■ o
¡ -í :o !o
iP^
RADIOPTUJ
89,8«98.2»ICH3 www.radio-ptuj.si
RAČUNOVODSTVO TUŠEK, d.o.o.
Na Ptuju, Mariboru in v Ormožu
www.racunovodstvo-tusek.si
GSM: 031 811 297 | TEL: 0599 20 600
Po Sloveniji Ptuj • Deset let Skupne občinske uprave
O Stran 2
Ptuj, petek, 2. oktobra 2009 letnik LXII • št. 77 odgovorni urednik: JožeŠmigoc cena: 1,20 EUR Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
Štajerski
Aktualno Markovci • Javna uprava na ramenih upokojencev?
O Stran 3
Podjetništvo Ptuj, Slovenija •
Obvezno članstvo v zbornici naj ostane O Stran 5
Spodnje Podravje • Lepa in darežljiva jesen
Pridelek koruze je dober, cena pa ne
Medtem ko je pesem trgačev po Halozah in Slovenskih goricah v glavnem že potihnila, so v teh dneh pričeli tudi odkupovati letošnji pridelek koruze, ki je obilen, žal pa kmetje še vedno niso zadovoljni s ceno.
Šport
Nogomet • Pred Slovaško še enkrat za prvenstvene točke
O Stran 15
Kot je pojasnil vodja Pe-rutnininega proizvodnega centra tovarne krmil Dra-ženci Marjan Goznik, so v družbenem sektorju pričeli spravilo koruze že 24. septembra, prvo zrnje iz zasebnega sektorja pa so prevzeli v torek. Glede na njivske površine pričakujejo, da bo spravilo koruze potekalo vsaj še en mesec, ker letina kaže dobro, pa pričakujejo, da bodo v silose spravili vsaj 15.000 ton suhega koruznega zrnja.
Kvaliteto sprejetega zrnja budno nadzirajo sodelavci podjetja Bureau Veritas, na posnetku sta Marta Šamperl in Blaž Obran, ki vzameta vzorec zrnja iz vsake pošiljke. Znana je že tudi cena, saj bodo pridelovalci za tono suhe koruze prejeli 90 evrov, glede na odstotek vlage v zrnju pa bo cena še nižja.
-OM


_
■ -' V : v-.v
-i:;- • • ' : ..■• ■.■ ■••. .•,/■--■.::	v-'
__


_lu__
Foto: Martin Ozmec
Ptuj • Sodni proces vnovič preložen
Videm • Odlomek s seje
Gre za zdravstvene težave Svetniki s polula ali za izmikanje sojenju? nimi hlačami?
Zaradi vnovične odsotnosti 62-letnega Ptujčana, ki ga obtožnica bremeni spolnega napada na tedaj še 15-letno hčerko, ki naj bi mu letos spomladi rodila otroka, je bilo v ponedeljek, 28. septembra, nadaljevanje sojenja na Okrožnem sodišču v Ptuju, drugič zapovrstjo prekinjeno; domnevno zaradi slabega zdravstvenega stanja obtoženca, ki naj bi imel previsok krvni tlak.
O zdaj že razvpiti epopeji podjetja Cafuta, ki si je letošnje poletje dovolilo zgraditi dodatno gostinsko dvorano na črno, deloma celo na občinski zemlji, smo že poročali, očitno pa bo vsa zgodba imela še veliko poglavij.
Čeprav poteka sodni proces zoper 62-letnega P. R. na zahtevo njegove zagovornice, odvetnice Tanje Kompara,
in Okrožne državne tožilke Sonje Erlač zaradi zaščite nedotakljivosti mladoletne osebe za zaprtimi vrati, smo
novinarji uspeli izvedeti, da je bilo nadaljevanje glavne obravnave sklicano spet v ponedeljek, 28. septembra.
Žal pa smo s kamerami in fotoaparati v rokah pred vhodom Okrožnega sodišča na Ptuju zaman čakali, da bi obtoženega pripeljali na obravnavo, saj ga tudi tokrat ni bilo. Na sodišču nam niso smeli povedati niti tega, da naj bi obtoženec izostal, domnevno zaradi slabega zdravstvenega stanja, oziroma previsokega krvnega tlaka. To smo izvedeli šele po skoraj treh urah, ko so iz sodne dvorane pričeli prihajati odvetniki.
Z> Stran 24
Trenutno zadnje poglavje so zapisali videmski svetniki na torkovi seji, kjer so se »uradno« seznanili z informacijami o ustanovitvi posebne komisije za razrešitev solastniški odnosov na danes spornem celotnem objektu v Sovičah.
Direktorica občinske uprave Darinka Ratajc je zbrane občinske politike seznanila z nekaj suhimi dejstvi glede dela komisije in sedanjega čakanja na gradbeno rešitev projektanta, ki ima nalogo izrisati, kako naj bi se dogradil oz. uredil poseben vhod do krajevne dvorane v sicer gostinskem objektu, ki je polovično (ali pa še več) v zasebni lasti Cafutovih, o čemer smo že poročali prejšnji
petek.
Med svetniki pa je hitro počilo; glasnega nerganja in pripomb je bilo več kot preveč. Prvi se je oglasil Srečko Sven-šek: »Kaj, zdaj bomo pa še mi kot občina plačevali neke projekte?! Kje so pa sankcije za vsa nezakonita dejanja Cafutovih na tem objektu?! To bi moral plačati Cafuta, potem se pa sploh lahko še kaj pogovarjamo! In kdo je sploh poklical inšpekcijo, da se gradi na črno? Kolikor vem, občina ne, si ne upa! Poleg tega pa ta človek kar gradi naprej, kljub prepovedi inšpekcije! Pa to je izsiljevanje, živo izsiljevanje ljudi!
O Stran 6
Ptuj • Deset let Skupne občinske uprave
Povezovanje za kvalitetnejši razvoj
Praznovanje 10-letnice Skupne občinske uprave Ptuj, ki je bila prva tovrstna uprava v Sloveniji, ustanovljena junija leta 1999, je 30. septembra potekalo v prvem delu delovno. Po najnovejših podatkih v Sloveniji deluje že 42 uprav, ki so interesna združenja občin, ki se ustanovijo zaradi skupnega opravljanja nalog na področju lokalne samouprave.
«V **		
	w\i 1	
		
	K i	
Foto: Črtomir Goznik
Državna sekretarka službe vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko Meta Vesel Valentinčič: »Nobene bojazni ni, da ne bi mogli počrpati razpoložljive kvote evropskega denarja.«
Foto: Črtomir Goznik
Alenka Korpar, vodja SOU: »S svojo organiziranostjo SOU vnaša v javno upravo tudi gospodarsko logiko.«
V nobeno obliko takšnega ali drugačnega sodelovanja pa v tem trenutku ni vključenih zgolj 30 občin. Ob ustanovitvi je bilo v SOU vključenih 13 občin, zaposlovala je 9,5 delavca, danes jih je vključenih že 17, postopki za vključevanje pa se zaključujejo tudi že za 18. občino. Vseh zaposlenih je danes 27. Skupna področja delovanja so prostorsko načrtovanje, zagotavljanje in izvajanje javnih služb, medobčinska inšpekcija, medobčinsko redarstvo in po novem tudi notranja revizija. Občine, vključene v SOU, so z njenim delom zadovoljne.
Za svoje delo je prejela leta 2005 tudi mednarodno potrditev. V okviru projekta Najboljše prakse, ki ga je Svet Evrope kot primer dobre prakse na lokalni ravni razširil na srednjo
in vzhodno Evropo, je prejela prvo nagrado za ustanovitev in delovanje. V letu 2006 je svoje delovanje uredila skladno z zahtevami ISO-standar-da 9001:2000, da bi kakovost svojega dela še povečala. Pri vseh zadevah, ki se izvajajo
skozi SOU, je potrebno iskati konsenz, ki pa ga zelo težko dosegajo, kadar tudi ni politične volje. Vezi med občinami v okviru SOU so trdne, nastale so na podlagi skupnega interesa, ta jedra so neke osnove, ki jih je smiselno graditi naprej, nadgrajevati. Združevanje dela pomeni boljšo izkoriščenost kadra, opreme, nič manj pa ni pomemben ekonomski učinek, ki se izkazuje v zniževanju stroškov uprave, je povedala Alenka Korpar. 50-odstotno sofinanciranje delovanja skupnih občinskih uprav je občine spodbudilo k povezovanju.
Za zaprtimi vrati so se predstavniki občin, vključenih v SOU, z državno sekretarko službe vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko Meto Vesel Valentinčič in sodelavci, pogovarjali o kohezijski politiki, regionalnih projektih za obdobje 2010/13 v Spodnjem Podravju ter lokalni samoupravi in regionalizaciji. Vsebino sestanka oziroma dileme, s katerimi se srečujejo pri tem v Spodnjem Podravju, so predstavili na tiskovni konferenci, na kateri so sodelovali Alenka Korpar, vodja SOU, ptujski žu-
pan dr. Štefan Čelan in državna sekretarka Meta Vesel Valentin-čič.
Ni bojazni, da evropskega denarja ne bi mogli počrpati
Ptujski župan dr. Štefan Če-lan je izpostavil bojazen lokalnih skupnosti, da do leta 2013 ne bodo uspešne pri črpanju evropskih sredstev, če se za nekatere postopke in podrobnosti ne bodo bolj natančno dogovorili. Slovenija si je iz-pogajala več kot pet milijard evrov evropskega denarja, ki naj bi ga v večini porabili na lokalni ravni. Toliko denarja pa je skupaj na voljo v vseh proračunih občin SV kohezije, pri čemer pa imajo občine z zakoni predpisane za okoli 3,8 milijarde evrov obveznosti, ki jih ne smejo nameniti nikamor drugam. Na voljo imajo torej slabih 0,7 milijarde evrov za sofinanciranje deleža, ki je težak pet milijard evrov. Če je povprečno sofinanciranje s strani lokalnih skupnosti polovično, potem ni težko izračunati, da bi na drugi strani potrebovali pet milijard evrov. Kot je pou-
daril ptujski župan, bo potrebno poiskati poti, da občine ne bi ostale brez tistega vložka, ki bi ga bilo potrebno dodati, da bi lahko počrpali to kvoto denarja. Za majhne občine so problem tudi merila in kriteriji za črpanje posameznih kvot. Majhne občine pa ob tem tudi v naslednjih letih želijo največ denarja nameniti za cestno infrastrukturo, omejitev pa je, ker je le 45 odstotkov tega denarja mogoče uporabiti za cestno infrastrukturo. Indikatorji na ravni Slovenije pa kažejo, da je ta fond že izčrpan. Upravičen pa je tudi strah, da majhne občine ne bodo imele mehkih projektov in mehkin vsebin, za cestno infrastrukturo denarja ne bo, zato bo potrebno pripraviti nove projekte, da se bo evropski denar počrpal. Govorili so tudi o 20 milijonih evrov denarja, za katere še ni bilo razpisov, ki pa so jih v občinah Spodnjega Podravja že pričakovali. Kot so povedali v vladni službi za lokalno samoupravo, v nobenem primeru ne bodo oškodovani za ta denar, sredstva se bodo odobrila z naslednjimi razpisi ali na kakšen drug način, kvota, ki je bila že izpogajana za podravsko regijo,
ne bo v nobenem primeru izgubljena. Ptujski župan je govoril tudi o regionalizaciji, vlada od tega projekta ni odstopila. Že v tem mesecu se pričakujejo strokovne podlage, ki bodo dane v javno razpravo. »Moje stališče poznate, enajst mestnih občin, enajst pokrajin, to je tudi edina življenjska in realna zgodba. Za to je potrebna dvotretjinska večina v parlamentu. Po mojem pa v tem mandatu do pokrajin v Sloveniji ne bo prišlo, roke v parlamentu so na nek način preštete. Če sta obe prejšnji vladi pripeljali zgodbo do številke 14, težko verjamem, da se bo lahko zaključila pod številko 11.«
Stroka za največ osem pokrajin
Državna sekretarka Meta Vesel Valentinčič je glede pokrajin povedala, da je vlada ugotovila, da pokrajine potrebujemo zaradi decentralizacije države in da jih usposobimo kot vmesno raven lokalne samouprave, s tem pa bo mogoče razrešiti tudi marsikatero dilemo glede koriščenja kohezijskih sredstev. V ta namen je ustanovila strateški svet, ki ga vodi sam predsednik vlade Borut Pahor. Svoj predlog bo uprl prvenstveno na strokovne vsebine, na izhodišča, ki jih bo pripravila stroka. Veliko je bilo že narejenega. Stroka je svoje stališče že dala, od treh, šest, do največ osem pokrajin. Strateški svet se bo sestal v začetku oktobra, v vladni službi se zavedajo, da gre za težko nalogo, od katere pa nikakor niso odstopili. Verjamejo, da bodo lahko kvaliteto življenja in razvoj posameznih regij z vzpostavitvijo pokrajin postavili na višjo raven. Valen-tinčičeva je v sredo na Ptuju povedala, da ni nobene bojazni, da Slovenija ne bi mogla
Uvodnik
Se lahko Mura zgodi vsej Sloveniji?
