pričevanja, 20.00 Slovenska instrumentalna glasba: Jakob Jež, 20.35 Vidiki sodobne umetnosti, 20.55 Iz baročnih dni, 22.55 Iz slovenske poezije SREDA, 17. APRILA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Nenavadni pogovori, 9.25 Otroške igre, 9.40 Zgradba marksističnega mišljenja, 10.15 Urednikov dnevnik, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.10 Znane melodije, znani orkestri, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Od vasi do vasi, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Pietro Mascagni: sklepni prizor opere Cavalleria rusticana, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.40 Baladne pesmi, 16.00 Loto vrtiljak, 16.45 Sodobna oprema prostorov, 17.10 Naj narodi pojo, 17.45 Jezikovni pogovori, 18.15 S pop ansambli, 18.30 Naš razgovor, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Glasbene razgledrtice, 20.00 Reprodukcija koncerta orkestra RTV Ljubljana, 22.15 S festivalov jazza, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Drugi program 13.05 Panorama zvokov, 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo, 14.35 Glasbeni variete, 15.35 S pevci jazza, 16.00 O avtomobilizmu, 16.10 Srečanja melodij, 16.40 Novo, novejše, najnovejše, 17.00 Mladina sebi in vam, 17.40 Mejniki v zgodovini, 17.50 S slovenskimi pevci, 18.00 Oddaja progresivne glasbe, 18.40 Rad imam glasbo Tretji program 19.05 Lojze 'Lebifr: Trideset let naše zborovske pesmi, 19.50 Dane Škerl: Klavirski trio, 20.05 Slovenski zborovski skladatelji: Ubald Vrabec, 20.35 Deseta muza, 20.45 Godalni orkester Leopolda Stokowskega, 21.15 Razgledi po sodobni glasbi, 22.55 Iz slovenske poezije ČETRTEK, 18. APRILA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo, 9.35 Iz glasbenih šol, 10.15 Po Talijinih poteh, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.10 Operetni zvoki, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Igrajo pihalne godbe, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Kaj vam glasba pripoveduje, 14.40 Mehurčki, 15.40 Poje sopra-nistka Cristina Deutekom, 16.00 Vrtiljak, 16.40 Naš podlistek, 17.10 Popoldanski simfonični koncert, 18.15 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana, 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana, 18.45 Kulturna kronika, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Petnajst minut za EP, 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov, 21.00 Literarni večer, 21.40 Glasbeni nokturno, 22.15 Nočni koncert, 23.00 V gosteh pri tujih radijskih postajah, 23.30 Popevke in plesni ritmi Drugi program 9.00 Dober dan, 13.00 Panorama zvokov, 14.00 Zgradba marksističnega mišljenja, 14.20 Otroci med seboj in med nami, 14.35 Glasbeni variete, 15.35 Pojo slovenski pevci, 16.00 Okno v svet, 16.15 Lahke note, 16.40 Melodije po pošti, 17.40 Naš intervju, 17.50 Z majhnimi ansambli, 18.00 Popevke na tekočem traku, 18.40 Pop po svetu in pri nas Tretji program 19.05 Iz hrvaške operne literature, 19.45 V korak s časom, 20.00 Večerni concertino, 20.35 Mednarodna radijska univerza, 20.45 Stari zborovski mojstri: Orlando di Lasso, 21.00 Dubrov-niške poletne igre 1973, 22.20 Bela Bartok: Glasba za godala, klavir, harfo, celesto in tolkala, 22.55 Iz slovenske poezije PETEK, 19. APRILA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo, 9.35 Jugoslovanska narodna glasba, 10.15 Sedem dni na radiu, 11.15 Z nami domačin na poti, 12.10 Z velikimi zabavnimi orkestri v ritmu, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Po domače, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Iz mladih grl, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.40 Viktor Kalabis: Godalni kvartet št. 2, op. 19, 16.00 Vrtiljak, 17.10 Operni koncert, 17.50 Človek in zdravje, 18.15 Signali, 18.50 Ogledalo našega časa, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Minute z ansamblom Maksa Kumra, 20.00 Stop-pops 15, 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih, 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi program 9.90 Dober dan, 13.00 Panorama zvokov, 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo, 14.35 Glasbeni variete, 15.00 S solisti in ansambli JRT 15.35 Vodomet melodij, 16.00 Filmski vrtiljak, 16.05 Zabavna glasba iz studia 14, 16.40 Za mladi svet, 17.40 Odmevi z gora, 18.00 Glasbeni cocktail, 18.40 Jazz na II. programu Tretji program 19.05 Radijska igra — T. S. Eliot: Sweeney Agonistes, 19.30 Glasba za pihala in trobila, 20.15 Z jugoslovanskih koncertnih odrov, 22.55 Iz slovenske poezije kino poročili so se V KRANJU V TRŽIČU Frelih Miroslav in Salberger Margareta umrli so V KRANJU Golob Ivan, roj. 1930, Košir Frančiška, roj. 1901, Bogataj Jože, roj. 1891, Ahlin Ignacij, roj. 1910, Turk Jože, roj. 1907, Mežek Sonja, roj. 1939, Tršar Marija, roj. 1900, Faletič Barbara, roj. 1898, Bizjak (ž.), roj. 1974 V TRŽIČU Ribnikar Franc, roj. 1901 Kranj CENTER 13. aprila amer. barv. CS-film ZADNJA PRILOŽNOST ob 16., 18. in 20. uri, premiera franc. barv. filma DON JUAN JE BILA ŽENSKA ob 22. uri 14. aprila amer. barv. CS film ZADNJA PRILOŽNOST ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. barv. filma 24 UR LE MANSA ob 21. uri 15. aprila franc. barv. film DON JUAN JE BILA ŽENSKA ob 16., 18. in 20. uri 16. aprila franc barv. film DON JUAN JE BILA ŽENSKA ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽ IČ 13. aprila franc. barv. film BREZ UKAZA ob 16. in 20. uri, franc. barv. film PLAVOLASEC Z ENIM ČRNIM ČEVLJEM ob 18. uri 14. aprila franc barv. film PLAVOLASEC Z ENIM ČRNIM ČEVLJEM ob 14. in 18. uri, premiera ital. barv. filma PAJKOVO- OKO ob 20. uri 15. aprila ital. barv. film PAJKOVO OKO ob 16., 18. in 20. uri 16. aprila ital. barv. film PAJKOVO OKO ob 16., 18. in 20. uri Tržič 13. aprila amer. barv. film LETALIŠČE ob 17. in 19.30 14. aprila amer. barv. film LETALIŠČE ob 16. in 18.30 16. aprila amer. barv. film IZKRCAVA NJE V ANZIU ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 13. aprila amer. barv. film AVTOMOBIL SMRTI ob 16., 18. in 20. uri 14. aprila amer. barv. film AVTOMOBIL SMRTI ob 15. in 19. uri, amer. barv. film PETERICA V AKCIJI ob 17. uri 15. aprila amer. barv. film IZKRCAVANJE V ANZIU ob 1& in 20. uri 16. aprila ital. barv. film KO SO SE ŽENSKE UČILE LJUBITI ob 18. in 20. uri Krvavec 13. aprila amer. barv. film PLAVI VOJAK ob 19. uri Radovljica 13. aprila franc. barv. film ZAROTNIKI SVOBODE ob 18. uri, angl. barv. film HOLANDSKA ZVEZA ob 20. uri 14. aprila angl. barv. film HOLANDSKA ZVEZA ob 16. uri, amer. barv. film KABARET ob 18. uri, franc. barv. film ZAROTNIKI SVOBODE ob 20. uri 15. aprila ital. barv. film OBRAČUN PRI ZAPUŠČENEM RUDNIKU ob 20. uri 16. aprila amer. barv. film OSAMLJENI Z ZAHODA ob 20. uri Jesenice RADIO 13. in 14. aprila ital. barv. film MORILEC PRIHAJA IZ GROBA 15. in 16. aprila amer. barv. CS film ČRNI IZZIV Jesenice PLAVŽ 13. in 14. aprila amer. barv. CS film ČRNI IZZIV 15. in 16. aprila ital. barv. film MORILEC PRIHAJA IZ GROBA Kranjska gora 13. aprila ital. barv. film PUŠČICA STRUPENEGA PAJKA 14. aprila jug. barv. film SLEDI ČRNE DEKLICE tržni pregled JESENICE Solata 9 do 11 din, špinača 8,50 din, korenček 4,50 din, slive 21 din, jabolka 2,50 do 5 din, pomaranče 6,40 din, limone 10,50 din, česen /40 din, čebula 4 do 5,40 din, fižol 12,80 din, pesa 3,50 din, paradižnik 23 din, koruzna moka 3,20 din, jajčka 0,95 do 1,05 din, surovo maslo 38,30 do 46,30 din, smetana °1,24 din, orehi 50 din, klobase 41 din, skuta 12 din, sladko zelje.7 din, kislo zelje 4,20 din, kisla repa 3,20 din, cvetača 12,50 din, krompir 2,20 din KRANJ Solata 12 din, špinača 15 din, korenček 8 din, slive 17 din, jabolka 3 do 5 din, pomaranče 6 din, limone 9 din, česen 28 do 30 din, čebula 6 din, fižol 12 din, pesa 5 din, kaša 10 din, čebulček 15 din, hruške 9 din, med 30 din, žganje 35 din, radič 16 din, ajdova moka 10 do 12 din, koruzna moka 3,50 din, jajčka 1,20 din, surovo maslo 30 din, smetana 18 din, orehi 45 do 50 din, skuta 18 din, sladko zelje 3 din, kislo zelje 6 din, kisla repa 5 din, cvetača 16 din, krompir 2,50 din TRŽIČ Solata 12 din, špinača 12 din, korenček 8 do 10 din, slive 18 din, jabolka 6 do 7 din, pomaranče 7 din, limone 12 din, čebula 7 din, fižol 14 do 15 din, pesa 5 din, kaša 10 din, čebulček 18 din, ajdova moka 12 din, koruzna moka 5 din, jajčka 1 do 1,30 din, surovo maslo 14 din, smetana 20 din, orehi 48 din, klobase 20 din, skuta 12 din, sladko zelje 6 din, kislo zelje 6 din, kisla repa 5 din, cvetača 10 din, krompir 2 do 2,30 din loterija M C 0 'JIM 80 40 870 3720 95840 481500 456050 81 01 7691 