V očeh in zobeh slovenske javnosti sta v ospredju predvsem dve osrednji temi. Najprej spektakularna akcija policistov in kriminalistov petih policijskih uprav, ki so v sredo zjutraj opravili 19 hišnih preiskav in priprli osem oseb, osumljenih zlorabe položaja in pra vic ter pranja denarja. Ker sta pod drobnogledom kriminalistov tudi Bavčar in Šrot, vlada očitno daje vedeti, da v tej državi ni več nedotakljivih, da pravni red vendarle deluje, predvsem pa, da se je tajkunski klobčič končno pričel odmotavati.
Vsaj toliko odmeven pa je tudi sprejem interventnega zakona, s katerim je vlada, prav tako v sredo, zamrznila plače javnih uslužbencev in socialne transferje, za polovico znižala rast pokojnin in prestavila izvedbo zakona o vrtcih, saj je ta sprejem sprožil veliko ogorčenje. Predvsem med delavstvom in sindikati, za katere je to negativno presenečenje.
Sindikat javnega sektorja je prepričan, da so se s tem povečale možnosti prekinitve socialnega dialoga, ki lahko mimogrede preraste v konflikt. Jasno je, da je med javnimi uslužbenci nezadovoljstvo, čeprav v primerjavi s precej nižjimi delavskimi (in še katerimi) plačami to morda ne bi bilo potrebno. Ogorčeni pa so tudi neodvisni sindikati, ki vladi zamerijo predvsem dejstvo, da je s sprejemom interventnega zakona zamrznila socialne transferje, in to brez dogovora s socialnimi partnerji, kar pomeni enostransko rušenje uveljavljenih standardov, ki so jih z velikimi napori gradili in ohranjali. Tudi sicer bi človek pričakoval, da se bo vsaj med krizo socialni dialog okrepil, ne pa da se v imenu krize dogajajo taki, po mnenju sindikatov, neodgovorni vladini ukrepi.
Enostranska prekinitev socialnega dialoga, ki je do sedaj zagotavljal tudi mir in pravni red, v taki situaciji zagotovo ni najprimernejša poteza. Ne le, da so z ohranjanjem socialnega dialoga še lahko brzdali nezadovoljno, do konca izkoriščano in slabo plačano delavstvo; večjo gotovost so imeli tudi poslovni partnerji že ranjenega in od krize načetega gospodarstva. V kaotičnih razmerah pa lahko poslovni partnerji zaradi izgubljenega zaupanja, po vzoru Mure, nadaljujejo prekinjanje pogodb, zato se sprašujem, ali se lahko Mura zgodi še kje, bog ne daj vsej Sloveniji. Verjamem, da nisem edini in vem, da je lahko odgovor kaj hitro pritrdilen. In potem bodo vladini načrti o stabilizaciji razmer v kriznih časih za lažje prebujanje gospodarstva ob ponovnem vzponu splavali po vodi. Če pa k temu dodamo najnovejše in zelo neugodne napovedi urada za makroekonomske razmere, za optimizem skorajda ni več prostora. In bojim se, da nam tedaj tudi razvpita Evropa ne bo mogla kaj prida pomagati.
Martin Ozmec
Foto: Črtomir Goznik
S tiskovne konference po delovnem srečanju o kohezijski politiki, regionalnih projektih za obdobje od 2010 do 2013 v Spodnjem Podravju ter lokalni samoupravi in regionalizaciji, najtateri so sodelovali (od leve) državna sekretarka Meta Vesel Valentinčič, ptujski župan dr. Štefan Čelan in Alenka Korpar, vodja SOU.
izkoristiti vseh sredstev, ki jih ima na razpolago. Problem, ki so ga izpostavili župani Spodnjega Podravja, v vladni službi poznajo, rešljiv je na dva načina. Eden je, da tudi občine pospešijo pripravo kakovostnih projektov, država pa je tudi že doslej in še bo olajšala dostop do evropskih sredstev. Teh ukrepov pa ni tako malo, davek na dodano vrednost se bo obravnaval kot upravičen strošek, možna bodo predplačila, želijo pa tudi čim bolj skrajšati čas od izplačila iz državnega proračuna upravičencu do povrnitve evropskega denarja v proračun.
Tiskovni konferenci je sledil slavnostni del praznovanja 10-letnice SOU, ki je potekal v slavnostni dvorani ptujskega gradu.
MG
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 96,70 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Markovci, Slovenija • Proti zamrznitvi pokojnin tudi PO Desusa
Problem javne uprave na ramenih upokojencev?
Člani Pokrajinskega odbora (PO) stranke Desus Spodnje Podravje Ptuj-Ormož, ki so se v ponedeljek sestali na delovnem posvetu v Markovcih, so bili posebej kritični do nenehnega pritiska nad upokojenci, sicer pa so enotno podprli vodstvo stranke v prizadevanjih proti zagroženi zamrznitvi pokojnin, zavzeli pa so se tudi za večji red v pokojninski blagajni ter za pravičnejšo porazdelitev denarja.
Članom PO stranke Desus iz Ptuja in Ormoža je v imenu gostiteljev zaželel dobrodošlico župan občine Markovci Franc Kekec, ki je ob predstavitvi občine poudaril, da so v 10 letih delovanja samostojne občine dosegli večji napredek kot prej v 40 letih. Janez Ma-jer, ki je udeležence posveta pozdravil v imenu markovske-ga občinskega odbora stranke Desus, pa je ob pozdravu izrazil nezadovoljstvo nad njihovim delovanjem, saj po smrti dosedanjega predsednika občinskega odbora Janeza Pičerka še niso uspeli izvoliti novega vodstva. Kritičen pa je bil tudi glede razmerja politične moči v markovskem občinskem svetu, še posebej, ker je stranka Nova Slovenija zastopana kar s sedmimi svetniki, Desus pa z nobenim.
Sicer pa so pozitivno ocenili nedavni posvet pokrajinskega odbora stranke Desus v Središču ob Dravi, kjer so analizirali sodelovanje med vodstvom stranke in bazo ter izrazili željo, da bi vodstvo stranke bolj upoštevalo predloge iz občinskih in pokrajinskih odborov, torej baze. Sekretar pokrajinskega odbora Stane Lepej je bil kritičen do medijev, ki nedavnemu, 7. kongresu stranke Desus, niso posvetili toliko pozornosti kot kongresom drugih političnih
Foto: M. Ozmec
Da so upokojenci prepogosto in neupravičeno »na udaru«, so menili (z desne) Ljubo Lukič, Mirko Novak in Anton Cestnik, sicer pa so razpravljavci opozorili še na nepravilnosti v pokojninski blagajni.
strank, pozitivno pa je ocenil prizadevanja članov stranke za skorajšnjo ustanovitev občinskih odborov Desusa v občinah Gorišnica in Žetale.
Gorazd Žmavc, predsednik PO Desus Spodnje Po-dravje Ptuj-Ormož je menil, da so po kongresu na izvršilnem odboru stranke ugotovili pomemben napredek. Pomembno je, da je vodstvo stranke enotno in odločno zavrnilo neutemeljene grožnje vlade po zamrznitvi pokojnin, saj je to za upokojence, ki že tako prejemajo nizke pokojnine, nesprejemljivo. Pozitivno pa so ocenili tudi dejstvo, da je njihovo odločno stališče do tega vprašanja podprlo vseh sedem poslancev ter se zavze-
Koalicijski kompromis: polovično usklajevanje
Po besedah finančnega ministra Francija Križaniča, potem ko je vladajoča koalicija v torek oblikovala predlog proračuna, bi naj bilo v prihodnje usklajevanje pokojnin 50 odstotno. Kot je povedal, se bodo pokojnine letos uskladile novembra, drugo leto pa predvidoma dvakrat, a le za polovico. »Leta 2011 pričakujemo začetek rasti in takrat se bodo pokojnine zopet prilagodile, tudi za obdobje nazaj, da ne bodo upokojenci izgubili osnove. To, da osnova za izračun pokojnine v letih od 2011 do 2015 ne bi padla, je bil tudi eden glavnih pogojev DeSUA-a,« je povedal Križanič.
SM
li za odločnejše ukrepe vlade do »tajkunov«, ki povzročajo v gospodarstvu nepopravljivo škodo. Ob tem so slovensko vlado in politično elito resno opozorili, da je okoli 550.000 slovenskim upokojencem potrebno posvetiti večjo skrb, saj so najpogosteje predmet obračunavanja med posameznimi političnimi opcijami oziroma strankami.
Proti
Žnidaršičevemu predlogu za 50 % zamrznitev
Zadovoljni pa so bili tudi z vsebino pogovorov s sedmimi poslanci in predsednikom vlade Borutom Pahorjem, ki jim sicer ni obljubil nič konkretnega, je pa poskušal vsaj razumeti njihovo bojazen in skrb zaradi nizkih pokojnin in zagroženih ukrepov, saj znaša poprečje pokojnin le 67 odstotkov povprečne slovenske plače. Čeprav je zaradi znanih nesoglasij vlada v določeni krizi, pa so menili, da razpada koalicije, o čemer nekateri na glas razmišljajo, ne smejo dovoliti.
Janeza Kolariča iz Središča ob Dravi zelo moti, da so upokojenci že skoraj celo de-
Foto: M. Ozmec
Svojo odločnost proti zamrznitvi pokojnin so izrazili tudi (z leve) Stane Lepej, Gorazd Zmavc, marko-vski župan Franc Kekec in Albin Pišek.
setletje neka moteča zadeva v državi, najhuje pa je, da so tudi sedaj v kriznih časih upokojenci najbolj ogroženi. Zavzel se je tudi za čimprejšnjo vzpostavitev reda v pokojninski blagajni, ki je polna raznega balasta. Odločno je podprl stališče vodstva stranke, da ne smejo dovoliti zamrznitve pokojnin ter se zavzel za večjo zaščito vseh upokojencev.
Takšno stališče je podprl tudi Otmar Medik iz Središča ob Dravi in ob tem predlagal, da pošljejo predsedniku stranke apel, da ga pri njegovih prizadevanjih za odpravo napovedano zamrznitve pokojnin in še večjega siromašenja upokojencev enotno podpirajo ter da ne smejo dovoliti, da bi vlada problem javne uprave reševala na plečih upokojencev. Ogorčen pa je bil tudi nad izjavo vodje poslanske skupine Franca Žni-daršiča, da naj bi bili upokojenci pripravljeni na 50-od-stotno zamrznitev pokojnin, saj to enostavno ni res in tega ne bodo dovolili. Tudi Medik se je zavzel za čistko v pokojninski blagajni in odstranitev vsega balasta, ob reševanju skupnih problemov pa se je zavzel za večje sodelovanje z Zvezo društev upokojencev Slovenije, saj jih vežejo isti cilji, to pa bi pomenilo, da bi izražali voljo četrtine prebivalcev v državi.
Za ureditev razmer in za očiščenje pokojninske blagajne vseh »navlak« sta se zavzeli tudi Irena Meško Kukovec in Ana Zidarič iz Ormoža, ki jo posebej skrbi, ker naj bi pokojninsko blagajno obremenili tudi za pokojnine tistih, ki sedaj živijo v Srbiji in drugih državah nekdanje Jugoslavije. Ljubo Lukič iz Ivanjkovcev je ob tem opozoril na številna podjetja, za katera so ugotovili, da niso plačevala prispevkov za pokojninsko blagajno,
njihovi upokojeni delavci pa kljub temu iz te blagajne prejemajo pokojnine. Kritičen je bil do napovedanih dodatnih obdavčitev občanov ter se zavzel za večjo obdavčitev bogatašev in tajkunov, ne pa obubožanega delavstva.
Ostati v koaliciji za vsako ceno ali ne?
Da mora Desus na vsak način ostati v vladi, je menil Mirko Novak iz Ormoža, ob tem pa menil, da je ob predvidenih spremembah pokojninskega sistema potrebno najti pravo formulo, ki bo upokojencem zagotovila realno vrednost pokojnin. Kritičen je bil do številnih zahtev Evropske unije, saj je menil, da bo počasi iz Evrope prihajalo več diktata kot iz nekdanje Jugoslavije, ter do dejstva, da Durs v letu 2007 ni uspel izterjati okoli 900 milijonov evrov neplačanih prispevkov, ter do dejstva, da krizne razmere zaradi nizkih plač in pokojnin rešujemo z 12 milijardami sive ekonomije.