44681 549221 92 32 1282 43032 07472 3 10163 67753 74533 83503 107133 109173 64 34 15534 53444 00004 504964 625 fl U N -O OO m "O 20 40 80 200 800 5.000 10.000 20 50 500 800 5.000 20 30 300 600 800 10 600 600 600 600 10.000 10.000 20 30 800 300 1.000 10.000 60 (3 "i 'i GB y V '2 0,55 "S* M 0 3 o « S N jO k 0 O O «3 jd 00 TJ 445 80 61055 600 05075 600 04175 800 47775 800 476105 5.000 26 30 16256 800 11986 1.000 62436 1.000 030426 5.000 033916 5.000 431246 5.000 67 20 47 40 577 100 95497 1.000 006257 5.000 432747 10.000 059377 150.000 628 60 45238 600 30628 800 60398 800 , 31828 ' 1.000 90778 v 1.000 9 10 68479 600 81299 600 57269 1.000 82339 1.000 377409 5.000 SOBOTA, 13. APRILA 9.30 T V v šoli (RTV Beograd), 10.35 T V v šoli (RTV Zagreb), 12.00 TV v šoli (RTV Sarajevo), 15.00 Evropsko prvenstvo v namiznem tenisu — finalna tekmovanja — barvni prenos (RTV Novi Sad), 15.55 Nogomet Velež : Borac — prenos (RTV Sarajevo), 17.45 Obzornik, 18.00 Ali živali mislijp? — sovjetski barvni film (RTV Ljubljana), 19.15 Gledališče v hiši (RTV Beograd), 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.20 Tedenski notranjepolitični komfentar (RTV Ljubljana), 20.30 Vaš šlager sezone — prenos (RTV Sarajevo), 21.45 Pravnuki — barvna risanka, 22.10 TV dnevnik, 22.25 Cannon — serijski barvni film (RTV Ljubljana) NEDELJA, 14. APRILA 9.30 L. N. Tolstoj: Vojna in mir — barvna TV nadaljevanka (RTV Ljubljana), 10.15 Kmetijska oddaja (RTV Sarajevo), 11.05 Otroška matineja: Beli kamen, Ogrožena narava, Pravnuki, 12.30 Poročila, 15.30 Koncert zbora Vasilij Mirk, 16.00 Jubilej zvestobe — dokumentarna, feljtonska oddaja, 17.00 Za konec tedna, 17.20 Poročila, 17.25 Moda za vas — barvna oddaja, 17.35 Bila je noč v Rimu — italijanski film, 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.25 Tedenski zunanjepolitični komentar, 20.35 A. Kovačič: V registraturi — zadnji del TV nadaljevanke, Ž1.45 Gubeciana — film (RTV Ljubljana), 22.15 Športni pregled (RTV Zagreb), 22.50 TV dnevnik (RTV Ljubljana) PONEDELJEK, 15. APRILA 8.10 TV v šoli, 9.00 Angleščina, 9.15 Nemščina (RTV Zagreb), 9.30 T V v šoli (RTV Beograd), 14.25 Helsinki: svetovno prvenstvo v hokeju na ledu — barvni prenos srečanja ČSSR : Švedska (EVR — Ljubljana), 16.45 Madžarski TV dnevnik (RTV Beograd), 17.50 Kljukec kot pestunja — lutkovna serija, 18.15 Obzornik, 18.30 Na daljnjem severu: Ljudje morja — finski barvni film (RTV Ljubljana), 19.00 Mladi za mlade (RTV Sarajevo), 19.30 Kaj hočemo — aktualna oddaja, 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Sodobna oprema, 20.40 W. Shakespeare: Beneški trgovec — 2. del barvne TV drame, 21.35 Kulturne diagonale, 22.05 TV dnevnik (RTV Ljubljana) TOREK, 16. APRILA 8.10 TV v šoli, ponovitev ob 14.10 (RTV Zagreb), 9.35 T V v šoli, ponovitev ob 15.35 (RTV Sarajevo), 10.05 T V v šoli (RTV Beograd), 16.05 Jugoslovanska košarka 74 — prenos z Reke (RTV Zagreb), 17.35 Šolska TV: Razvoj neuvrščenosti, 17.55 Kdo je napravil Vidku srajčico?, 18.10 Obzornik, 18.25 Jazz na ekranu: Trio Silva Štingla, 19.00 Prehrana dojenčkov, 19.20 Tišina, na vrsti je nemi film, 19.45 Barvna risanka, 20.00 T V dnevnik, 20.35 Mi med seboj, 21.35 S Reymont: Kmetje — barvna TV nadaljevanka, 22.30 TV dnevnik (RTV Ljubljana) Osnovna šola Peter Kavčič Škof j a Loka razpisuje prosto delovno mesto učitelja bio-ke za določen čas Nastop službe takoj. Interesente vabimo, da se osebno z glasijo na šoli. SREDA, 17. APRILA 8.10 TV v šoli (RTV Zagreb), 10.50 TV v šoli, ponovitev ob 14.45, 15.55 Madžarski TV dnevnik (RTV Beograd), 17.10 Beli kamen — serijski barvni film, 17.40 Obzornik (RTV Ljubljana), 17.55 Nogomet Jugoslavija : SZ — prenos (RTV Sarajevo), 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.35 Film tedna: dr. Strangelove — ameriški film, 22.05 TV dnevnik (RTV Ljubljana) ČETRTEK, 18. APRILA 8.10 TV v šoli, ponovitev ob 14.10, 9.05 Angleščina, ponovitev ob 15.0Sf, 9.20 Nemščina - ponovitev ob 15.20 (RTV Zagreb), 9,35 Francoščina (RTV Beograd), 15.35 Šolska TV — ponovitev, 15.55 Helsinki: svetovno prvenstvo v hokeju na ledu — barvni prenos srečarjja SZ : ČSSR (EVR), 18.25 Obzornik, 18.40 Zlati cekin — 2. del evrovizijske oddaje, 19.15 Naš ekran, 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.25 Kam in kako na, oddih, 20.40 V. Zupan: Vest in pločevina — barvna TV nadaljevanka, 21.15 Monitor : Olimpiia, 21.40 Poročilo z volilne konference ZK Vojvodine, 21.55 TV dnevnik (RTV Ljubljana) PETEK, 19. APRILA 8.10 TV šoli, (RTV ponovitev ob 14.10 Angieš 16.35 Madžarski TV dnevnik (RTV Beograd), Zagreb), 10.50 Angleščina, ponovitev ob 15.45, 17.25 Pisani svet — mladinska oddaja, 18.10 Obzornik, 18.25 Podpeški oktet in ansambel Franca Flereta, 19.00 Naš vsakdanji kruh: Hranila, 19.25 TV kažipot, 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.25 Tedenski gospodarski komentar, 20.40 Pojmo v dežju — ameriški film, 22.20 Poročilo z volilne konference zk Vojvodine, 22.30 TV dnevnik (RTV Ljubljana) ta teden na TV Nedelja, 14. aprila, ob 17.35: BILA JE NOČ V RIMU — italijanski film; režiser Roberto Rossellini, 1960, v gl. vlogah: Giovanna Ralli, Renato Salvatori, Leo Genn, Sergej Bondarčuk, Peter Baldwin; Rossellini nam v tem odličnem delu govori o Italijanih, predvsem preprostejših ljudeh, ki so se v drugi svetovni vojni priključili boju proti fašizmu. Njihova mreža skrivališč za pobegle vojne ujetnike, ubežnike in zavezniške pilote je bila prepredena po vsej deželi. Tako je tudi mlada Esperia pomagala trem pobeglim ujetnikom — Angležu, Rusu in Američanu. Vendar so jih fašisti neke noči zajeli. Na begu so ubili Rusa, ostala dva pa je rešil mlad Rimljan. Američan se je namenil k svojim, ki so se konec leta 1943 izkrcali pri Anziu, Anglež pa se je zatekel v neki samostan. Tja je prišla tudi Esperia. Neke noči pa so tudi sem vdrli fašisti in ujeli številne člane odporniškega gibanja. Vse se je razpletlo prav pred prihodom zaveznikov v Rim, ko so razkrili tudi izdajalca. Sreda, 17. aprila, ob 20.35: DR. STRANGELOVE — ameriški film; režiser Stanley Kubrick, 1964, v gl. vlogah: Peter Sellers, George C. Scott, Sterling Hayden; V filmu nastopa Peter Sellers v treh vlogah, kar še poudarja ne le komičnost, ampak absurdnost celotnega dogajanja. Film je satira na današnjo noro razcepljenost sveta, na oboroževalno tekmo in hladno vojno, ki grozijo uničiti svet. V otopredju je umsko bolan general, ki pošlje bombnike z atomskimi bombami nad Sovjetsko zvezo. Ze samo ime Stanley Kubrick nam pove, da si je film vredno ogledati, saj spada med najbolj smele, odkrite in nadarjene režiserje. Petek, 19. aprila, ob 20.40: POJMO V DEŽJU — ameriški film; režiserja Stanley Donen in Gene Kelly, v gl. vlogah Gene Kelly in Debbie Reynolds; Preprosta ljubezenska zgodbica je filmu le okvir. Bolj velja poudariti izjemne plesne,-glasbene in pevske nastope. Gene Kelly je bil poleg Freda Astaira odličen plesalec, ki pa je žal ostal brez naslednica. Zvrst glasbeno-plesnih filmqv je propadla, nekaj tudi zato, ker za gledalce ni bila več zanimiva. Svetlo izjemo oz. napoved preporoda pa predstavlja film Kabaret z docela novimi prijemi. OZD Gorenjska predilnica Škofja Loka razpisuje sledeča prosta delovna mesta: PRIPRAVNIKA v kadrovskem oddelku pogoji: dokončana srednja strokovna izobrazba ekonomske ali upravne smeri, STENODAKTILOGRAFA v prodaji, pogoji: dokončana srednja strokovna izobrazba in 2 leti ustrezne prakse. Sprejmemo tudi pripravnika. PRIPRAVNIKA v prodaji, pogoji: dokončana srednja strokovna izobrazba upravne smeri, 2 PRIPRAVNIKA za sektor financ. pogoji: dokončana srednja strokovna izobrazba, ekonomske smeri. Pismene prijave sprejema kadrovski oddelek podjetja 15 dni po objavi v časopisu. , ^ brinje jSSS^^ Izfch Komisija za medsebojna razmerja delavcev Veletrgovine Živila Kranj, TOZD Maloprodaja objavlja za delo v sezonskem času v enotah na Bledu naslednja prosta delovna mesta: 1 KVALIFICIRANEGA KUHARJA VEČ DELAVK ZA POMOČ V KUHINJI VEČ TOČAJK 2 DELAVK ZA MENJALNICO ZAKA Kandidati za navedeno delo naj pošljejo pismene vloge ali se osebno zglasijo na upravi Veletrgovine Živila Kranj, PE Bled, Ljubljanska cesta 13. Objava velja do zasedbe delovnih mest. Svet delovne skupnosti upravnega organa skupščine občine Tržič razpisuje prosto delovno mesto referenta za gradbeništvo in urbanizem na oddelku za gospodarstvo in finance skupščine občine Tržič. Za to delovno mesto se poleg splošnih pogojev zahteva visoka strokovna izobrazba gradbene smeri in 5 let ustreznih delovnih izkušenj. Ponudbe z dokazili o strokovnosti sprejema svet delovne skupnosti upravnega organa skupščine občine Tržič 8 dni po objavi razpisa. murka 1954 Obiščite naš paviljon — prepričajte se — zadovoljni boste Tudi letos boste na spomladanskem kmetijskem sejmu v Kranju ugodno kupili moško, žensko in otroško obutev z ortopedskimi vložki, po konkurenčnih cenah Modno čevljarstvo Kern Stanko, Partizanska 5, Kranj Pričakujemo vas v hali A-desno od 12. do 21. aprila. od 9. do 19. ure Velika izbira modelov lastne proizvodnje Razstava in prodaja stanovanjskega pohištva 5 % popust Kredit do 15.000 din Prodaja za devize Dostava na dom V lokalu za prodajo časopisov, tobačnih izdelkov in grafične galanterije na Bledu zaposlimo: prodajalko ki ima trgovsko kvalifikacijo ali primerno prakso Ugodni pogoji. Ponudbe sprejema ČGP Delo, podružnica Kranj, Koroška 16, telefon 21-280. TRGOVSKO PROIZVODNO PODJETJE Konfekcija in metražno blago - za vse vas po * izbiri in postavi - za vaš lepši izgled Pohištvo in gospodinjska oprema - kuhinje - spalnice - dnevne sobe - bela tehnika - razno tehnično blago plilillllilllllp £ Obutev in torbice - za pomlad in poletje - za ugodno počutje UGODNI POGOJI - SOLIDNA POSTREŽBA - DOSTAVA NA DOM - VAŠE ZADOVOLJSTVO.'IN SREČA ZARJA JESENICE NA XIII. MEDNARODNEM SPOMLADANSKEM KMETIJSKEM SEJMU V KRANJU OD 12. DO 21. APRILA 1974 Na sejmu razstavljamo in prodajamo izdelke renomiranih podjetij. Dragi kupci, oglejte si naše bogato založene oddelke Mali oglasi: do 10 besed 15 din, vsaka nadaljnja beseda 2 din; naročniki imajo 25 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. prodam Naprodaj sta 8 mešecev stari čistokrvni nemški PSIČKI (BOXER) z r°aovnikom. Sta potomki od psa, ki CACIB. Tel. 60-889 ali 21-051 , Prodam globok OTROŠKI VOZI-LLK z okenci, nemški, znamke Panorama ter STAJICO in KOŠEK. Pomenskega 3, Kranj 2267 Prodam rabljen HLADILNIK. °lzve se Trubarjev trg 1, Kranj 2273 Prodam dve GUMI 650 — 16 T in obračalnik MARATON 140 B, vse malo rabljeno. Moše 11, Smlednik 2287 Prodam PRAŠI CA za zakol in semenski krompir desire in igor. Suha Skofja Loka 2299 Prodam KRAVO tik pred telitvi-jo. Lahovče 42 2326 Poceni prodam izložbeno OKNO z železno roleto in steklom. Gorenja Sava 28 2327 MARATON obračalnik za kosilnico BCS, prodam. Rozman Viktor, Križe 72 2328 Prodam semenski in krmilni KROMPIR igor. Velesovo 6 2329 Novo balkonsko OGRAJO, prek 20 metrov, železno, z lepim vzorcem, prodam, tudi po manjših dolžinah in prilagodim željam kupca. Oglasite se vsak dan po 15. uri na Selu 42 pri Bledu. Cena 180 din meter. 2330 Prodam TELICO simentalko in BIKCA, mesec starega. Poljče 23, Begunje 2331 Cementno OPEKO »FOLC«, novo, za hišo 10 x 10, prodam po ugodni ceni. Cvek Franc, Preddvor 16 OTROŠKI VOZIČEK, globok, nov, angleški tip, znamke OXFORD, prodam. Žontar, Tavčarjeva 4, Kranj 2333 I. Delavski svet Embalažno grafičnega podjetja Škofja Loka na podlagi 18. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, v zvezi z 49. in 147. členom statuta objavlja zaradi reelekcije, javni razpis za naslednja vodilna delovna mesta: 1. DIREKTORJA PODJETJA — ki mora imeti visoko ali višjo strokovno izobrazbo in 10 let delovnih izkušenj, od tega 5 let na vodilnih delovnih mestih; 2. VODJE SPLOŠNEGA SEKTORJA — ki mora imeti visoko ali višjo strokovno izobrazbo pravne ali upravne smeri in 10 let delovnih izkušenj; 3. VODJE TEHNIČNEGA SEKTORJA — ki mora imeti visoko ali višjo strokovno izobrazbo grafične ali strojne smeri in 10 let delovnih izkušenj; 4. VODJE FINANČNO-RACUNOVODSKEGA SEKTORJA -n ki mora imeti visoko ali višjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri in 10 let delovnih izkušenj; 5. VODJE KOMERCIALNEGA SEKTORJA — ki mora imeti visoko ali višjo strokovno izobrazbo ekonomsko komercialne smeri in 10 let delovnih izkušenj. Poleg navedenih pogojev morajo kandidati za razpisana vodilna mesta izpolnjevati še naslednje pogoje: — da so državljani SFRJ in izpolnjujejo splošne pogoje, določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori ter da so — moralno in politično neoporečni. II. Odbor za medsebojna razmerja v združenem delu Em-i« "Ž00 grafičnega podjetja Skofja Loka pa po 2. odstavku člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, objavlja javni razpis za naslednja prosta delovna mesta: 1. OBRATOVODJE 2. PERSONALNEGA REFERENTA 3. SAMOSTOJNEGA PRODAJNEGA REFERENTA 4. TERMINERJA 5. IZMENOVODJE V ODDELKU KNJIGOVEZNICE 6. TEHNOLOGA — RAZPISOVALEC II 7. KNJIGOVODJE OSEBNIH DOHODKOV 8 KNJIGOTISKARJA 9 ADMINISTRATORJA V KOMERCIALNEM SEKTORJU Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: Pod i.: višja strokovna izobrazba, grafične ali strojne smeri in -' leti delovnih izkušenj ali srednja strokovna izobrazba grafične ali strojne smeri in 4 leta delovnih izkušenj; Pod 2.: višja strokovna izobrazba pravne, upravne, organizacijske an psihološke smeri in 2 leti delovnih izkušenj; Pod 3.: višja strokovna izobrazba ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj ali srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj v prodaji; pod 4.: višja strokovna izobrazba organizacijske, grafične ali tehnične smeri in 1 leto delovnih izkušenj ali srednja strokovna izobrazba grafične ali tehnične smeri in 2 leti delovnih izkušenj; Pod 5.: visoko kvalificiran knjigovez in 2 leti delovnih izkušenj, 1 kvalificiran knjigovez in 4 leta delovnih izkušenj; pod 6.: srednja strokovna izobrazba grafične ali Strojne smeri "J i leto delovnih izkušenj ali visoko kvalificiran delavec grafične ali strojne stroke in 2 leti delovnih izkušenj; Pod 7.: srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri, zaželene oelovne izkušnje; Pod 8.: kvalificiran knjigotiskar; P°d 9.: srednja strokovna izobrazba administrativne smeri in leto delovnih izkušenj ali osemletka in strojepisni tečaj ter 05 leta.delovnih izkušenj v administraciji. III: Odbor za medsebojna razmerja v združenem deiu razliki p? sklePu. sprejetem na 3. redni seji dne 15. marca AW74, tudi: 1 ENO ŠTIPENDIJO ZA ŠTUDIJ NA VIŠJI GRAFIČNI 9 ®2HYzagrebu; o JLJ1 UČNA MESTA ZA POKLIC KARTONAŽER; 4 SH5 V£NI MESTI ZA POKLIC KNJIGOTISKAR; NICAR MEST° ZA POKLIC STROJNI KLJUČAV- id at i morajo pismeno vlogo z dokazili o izpolnjevanju na i m opisom dosedanjega dela poslati v 15. dneh po objavi Sle«?-aSTOV,: Embalažno grafično podjetje, Splošni sektor, 64220 v ^Kofja Loka, Puštal 21. ■^zpisaati b°d0 obveščeni ° izidu razPisa v 45 dneh po objavi Prddam mlado KRAVO s teletom. Podhom 21, Zg. Gorje 2334 Prodam brejo KRAVO. Zalog 51 2335 Prodam, poceni, SKALE za betoniranje. Mavec, Kocjanova 14, Kranj, Kalvarija 2336 Prodam PUNTE, BANKINE, DESKE, nedograjeno DVIGALO, betonsko ŽELEZO 10 mm.'Vodnik, Skokova 9, Kranj 2337 Prodam betonsko ŽELEZO 6 mm, SENO in diesel BCS kosilnico. Šenčur, Velesovska 1 2338 Prodam nove AŽ PANJE, nenaseljene in naseljene. Tupaliče 59 2339 Prodam 9 let staro KOBILO. Kokrški log 10, Kranj 2340 Prodam STROJ za izdelavo cementnih blokov in stroj za izdelavo strešne OPEKE špičak s 100 modeli. Lom, Grahovše 21, Tržič 2341 Prodam KRAVO, 6 mesecev brejo. Breg ob Savi 9 2342 Prodam semenski in jedilni KROMPIR igor. Zabnica 1§ 2343 JARCKE leghorn in prelux takoj prodam, cena 25 din ter dva deset mesecev stara BIKCA in dve KOZI, v maju. Podgornik Marjan, Zg. Bitnje 38 2344 Prodam nove SAMOKOLNICE. Predoslje 1, Kranj 2345 Prodam TELICO, ki bo v kratkem teletila. Visoko 39 2346 Prodam PUHALNIK z verigo. Urbane, Pangeršica 2, Golnik 2347 Ugodno prodam dobro ohranjeno kompletno SPALNICO iz orehove korenine z vzmetnicami in dvodelno OMARO. Ogled vsak dan od 10. do 18. ure. Robič, Pohorskega bat. 57, Ljubljana, tel. 343-302 2348 Prodam 80 PUNTOV. Ažman Adolf, Pivka 43, Naklo 2349 Prodam brejo KOZO. Ogled vsak dan. Rupa 26 ' 2330 Prodam SAMOKOLNICO. Jezerska 93 2351 Prodam LESCH mešalec z dvigalom do 300 kg in bencinskim motorjem. Tičar Rudi, Preddvor 97, tel. 45-072 2352 Prodam nov tranzistoriziran ste-reo RADIO z gramofonom in dvema zvočnikoma za 3500 din. Piskar R. Tržič, Ravne 20 2353 Poceni prodam večje ali manjše število stare STRESNE OPEKE bobrovec. Ljubno 39 2354 CVIČEK se dobi po 10 din. Jezerska 8, Kranj 2355 BANKINE, PUNTE in LES za gradbeno barako proda Nežmah, Kranj, telefon 22-180 2356 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Britof 171, Kranj 2357 Prodam 1 leto staro TELICO ali 8 mesecev brejo, težko 600 kg. Aljan-čič, Zvirče 22 2358 Prodam nov PLETILNI STROJ, japonske znamke EMPISAL na kartice. Cesta na Brdo 44 2359 Prodam vprežno motorno KOSILNICO z žetveno napravo, še v dobrem stanju. Trstenik 37, Golnik Prodam rabljen globok OTROŠKI