Za razliko od večine drugih razpravljavcev je Anton Cestnik iz Hajdine menil, da ni nujno, da bi morali za vsako ceno ostati v koaliciji, saj je na ramenih upokojencev preveliko breme, žalostno pa je, da prejemajo sredstva iz pokojninske blagajne tudi tisti, ki vanjo niso vložili ničesar. Za tesnejše sodelovanje z Zvezo društev upokojencev Slovenije se je zavzel tudi Albin Pišek iz Ptuja, ki je menil, da očitki o domnevno prevelikih pokojninah prihajajo prav iz Evropske unije.
Stane Lepej iz Ptuja je menil, da bi na sedanjo finančno in ekonomsko krizo morala opozarjati že prejšnja vlada, pri reševanju skupnih problemov pa bi tudi po njegovem mnenju morali dati večjo podporo ZDUS-u, saj je tudi
Kožuhova jasno povedala, da od Desusa to pričakuje. Ker so upokojenci prepogosto v očeh javnosti, pa je izrazil bojazen, da bi to lahko vplivalo tudi na slabšo odločitev volivcev pri naslednjih volitvah.
Odločno proti zamrznitvi pokojnin je bil tudi Friderik Šimenko iz Vidma, ki pa ga je posebej ujezilo dejstvo, da v medijih solijo pamet neki zelo mladi »kvazi« ekonomisti v pisanih srajcah, ki so študirali v tujini in imajo le nekaj let delovne dobe. Da denar ni pravično porazdeljen, pa je po njegovem dokaz tudi v dejstvu, da so na železnici naenkrat ugotovili »nekih 20 svetovalcev, ki imajo plačo podobno Pahorjevi, pa ne delajo skoraj nič«. Da država izkorišča samo revne in živi le na njihov račun, je menil Franc Rajh iz Apač, krivdo za to pa je naprtil politikom, ki so po njegovem vsi enako koristoljubni, saj naj bi skrbeli le za svojo korist, ne pa za korist povprečnih ljudi. Da živi ves svet v permanentni krizi, je menil Ignac Vrhovšek iz Ptuja, tudi pri nas smo nenehno priča krizi zmagovalcev, krizi poražencev, politični in ekonomski krizi, zato od vlade pričakuje, da državljane usmerja, kako naj se posledicam teh kriz čim bolj izognejo.
Če ob koncu povzamemo bistvo vseh razpravljavcev, potem je po besedah predsednika Gorazda Žmavca osnovna naloga PO Desusa, da se bodo v bodoče z vsemi silami borili »za pravičnejšo igro« ter za dostojanstvo Desusa in vseh upokojencev v tej državi, zato enotno in odločno podpirajo vodstvo stranke, ki je proti zagroženi zamrznitvi pokojnin. Vse sile pa naj bi usmerili tudi za čimbolj enako porazdelitev bremen in razpoložljivega denarja.
M. Ozmec
Ptuj • Mestna trgatev
Trgatev prijateljstva in druženja
Ptujska mestna trgatev je letos potekala v lepem in sončnem dnevu, zato so se trgači in putarji malo bolj potili kot v prejšnjih letih.
Na grajskem dvorišču, kjer rasteta potomki najstarejše trte na svetu, ki so ju posadili v letu 1994, rumeni rivček in ranfol, najstarejša avtohtona slovenska trta, kjer se je trgatev tudi pričela, so se zbrali prijatelji, saj je bil to dan prijateljstva in druženja, prežet z dobrimi mislimi, domačimi dobrotami, ki so jih pripravili v Biotehniški šoli Ptuj, in odlično vinsko kapljico iz Ptujske kleti. Prisoten je bil tudi vinski vrh z vinsko kraljico Tatjano Caf, vinskimi vitezi slovenskega in evropskega reda vitezov

Foto: Črtomir Goznik
Med letom so za mestni vinograd skrbeli dijaki 2. in 3. letnika Biotehniške šole: Robi Kretič, Danijela Markež, Nataša Jerenec, Karolina Paluc, Mojca Črepinko in Helena Štrman. Na fotografiji s profesorico Lidijo Petek.
Cilj projekta Evropske kulturne prestolnice (EpK) 2012 za ptujsko občino je duhovna prenova mesta z vsemi možnimi razpoložljivimi orodji. »Gre za sporočilnost novega duha v
mestu. Prepričani smo, da to lahko dosežemo s povezavo starega in novega Ptuja. Težava je namreč, da stari Ptuj premalo poznamo in da (zelo metaforično povedano) stari Ptuj
Foto: Črtomir Goznik
Tudi letošnja mestna trgatev se je začela na grajskem dvorišču.
Foto: Črtomir Goznik
Simbolično stiskanje pridelka iz mestnega in proštijskega vinograda je potekalo na Mestnem trgu.
Ptuj • S srečanja Na muzejski sceni
V	iskanju »pravih« idej
V	torek, 29. septembra, je v Miheličevi galeriji potekal še en niz predavanj, imenovanih Na muzejski sceni, tokrat z gostom Francem Mlakarjem, koordinatorjem projekta Evropske kulturne prestolnice 2012 za Mestno občino Ptuj. Poleg predstavitve idejne zasnove projekta je potekala tudi javna tribuna, v kateri so obiskovalci sodelovali s svojimi idejami, vprašanji in kritikami.
vina, viničarji Ptuja in Maribora. Na grajskem hribu je letos zrasla kakovostna letina, sta zadovoljno povedala gospodarja mestnega in pro-štijskega vinograda ptujski župan dr. Štefan Čelan in nadžupnik nadžupnije sv. Jurija Mirko Pihler. Zadovoljen pa je tudi mestni viničar Franc Emeršič, modra kavči-na je dala 42 kg, kar je sicer manj kot na mariborskem Lentu, zato pa je pridelek kakovostnejši. Prvič letos je pridelek dal tudi ranfol, v prejšnjih letih ga je do trgatve vedno zmanjkalo, saj so
ga nekateri pozobali. Letos jim to ni uspelo, saj so ga dali pod mrežo. Na grajskem dvorišču je meh raztegnil Janko Kocmut, z domačo pesmijo pa so spodbujali ljudski pevci KPD Staneta Petroviča in DU Hajdina, v Mestnem vinogradu in na Mestnem trgu pa so se jim pridružili Stari prijatelji iz Kicarja, iz Starš pa so prišli Štajerski baroni. Na Mestnem trgu so opravili tudi simbolično stiskanje pridelka, pokusili domače dobrote, kostanj in odlično kapljico, ob zvokih domače zabavne glasbe pa se je dru-
ženje prijateljev kar malo raztegnilo. Škoda, da tega dogodka še ne znamo »spaki-rati« v turistični produkt, ki bi zagotovo šel za med. Upati je, da so ptujski turistični delavci videli navdušenje peščice japonskih gostov, ki se niso mogli načuditi dogajanju na grajskem hribu, ko so pokusili še odlično potico in vino, pa se jim je svet zavrtel. Njihova spremljevalka je povedala, da ne morejo verjeti, da je mogoče na tako malem slovenskem ozemlju videti in doživeti toliko lepega.
MG
Tokratni gost Franc Mlakar ter Martin Šteiner in Aleš Arih iz Pokrajinskega muzeja Ptuj, organizatorja predavanj Na muzejski sceni.
premalo pozna nas. Ko bomo vsi skupaj poznali zakonitosti našega mesta, bomo z lahkoto doživeli neko renesanso starega mestnega jedra, ki si jo vsi želimo. To ni proces, ki bi uspel čez noč, vendar je nujno začeti,« je razložil Mlakar.
Kot že znano, naj bi se skozi iskanje novega duha v mestu zgodili osrednja zgodba projekta Art&Heritage Carnival (povezanega s ptujskim ku-rentovanjem) in številni drugi projekti. Mednje spadajo stalna razstava o Ptuju, dela, ki naj bi jih o našem mestu napisali znani slovenski avtorji, snemanje dokumentarnega filma, slikarske kolonije, veliko festivalskega dogajanja in še in še.
Med investicijske projekte naj bi med drugim sodila oživitev in obnova starega mestnega jedra, v katero Mlakar vklju-
čuje tudi idejo, da naj bi občina svoje tamkajšnje prostore za en evro ponudila mladim družinam. Z ureditvijo teh stanovanj bi tako ta del mesta zaživel z novimi prebivalci.
V fazi
predstavljanja in dopolnjevanja idej
Pripravljavci programov načrtujejo še kleti vinarjev, preureditev starega mestnega pokopališča v park evropskih kultur (na njegovih spomenikih je namreč mogoče najti priimke iz vse Evrope), preureditev Vrazovega trga, ki naj bi ga poimenovali po slikarju Janu Oeltjenu, nekoč živečemu na Ptuju ...
Skratka, ideje, ki jih ni malo, so zbrane; Mlakarjeva ekipa pa je sedaj v fazi njihovega dopolnjevanja in ugotavljanja, če se zdijo prave mestu in njegovim prebivalcem. »Če namreč ljudje ne bodo vsaj delno vzeli tega projekta za svojega, je naše delo brezpredmetno. Zato ogromno energije posvečamo predstavitvam in integraciji teh idej v miselnost Ptujčanov. Zelo pomembno je tudi, da jih hkrati dopolnjujemo z boljšimi. Tudi o nocojšnjih bomo razmislili,« je povedal koordinator projekta.
V konkretne načrte pa naj bi se vse idejne zasnove spreme-
nile v začetku prihodnjega leta, ko naj bi program, ki je po zdajšnjih ocenah ovrednoten na okoli 13 milijonov evrov, začeli tudi izvajati. Omenjeno vsoto naj bi dobili od občine, države in Evropske unije.
»Žitnico želimo obnoviti!«
Organizatorji »muzejske scene«, ki so si tokratni večer zamislili kot javno tribuno z vprašanji, polemikami, kritikami in idejami gostov, so želeno tudi dobili. Mnenja so se kresala predvsem glede finančno najzahtevnejšega dela projekta obnove grajske žitnice, ki predstavlja Ptujčanom težavo že desetletja in bo očitno burila duhove tudi v prihodnje.
Pripravljavci programa ponujajo idejo, s katero bi jo spremenili v dvorano z 800 sedeži ter manjšimi prostori, v katerih bi lahko med drugim delovala tudi operna akademija.
»Odločitev ni moja, vendar si želim kot koordinator in človek, ki s tem mestom živi že vrsto let, da bi se skozi projekt EPK 2012 Ptuj - partner žitnica obnovila. Mesto je bilo v nekem zgodovinskem obdobju začrtano preveč velikopotezno, kot se je potem dejansko razvilo, zato moramo sedaj sprejemati neke kompromise,« meni sogovornik.
Je Ptuj s pripravami prepozen?
Na javni tribuni je bilo med drugim slišati očitek, da je leto 2012 že zelo blizu in da smo tako s pripravami prepozni. Po Mlakarjem mnenju je sedaj razpravljati o tem nesmiselno: »Nekatera mesta na listi EPK so bila že hitrejša, druga spet počasnejša - mi pač pripadamo neki sredini. Je pa Ptuj znotraj slovenske zgodbe zaenkrat še med hitrejšimi in tako bomo poskušali tudi nadaljevati. Ni pa vse odvisno samo od organizacijskega odbora.«
Opazka obiskovalca, da vsa slovenska mesta, ki so skupaj stopila v projekt EPK, premalo sodelujejo in se preveč zavzemajo vsako samo za svoj kos pogače, pa je bila iztočnica za sledeče Mlakarjevo pojasnilo: »Do zdaj smo se dvakrat dobili v tisti prvi fazi, ko so se šele začeli potrjevati koordinatorji v posameznih mestih. Upam, da bo v prihodnje te koordinacije več, hkrati pa vem, kaj moramo početi v lastnem mestu, da bomo dodali svoj kamenček v skupni mozaik. Ko bomo imeli trdne lastne projekte in programe, se bomo lahko povezovali ter tudi smiselno izmenjevali mnenja in izkušnje.«
Polona Ambrožič
petek • 2. oktobra 2009
Obrt, podjetništvo
Štajerski	5
Slovenija, Ptuj • O članstvu v obrtno-podjetniški zbornici
Kdo zeli uničiti 'vest družbe'?
Minister za gospodarstvo dr. Matej Lahovnik je v enem izmed dnevnih časopisov izjavil, da bodo na ministrstvu preučili možnost ukinitve obveznega članstva tudi v obrtni zbornici. Ta njegova izjava je povzročila močno razburjenje v obrtniških vrstah in v vrhu obrtno-podjetniške zbornice Slovenije.