VOZIČEK. Telefon 23-044 2361 Prodam 1000 kg SENA. Novine, Godešič 52 2362 Prodam tri navadne HARMONIKE. Polajnar, Šorlijeva 16, Kranj 2363 Prodam dobro ohranjen KAVČ in dva FOTELJA. Mali, Kranj, Šorlijeva 29 2364 Prodam malo rabljeno KOSILNICO LAVERDO 15 KM z obračalnikom HEUBLITZ in sedežem, nekaj LETEV in hrastove in smrekove PLOHE. Strahinj 18 2365 Prodam 2 toni CEMENTA in kupim MOPED na dve prestavi. Kalan. Janez, Zapoge 11, Vodice 2366 Po ugodni ceni prodam ŠTEDILNIK na elektriko in plin ter ŠTEDILNIK kUppersbuch. Ogled vsak dan po 14. uri. Jevnikar, Smledniška št. 118 ,2367 3000 kg SENA prodam. Teran, Bistrica 1, Duplje 2368 Prodam chicco globok VOZIČEK -r- zložljiv. Naslov: Rogelj Magda, Mlakarjeva 18, ogled po 18. uri 2369 Prodam 1000 kg KROMPIRJA igor. Potoče 21 2439 Prodam večjo količino BETONSKEGA ŽELEZA 10 mm. Britof 209, Kranj 2440 Prodam TELICO simentalko in težko KRAVO po izbiri. Koselj, Žirovnica 58 2395 Prodam KRAVO s prvim teletom ali po izbiri in strešno OPEKO bobrovec. Dorfarje 21, Zabnica 2396 Prodam sedem mesecev starega BIKCA za rejo. Jazbine 4, Poljane nad Škofjo Loko 2397 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Zalog 33, Cerklje 2398 Prodam 500 kg semenskega KROMPIRJA igor in nekaj SENA. Podboršt 1, Komenda 2399 Prodam poceni krmilni KROMPIR. Poženik 17, Cerklje 2401 Prodam KRAVO, ki bo čez mesec teletila. Glinje'l3, Cerklje 2402 Prodam KROMPIR vesna, 2 toni po 2 din kg za seme ali jedilni. Kosel, Mišače 11 pri Otočah 2403 Prodam KONJA pony, 300 do 400 kg težkega. Zg. Bela 22, Preddvor 2404 Ugodno prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Pisk, Ul. 31. divizije 15, Kranj 2405 Prodam DESKE, BANKINE in PUNTE (2 x rabljeno). Zadnik, Šempetrska 49, Kranj 2406 Prodam vrtne KLOPI. Pagon Dora, Bistrica 43 a, Tržič 2407 Prodam traktorski polavtomatski SADILEC krompirja. Prezrenje 7, Podnart 2409 Prodam PRAŠIČE, 6 tednov stare. Sp. Bela št. 9, Preddvor 2410 Prodam večjo količino SENA. Vopovlje 2, Cerklje 2411 Prodam jedilni KROMPIR. Sr. Bela 6, Preddvor 2412 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Majce, C. 1. maja 63, Kranj 2413 Prodam motorno KOSILNICO z žetveno napravo. Krt, Kurirska 7, Kranj 2414 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK Tribuna. Prelovšek, Moša Pi-jade 48, Kranj 2415 kupim Kupim dvoje levih novih sobnih VRAT Jelovica, tip COTO P-l 81 x 198. Naslov v oglasnem oddelku. 23851 Kupim rabljen PISALNI STROJ. Rant Anica, Zg. Luša 4, Selca nad Škofjo Loko 2386 Kupim star GUGALNIK. Naslov v oglasnem oddelku. 2387 Kupim rabljen TRAKTOR PA-SQUALI, 12—15 KS. Udir J., Zaloše 7, Podnart 2388 Kupim SLAMOREZNICO z verigo in puhalnikom. Strupi, Vopovlje 3, Cerklje 2400 vozila FIAT 124 ugodno prodam. Gor-janc, Bistrica 159, Tržič, tel. 61-771 delavnik dopoldan. 2313 AMI 8, letnik 1970, prodam. Konjar, Smlednik 3 2311 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971. Sp. Besnica 21 2305 Nujno prodam AUSTIN MAXI 1500. Švegelj, Cankarjeva 8, Tržič 2301 Prodam AMI 8 BREAK, letnik 1970. Urh Janez, Zasip 109, Bled 2298 Ugodno prodam VAUXHALL CARA VAN, letnik 1966. Trbič, Žanova 36, Kranj 2178 Prodam FIAT 750, letnik 1968, tehnično pregledan. Rupa 26 2370 Razne dele za ŠKODO 1000 MB prodam. Jensterle, Šorlijeva 16, tel. 23-838 2371 Primo NSU, dobro ohranjeno prodam. Baloh, Zabreznica 23 2372 Prodam ZASTAVO 750 LUX, letnik 1972, odlično ohranjen. C. na Belo 12, Kokrica 2373 Prodam FIAT 750, letnik 1965, Predoslje 15 2374 Prodam WARTBURG KARAVAN, letnik november 1970, prevoženih 40.000 km, v zelo dobrem stanju. Kuhar, Predoslje 6 2375 AMI 6, garažiran, ugodno naprodaj. Informacije Kokalj, Kidričeva 24, Škofja Loka, tel. 60-411 2376 Ugodno prodam AMI 8, letnik' 1972. Šenčur, Kranjska 14 2377 Prodam traktor URSUS, 35 KM. Prebačevo 51 2378 Prodam dobro ohranjen AUDI 100 LS, letnik 1969, s prevoženimi .82.000 km. Velikonja Viktor, Bled, Kajuhova 13, telefon 77-678 2379 Ugodno prodam FIAT 850, letnik 1969, v brezhibnem stanju. Pristov, Vrba 18 2380 RENAULT 16, odlično ohranjen, ugodno prodam. Ogled nedelja, torek, sreda, petek popoldan". Dr. Franc Brandsteter, Radovljica, Triglavska 15 2381 Ugodno prodam dobro ohranjen MOPED T 12. Verje 1, Medvode Prodam ŠKODO 1000 MB, letnik 1967, po delih. Grilc Franc, BI. Dobrava 27, Jesenice 2383 Prodam BMW 700, letnik 1967, v voznem stanju po zelo ugodni ceni. Vodopivčeva 10 2384 Ugodno prodam VOLKSVVAGEN 1300. Ogled vsak dan. Puštal 15, Škofja Loka 2416 Prodam FIAT 750, letnik 1970, prevoženih 44.000 km. Cena 15.000 dinarjev. Stara Loka 51, Škofja Loka 2417 DKW ,F 102, dobro ohranjen, ugodno prodam. Bernard, Hafnar-jevo naselje 35, Škofja Loka, telefon 60-172 < , .2418 FORD 17 M, letnik 1963, prodam po delih. Dolinar, Partizanska 24, Škofja Loka 2419 Prodam ZASTAVO 1300. Zg. Brnik 93, Cerklje 2420 Prodam FIAT 750, registriran do 1. 1. 1975, generalno obnovljen. Naslov v trafiki Cerklje 2421 Prodam osebni avto RENAULT 8, prevoženih 58.000 km. Vopovlje 13, Cerklje 2422 Prodam PRIKOLICO za osebni avto. Stanko Bogataj, Trata 30, Škofja Loka 2423 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971, 42.000 km, registriran do 28. 10. 1974. Pagon Dora, Bistrica 43 a, Tržič 2424 Prodam ZASTAVO 750, lahko na kredit. Leban, Moša Pijade 17 2425 Prodam MOTOR za fiat 750. Planina 58, Grobelšek 2426 Prodam FIAT letnik 1969. Kozinc, Hraše l, Lesce. Informacije dopoldne na telefon 75-322 2441 Ugodno prodam VW 1200, letnik 1965. Ogled vsako popoldne. Pleste-njak Marko, Šutna 51, Zabnica 2444 Rej'"' perutnine! Kmetijska zadruga Naklo — valilnica bo začela s prodajo 2—3 mesece starih jarčk, vsako sredo od 6. do 18. ure in vsako soboto od 6. do 12. ure. Cena za 1 kom je 30 din. Na razpolago so rjave in bele nesnice. KZ Naklo obvestila Obveščamo cenjene goste, da z današnjim dnem odpiramo prenovljen lokal. GOSTILNA ALEŠ na Bregu. Za obisk se priporočamo 2438 stanovanja Mirna ženska išče enosobno STANOVANJE od Škofje Loke do Reteč. Ponudbe na Turistično društvo, Škofja Loka 2427 Opremljeno ali neopremljeno enosobno STANOVANJE ali GARSONJERO vzamem v najem. Ponudbe pod »Cena ni važna« 2428 Zamenjam novo dvosobno STANOVANJE s centralno na Planini ali dvosobno Gradnikova 5, takoj vseljivo, za trisobno okolica vodovodni stolp ali Šorlijeva. Grahek, tel. 21-313 2192 GRADBENO PARCELO v okolici Kranja, najraje Šenčur, kupim. D. Mihelič, Kranj, Kidričeva 8 2314 Polovico HIŠE v strogem centru Kranja (trosobno komfortno stanovanje s pritiklinami), zamenjam za enostanovanjsko (kmečko hišo), tudi potrebno popravila, v okolici. Ponudbe pod »Dogovor« 2389 V najem oddam kmetijsko POSESTVO na Studenčicah. Poizve se Studenčice 2, Lesce 2390 Kupim HIŠO, eno- ali dvostano-vanjsko, prostorno, z vrtom v Radovljici ali okolici. Ponudbe pod »Ugodno — hiša« 2391 Prodam GOSPODARSKO POSLOPJE, ki je primerno za več obrtnikov, v njem je tudi trosobno stanovanje. Poizve se: Visoko 29 2392 Zapuščeno KMEČKO HIŠO iščem. Lahko je brez elektrike in brez dostopa z avtomobilom. Ponudbe pod šifro »Mir« 2393 Ugodno prodam stanovanjsko HIŠO v mirnem kraju mesta Kranja. Ogled v popoldanskem času. Kranj, Kokrški breg 5 2394 posesti Kupim manjšo starejšo HIŠO na mirnem kraju v vasi. Za plačilo dam tudi popolnoma nov avto zastavo 750. Naslov v oglasnem oddelku 2429 zaposlitve AVTOKOVINAR Škofja Loka, Poljanska c. 9 sprejme več vodovodnih instalaterjev, kvalificiranih, pol-kvalificiranih in za priučitev 2430 VAJENKO ali pomočnico — začetnico sprejmem. Šimunac Božo, damski frizer, Zupančičeva 30, Kranj 2431 Obrtnik — ZIDAR išče zaposlitev. Bitič Aslan, Golnik 25 2432 MIZARSKEGA POMOČNIKA sprejmem. Stanovanje zagotovljeno. Mizarstvo Trampuš ing. Franc, Tacenska 59, Ljubljana (Vižmarje) 2433 MIZARSKEGA VAJENCA sprejmem. Stanovanje zagotovljeno. Mizarstvo Trampuš ing, Franc, Tacenska 59, Ljubljana (Vižmarje) 2434 V VARSTV« sprejmem na dom predšolske otroke od 6. do 14. ure. Naslov v oglasnem oddelku 2435 Iščem ZIDARJA. Viktor Zevnik, Ljubljanski 36 a 2442 prireditve MLADINSKI AKTIV CERKLJE prireja vsako soboto PLES. Igrajo »EROSI« 2436 MLADINSKI AKTIV PODNART priredi vsako soboto PLES. Igra ansambel »TIGRI«. Vabljeni 2437 MLADINSKI AKTIV KRIŽE priredi vsako nedeljo PLES ob 17. uri v dvorani v Križah. Igra ansambel RUDIJA JEVŠKA. Vabljeni! 