Po vsej verjetnosti so jo zakuhali akterji pritožb zoper članstvo v obrtno-podje-tniški zbornici, skupaj jih je bilo 89, vseh članov obrtno-podjetniške zbornice je v Slovenije 52000, ki so blizu dvema političnima blokoma (Zares in SNS), ki so drugačnega mnenja. Pri tem velja povedati tudi to, da so te pritožbe prišle predvsem iz podjetij, ki so bila vključena v obrtno-podjetniško zbornico po spremembi obrtnega zakona konec leta 2007 in so jih morali referenti, ki vodijo obrtni register, vpisati v obrtni register po uradni dolžnosti na podlagi sklepa o vpisu v obrtni register, ker gre za podjetja, ki opravljajo obrti podobno dejavnost kot glavno dejavnost. O svoji zbornici bodo tudi v bodoče odločali sami, so prepričani obrtniki, s 17 milijoni evrov, kolikor se letno zbere na račun zbornične članarine, pa kot obvezni
člani dobijo veliko.
»Svobode gospodarske pobude in svobode združevanja, ki sta ustavni kategoriji, ne moremo povezovati z obveznim članstvom v zborničnih sistemih. Že v številnih primerih je o tem odločalo ustavno sodišče pri nas (in v tujini) in ugotovilo, da obvezno članstvo ne posega v pravico oseb, da se svobodno združujejo in da to ni v neskladju z ustavo RS. Država se je pred dvema letoma (in že večkrat v preteklosti) odločila, da ohrani obvezno članstvo v obrtno-podjetni-ški zbornici, pa tudi v Kme-tijsko-gozdarski zbornici ter številnih drugih strokovnih zbornicah, ker je želela s tem obrti in mikrogospodarskim subjektom še naprej zagotavljati reprezentativnega sogovornika ter ohraniti komunikacijo s tem segmentom gospodarstva. Za državo je pomembno, da ima sogo-
vornika, ki pozna in zastopa malo gospodarstvo, saj vlada lažje kreira svojo ekonomsko politiko. Gre namreč za izredno veliko število najmanjših in majhnih subjektov, OZS združuje dobrih 52.000 članov, ki zastopanja interesov in komunikacije z državo sami ne morejo vzpostaviti. Pred spremembo obrtnega zakona, ki je začel veljati leta 2008, je bila opravljena jav-nomnenjska raziskava znotraj članstva, ki je na reprezentativnem vzorcu 1.200 članov OZS, ki sta jo izvedli agenciji Ninamedia in Kline&partner, pokazala, da skoraj 98 odstotkov vprašanih potrebuje nekoga, ki bo tudi v prihodnje ščitil njihove interese pred državo in vplival na zakonodajo. Tudi Ministrstvo za gospodarstvo je tedaj opravilo svojo raziskavo in rezultati so pokazali, da se več kot polovica vprašanih strinja, da potrebujejo organizacijo, ki jih
zastopa pred državo. Člani so v navedenih anketah izrazili željo, da se članarina poenoti in racionalizira.
Mali zbornico nujno potrebujejo
Obrtni zakon je OZS in vsem 62 območnim zbornicam članarino poenotil in zmanjšal za 15 do 20 odstotkov, tako da znaša sedaj članarina od 10 do 50 evrov, povprečno pa član plačuje manj kot 23 evrov. Za obvezno članarino zbornica zastopa interese obrtnikov in malih podjetnikov, sodeluje v tripartitnem socialnem dialogu, članom svetuje in jim nudi izobraževanje, informira ter izvaja številna javna pooblastila. Zbornica zagovarja svoj segment gospodarstva, ki predstavlja okoli petino BDP. Z našim delovanjem imajo korist vsa obrt in mikro ter mala podjetja, pa se-
veda celotno gospodarstvo. Strinjam se s stališčem, da naj se gospodarstvo povezuje v luči večje konkurenčnosti in učinkovitosti. Toda med velikimi in majhnimi gospodarskimi subjekti obstajajo pomembne razlike. Da se obrtna in mala podjetja izognejo prevladi interesov velikih podjetij, morajo imeti močno zbornico. Sprašujem se, kakšen bi bil danes, leto dni po začetku krize, rezultat obrti in malih podjetij, če ne bi za leto 2008 izborili davčnih olajšav ali zmanjšanih akontacij davkov za leto 2009, ali zagotovili vračilo trošarine na pogonska goriva ... Kam bi se po pomoč obrnilo 11.750 članov, ki smo jim lani svetovali v zbornici v Ljubljani in še tisoči drugih, ki so dobili pomoč na 62 območnih obr-tno-podjetniških zbornicah? Bi to dobili od države? Ali od prostovoljne zbornice, ki bi se ukvarjala s preživetjem?
Kdo bi dajal informacije našim članom, ki imajo prost dostop do naših spletnih strani in revije Obrtnik? Na naših spletnih straneh smo namreč našteli veliko več obiskovalcev kot leto poprej. Število obiskov se je povzpelo na 1.468.000 oziroma se je povečalo za 17 odstotkov Vsak dan na naših spletnih straneh naštejemo po 4.000 obiskov in več.
Res je težko razumeti, da se v letu, ko se začenja uveljavljati evropski Akt za mala podjetja, ki zahteva, da vedno najprej pomislimo na male, postavlja pod vprašaj članstvo v organizaciji, ki je že 40 let 'vest družbe' in se vseskozi tudi uspešno bori za boljše pogoje dela v obrti in malem gospodarstvu. Ali pa morda koga motijo vedno novi predlogi in zahteve slovenske obrti in podjetništva? Je morda zahteva po 30-dnev-nem plačilnem roku moteča za državo ali velika podjetja? Si res želimo iti po poti nekaterih drugih držav, kjer malo gospodarstvo nima močnega zastopnika in je prepuščeno velikemu gospodarstvu, tujemu kapitalu in zgolj dobri volji oblasti? Če ne bi bilo tako, ali bi EU res sprejela zaščitni Akt za mala podjetja,« je odgovor Štefana Pavlinjeka, v. d. predsednika OZS in predsednika UO OZS.
MG
Anketa • O članstvu v obrtno-podjetniški zbornici
Obvezno članstvo naj ostane
Obrtniki s Ptujskega so o najnovejšem kresanju mnenj o tem, ali obvezno ali neobvezno članstvo, o katerem se je znova razplamtela razprava, povedali:
Aleksander Ferčec, piceri-ja Marakuja: »Kar zadeva obvezno ali neobvezno članstvo, zase lahko povem, da članarina ni tako velik strošek, da bi predstavljala problem, po mojem pa bi bilo boljše, če se članarina ne bi vezala na število zaposlenih, ampak na obrat. Brez dvoma je obrtno-podjetniška zbornica dobrodošla pomoč na vse. Prepričan pa sem, da bi morali biti gostinci povezani, ne pa da smo razdeljeni, ker to slabi našo pogajalsko moč, primer Sazas. Gostinci s hrano, ki smo samostojni podjetniki, smo člani OOZ, ne pa tudi bari. Naša članarina znaša 30 evrov mesečno.«
Milenka Petek, frizerstvo: »Mislim, da višina članarine ni noben problem glede na to, kaj
vse zbornica nudi svojim članom, nam lahko pomaga, ko smo v težavah in iščemo strokovne nasvete. Kot samozaposlena plačujem 20 evrov članarine mesečno.«
Branko Veselič, RTV servis, trgovina, vzdrževanje:
»Če vemo dobro izkoristiti to obvezno članstvo, lahko dobimo veliko več, kot plačamo. Imamo veliko koristi, dobimo revijo Obrtnik, Obrtniške novice, lahko se udeležujemo različnih izobraževanj, ekskurzij in koristimo počitniške zmogljivosti, ki so na voljo. Še enkrat naj poudarim, da je več prednosti, le izkoristiti jih moraš znati. Če jih ne znaš, pa ti je zagotovo žal vsakega evra. Prepričan pa sem, da so danes iznajdljivi že vsi obrtniki,
ker sicer ne bi mogli biti obrtniki. »Mesečno plačujem 40 evrov članarine.«
Ivan Kolarič, vulkanizer-stvo: »Obrtnik sem že 15 let, skupaj z okrepčevalnico zaposlu-jem 10 ljudi. Mnenja sem, da je skoraj nujno potrebno, da si član obrtno-podjetniške zbornice, obenem pa je nujno, da si zadeve poskušaš delno poiskati tudi sam, vedeti moraš, kaj iščeš.«
Bojan Tofant, graver in zlatar: Na kratko, naj ostane, tako kot je, ker nam zbornica v vseh primerih koristi. Za zbornico mesečno plačujem 30 evrov.«
Slavko Šega, avtoprevo-znik: »Zdajšnja vlada se izgublja na vseh področjih in sploh ne ve, kaj bi reševala v tej krizi, kaj je tisto prednostno, kar nas bo pri-
peljalo iz krize. Zdaj se je lotila 'reševanja' obveznega članstva v obrtno-podjetniški zbornici, ker to ne more v ničemer prispevati k izhodu iz krize. Vlada se mora po mojem bolj posvetiti reševanju podjetij iz gospodarske krize, kot da se 'izgublja' z obrobnimi zadevami. Imam občutek, da hoče malim vzeti pogajalsko moč, ker ji to ne ustreza. Obrtno-podjetni-ška zbornica bo svoje zahteve za boljše pogoje poslovanja vlagala ves čas, verjetno pa je prav to kamen spotike.«
Andrej Čuš, kovinostrugar-stvo: »Obrtniki smo globalno in finančno krizo močno začutili. Zlasti še tisti, ki se ukvarjamo s proizvodnimi dejavnostmi in izvozom. Doživeli smo velik upad naročil, zelo pa se je poslabšala
tudi plačilna disciplina. Velika podjetja so svoje reševanje krize prevalila na mala, podaljšujejo nam plačilne roke, zato se srečujemo z likvidnostnimi težavami. Sočasno pa so banke poostrile kriterije za odobritev kreditov za obratna sredstva, mali podjetniki in obrtniki moramo to breme nositi sami. Stroške materiala, dela in ostale stroške ter dajatve moramo seveda poravnavati sproti, v nasprotnem primeru nas čakajo zamudne obresti. Edina ustanova, ki se bori za nas, da bi imeli normalne pogoje za delo, je obrtno-podjetniška zbornica, ki ves čas podaja predloge vlade, da naj ravna po načelu 'mislimo najprej na male'. Pogosto obrtniki vidimo samo članarino, ki jo plačujemo zbornici, ne zave-
damo pa se posrednih koristi, ki jih imamo vsi z ukrepi, ki so bili sprejeti na pobudo obrtno-pod-jetniške zbornice. Takšen ukrep je na primer ponovna uvedba davčnih olajšav za investicije in vračilo preplačanega DDV v 21 dneh namesto v 60 dneh, ki bo začelo veljati s 1. 1. 2010. Zato se zavzemam za to, da bi bili vsi gospodarski subjekti vključeni v eno od stanovskih organizacij, da bomo močnejši in da bomo z argumenti lahko prispevali k še boljšim pogojem poslovanja. Vsak od nas obrtnikov se mora zavedati tudi, da mora biti samoiniciativen in poiskati pomoč na zbornici ob pravem trenutku, ne pa takrat, ko je že prepozno.«
MG
Aleksander Ferčec, Milenka Petek, Branko Veselič, Ivan Kolarič, Bojan Tofant, Slavko Šega in Andrej Čuš
Videm • Odlomek z zadnje občinske seje
Občinski svetniki s polulanimi hlačami?
O zdaj že razvpiti epopeji podjetja Cafuta, ki si je letošnje poletje dovolilo zgraditi dodatno gostinsko dvorano na črno, deloma celo na občinski zemlji, smo že poročali, očitno pa bo vsa zgodba imela še veliko poglavij. Trenutno zadnje poglavje so zapisali videmski svetniki na torkovi seji, kjer so se »uradno« seznanili z informacijami o ustanovitvi posebne komisije za razrešitev solastniški odnosov na danes spornem celotnem objektu v Sovičah.
Psi lajajo, karavana pa gre naprej ...
Direktorica občinske uprave Darinka Ratajc je zbrane občinske politike seznanila z nekaj suhimi dejstvi glede dela komisije in sedanjega čakanja na gradbeno rešitev projektanta, ki ima nalogo izrisati, kako naj bi se dogradil oz. uredil poseben vhod do krajevne dvorane v sicer gostinskem objektu, ki je polovično (ali pa še več) v zasebni lasti Cafutovih, o čemer smo že poročali prejšnji petek.
Med svetniki pa je hitro počilo; glasnega nerganja in pripomb je bilo več kot preveč. Prvi se je oglasil Srečko Svenšek: »Kaj, zdaj bomo pa še mi kot občina plačevali neke projekte?! Kje so pa sankcije za vsa nezakonita dejanja Ca-futovih na tem objektu?! To bi moral plačati Cafuta, potem se pa sploh lahko še kaj pogovarjamo! In kdo je sploh poklical inšpekcijo, da se gradi na črno? Kolikor vem, občina ne, si ne upa! Poleg tega pa ta človek kar gradi naprej, kljub prepovedi inšpekcije! Pa to je izsiljevanje, živo izsiljevanje ljudi! Iz nas se dobesedno dela norca, ima nas za bedake. Kje se kaj takega sploh lahko dogaja?!«
Svetniki z besedami, podjetnik pa s »ciglom«
Svenškovemu jeznemu izbruhu je sledil Andrej Rožman: »V redu, če je zdaj ta komisija
Eno najboljših (izjav) je na zadnji seji »prijavil« Boris Novak: »Saj razumem, da ste na tistem zboru morali ustanoviti takšno komisijo, da ste sploh lahko odšli manj poškodovani...«
pač ustanovljena, ampak predlagam, da se iz reševanja tega problema izloči naš župan, ker gre za ožja sorodstvena razmerja, da ne bo potem kaj narobe! Ljudje že marsikaj govorijo, saj to veste. Cafuta se hvali naokoli, kako smo se vsi pred njim polulali v hlače, kako nas vse 'ima v šahu', da nas v trenutku upokori, ko pride na sejo itn., da ne povem vse javno. Pa smo vendar mi vsi takrat zgradili ta dom, pod streho, tudi mi iz Vidma, saj je bila takrat še skupna KS, zdaj pa si vse kar lasti. Komu pa ne bi 'pasalo', da mu občani, občina zgradi objekt, pa še plačuje stroške? Pa saj to je super, za gostinca sploh, pa vsakemu bi to prišlo prav!«
Ostre in vroče kritike so potem začele leteti kar vsevprek; slišati je bilo, da je prava sramota za občino, da dopusti kaj takega toliko let, pa kako bi izgledalo, če bi si kar vsak, ki se mu
Videmski svetniki so bili na zadnji seji sicer zelo ogorčeni glede načina reševanja »zadeve«Cafuta« a so ostali le pri pripombah in kakšnem kriku...
zahoče, prilastil kaj občinskega ali začel graditi na občinski zemlji, nato je Rožman eksplodiral še drugič: »Dosti je bilo tega, zahtevam, da občina za ta objekt ne plača nobenega računa za stroške več, niti ficka! In prav bi bilo, da bi danes tukaj sprejeli sklep, da naj se ta nova črnogradnja poruši!«
Svetniki so Rožmanovo zahtevo po sklepu zavrnili z obrazložitvijo, da občina takega sklepa ne more sprejeti, saj je odločba za rušenje v rokah pristojnega inšpektorata. Vendar pa je tudi res, da je občina kot lastnica parcele, na kateri stoji del črnogradnje brez občinskega soglasja, lahko stranka v postopku, ki pa ga mora najprej sploh sprožiti ...
Sledilo je, po stari videmski navadi, dolgo ugotavljanje, kdo
je sploh krivec, da je do takšne situacije sploh prišlo; največ se je s prstom kazalo na bivšega župana in sedanjega svetnika Franca Kirbiša starejšega, ki je večinoma (modro) molčal, nato pa, po odkritem izzivu povedal le, da se je dogovor zgodil že leta 1983, ko še ni bilo občine, ampak le KS Videm, in da je takrat pač bila večina krajanov za to, da Cafuta dobi del objekta v zameno za njegovo dokončno ureditev.
Komisija zato, da so se rešili z manj poškodbami?!
Hudo cinično (a verjetno zelo resnično) pa je po brezplodni debati spustil Boris Novak: »Moram vam povedati, da je šir-
ša javnost po zadnjem članku (v Štajerskem tedniku, op. a.) zelo presenečena in tudi ogorčena, da se kaj takega sploh lahko danes še dogaja. Ne razumejo pač, da si dandanes posameznik lahko nekaznovano privošči kaj takega, kot si je Cafuta, in da se je občinsko imetje sploh lahko 'podarjalo', ne glede na dogovore. Take prakse drugje ne poznajo. Po tem, kar se je dogajalo na zboru krajanov, pa tudi razumem, da ste ustanovili takšno komisijo. Verjamem, da zato, da ste lahko odšli s tistega zbora manj poškodovani, kot bi bili sicer ... «
Nato je bilo slišati, da zakonca Cafuta sploh ne bi smela biti člana te komisije, ampak bi lahko bila le obveščena o sklepih in rezultatih dela ...
Za prevetritev lastniških odnosov in vključno s tem za podrobnejši pregled plačil stroškov se je odločil tudi občinski Nadzorni odbor (NO), ki sicer, kot je povedala predsednica NO Tanja Novak, pozna cifre plačil, potrebno pa bo ugotoviti, za kakšen namen dejansko so bile porabljene in kakšna je bila dejanska (uporabljena) namembnost občinskih prostorov v skupnem objektu.
Potem je bilo slišati še veliko; od tega, kako je lahko zasebni podjetnik (oz. podjetnica) sploh dograjeval objekt z več prizidki, kako je to vknjiženo v zemljiško knjigo, kako je glede lastništva dograjenih delov prvotne stavbe, pa da je bilo nekaj od teh dogradenj že itak na sodišču in celo še nekaj na temo, da vsi dokumenti niso ravno verodostojni ...
Vprašanje je, kako se bo zgodba okoli solastništva Občine in Cafutovih res razpletla. Edini svetnik, sicer tudi zaposlen pri Cafutovih, ki se je postavil v bran podjetja, Marjan Jelen, je namreč med vsesplošno kritiko rekel: »Vi sploh ne veste, o čem govorite. Jaz sem videl veliko dokumentov in povem vam, da boste na koncu zelo presenečeni, ko boste videli to, kar sem jaz. Sicer pa, psi lajajo, karavana pa gre dalje.«
SM
Slovenija • Pukšič v SLS
Videm • Predsednik SLS na obisku
Hrvaška naj se umakne!« Žerjav vesel Pukšiča
»
Za širšo javnost precej nepričakovana, za politične lobije pa nekoliko manj, je bila sredi tega tedna poteza destrniškega župana in (do torka) nepovezanega poslanca Franca Pukšiča, ki je uradno postal član SLS.
Zakaj se je odločil za ta korak, sam pojasnjuje tako: »Dejstvo je, da kot nepovezani poslanec ne moreš narediti nič, ker je tudi Poslovnik Državnega zbora tako napisan, da onemogoča normalno delo samostojnim poslancem. Prihajam iz podeželja in kot nekdanji predsednik krajevne skupnosti in sedanji župan še kako dobro vem, s kakšnimi težavami se srečuje mali človek na podeželju, da si zagotovi osnovne pogoje za življenje. Pri svojem delu se vedno srečujem s težavami malega človeka, problemi kmetijstva itd. Zato menim da bom v dobro slovenskega naroda lažje deloval kot poslanec Slovenske ljudske stranke, saj kot neodvisni poslanec ne moreš narediti nič. Še vedno trdno stojim na vrednotah in načelih slovenske pomladi, ki jih je začela graditi Kmečka zveza in tudi nadaljevala Slovenska ljudska stranka. Čudi me, da so nekateri pozabili, da je predhodnica Slovenske ljudske stranke bila prav Kmečka zveza z Ivanom Omanom
na čelu. In Slovenska ljudska stranka se ponovno vrača k tem osnovnim načelom.«
Janša brez komentarja ...
Kot je znano, je Pukšič pred več meseci izstopil iz poslanske skupine SDS, svoj sedanji izstop
Franc Pukšič je od tega tedna naprej član SLS.
iz stranke pa je komentiral tako: »Res je, da sem bil kar skoraj dve desetletji član Slovenske demokratske stranke, žal pa je prišlo do nekaterih zapletov, ki jih ni sprožila stranka, ampak njeni posamezniki, kar je bil tudi vzrok, da sem izstopil iz poslanske skupine SDS.«
Sicer pa, kot je za naš časopis še povedal Franc Pukšič, je o izstopu iz stranke SDS (in vstopu v SLS) preko SMS obvestil predsednika SDS Janeza Janša, ki pa se na Pukšičev prestop ni odzval. »Sicer pa kakšnega odziva z njegove strani tudi nisem pričakoval,« je še povedal Pukšič, ki je, med ostalim, skupno točko z SLS našel tudi v neodobrava-nju reševanja hrvaško-slovenske mejne problematike: »Definitiv-no stojim za tem, da mora biti meja s Hrvaško rešena pred njenim vstopom v EU in zelo nekorektno se mi zdi, da se druga poglavja sploh odpirajo, dokler se Hrvaška ne umakne s slovenskega teritorialnega ozemlja!«
SM
»Gospod Franc Pukšič je zagotovo odličen župan in odličen poslanec in vesel sem, ker z njegovim članstvom dajemo signal slovenski javnosti, da se naša stranka ponovno krepi,« je o novem članu SLS povedal predsednik Radovan Žerjav, ki se je ta teden mudil tudi na obisku v občini Videm, kjer je sprejel člane občinskih odborov SLS ter župane iz vrst stranke s širšega območja.
»Očitno je tudi gospod Pukšič uvidel, da smo v naši stranki začeli z res dobrim delom, da delamo na dolgi rok in da nam bo lahko pri tem dobro pomagal,« je še dodal Žerjav ter ob tem ni prav nič prikrival, da njegovi obiski občinskih odborov že sodijo v resne priprave na lokalne volitve naslednje leto.
Kot je znano, ima stranka SLS največ županov v »podeželskih« občinah (s članstvom Pukšiča še enega več), vprašanje pa je, ali bo toliko SLS-ovih županov tudi po volitvah naslednje leto. Tega si ne upa napovedati niti Žerjav: »Stavimo na naše župane, čeprav bo toliko županskih pozicij naslednje leto res težko ohraniti. Vseeno verjamem, da bo volilni rezultat na prihodnjih lokalnih volitvah odličen, brez dvoma veliko boljši kot na državnih volitvah!«
Namen tokratnega obiska v občini Videm, ki jo prav tako vodi SLS-ov župan Friderik Bra-čič, pa je bilo tudi seznanjanje
z delom občinskega odbora: »Gre za to, da skupaj pregledamo opravljeno delo odborov na Ptujskem, da analiziramo stanje in ugotovimo stopnjo prepoznavnosti naše stranke v lokalnih območjih, da ugotovimo, kaj lahko še naredimo pred bližajočimi se volitvami za čim
boljši rezultat!«
Obisk Žerjava in njegove ekipe v Vidmu, kjer so se zbrali številni župani in člani občinskih odborov SLS s Ptujskega, je sicer že sedmi v seriji tovrstnih srečanj po državi, ki jih bo vodstvo stranke še nadaljevalo.
SM
Radovan Žerjav v neuradnem pogovoru z župani in predstavniki 00 SLS iz občin širšega Ptujskega.
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Haloze • Z volilne skupščine LAS
Majhna in velika razočaranja
Na letošnji skupščini članov LAS Haloze, teh je sicer 79, a v videmski kulturni dvorani jih je bilo kar nekaj manj, so izvolili novo devetčlansko vodstvo, ki se uradno imenuje organ odločanja, sicer pa je skupščina minila predvsem v analiziranju finančnih težav, ki jih imajo izvajalci projektov zaradi velikanskih zamud izplačil in ignorance MKGP.
Foto: SM
Nezadovoljstvo nad letošnjim izborom odobrenih projektov so odkrito pokazali člani podlehniškega TD (predsednik Milan Vidovič, Zdenka in Ivan Golub) ter predsednik ED Tržec (Ivan Božičko).
Gladko pa tokrat ni šlo niti s potrditvijo letos odobrenih projektov za financiranje iz Leader programa, ki so jih že pred skupščino potrdili odgovorni v LAS Haloze. Letos je na (tretji) razpis za sofinanciranje poslalo vloge 28 prijaviteljev, odobrenih pa je bilo 20 projektov.
Razočarani v TD Podlehnik in ED Tržec
Ob glasovanju za potrditev izbranih projektov so se štirje prisotni člani izrekli proti; gre za tri člane podlehniškega Turističnega društva, Zdenko in Ivana Goluba ter Milana Vi-doviča, proti izboru pa je glasoval tudi predsednik Etnografskega društva Tržec Ivan Božičko.
»Ne strinjamo se s tem, da je bil naš projekt, gre za nadaljevanje ureditve etnografske zbirke na prostem na Gorci, kjer smo nameravali s pomočjo Leader sredstev urediti še
V Piran so dekleti in fant v najlepših letih, Majda Satler ter zakonca Vlado in Silva Žnida-rič, prišli na predviden datum, 18. septembra, vso pot pa je z njimi uspešno vozil tudi Alojz Satler z avtodomom. Prepeša-čeni kilometri so se končali pri cifri 390, da ni šlo čisto brez
okolico, izpadlo iz nabora potrjenih projektov. Niso nam znani kriteriji, zaradi katerih ta projekt ne bi bil dovolj dober za sofinanciranje, niti nismo prejeli argumentiranega pojasnila, zakaj naš projekt ni vreden sofinanciranja. Naš projekt je bil ocenjen na vrednost dobrih 16.000 evrov, zdaj nismo upravičeni niti do enega evra sofinanciranja,« je
utrujenosti, pa kakšnega žulja zraven, je jasno. Najhujši žulj že proti koncu poti si je prihodila Majda, ki je morala k zdravniku po antibiotike in bi po njegovem nasvetu do cilja v Piranu morala sedeti ob sovozniko-vem sedežu, a ji kaj takega ni prišlo do živega, ampak je žulj-
v imenu TD Podlehnik za naš časopis povedal predsednik Vidovič. Povsem podobno razlago je dal tudi predsednik ED Tržec Ivan Božičko, ki je bil razočaran nad dejstvom, da kot društvo ne bodo sofinancirani pri nadaljnjem urejanju Djočanove kmetije, kjer so s pomočjo sofinanciranja nameravali postaviti še nekaj stavbne infrastrukture v skupni vrednosti 12.000 evrov.