2443 21 Zahvala Ob tako tragični in nepričakovani izgubi nadvse ljubljene in nenadomestljive hčerke Jane Ščančar se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste mi priskočili na pomoč v tako tragičnem trenutku. Posebna hvala blejski šoli ter pevskemu zboru za žalostinke. Posebna hvala tudi tov. Ferjanovi, 1. a razredu in blejskemu gospodu župniku za tako ganljive in tolažljive besede ob odprtem grobu. Se enkrat hvala vsem znancem in neznancem, ki ste ji v tako velikem številu prinesli cvetja in vence ter jo v še večjem številu pospremili na njeni zadnji poti. Še enkrat hvala vsem govornikom ob odprtem grobu. Žalujoči: neutolažljiva mamica, botrca in ostalo sorodstvo. Bled, 10. aprila 1974 Omejitev hitrosti naj ostane Zahvala Kruta usoda nam je iz prijetne domačnosti iztrgala našo drago, nepozabno sestro in teto Frančiško Košir * upokojenko Iskreno se zahvaljujemo sosedom, vaščanom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali, sočustvovali z nami, darovali vence in jo spremili na zadnji poti. Zahvalo smo dolžni tudi ČP Gorenjski tisk (tiskarni in Glasu), častitemu duhovniku za tople besede in pevcem, ki so se z žalostink^mi poslovili od nje. Vsem še enkrat iskrena hvala. Njeni najdražji: brat, sestra, nečakinja in nečaka ter drugo sorodstvo. Kranj, 12. aprila 1974 I I^L/Of C/i/l/ Tovornjaka trčila V torek, 9. aprila, ob 13. uri se je v Podpulferci na cesti med Škofjo Loko in Poljanami pripetila prometna nezgoda. Voznik tovornega avtomobila Štefan Rus (roj. 1940) iz Ljubljane je vozil proti Poljanam, iz nasprotne strani pa je v blagem desnem nepreglednem ovinku pripeljal z neprimerno hitrostjo in po levi strani tovornjak, ki ga je vozil. Ivan Gaser (roj. 1944) iz Sp. Sorice. Zaradi tega sta tovornjaka trčila. Tovornjak, ki ga je vozil Gaser, je po trčenju odbilo v telefonski drog ob-cesti, nato pa še v betonski zid. Voznik Gaser je bil v nesreči ranjen in so ga prepeljali v bolnišnico. P1 Posredujemo prodajo karamboliranih vozil: 1. Osebni avto ZASTAVA 750 LUX, leto izdelave 1971, prevoženih 39.800 km. Začetna cena 7500 din. 2. Osebni avto RENAULT R-6, leto izdelave 1970, prevoženih 78.000 km. Začetna cena 12.000 din. 3. i» Osebni avto ZASTAVA 101, leto izdelave 1972, prevoženih 51.000 km. Začetna cena 7800 din. 4. Osebni avto ZASTAVA 1300, leto izdelave 1969, prevoženih 100.300 km. Začetna cena 6100 din. Ogled vozil je možen vsak delovni dan od 8. do 14. ure pri Zavarovalnici SAVA, PE Kranj. / Pismene ponudbe z 10 % pologom od začetne cene sprejemajno do srede, 17. aprila 1974, do 12. ure. Zavarovalnica SAVA, PE Kranj Servisno podjetje Kranj odbor za medsebojna delovna razmerja razglada prosto delovno mesto administratorke Pogoj: dokončana dvoletna administrativna šola Rok: do zasedbe delovnega mesta 99 C* W J% €2t Sobota, 13. aprila 1974 V nedeljo, 6. maja, ob 14. uri bo na jsejmišču v Celovcu Velika avtotombola Nagrade: 10 avtomobilov toyota 1000 10 barvnih televizorjev blaupunkt in še 600 dobitkov v skupni vrednosti 733.000 AŠ Vsi vozniki motornih vozil poznajo odredbo republiškega sekretarja za notranje zadeve o omejitvi hitrosti na slovenskih cestah. Po tej odredbi smo od oktobra lani vozili po magistralnih in regionalnih cestah z maksimalno hitrostjo 100 kilometrov na uro, na lokalnih cestah pa je bila dovoljena hitrost 80 kilometrov na uro, le na avto cesti med Vrhniko in Postojno ni bilo omejitev. Vozniki so se v glavnem držali predpisanih hitrosti, vsaj tako so ugotavljali v posebnih radarskih kontrolah. V petih mesecih so jih opravili kar 207, skozi radarske tipalke pa je zapeljalo več kot 19.000 motornih vozil. Največ meritev je bilo na magistralnih cestah, manj na regionalnih in lokalnih. Meritve so pokazale, da se vozniki v glavnem drže predpisanih hitrosti. Vozniki so običajno prehitro vozili le na krajših ravnih odsekih ceste, in to večinoma ponoči ter ob redkem prometu. Na magistralnih cestah je 85 odstotkov motornih vozil vozilo s hitrostjo okoli 88 kilometrov na uro, prek 100 kilometrov na uro je vozilo le 3 odstotke vozil. Na regionalnih cestah je prehitro vozilo 2 odstotka vozil, poprečna hitrost pa je bila 87 kilometrov na uro. Na lokalnih cestah je bila poprečna hitrost vozil 64 kilometrov na uro, dovoljeno hitrost pa je prekoračilo 5 odstotkov vozil. Po teh meritvah so na slovenskih cestah odpadle vse velike hitrosti, izjema je seveda le avto cesta, kjer bodo lahko lastniki avtomobilov z nad 60 konjskih moči še vedno lahko preizkušali svoje stroje. Za velike hitrosti, ki jih lahko razvijajo močni avtomobili, je na Slovenskem prikrajšano okoli 13 odstotkov lastnikov avtomobilov. Takšni so rezultati odredbe po petih mesecih veljavnosti. Vsekakor pa je to prekratek čas, da bi lahko z gotovostjo sklepali na takšne in drugačne posledice, ki jih je imela odredba na varnost prometa na slovenskih cestah in na število prometnih nesreč. Ce so odpadle najvišje hitrosti, tako so povedali na tiskovni konferenci v republiškem sekretariatu za notranje zadeve, s tem še ni rečeno, da ni več vzrokov za nesreče, ki se sicer pripete zaradi neprimerne hitrosti. Večina cest pri nas ni grajena za velike hitrosti, vse preveč so ovinkaste in valovite, še posebej pa so slabe lokalne ceste. Tudi regionalne ceste pri nas ne dovoljujejo prevelikih hitrosti, zato bo verjetno z novo odredbo o najvišji dovoljeni hitrosti hitrost na regionalnih cestah zmanjšana na 80 kilometrov na uro tako kot je na lokalnih cestah. Nova odredba, tako so povedali v sekretariatu za notranje zadeve, bo verjetno izšla takoj po preteku veljavnosti sedanje, to je po 30. aprilu. Veljala pa naj bi približno šest mesecev do sprejetja novega temeljnega zakona o cestno prometni varnosti. Vsekakor pa bo treba ob uveljavitvi nove odredbe slovenske ceste temeljiteje označiti, kar je naloga za vzdrževalce javnih cest. " L. M. Ogenj v gozdu V torek, 9. aprila, ob 13. uri je začelo goreti v gozdu v Sr. Dašnici v gozdu last Franca Mesca s Cešnjice. Pogorelo je okoli hektar na novo zasajenega gozda. Škode je za okoli 8000 din. Goreti je začelo, ko so v bližini zažigali suho listje, veter pa je ogorke zanesel tudi v gozd. Ogenj so gasili gasilci iz Železnikov, Selc in gasilskega društva Alples, pomagali pa so jim tudi občani. kmetovalci Obiščite nas na Gorenjskem sejmu v Kranju od 12. do 21. aprila 1974 in na sejmu Alpe-Adria od 10. do 16. aprila 1974 Poleg običajne prodaje strojev bomo prodajali s 3 % popustom naslednje stroje: škropilnike METALNA — 3001, 4001 in 6001 z napravami za njivsko škropljenje, škropljenje dreves in ejektorji trosilnike umetnih gnojil VICON CREINA B-75 sode za gnojevko CREINA — 17001, 22001, 2700 1 in 3000 1 motorne kosilnike SIP M-200 z obračalniki SOKOL 140 traktorske obračalnike 0-220 nakladalnike čelni TEŽAK 8 za traktorje IMT 533 in STEYR 30 ceradne kabine za traktor IMT in ZETOR Agrotehnika Ljubljana Titova 38 s poslovalnicami v Celju, Mariboru, Murski Soboti in prodajalnami v Ljubljani Jurček na GR, v Ljutomeru in Poreču Kmetijsko živilski kombinat Kranj z n. sol. o. objavlja naslednja prosta delovna mesta: za TOZD Komercialni servis Kranj 1. PRODAJALKE ŽIVIL 2. LIČARJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE za TOZD Mlekarna Kranj 3. REFERENTA EMBALAŽE za TOZD Kmetijstvo Kranj 4. ADMINISTRATORJA UPRAVE TOZD Poleg z zakonom določenih pogojev za delo se zahtevajo posebni pogoji: pod 1.: KV ali PK prodajalka, zdravstvena sposobnost za delcK v živilski stroki, osebni dohodek dober; pod 2.: K V avtoličar, pleskar ali strojni ključavničar s tečajem za ličenje; pod 3.: KV ali PK prodajalec z najmanj 1- ali 2-letno prakso in zdravstveno sposobnostjo za delo v živilski stroki. Dnevni pričetek dela ob 4. uri zjutraj, zato imajo prednost moški kandidati iz Kranja ali bližnje okolice. pod 4.: administrativna šola ali druga poklicna šola z znanjem strojepisja in prakso na podobnem delu. Prednost imajo kandidatke s prakso. Na vseh delovnih mestih je uvedeno poskusno delo, nast5p dela je možen takoj ali po dogovoru. Pismene ponudbe z dokazili o strokovnosti in z opisom dosedanjih zaposlitev sprejema Splošno kadrovski sektor KŽK Kranj, Cesta JLA 2, do zasedbe delovnih mest. Partizanski pevski zbor bo ob svoji 30. obletnici dne 26. aprila 1974 priredil slavnostno prireditev v hali Tivoli ob 20.15. Pozivamo vse bivše člane zbora, da do 15. aprila sporoče svoje naslove in število vstopnic za obisk prireditve. Naslov: Partizanski pevski zbor Ljubljana, Beethovnova 10/11. Pripravljalni odbor Odbor za medsebojna razmerja pri Inex Adria Aviopromet Ljubljana, Titova 48 objavlja naslednji prosti delovni mesti v tehnični službi Brnik 2 snažilk za čiščenje prostorov v novem hangarju na Brniku Pismene ponudbe pošljite najkasneje do 20. aprila 1974 na naslov Inex Adria Aviopromet Ljubljana, Titova 48 — kadrovski oddelek. <•■ pogovor tedna