Sonja Golc iz PRJ Halo kot direktorica upravljavca LAS je na te očitke razočaranih predlagateljev odgovorila, da denarja žal ni dovolj za vse, da pa so pri letošnjem potrjevanju projektov za sofinanciranje ob kvaliteti gledali tudi na to, da so zajeli nove prijavitelje in nove projekte, oboji omenje-
no zadrego na stopalu lepo na debelo povila in prehodila tudi zadnje metre dolge poti.
V Piranu, kjer so jih pričakali domači in prijatelji, je bilo nato veselo kot že dolgo ne; čeprav izmučeni od hoje, so se poho-dniki po krepkem okrepčilu (tudi tekočem, seveda) in nekaj zdravicah še zavrteli v plesnih korakih. »Igrala je harmonika, plesalo se je, pelo, pil se je šampanjec, res je bilo veselo do večernih ur,« so po prihodu domov potrdili vsi skupaj.
Tiste, ki jih takšne pohodni-ške avanture mikajo in morda celo razmišljajo o tovrstnem podvigu, naši pohodniki vabijo na predstavitev poti, ki jo bodo pozimi pripravili v Ljutomeru in na Ptuju; pridružila pa se jim bo tudi ena največjih poznavalk slovenskih pohodniških poti Staša Lepej Bašelj, sicer tudi avtorica knjige Camino - moja samostojna pot, ki se je štirim junakom za en dan pridružila pri letošnji poti do Pirana.
SM
ni pa so bili že doslej, na dveh izpeljanih razpisih, uspešni in so že dobili sofinancerska sredstva za iste projekte, ki jih zdaj samo še nadaljujejo.
Izvoljeni novi člani organa odločanja
Seveda štirje glasovi proti potrditvi letošnjega nabora izbranih projektov niso spremenili ničesar, saj je bila velika večina ostalih zbranih članov za.
Z glasovanjem za novih devet članov organa odločanja je bilo precej manj težav; večino glasov so dobili: dosedanja predsednica LAS Haloze Darinka Ratajc, Sebastian Toplak, Jože Klinc, Miran Krajnc, Zdenka Golub, Edi Hojnik, Mateja Težak, Jože Šmigoc in Zvonko Arnejčič. Novega predsednika ali predsednico bodo izvoljeni člani določili izmed svojih članov kasneje na svoji prvi seji, mandat novoimenovanega organa odločanja pa se začenja februarja naslednje leto.
Predolgi roki izplačil deležev -tudi skoraj leto dni!
Sklepni del letošnje skupščine pa je izzvenel v kritiki odnosa MKGP do LAS oziroma do izvajalcev projektov, ki morajo na (odobren) denar po končanju čakati tudi skoraj eno leto! Za izvedbo lanskega martinovanja so tako dobili, po kar nekaj administrativnih zapletih, denar šele letos konec avgusta!
Da gre za številne, zlasti finančne težave in kakšne so, je potrdila in razložila tudi Gol-čeva: »Z velikimi zamiki plačil in drugimi s tem povezanimi težavami se ne srečujemo le v LAS Haloze, ampak smo na istem vsi LAS-i v Sloveniji. Zato smo se tudi odločili za skupen dopis kmetijskemu mini-
strstvu s predlogi, kaj je treba spremeniti oz. kaj si želimo. Kot prvo je to gotovo skrajšan rok za nakazilo denarja izvajalcem, ki so odobren projekt uspešno izvedli, in sicer s sedanjih 90 na 30 dni od potrditve poročila. Nadalje naj se skrajša rok za preglede izvedenih projektov, vzpostavi naj se avansiranje projektov, kot je to praksa tudi v 'bolj revnih' evropskih državah, ki pa imajo očitno boljši odnos do podeželja, DDV naj bo tudi v naših projektih upravičen strošek, predlagamo tudi poenostavljene kriterije sofinanciranja, in sicer za vse nepro-fitne projekte naj bo 100-od-stotno, za ostale, profitne, pa enotno 50-odstotno sofinanciranje! Nadalje predlagamo tudi čimprejšnje obveščanje ministrstva v primerih, ko gre za dopolnitve vlog, torej ali so dopolnitve uspešne ali ne, prav tako to velja za obveščanje o morebitnih znižanih odstotkih sofinanciranja določenega projekta, kar se tudi dogaja, zlasti takrat, ko ministrstvo recimo oceni, da je nek projekt profitne narave, čeprav kot takšen ni prijavljen v naboru sofinanciranih izbranih projektov.«
Ignorantski odnos MKGP do podeželja
Golčeva je ob tem še opozorila, da se bodo LAS v Sloveniji skupno zavzeli še za višji odstotek sofinanciranja upravljavcev LAS, saj je ta v nekaterih državah tudi 100-odstoten, v Sloveniji pa le 50, kar je premalo za izvajanje vseh nalog, predlagali pa bodo 80-odsto-tno financiranje. Podobno bodo ministrstvu predlagali tudi prerazporeditev denarja v dobro štirih osi, saj ga je v četrti osi (kamor spada Leader) absolutno premalo, na podeželju bi z lahkoto, glede na potrebe in število prijavljenih projektov, porabili veliko
več sredstev, po znanih informacijah pa naj bi ga bilo v tretji osi itak preveč in ostaja neporabljen.
Ignorantski odnos kmetijskega ministrstva do podeželja, ki se kaže tako v nizkih odstotkih sofinanciranja projektov kot v zelo poznih izplačilih, številnih administrativnih postopkih, s katerimi se zavlačuje izplačilo obljubljenega denarja, pogosto pa tudi znižuje vsoto sofinanciranja za že odobren in izveden projekt, seveda vpliva na izvajalce; število tistih, ki odstopijo od že odobrenega projekta, se viša, sofinancerski delež denarja za taisti projekt potem ostaja neporabljen, saj ga drugi ne morejo več pokoristiti in se prav po neumnem vrača nazaj v bruseljsko blagajno. Poleg tega se tisti izvajalci, ki vztrajajo v izvedbi, srečujejo s hudimi likvidnostnimi težavami, povrhu pa še z negotovostjo, kdaj in koliko denarja bodo sploh prejeli, ne glede na odobritev. Vse to, jasno, sproža veliko negativne energije in negodovanja med ljudmi, ki še imajo pogum lotevati se novih naložb na umirajočem podeželju. Možnosti, da bi morda občine ustanovile poseben sklad za premostitveno sofinanciranje takih projektov, po zakonu na žalost ni, zato je Golčeva predlagala, da bi v prihodnje kot nosilci skupnih društvenih projektov nastopale kar občine same, denar bi za svoje projekte lahko pokoristila društva, »čakalno« obdobje za sofinancerski delež iz državne blagajne pa s tem ne bi bil tako ubijajoč za dejanske izvajalce.
Na hitro reakcijo ministrstva namreč ni računati, veliko bolj verjetna je celo predpostavka, da se ministrstvo na vse predlagane spremembe in predloge sploh ne bo odzvalo, kot je že pokazala dosedanja praksa ...
SM
Foto: MS
Pohodniki v najlepših letih so prehodili 390 kilometrov od Gorič-kega do Pirana
LAS Haloze je v treh dosedanjih razpisih od leta 2008 do 2010 skupno sofinanciral 48 projektov v skupni (sofinancer-ski) vrednosti 273.044 evrov; na prvem razpisu je bilo odobrenih 9 (od 19) projektov s sofinacerskim deležem 72.597 evrov, na lanskem razpisu je bilo odobrenih 19 (od 34) projektov z deležem sodinanciranj 90.258 evrov, na letošnji razpis pa je prispelo 28 vlog, odobrenih pa je bilo 20 projektov. delež sofinanciranja bo znašal 110.189 evrov.
Piran • Pohodniki uspešno do cilja
Z velikim žuljem in plesom
O štirih pohodnikih, ki so se v začetku septembra lotili dolge poti preko Slovenije, iz Goričkega do Pirana, smo že poročali. Takrat so bili šele na začetku, toda podvig jim je uspel, in da je bilo zadovoljstvo res veliko, ni treba poudarjati.
Ptuj • Dr. Adolf Žižek predstavil drugi del znanstvene trilogije
Znanstveniki in raziskovalci z novim izzivom
V kulturni dvorani Gimnazije Ptuj je dr. Adolf Žižek, dolgoletni profesor ptujske gimnazije, 17. septembra predstavil svojo drugo znanstveno knjigo v okviru znanstvene trilogije Kompleksni sistemi 2. Dr. Žižek načrtuje še tretji del, potem pa pričakuje, da bo začetni model naprej razvijal nekdo drug. Sam pa želi še kaj prevesti v katerega od tujih jezikov.
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Dr. Adolf Žižek, dolgoletni profesor ptujske gimnazije, je 17. septembra predstavil drugi del znanstvene trilogije Kompleksni sistemi 2.
Spominčice, ki jih vodi Marija Stoeger, so zapele Pesem o Ptuju avtorja Adolfa Žižka, v priredbi Ernesta Kokota za žensko vokalno skupino. Pesem je bila v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja avizo Radia Ptuj.
Pri izidu knjige, ki je izšla v samozaložbi, so pomagali MO Ptuj, Talum, d. d., Tenzor, d. o. o., in Auditor, d. o. o. Za izdajo pa so zaslužili zlasti recenzenta prof. dr. Rok Strašek in doc. dr. Oto Težak, v veliko pomoč pa je bil avtorju tudi sin Franci, ki mu je pomagal pri pisanju knjige, predvsem pri prepisovanju rokopisov. Monografija je napisana v lepem slovenskem jeziku, tekoče in razumljivo za bralca, ki obvlada matematiko, formalno logiko in teorijo sistemov, je med drugim zapisal recenzent doc. dr. Oto Težak. Dr. Žižek pa je hvaležen tudi vsem ostalim, ki so mu pomagali pri izdaji drugega dela znanstvene trilogije, ki jo posveča znanstvenikom, študentom podiplomskega študija, raziskovalcem in tudi vsem drugim, ki jo razumejo.
»Namen te knjige je, da z interdisciplinarnostjo in z 'ekzaktnimi' znanostmi, kar matematika zagotovo je, na nek način pomaga tudi 'neek-zaktnim' znanostim, kot je npr. družboslovje, da bi postale ek-zaktne. Knjiga je napisana v jeziku, ki ne vsebuje navadnih številk, pač pa določene druge simbole. S tem je narejen
začetni model, ki ga bo nekdo še naprej razvijal, ker se sam s tem, razen da napišem še zadnji del trilogije, ne mislim več ukvarjati. Bi pa še kaj prevedel v kakšen tuj jezik,« je na predstavitvi povedal avtor, ki se je s prvo knjigo, preden je izšla,
ukvarjal deset let. Ideje pa so že stare, tudi do 30 let, z njimi se je ukvarjal vse od doktorata naprej. Za vzornika pri načinu dela ima dr. Žižek dr. Ruglja. On je vstajal ob štirih zjutraj in pisal do osme ure, na to pa se je lahko ukvarjal še z drugimi
stvarmi. Žižek ga je posnemal, saj mu je ta način dela zelo odgovarjal.
Predstavitev je spremljal priložnostni kulturni program. Ženska vokalna skupina Spominčice DPD Svoboda Ptuj, ki jih vodi Marija Štoeger, je med
drugim zapela Pesem o Ptuj avtorja Adolfa Žižka, ki je bila v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja avizo Radia Ptuj. Za žensko vokalno skupino je jo priredil Ernest Kokot. Dve točki pa so prispevali ptujski gimnazijci. Na klavirju je najprej
igral Vito Vidovič, v drugi točki pa so nastopili Neva Kumer in Barbara Vauda (sopran), Nuša Erjavec (klavir) in Nika Zelenko (flavta), njihova zbo-rovodkinja je Jožica Lovrenčič Lah.
MG
Ptuj • Sprejem za pihalna orkestra Izole in Ptuja
Godbi dveh mest v skupnih projektih
V Mestni hiši na Ptuju je ptujski župan dr. Štefan Čelan 26. septembra pripravil sprejem za predstavnike pihalnih orkestrov Izole in Ptuja, ki sta pričela snovati poglobljeno sodelovanje in nekatere skupne projekte.
»Ptujski pihalni orkester je bil od 11. do 13. septembra gost v Izoli na povabilo pihalnega orkestra Izola, ki ga vodi prof. Mirko Or-lač, po rodu Ptujčan, ki mu v Pihalnem orkestru Ptuj še niso dali izpisnice,« je povedal predsednik Pihalnega orkestra Ptuj Stanko Menoni. S tem obiskom se je pričelo tudi uradno sodelovanje med obema or-
kestroma. Ptujski župan pa ju je povabil tudi v projekt srečanja 50 orkestrov na Ptuju v letu 2010 in projekt Evropske prestolnice kulture 2012.
Na čas bivanja v Izoli imajo Ptujčani izredno lepe spomine, povsod, kjer so nastopili, so bili toplo sprejeti. Igrali so na treh promenadnih koncertih. Na tretjem koncertu se jim je pridružila tudi vokalistka Romana
Zelenjak. Člani pihalnega orkestra Ptuj, ki ga vodi prof. Fre-di Simonič, so bili v Izoli tudi promotorji turistične ponudbe Ptuja in okolice. Predstavitev so pripravili v sodelovanju s TIC-em MO Ptuj. Izolčani so jim v soboto obisk vrnili, med kratkim obiskom Ptuja so pripravili tudi krajši koncert, prijetno nekajurno druženje pa je potekalo v okolici Ptuja.
Nas prejemu pri županu, ki
«
Foto: Črtomir Goznik
Predstavniki pihalnih orkestrov Ptuja in Izole na sprejemu pri ptujskem županu dr. Štefanu Čelanu. Sprejema se je udeležil tudi predsednik TD Ptuj Albin Pišek.
so se ga udeležili dirigent pihalnega orkestra Izola prof. Mirko Orlač, predsednik pihalnega orkestra Izola Denis Lorenčič, dirigent ptujskega pihalnega orkestra prof. Fredi Simonič, predsednik pihalnega orkestra Ptuj Stanko Menoni ter predsednik TD Ptuj in častni občan MO Ptuj Albin Pišek, je tekla beseda o nadaljnjem sodelovanju med obema orkestroma oziroma občinama. Župan je predstavil idejo, da bi pihalni orkestri Slovenije, skupaj jih je v Sloveniji okrog 200, na Ptuju ob 50-letnici kurentovanja v letu 2010 pripravili srečanje najmanj 50 godb, ki naj bi trajalo cel dan na različnih lokacijah. Predstavniki orkestrov idejo pozdravljajo, o njej bodo razmislili, čeprav ni več veliko časa. Za podoben projekt 50 udeležencev so se že odločili v Vrtcu Ptuj, saj bodo na dan povorke ptujskih vrtcev v goste povabili še najmlajše iz 50 drugih vrtcev Slovenije. Kot je povedal ptujski župan dr. Štefan Čelan, želijo 50-letnico ptujskega kurentovanja veličastno proslaviti. Pihalni orkester Izola pa je povabil, da skupaj s pihalnim orkestrom Ptuj sprejme tudi izziv projekta Evropske prestolnice kulture 2012, ki mora imeti ob slovenski tudi evropsko noto.
MG
Ptuj • OŠ Ljudevita Pivka
»Učenci se sedaj počutijo prijetneje!
Z novim šolskim letom je v Osnovni šoli dr. Ljudevita Pivka zaživel nov prostor s kotički za sproščanje.
Med poletjem so namreč šolsko knjižnico preuredili v nekakšno »dnevno sobo« z namenom, da bi se učenci v šoli počutili bolj domače ter čim bolj sproščeno in udobno preživljali čas med čakanjem na prevoz domov.
»Učencem želimo na naši šoli ustvariti neko domačnost. V skupnem prostoru, ki je namenjen varstvu vozačev, imajo tako kotičke, v katerih se lahko sprostijo, družijo ali aktivno preživijo čas čakanja na šolski prevoz. Lahko se posvetijo tudi delu z računalnikom, berejo knjige in revije, gledajo film ali samo udobno sedijo in se sprostijo. Naša šola je namreč regijska in jo obiskujejo otroci iz 16 občin, zato jih med čakanjem na prevoz veliko potrebuje varstvo,« je povedala ravnateljica šole Dragica Emeršič.
Glede na to, da naj bi se kmalu začela gradnja nove stavbe, za prenovo učilnico niso porabili veliko denarja. »Za posedanje v kotičkih smo uporabili stare klopi, ki smo jim skrajšali višino, jih prebarvali in poslikali z živimi vzorci. Podarjeno smo dobili tudi sedežno garnituro. Edina investicija so bile police in barve, ki so jih učitelji uporabili v poletnem času, ko so v tem prostoru in v svojih matičnih učilnicah prepleskali stene ter naredili poslikave. Pri delu
Dnevna soba za sproščeno čakanje na avtobusni prevoz
so zelo uživali in čutiti je bilo veliko pozitivne energije, kar se sedaj občuti tudi pri učencih, ki so v teh prostorih zelo zadovoljni,« je še pojasnila sogovornica.
Osnovna šola dr. Ljudevita Pivka, ki ima letos 15 oddelkov, se tako zaenkrat še nahaja v stari stavbi, ki ji trenutno obnavljajo v lanski ujmi poškodovano streho. Sicer pa ravnateljica optimistično zre v prihodnost, saj naj bi v jesenskih mesecih začeli graditi novo šolo v bližini Dijaškega doma Ptuj, v kateri bo bivanje in izobraževanje kvalitetnejše. Do takrat pa torej poskuša narediti tudi obstoječo šolo čim prijetnejšo za učence, zato je slednja čez poletje dobila veliko novih barvitih in živahnih kotičkov.
Polona Ambrožič
Ptuj • Novosti letošnjega Domskega dne
Odganjanje senc v ptujskem dijaškem domu
V petek, 25. septembra, je v Dijaškem domu Ptuj potekal Domski dan, v okviru katerega so se odvijale različne aktivnosti za učence in dijake. Mag. Danica Starki, ravnateljica doma, je ob tej priložnosti tudi predstavila razvojne načrte domskega delovanja, posebno pozornost pa so namenili odprtju novih prostorov v njihovi ustanovi, v katerih bo delovala ptujska enota Centra za poklicno rehabilitacijo.
V Dijaškem domu Ptuj je bil ta dan prazničen ne samo za njihove učence, dijake, študente in vse zaposlene, temveč tudi za širšo javnost prav zaradi odprtja omenjenega centra, ki bo deloval pod okriljem Inštituta Republike Slovenije za rehabilitacijo. »Zaradi manjšega vpisa dijakov v naš dom in naših prostorskih zmogljivosti vanj vključujemo tudi različne druge dejavnosti, kompatibilne s področjem vzgoje in izobraževanja. S Centrom imamo več skupnih točk, ena je skrb za mladostnike pri njihovi socializaciji ter vključevanju v življenje in delo v ožjem in širšem okolju,« je pojasnila Starklova.
Letos mineva 25 let delovanja Centra za poklicno rehabilitacijo in v tem času so uspeli razviti široko mrežo rehabilitacijskih programov po Sloveniji. Ptujska enota je četrta, njena najpomembnejša naloga je poklicna rehabilitacija. »Namenjena je težje za-posljivim oziroma invalidnim osebam na področju iskanja poklicnega cilja in možnosti zaposlitve, pa tudi reševanju problemov, ki so se jim v življenju pojavili in jih tukaj rešujemo skupaj. Prav tako bomo nudili pomoč tistim, ki so preboleli težje bolezni ali poškodbe, pri ponovnem varnem vračanju na delo ter iskanju drugih poklicnih in osebnih načrtov,« je dve izmed mnogih področij njihovega delovanja opisal mag. Janez Vidmar, predstojnik Centra za poklicno rehabilitacijo. Poleg slednjega ima domske prostore v najemu tudi Center za downov sindrom Ptuj.
Torta, sladoled in veseli sončki
18. Domski dan je sicer seveda bil v največji meri posvečen njegovim učencem in dijakom. »Danes niso šli v šolo, ampak so ostali 'doma', v dijaškem domu z namenom, da preživijo prosti čas s prijatelji in vzgojitelji,« je povedala ravnateljica.
Med drugim so se posvečali številnim dejavnostim od namiznega tenisa do družabnih iger, se spomnili prijetnih počitnic na morju in se zanje zahvalili humanitarnemu društvu Soorptimist ter si skupaj z zaposlenimi privoščili slavnostno kosilo s torto. Optimizem veje tudi iz
Ob Domskem dnevu so otroci uživali v različnih dejavnostih in druženju.
domskega slogana, saj so si ga po sogovorničinih besedah sposodili pri pesniku Tonetu Pavčku in se glasi: »Na svetu si, da sam si sonce, da iz sveta odganjaš sence.«
In prav nekaj takih njihovih veselih sončkov smo imeli priložnost spoznati tudi mi. Pridružili smo se jim ob sladkem presenečenju - sladoledu s sadnim prelivov, ki so jim ga pripravile vzgojiteljice, saj so na ta dan praznovali tudi nekaj rojstnih dni otrok.
David, 12 let:
»Danes praznujemo rojstne dneve, ob Domskem dnevu imamo tudi lepo jesensko okrasitev. Všeč mi je in želim si več takih dni. Vesel sem, ker ni bilo treba v šolo. V dom hodim rad, ponavadi se učimo, delamo domače naloge, pomagajo nam, tako da je v redu.«
Nina, 16 let
»Ob Domskem dnevu smo
se slikali, praznujemo pa tudi rojstne dneve. V učilnici smo poslušali glasbo. Rada hodim sem, ponavadi delamo naloge.«
Leon, 19 let
»Danes smo dobili kot presenečenje sladoled, ker praznujemo rojstne dneve. Poslušamo glasbo in lepo je, ker nismo šli v šolo.«
Kmalu nova šola na domskem dvorišču
V	Dijaškem domu Ptuj nudijo vzgojno delo in namestitev za učence, dijake ter namestitev za študente višjih strokovnih šol. Izvajajo tri vzgojne programe: za dijake srednjih šol, za dijake in učence s posebnimi potrebami ter učence osnovnih šol, sodelujejo pa tudi pri veliko projektih.
V	okviru projekta Evropskega socialnega sklada Nova priložnost potekata pri njih
Ravnateljica mag. Danica Starki je predstavila razvojne načrte domskega delovanja, med katerimi je tudi Center za rehabilitacijo - enota Ptuj.
dve aktivnosti, in sicer izobraževalni program Brez megle v glavi, ki ga izvaja dr. Viljem Ščuka - njegov cilj je čez štiri leta imeti na ptujskem območju okoli deset mentorjev z licenco, ki bodo lahko med drugim delali z mladimi v manjših skupinah za razvijanje njihove motivacije.
Druga aktivnost je Šola druge priložnosti, ki ponuja »novo priložnost« mladostnikom, ki so tik pred tem, da se znajdejo na cesti in potrebujejo večjo spodbudo za pridobitev izobrazbe in socialnih veščin.
Sodelujejo še v projektih ptujske občine. Tako bo novembra potekal Otroški boljši sejem, ki ga pripravljajo s Centrom interesnih dejavnosti in bo poleg druženja nudil možnost prodaje, izmenjave otroških stvari in podobno.
Jeseni naj bi na njihovem dvorišču pričeli graditi novo Osnovno šolo dr. Lju-devita Pivka. Obe stavbi bo povezoval hodnik in skupaj bodo uporabljali obstoječo domsko kuhinjo. Novost bo varnostna ograja okrog šole in doma, zaradi katere bodo učenci veliko manj ogroženi, saj se zaradi bližine srednjih šol mnogokrat srečajo s hitrimi mladimi vozniki.
V ptujskem dijaškem domu lahko večkrat srečate tudi kakšnega tujca, saj v sodelovanju s šolami nudijo bivanje udeležencem mednarodnih projektov šol, gostujočim učiteljem in pripravnikom. Trenutno pri njih stanuje profesorica iz Nemčije, gostujoča na Gimnaziji Ptuj.
Polona Ambrožič
Ptuj
Dr. Roman Glazer je že dolga leta na vodilnem položaju Perutnine Ptuj, ki velja za enega od najpomembnejših gospodarskih faktorjev naše regije, istočasno pa za eno od najbolj prepoznavnih slovenskih znamk v tujini.
Znotraj izredno zapletenega, kriznega, mednarodnega scenarija, kjer prevlada finančna nestabilnost, pomanjkanje denarne likvidnosti in zaupanja v prihodnost s strani podjetnikov, se je Perutnina Ptuj izkazala ponovno za pozitivno izjemo.
Ministrstvo za gospodarstvo je prejšnji teden objavilo, da Slovenija krije samo 10 % lastne energetskepotre-be z obnovljivimi viri in da je daleč med najslabšimi članicami na tem področju znotraj Unije.