Bojan Križaj : Letos dele začetek! Na nedeljski tekmi v veleslalomu na Zelenici smo vsi težko pričakovali, kdaj se bo po strmem plazu pod Begunjščico pognal 17 - letni plavolasi Tržičan Bojan KRIŽAJ, letos najuspešnejši jugoslovanski smučar. Začel je dobro in hitro, vendar je kmalu izgubil ritem, naredil napako, odstopil in se ne preveč slabe volje pripeljal k cilju, kjer ga je čakal oče Peter, nekdanji smučarski as in traser nedeljske veleslalom-ske proge na Zelenici. »Nervozno sem začel in precej utrujen sem že. Razen tega je najtežje voziti doma, pred domačim občinstvom,« je glasno razmišljal 17 - letni dijak Gimnazije v Šentvidu, za katerega je bila nedeljska tekma ena zadnjih v letošnji, nedvomno bogati in uspešni smučarski sezoni. Bojana čaka le še tekma za FIS točke v Obertauernu v Avstriji. Smučke in palice bodo potem nekaj časa počivale. Nadomestile jih bodo knjige. Bojan mora nadoknaditi, kar je izgubil v šoli, kjer ga od januarja dalje ni bilo. Vodstvo šentviške Gimnazije mu je omogočilo opravljanje izpitov iz posameznih predmetov. Nadebudni smučar iz Tržiča upa, da bo pred izpitnimi komisijami najmanj toliko uspešen kot je bil med rdeče - modrimi vratci! »Zdi se mi, da je bila letošnja sezona uspešna. Dosegel sem rezultate, katerih sem vesel. Najdragocenejše mi je 13. mesto na svetovnem prvenstvu v slalomu, dvojna zmaga v Libanonu ter 16. oziroma 21. mesto v Visokih Tatrah. Dobil sem FIS točke, ki mi omogočajo, da bom drugo sezono lahko tekmoval v svetovnem smučarskem pokalu,« pripoveduje Bojan. »Lahko rečem,« nadaljuje, »da je bilo delo naše smučarske organizacije v sezoni, ki jo zaključujemo, boljše. To je pozitivno vplivalo na pogoje dela in na uspehe reprezentance. Vendar je po moje ta sprememba šele začetna. Drugo leto lahko pričakujemo še boljše rezultate. Treniram v glavnem pod vodstvom zveznega, trenerja Toneta Vogrinca. Pri tržiškem Smučarskem klubu sem se udeležil le kondicijskega treninga, ki ga je vodil Tone Dornik.« Tudi Bojan Križaj je eden izmed tistih jugoslovanskih smučarskih' reprezentantov, ki so se ljubezni do belih poljan »nalezli« pri starših in pri njih naleteli na vsestransko moralno in materialno pomoč. Bojanu je oče Peter dal prve napotke. V dobro smijčarko je vzgojil tudi hčerko Simono, ki je že med boljšimi mladinkami. Bojan je leta 1962 prvič tekmoval v Hrastih nad Tržičem. Ni imel sreče in zgrešil vratca. Naslednje leto je na tekmi po zaključku smučarskega tečaja pod Storžičem zabeležil svojo prvo zmago. »V Jugoslaviji raste nov rod smučarjev. Mislim na Koželja, goriška, Gašperšiča, Polajnarja in Ziblerja. Upam in želim, da bomo prihodnjo sezono dosegli še kaj več kot letos. Zase trdim, da bom treniral, kolikor se bo le dalo!« je obljubil Bojan Križaj. J. Košnjek Triglav : Rudar 7897:7325 Revanša Triglava je na domačem , J^gJJiŠču v nadaljevanju republiške moške kegljaške lige proti Rudarju Popolnoma uspela. Triglav je nam-eC v prvem delu tekmovanja dvoboj Marinšek tretji , Kegljišče kranjskega Triglava je r|{° gostitelj najboljših slovenskih J^adincev, ki so se borili za letošnje *®Publiške naslove. Nastopilo je 42 ^venskih mladincev, najboljši re-£Ultat" in republiški naslov je osvojil Ljubljane-Center Nagode, ki "?u je uspelo podreti 995 kegljev. Od ^orenjcev se je najbolje odrezal Tri-8»avan Marinšek, ki je z 945 keglji °svojil bronasto odličje. Rezultati: 1. Nagode (Lj.-Center) 2. Jerman (Lj.-Center) 970, 3. Marinšek (Triglav) 945, 4. Mojškrc ^j--Center)' 945, 5. Hribernik (Stoje) 928, 6. Sivka (Kovinar) 904, 7. ^nlanc (Celje) 898, 8. Lisjak (Lj.-^enter) 885, 9. Jurkovič (S. Jenkp) 10. V. Juvančič (S. Jenko) 885. -dh Republiška konferenca SZDL o telesni kulturi . Ljubljana, 12. aprila. Da-ne« je bila v Ljubljani 40. ®eja izvršnega odbora republiške konference SZDL Slovenije, kjer so razprav-lJali o predlogu stališč o nekaterih aktualnih problemih telesne kulture v socialistični samoupravni oruibi, o nekaterih vprašanjih organiziranosti teles-nokulturnih organizacij v Sloveniji ter o družbenem dogovoru o statusu vrhunskih športnikov v Jugosla-VlJi. Več o tej seji bomo Poročali v prihodnji števil-kl- J. J. J ROKOMET Tržič :Ribnica 16:14 Slovenski rokometni ligaši so odigrali osmino finala za letošnji jugoslovanski rokometni pokal. Od Gorenjcev sta se v četrtfinale uvrstila loški Šešir, ki je doma premagal Radeče ter Tržič, ki je šele v podaljških stri odpor gostov iz Ribnice. Izida: Sešir : Radeče 16:11 (5:6), Tržič : Ribnica 16:14 (13:13,6:3). -dh gorenjska rokometna liga Tržič B : Kr. gora 19:18 v Trbovljah izgubil s 53 keglji razlike, v četrtek pa je premagal goste kar s 572 keglji razlike. Najboljši pri domačinih so bili Ambrožič, Jereb in Turk; vsem je uspelo podreti čez 1000 kegljev. V gostujoči ekipi je bil najboljši R. Tomše z 983 keglji. Triglav 7897 (Kordež 932, Marinšek 972, Pavlin 963, Bregar 941, Ambrožič 1047, Jenkole 968, Turk 1049, Jereb 1025) Rudar 7325 (Lipovšek 890, Novak 933, Špec 913, J. Tomše 867, Goljuf 904, Kramar 910, Dolanc 925, R. Tomše 983). GRADIŠ : JESENICE 7877:6623 'Kegljači Gradisa, ki letos računajo na republiški naslov, so na kegljišču Maksa Perca v Ljubljani v povratnem dvoboju gostili Jeseničane. Jeseničani so nastopili oslabljeni, saj je več članov prve ekipe ostalo doma zaradi službenih obveznosti. Zato je opravičljiv visok poraz gostov. Gradiš 7977 (Rupar 986, Tomažič 978, Mezgec 1028, Karun 971, Zdešar 1029, Janša 1007, Česen 1029, Belci-jan 949); Jesenice 6623 (Hafner 960, Tolar 794, Grah 824, Košir 980, Rijavec 727, Tišov 778, Crv 876, Rožič 852). -dh Za presenečenje v 10. kolu I. GRL so poskrbeli mladi Tržičani, ki so kljub vodstvu Kranjske gore skozi celo tekmo le z golom prednosti odpravili Kranjskogorce. V Cerkljah je Krvavec brez težav premagal Križe B, medtem ko sta si v Križah Storžič in Veterani razdelila točki. Pomembni zmagi sta dosegli tudi ekipi Gorenjskega sejma ter Jesenice. Oboji so bili uspešni v go-steh. ' Izidi: Storžič : Veterani 13:13 (5:5), Tržič B : Kranjska gora 19:18 (8:11), Krvavec : Križe B 15:10 (7:6), Radovljica : Gorenjski sejem 17:28 (5:9), Sava B : Jesenice 20:30 (9:12). Lestvica: Gor. sejem 10 9 1 0 241:165 19 Jesenice 9 7 0 2 182:158 14 Kr. gora 10 6 1 3 185:173 13 Storžič • 9 3 3 3 129:136 9 Sava B 10 4 1 5 210:217 9 Veterani (—1) 10 4 1 5 172:196 9 Tržič B 10 5 0 5 177:174 8 Radovljica 10 2 1 7 187:218 5 Krvavec 10 1 2 7 205:246 4 V II. GRL je Sešir na domačem igrišču katastrofalno izgubil z Desnico, Zabnica A je premagala Zabni-co B, Duplje B pa so v Preddvoru odpravile drugo domačo ekipo. Izidi: Sešir B : Besnica 17:38 (10:18), Zabnica A : Zabnica B 22:16 (12:7), Preddvor B : Duplje B 14:22 (7:13), Alples B : Radovljica B — rezultata do zaključka redakcije nismo prejeli. -dh Sava : Duplje 14:25 Gorenjski klubi so igrali v XIII. Lestvica: kolu takole: Sešir je doma zmagal in 1. Sešir 13 13 ima ob spodrsljaju Mokerca sedaj 2. Mokerc 13 11 4 točke prednosti. Za Železnikarje je 3. Krško 13 8 bil nekdanji republiški ligaš le pretrd 4. Brežice 13 7 oreh. Duplje so v Kranju zanesljivo 5. Olimpija 13 6 zmagale. Sava in Preddvor sta kot 6. Slovan-B 13 6 domačina izgubila in je sedaj skrajni 7. Križe 13 6 čas, da se morda le rešita izpada. 8. Duplje 13 6 Rezultati XIII. kola: Krško : 9. N. mesto 13 5 Mokerc 19:17 (10:4), Sava : Duplje 10. Alples 13 5 14:25 (6:9), Slovan-B : Križe 24:16 11. Sava 13 2 (10:7), Preddvor : Novo mesto 16:28 12. Preddvor 13 0 (7:14), Sešir : Olimpija 23:19 (12:9), Alples : Brežice 22:30 <10:19). I. Novosel 0 297 2 218 247 282: 230: 225: 207: 224: 239: 4 5 5 6 7 7 7 8 209 0 11 195 0 13 177 185 26 177 22 208 17 250 15 229 14 222 13 231 12 249 12 243 11 209 10 270 4 277 0 Zagorje : Storžič 6:17 Začelo se je pomladansko X. kolo v LRCL za ženske. Vse štiri gorenjske ekipe so zmagale:. Sava doma proti Radečam, Sešir je s pomlajeno ekipo premagal Ribnico, Alples-B je zmagal z minimalno razliko v Kamniku, ekipa Storžiča pa je v Zagorju katastrofalno odpravila istoimensko moštvo. Rezultati X. kola: Zagorje : Storžič 6:17 (4:9), Kamnik : Alples-B 14:15 (9:6), Sava : Radeče 14:10 (9:6), Sešir : Ribnica 12:10 (8:7), Lisca : Olimpija 24:11 (13:2). Lestvica: 1. Sava 10 9 1 0 164:115 19 2. Lisca 10 8 1 1 164:102 17 3. Radeče 10 7 1 2 175:117 15 4. Storžič 10 6 0 4 129:111 12 5. Olimpija-B 10 4 0 6 116:124 8 6. Alples-B 10 3 1 6 135:169 7 7. Šešir 10 3 0 7 108:128 6 8. Ribnica 10 3 0 7 110:152 6 9. Kamnik 10 2 1 7 65:101 5 10. Zagorje 10 2 1 7 101:1484^5 I. Novosel gorenjska nogometna liga Bled : Lesce 4:0 Preteklo soboto in nedeljo so stekla tekmovanja v vseh gorenjskih nogometnih ligah. Rezultati — člani, A liga: Alples : Korotan 2:3, Bohinj : Naklo 1:1, LTH : Britof 2:1, Bled : Lesce 4:0, Jesenice : Šenčur 2:1, v vodstvu je LTH z 21 točkami pred Alplesom 15 in Lescami 11; člani, B liga: Triglav B : Preddvor 3:0, Kondor : Primsko-" vo 6:3, Podbrezje : Trboje 2:3, Rete-če : Bled B 3:6; v vodstvu je Kondor z 9 točkami pred Trbojami 8, Preddvorom 8 itd.; mladinci, A liga: Bo- Razpisna komisija Zavoda za urbanizem Bled razpisuje delovno mesto direktorja zavoda (ni reelekcija) Pogoji: poleg splošnih pogojev visoka strokovna izobrazba ustreznega poklica z desetletnimi delovnimi izkušnjami s področja urbanistične dejavnosti. Osebni dohodek po pravilniku, Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o strokovni izobrazbi in delovnih izkušnjah Razpisni komisiji Zavoda za, urbanizem Bled, Bled — Cesta svobode 13, do 27. aprila 1974! ČP Gorenjski tisk — TOZD Glas Kranj \ razglaša prosto delovno mesto računovodje v upravi Glasa Pogoji: srednja izobrazba, 5 lrft delovnih izkušenj v računovodstvu, poznavanje računovodskih in knjigovodskih predpteov Prijave pošljite na upravo Glasa Kranj, Moše Pijadeja 1 do 23. aprila 1974. hinj : Lesce 3:1„ Tržič : Bled 2:2, Triglav : Naklo 3:0; vodijo Jesenice z 12 točkami pred Naklom 10 in Tržičem 9; mladinci, B liga: Alples : Korotan 3:0, Primskovo : Šenčur 3:6, Sava : LTH 1:4; v vodstvu je Šenčur z 12 točkami pred Britofom 10 in Alplesom 8; pionirji, A skupina: Jesenice : Šenčur 9:4, Bohinj : Lesce 0:1, LTH : Britof 2:0, Bled : Alples 1:1; vodijo Jesenice s 16 točkami pred Lescami 14 in LTH 10; pionirji, B skupina: Tržič : Preddvor 5:0, Naklo : Primskovo 4:2, Podbrezje : Triglav 1:4; v vodstvu je Triglav s 15 točkami, drugi je Naklo 11, tretja Sava 10 itd. P. Novak Po gorenjskih krajih ZlRI (N. P.) — V okviru gorenjske šahovske lige je ekipa kranjske Save premagala domačo vrsto s 6:4. KRANJ — Na občinskem Šahovskem prvenstvu Kranja in za pokal maršala Tita je nastopilo 6 ekip. Vrstni red: 1. Gasilci 12 točk, 2. Borec (člani) 11,5, 3. Zavarovalnica Sava 11, 4. PTT in Borec (mladinci) 10, 6. Inštitut Golnik 4,5 točk. KRANJ (Z. B.) - Na meddruštve- / nem tekmovanju v veleslalomu za cicibane in cicibanke na Kninu je nastopilo večje število tekmovalcev z Gorenjske. Prvo mesto je med ciciban-kami osvojila Jeseničanka Brigita Kaj-žar, med cicibani je bil zmagovalec Jurij Franko (Gorica), medtem ko je Tržičan Jaka Švab zasedel 3. mesto. RADOVLJICA (J. R) — V Italiji v Andali je bilo v nedeljo mednarodno tekmovanje* v smučarskem teku. V patruljni ekipi so hkrati tekmovali trije tekači. Proga je bila dolga 15 km z viSinsko razliko 800 m. Med 45 ekipami je slovenska v postavi Tajnikar, Fajfar in Reš zasedla odlično 5. mesto. ŠKOFJA LOKA (D. E.) — Pred dnevi je bilo končano občinsko košarkarsko prvenstvo za mlajše piqnirke in starejše pionirke za področje Škofje Loke. Pri mlajših pionirkah je bil naslednji vrstni red: 1. ŠŠD Tabor Ziri, 2. ŠŠD Mladi rod Skofja Loka, 3. ŠŠD Blegoš Gorenja vas, 4. ŠŠD Trata Škofja Loka; starejše pionirke: 1. ŠŠD Tabor Ziri, 2. ŠŠD Trata Škofja Loka, 3. ŠŠD Mladi rod Škofja Loka, 4. ŠŠD Ratitovec Železniki, 5. ŠŠD Blegoš Gorenja vas. Otvoritveni miting Triglava V soboto' je bil na stadionu Stanka Mlakarja vsakoletni otvoritveni miting atletov kranjskega Triglava. Za začetek sezone so bili doseženi solidni rezultati. Zmagovalci — člani: 100 m Peneš 11,6, 200 m Peneš 23,7, 1000 m Gomi-lar 2:42,8, disk Grozelj 32,10, kopje Jankovič 37,68, višina Darko Prezelj 186, krogla Grozelj 11,78; članice1, disk Papler 47,78, krogla Papler 12,40; starejši mladinci: 100 m Mar-kič 12,4, 200 m Skfeadin 24,5 1000 m Bizjak 2:53,2, daljina Darko Prezelj 615; mlajši mladinci: disk Beton 21,64; daljina Cvek 460, krogla Gale 11,16; mladinke: 100 m Pavec 14,5, 200 m Predoljevič 29,8, disk Klemen-čič 23,22, daljina Škofic 409, krogla Horvat 10,05; pionirji: 60 m Horvat B. Vukanac Danes in jutri KRANJ — Nogometni klub Triglav že tretje leto uspešno nastopa v I. gorenjski nogometni ligi. Ker pa so v težkem finančnem položaju, bodo dre-vi ob 19. uri v delavskem domu priredili zabavo s plesom. Igral bo ansambel »Ans-nokturno« s pevko Sonjo Gaberšček. ROKOMET - GRL I.: danes -Kranjska gora : Radovljica ob 16., Jesenice : Tržič B ob 16., Duplje B : Zabnica ob 16.; Gorenjski sejem : Krvavec ob 19.30; jutri — Križe B : Storžič ob 8.30, Veterani : Sava B ob 10., Radovljica B : Šešir B ob 10., Besnica : Preddvor B ob 10., 2abnica A : Dijaški dom ob 10. TR2lC — Jutri ob 15.30 bodo nogometaši Tržiča v ZCNL gostili nogometaše Tolmina. KRANJ — Na stadionu v Stražišču bo jutri ob 15.30 Sava gostil^ enajsteri-co kozinskega Jadrana. ŽELEZNIKI — Drevi ob 19. uri se bodo dekleta Alplesa v okviru II. zvezne lige — zahod pomerile v slovenskem derbiju z mariborskim Branikom. JEZERSKO — SK Transturist iz Škofje Loke bo daees za Makekovo Kočno organizator kategorizacijskega slaloma za mlajše mladince in mladinke. PREDDVOR — Danes ob 9. uri bo na rokometnem igrišču OŠ M. Valjavca nadaljevanje občinskega prvenstva za pior Val pionirke. Srečali se bodo: S. Jenko : M. Ijavec, Jenko : L. Seljak, F. Prešeren : M. avec, J. Broz-Tito : F. Prešeren, S. Valjavec, J. Broz-Tito : L Seljak. -dh M Cesta JLA 6/1 O nebotičnik PROJEKTIVNO PO D J ETJ E K R A N J IZDELUJE NAČRTE ZA STA- NOVANJSKE HIŠE IN VSE VRSTE OSTALIH GRADENJ Prometna akcija v Kranju Vse luči ne svetijo Menda imajo vsi vozniki motornih vozil, kadar zagledajo ob cesti modro uniformo miličnika, malo slabe vesti: noga nehote popusti pedal za plin, čaprav hitrost še zdaleč ni večja od predpisane, v mislih pa vsak pregleda žepe, če ni v naglici pozabil doma dokumentov. In če je potem res treba ustaviti, se že sprašujemo, '""kaj je bilo narobe. Pričaka pa nas običajno kljub uradnemu nastopu prijazen pozdrav, formalen pregled dokumentov in že peljemo naprej. Tako nekako je potekala tudi prometna akcija postaje milice Kranj sredi tega tedna. No, pri vsakem motornem vozilu morda res ni šlo tako gladko: ali je doma ostalo prometno dovoljenje ali pa luči niso bile v redii ali ni bilo varnostnega trikotnika v vozilu ali kaj drugega. »To je bila letos naša tretja večja prometna akcija,« je povedal komandir postaje milice Kranj Franc Polajnar. »Marca so naši miličniki v dveh akcijah preverjali dokumente voznikov motornih koles, mopedov in koles s pomožnim motorjem. V prvi akciji devet voznikov mopedov ni takoj moglo dokazati lastništva, v drugi akciji pa sedem. Ta vozila so jim bila začasno odvzeta in smo jih shranili v naših garažah. Kasneje so vsi vozniki razen enega lahko dokazali lastništvo, en moped pa kot že rečeno, je bil ukraden, pa smo lastnika tudi že našli.« V zadnji prometni akciji pa je šest miličnikov postaje milice Kranj v' treh patruljah preverjalo svetlobna in signalna telesa na vozilih, obvezno opremo vozil, gume in pa dokumente. V treh urah so miličniki ustavili 133 motornih vozil predvsem' osebnih avtomobilov, manj tovornjakov in mopedov. Večina vozil je bila brez tehničnih pomanjkljivosti, ni pa tudi redko vozilo kot se je/pokazalo, katerega voznik ne ve, da mu na primer kratke luči ne svetijo, da so žarnice v smerokazih pregorele in podobno. Vozila s takimi pomanjkljivostmi so večinoma že zelo stara. Ko sta v Predosljah miličnika ustavila »katrco« starejšega letnika, niso delovali smerokazi na desni strani. Voznik je priznal, da res včasih ne delajo, ampak drugače so pa kar v redu. S »katrco« je naredil dva kroga, pa so smerokazi res začeli utripati. Podobne težave je imel tudi lastnik spačka starejšega tipa: luč in smerokaz nista reagirala niti na udarec niti'na zamenjano žarnico. Lastnik se je čudil, kako je to mogoče, če pa je še pred dvema dnevoma vse bilo v redu. No, njegov spaček se verjetno stara hitreje kot pa bi sam želel. Težave s signalnimi lučmi je imela tudi prijazna voznica v malce starejši škodi. Zavila je s ceste v Stražišču. Vse bi bilo v redu, pa zavorne luči niso hotele goreti. Voznica se je čudila, kako sta miličnika mogla vedeti, da z zavornimi lučmi rti vse v redu, ko pa je vendar nista videla od zadaj. Seveda ni mogla zanikati, da je vožnja brez zavornih luči nevarna. Večina vozil je imela s seboj tudi predpisano opremo: rezervne žarni- ce, varnostni trikotnik in prvo pomoč. Seveda ni vseeno, če je v avtomobilu le prazna škatla, rezervne žarnice pa so porabljene: treba je dokupiti nove, kakor hitro se škatla prazni. Posebno smolo je imel voznik fička. Ustaviti je moral dvajset metrov od hiše, kjer so mu posodili avtomobil, pa ga je sedaj peljal nazaj. V avtomobilu ni bilo varnostnega trikotnika in nič ni pomagalo, da je predlagal, da takoj stopi čez cesto ponj. Miličnika sta mu odmerila mandatno kazen v višini 50 din. Ne vem, kaj je voznik mislil, ko je čez par minut prinesel pokazat varnostni trikotnik. Verjetno bi bilo ceneje, če bi se, preden mu je lastnik posodil avtomobil, prepričal, če ima tudi varnostni trikotnik. Tako natančni tokrat miličniki niso bili, da bi pregledovali tudi vsebino zavojev prve pomoči. »Pa se včasih splača,« je povedal mlad miličnik sicer Tržičan. »Na Jesenicah sem nekoč zahteval od voznika, naj zavoj prve pomoči odpre, pa je bila notri malica, povoje, gaze in sanitetnega materiala pa nikjer.« V tej akciji je bilo — kot že rečeno — ustavljeno 133 motornih vozil. Na znak miličnika ni reagiral le neki motorist, ki mu je kljub zasledovanju uspelo popihati. Miličniki so izrekli 23 mandatnih kazni, sedem voznikov pa so na napake le opozorili. Le en voznik je vozil brez vozniškega dovoljenja, vendar se bo o tem menil s sodnikom za prekrške. »Takšne akcije so poleg i*edne kontrole prometa na našem območju vsekakor potrebne. V naslednjih akcijah bomo kontro- * lirali tudi kolesarje, opozarjali pešce na previdno hojo po pločnikih in po prehodih, zanimali pa nas bodo še posebej avtomobili parkirani na zelenicah in na drugih nedovoljenih mestih,« je dejal komandir Franc Polajnar. L. M. Dražje gorivo Včeraj se je podražil bencin in gorilno olje. Bencin se je podražil za 90 par pri litru, plinsko olje za 65 par in gorilno olje- za 55 par. Bencin super 98—100 stane zdaj 5,20 dinarja liter (stara cena 4,30), bencin navadni 86—88 nova cena 4,90 dinarja (4,00), plinsko olje 3,05 dinarja (2,40) in gorilno olje 2,35 dinarja (1,80). Kamni spotike '74 V ponedeljek, 15. aprila, dopoldan bodo v kranjski Mestni hiši odprli razstavo »Kamni.spotike '74«, podobno oni, ki smo jo videli že lani. Vendar organizator, turistično društvo Kranj, poudarja, da je letošnji izbor bogatejši in bolj pester kot prvič, saj so tudi odkriti kamni spotike številčno napredovali. Poleg ostalega bo obiskovalec lahko videl 40 barvnih diapozitivov, posnetih v okolici Kranja. Povejmo še, da si je lanski prikaz človeške malomarnosti ogledalo prek 3000 ljudi, letos pa jih pričakujejo še več. Razstava bo odprta do vključno 27. aprila. (-ig) MITJA LEBER, (1923), direktor Transturistovih ho-v telov v Bohinju: Gradnja šole v Bohinjski Bistrici gre h kraju. Pravijo, da bo odprta proti koncu prihodnjega meseca. Šola bo imela 16 učilnic, U kabinetov,.3 delavnice in druge prostore. Telovadnico bo podobno kot pri drugih šolah v občini trphn 7Praditi —A 7. —Fnt.n'F Pprdnn. »Morda je letošnja zimska sezona pri nas malo ugodnejša kot drugje, ker smo v Bohinju imeli vso zimo nekaj snega. Bilo. ga je sicer manj kot prejšnja leta, vendar je smuka na Voglu trenutno še vedno ugodna. Tako sfho do začetka tega meseca zabeležili za 20 odstotkov več prenočitev kot lani. Vendar gre ta porast na račun domačih gostov. Prepričan pa sem, da bi ob normalni zimi (če bi imela recimo Kranjska gora in Zatrnik dovolj snega) lahko doživeli prav neprijeten udarec. Tako pa smo s številnimi zimskimi paketi sezono kar dobro končali. Trenutno so naši hoteli kar dobro zasedeni. Res pa je, da pogrešamo Nizozemce in Angleže. S te plati najbrž lahko tudi poleti pričakujemo izpad. Vzroki pa so znani — energetska kriza. Če pa bi dal nekakšno splošno oceno, potem je treba ugotoviti, da so številne žičnice v slovenskih zimskih središčih letos stale. Zato škoda ni majhna in bi morala celotna družbena skupnost to upoštevati. Turistični strokovnjaki namreč ugotavljajo, da ima ena slaba sezona lahko neprijetne posledice več let.« MIHELA ŠPORAR, (1948) vodja recepcije v turističnem biroju Bohinj: »Snega med letošnjo zimo tudi v Bohinju ni bilo preveč, FRANC MALEJ, (1922), receptor v hotelu Stane Žagar v Bohinju: »V primerjavi s Kranjsko goro in nekaterimi drugimi zimskimi središči na Gorenjskem je Bohinj minulo zimsko sezono kar dobro prestal. Seveda nismo imeli toliko gostov kot bi jih lahko. V našem hotelu so bili tudi letos otroci iz Osijeka in Novega Sada, trenutno pa imamo večjo skupino otrok — šolarjev iz Belgije in nekaj študentov iz Nemčije. Res je, da vsi po vrsti ugotavljamo, da tako rekoč stalnih gostov v Bohinju iz nekaterih evropskih držav ni, jjo drugi strani pa so mnogi, ki Bohinj že poznajo od prej, prišli tudi letos. In tudi zadovoljni so, saj je na Voglu še vedno smuka in če se bo april vsaj malce muhasto obračal, bo na Voglu morda padlo še malo snega in bo smuka mogoča še med prvomajskimi prazniki. Kako kaže za poletno sezono? Nisem strokovnjak, vendar mislim, če ne bo večjih težav glede Cen in podobno, da bo kar šlo.« A. Zalar V prostore uprave Glasa je oni dan prisopihala razjarjena upokojenka *in se skoraj fizično lotila • odgovornega urednika: Sprva sploh ni vedel, česa ga ženska dolži — nlimogrede povejmo, da mu je skoraj primazala klofuto — potem pa sta s skupnimi močmi stvarem končno prišla do dna. Tovarišica je dolgoletni naročnik našega časopisa, zato ji hi pogodu, ker doslej še ni bila izžrebana za tradicionalni izlet. Zaman smo razlagali, da je izbor prepuščen naključju in sreči, da vse teče pošteno in po pravici. ■ Občanka si ni dala ničesar dopovedati in je navzočim zabrusila, naj nikar ne besedi-čijo o poštenosti, ki so jo »ti divji časi« menda odplavili neznanokam. Bralce bi radi še enkrat opozorili, da na žreb zares ne moremo vplivati. Postopek je podoben kot pri loteriji. In najbrž ni še noben državljan vdrl v loterijski zavod SFRJ ter napadel direktorja, ker ne zadane petnajstih ali dvajsetih milijonov — dasi nemara kupuje srečke že 25 let. Saj se razumemo, mar ne? v _/ Letošnje zimske turistične sezone, če o njej sploh lahko tako govorimo, v zimskih turističnih središčih na Gorenjskem že nekaj časa ni več. Smučarske poljane so ponekod že ozelenele. Pravzaprav se prava smuka marsikje letos sploh ni začela, ko je že nastopila pomlad. Številni ljubitelji smučanja so bili tako zaradi izredno mile zime prikrajšani za užitek, gostinski in turistični delavci pa opeharjeni za planirani zaslužek. Že pred kakšnima dvema mesecema smo slišali ugotovitve, da bodo marsikje kjer so lani precej investirali v urejanje smučišč^ oziroma v zimsko sezono, imeli težave zaradi odplačevanja anuitet. Slišati je bilo mnenja, da bi morali takšna podjetja oziroma organizacije malo razbremeniti, sicer bodo zašla v položaj, iz katerega se bodo težko izkopala. Čeprav je na Gorenjskem precej zimskih turističnih središč, smo se tokrat odločili za Bohinj in po-prašali, kakšna je bila zimska turistična sezona v tem delu Gorenjske. vendar so se na Voglu za novo leto že smučali. Februarski sneg nam je potem zelo pomagal. Bohinj je tako lahko vsaj približno dočakal takšno sezono kot prejšnja leta. Tako hoteli kot zasebne turistične sobe so bili ob koncu minulega leta dobro zasedeni. Kasneje pa smo prav zaradi pomanjkanja snega dobili precej odpovedi. Zato so bile januarja in februarja zasebne sobe domala prazne. Nekaj so k takšnemu stanju pripomogli tudi bohinjski hoteli s številnimi ugodnimi paketi. Šele v teh dneh so se zasebne sobe spet začele polniti. Kaže pa, da bomo letos imeli med tujimi gosti pcecej več Nemcev in znatno nfanj Nizozemcev in Angležev. « Zoprna zadeva je, če vam pri avtomobilu nenadoma poči guma. Še bolj zoprno pa je, kadar na približno istem odseku ceste skoraj hkrati izpustijo dušo kolesa kar štirih oziroma sedmih vozil. Zoprno in sumljivo. Vozniki bodo brž posumili, da gre za načrtno »sabotažo« zlobnih šaljivcev ali okoliških paglavcev. Tako so mislili tudi preklinjajoči lastniki, ki jih je pred kake pol leta in pred približno desetimi dnevi pot peljala skozi Železnike. Mnogim so na relaciji Selca—Češnjica preluknjane zračnice odpovedale pokorščino. Skrivnosti dolgo nihče ni znal priti do živega. Nazadnje pa se je le pojavil dobro obveščeni občan in povedal,„ da bi kazalo krivca iskati med šoferji podjetja Dinos, ki iz že-leznikarskih tovarn občasno odvažajo kovinske ostružke. Kesoni na velikih tovornjakih so običajno naloženi do vrha in še čez, tako da v ovinkih in ob zaviranju z njih pridno letijo ostri železni delci. Ni naš namen ugotavljati, kdo naj bi nosil odgovornost: tovarniški delavci ali dinosovci. Predlagamo le, da podjetneži, če drugega ne, sestavijo ekipo prostovoljcev, ki se bodo kritične dni podili gor in dol po Selški dolini ter polovili v avtomobilske plašče vse raztresene opilke.