Bioplinarne, na katere so Slovenci v prejšnjih letih "navalili", se izkazujejo vedno bolj neučinkovite, ker porabijo več energije od proizvedene. Hidroelektrarnam, ki ostajajo naš veliki "as v rokavu", se bodo verjetno v naslednjih letih pridružile sončne elektrarne in postale edini dodatni, zanesljivi vir za električno proizvodnjo, potem ko se je jasno izkazalo, da nimamo dovolj vetrovnih dni za vrtna polja ter da se okoljevar-stveniki ne morejo sprijazniti z velikanskimi propelerji sredi narave.
Znotraj takšnega konteksta seje dr. Glazer izkazal za predsednika z vizijo. Letos je skupaj z lokalnimi in svetovnimi partnerji ustanovil podjetje Perutnina Solar, ki bo uporabljalo strehe Perutninskih stavb zaproizvo-dnjo elektrike.
Ne glede na dejstvo, da bančni sistemi, ki so v tem trenutku poplavljeni s prošnjami takšnih projektov zaradi podpiranja odkupnih ceni s strani države, ne odobrijo z lahkoto nove investicije, ki temelji na napredni tehnologiji, so bili partnerji Perutnine Solar deležni velikega zaupanja s strani določenih slovenskih bank in Evropske investicijske banke, ki bo financirala polovico projekta.
Perutnina Solar bo največja sončna elektrarna v tem delu Evrope. Slovenskemu električnemu sistemu bo zagotavljala 5 MW, ki bodo, če bo projekt pravilno implementiran, postali 10 MW že v naslednjem letu. Mednarodni skladi gledajo z veliko naklonjenostjo ptujskemu prostoru, ki nujno potrebuje nekaj inovativnega in lahko Sloveniji v trenutku najtežje gospodarske krize pokaže učinkovit primer reševanja težav in bodočega, strateškega, ekonomskega razvoja.
V kratkem bo koncern Perutnina Ptuj podaril našemu mestu najpomembnejšo, popolnoma zasebno električno podjetje v državi.
Področje obnovljivih virov oziroma električne proizvodnje je med najpomembnejšimi znotraj mednarodnih geopolitičnih odnosov. Italija in Nemčija sta v Uniji odločili, da bo balkanski prostor postal za Evropo »električni rezervoar« in da se mora čim več vložiti v gradnjo novih, okolju prijaznih elektrarn v tem prostoru. Zaradi takšnega razloga se nemški finančni skladi vedno bolj orientirajo na investicije južno od Zagreba, ki bodo imele finančne »škatle« postavljene v Londonu ali Luksemburgu, in zaradi tega je italijanska diplomacija podpisala posebne bilateralne pogodbe z Zagrebom, Beogradom in Podgorico.
Nemci skušajo osvojiti finančno kontrolo, Italijani pa si zagotoviti investicije in odkup elektrike, za kar nameravajo tudi zgraditi novi podmorski daljnovod med Črno goro in italijansko obalo.
Slovenija torej, zgleda, da želi naprej po lastni poti.
Projekti, kot je Perutnina Solar, lahko postanejo vodilni in naši državi zmanjšajo negativno energetsko bilanco. Partnerska podjetja, ki so zagotovila s tehnološkimi rešitvami, utemeljenimi projekcijami ter svetovnimi referencami odlično oceno pri finančnih rizičnih pregledih, bodo Ptuju »podarila« vrhunsko tehnologijo. Ocene in napredni način priprave projekta so bili tako posebni, prepričljivi in kakovostni, da jih bo Evropska investicijska banka omenila v knjigi, ki bo izšla januarja 2010 in bo obravnavala gospodarstvo osrednje Evrope.
Ptuj je za nas še vedno in prevečkrat samo še zakladnica tisočletja. Izredno lepo bi bilo videti, da bi naš biser postal center odličnosti in napredka, ki ni le mar-ginalen delček slovenske province.
Samo takšne vizije nam lahko podarijo nov elan in lepo je ugotoviti, da pobude še vedno lahko prevzamejo podjetja, ki zgodovinsko živijo z mestom, podjetja, ki se znajo obnavljati in voditi razvoj. Voditi dogajanja in ne biti voden je bil vedno moto največjih generalov.
Laris Gaiser University of Georgia - ZDA
Tehnološki
Ptuja • Tretja premiera v Mestnem gledališču
Pravljično srce
V četrtek so v ptujskem gledališču predstavili novo igro za mladino Pravljično srce, ki prihaja na njihov oder oktobra. Njeni ustvarjalci so nas skupaj z direktorjem Petrom Srpčičem popeljali po čarobni poti ustvarjanja predstave in izrazili veselje, da bo Pravljično srce začelo biti prav na Ptuju.
Gre za tretjo premiero v tokratni sezoni, ki nas na magičen način popelje v svet najstnikov. Dva izmed njih se namreč srečata ponoči v zapuščenem kulturnem domu, kjer se soočita z mnogimi čustvenimi problemi.
»Besedilo je zanimivo predvsem, ker je eno redkih v svetovni dramatiki, ki se sooča s problemi mladostnikov. Ni ne otroška predstava in ne odrasla, ampak se dogaja ravno v tistem vmesnem obdobju odraščanja,« je povedal režiser predstave Miha Alujevič, ki je že večkrat deloval v zanj posebno ljubem Mestnem gledališču Ptuj.
Vesel je tudi bližine in spoštovanja med člani ekipe, saj se dobro vzdušje po njegovem mnenju pozna tudi na sami predstavi.
Foto: Črtomir Goznik
Problem blond krave z velikim oprsjem
Zanimivo je, da najstnico Cristy igra Barbara Vidovič, sicer sama mama najstnika. Ampak ravno to je zanjo najlepše v gledališču - da lahko igraš kogarkoli, kjerkoli in kadarkoli. »Vesela sem, da sem spet na Ptuju, saj je v tem okolju zelo lepo delati. Ptujsko gledališče namreč diha s posebnim srcem, na kar smo lahko ponosni. Prav tako sem vesela, da je Peter Srpčič povabil k sodelovanju Miha Alu-jeviča, on nato mene, na koncu pa sem dobila še čudovitega, prelepega soigralca,« je v smehu povedala Vidovičeva.
Govorila je seveda o De-janu Pevčevicu, s katerim si deli oder in se ga marsikdo spominja tudi po njegovi vo-diteljski karieri na nacionalni televiziji.
»Obema je bil izziv se preleviti v najstnika. Mislim, da bo mladostnikom predstava zanimiva, zabavna in jih bo razvedrila. Toplo jo priporočam vsem srednjim šolam, saj bodo njihovi dijaki ob ogledu uživali,« je še dodala igralka.
Njen lik se v vlogi spopada z velikim problemom. Do zdaj je namreč ta15-letna deklica po smrti mame živela samo z očetom, sedaj pa si je on našel (po njenem mnenju) neko grozno žensko (t. i. »blond kravo z velikim joški«), ki bo sedaj živela z njima. Iz tega ljubosumja pa jo morda uspe spraviti ravno simpatija do sovrstnika Gideona.
Težave s pogršanjem glavnega igralca
Dejan Pevčevic, ki igra najstnika Gideona, sicer prvič sodeluje s ptujskim gledališčem, vendar se je s Ptujem srečal že prej, saj v šali celo meni, da mu to mesto nekako ne dovoli odrasti. »Res je zanimivo, da sem na ptujskem festivalu monodrame igral osemletnika, nekoč prej sem tukaj gostoval v igri z vlogo najstnika, zdaj pa spet igram mladostnika. Tu je atmosfera res dobra, vse je toplo in enostavno tudi, ko kaj potrebuješ. Prav rad bi jim to nekako vrnil in upam, da jim bom lahko s predstavo.«
Zanimivo je, da je s Ptujem na poseben način povezana tudi kostumografka predsta-
Ptuj • Obnovljeno gledališče obnavljajo
ve Maja Djordjevič, ki se sicer k temu delu vrača po desetletnem predahu: »In prav pred desetimi leti sem delala na Ptuju, ko še gledališče ni bilo prenovljeno in je odpadal omet. To mesto ima zame neko posebno energijo. Sem Mariborčanka, in kadar sem bila žalostna, sem napakirala škatlo cigaret in nekaj pijače v katrco ter se peljala na Ptuj, kjer sem se nekako polnila z energijo.«
S kostumi v predstavi pa je povezana tudi posebna anekdota. Lik Gideona bi namreč moral biti oblečen precej umazano in razcapano, vendar je - kot so v šali povedali ustvarjalci predstave - Pev-čevica nemogoče pogršati, saj je tudi z razvlečenim puloverjem in kapo videti kot z modne piste.
Polona Ambrožič
Balkoni v gledališču sedaj varnejši
V Mestnem gledališču Ptuj v zadnjih mesecih niso pripravljali samo novosti na odrskih deskah, temveč so poskrbeli za nekaj novitet tudi glede same stavbe. Med drugim si boste tako lahko njihove predstave ogledovali na balkonu z novo varnostno ograjo, zaradi dviga nekaterih sedežev pa jih boste dobro videli tudi iz zadnjih vrst balkona.
Foto: Polona Ambrožič
Sedaj bo ogled predstav z balkona varen tudi za otroke.
»Med poletnimi meseci smo izpeljali nekaj investicij v samo gledališče, ki je po novem bogatejše tudi za varnostno ograjo. Ta je bila nujno potrebna na našem balkonu, saj je bilo enostavno prenevarno posedati tja otroke. Prav tako smo poskrbeli, da je sedaj vidljivost z vseh sedežev primerna, kar pomeni, da boste predstavo videli dobro, ne glede na to, kje boste sedeli,« nas je z novimi pridobitvami seznanil direktor ptujskega gledališča Peter Srpčič.
Investirali so še v sistem ogrevanja in prezračevanja, v kratkem pa bodo odprli tudi galerijo. »To pomeni, da se bo
prostor stopnišča predelal za potrebe galerijske likovne dejavnosti,« je pojasnil direktor.
Kar se predstav tiče, bo začetek oktobra v znamenju premiere Pravljično srce, na odru pa se bodo zvrstile tudi druge nove in stare predstave. Pri izboru slednjih se Srp-čič trudi za čim večjo raznolikost in zadovoljevanje okusa čim širšega kroga publike: »Hkrati moramo namreč delati resne projekte, komunikativne predstave, zanimive za širšo publiko, igre za otroke, si občasno privoščiti kak gledališki eksperiment in še in še.«
Polona Ambrožič
Tednikova knjigarnica
Malo o vsem in se cem
Včeraj (1. 10. 2009) je znova zaživela pravljična sobica Mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča: Pravljice z jogo so zakoračile v 14. sezono. Tako vas znova vabimo vsak prvi in tretji četrtek v mesecu ob 17. uri med pravljice in razgibavanje po metodi Joga v vsakdanjem življenju. Pravljice z jogo so izvirna avtorska bibliopedagoška oblika (inštruktorica joge Sonja Trplan in spodaj podpisana knjižničarka), ki je bila uspešno predstavljena na 5. strokovnem srečanju z mednarodno udeležbo v Novem mestu (Knjižnica - igrišče znanja in zabave. Splošne knjižnice - žarišča neskončne kreativnosti, 24. 9. 2009). Dan za tem (25. 9. 2009) je trinajstič zažarela večernica, vseslovenska nagrada za otroško in mladinsko literaturo. Njena dobitnica je Janja Vidmar za roman Pink, ki je bil predstavljen v eni prejšnjih Knjigarnic. Naj spomnim, da je to druga večernica za eno najbolj popularnih in priljubljenih avtoric iz Maribora. Prvič je bila nagrajena za roman Princeska z napako. Sicer pa je v knjižnici neznosna gneča za četverico knjižnih naslovov: Vrane Ervina Fritza, Živa hiša Bine Štampe Žmauc, Maj-nice in majhnice Toneta Pavčka in Mehurčki Otona Župančiča. Vsi našteti naslovi krasijo najodličnej-še pesniške zbirke, a le slednje, Župančičeve, je dovolj na domačih, šolskih in drugih javnih knjižnih policah. Knjigo Vrane (lanska večernica) so minulo šolsko leto dobili v trajno last vsi sedmošolci, letos pa sodi med predpisano čtivo za Cankarjevo tekmovanje (Le čemu bivši sedmošolci ne posodijo knjig letošnjim tekmovalcem?). In prav slednje je krivo, da toliko učencev zaman povprašuje po pravkar navedenih pesniških zbirkah. Šole imajo očitno premalo knjig, tudi v knjižnicah jih primanjkuje, toda tudi javne knjižnice si ne morejo več privoščiti mnoštva knjig istega naslova. Priznam, da sem bila, kot knjižničarka, nejevoljna, da je bila za Cankarjevo tekmovanje izbrana izključno noviteta Toneta Pavčka (MIŠ, 2009), in to knjiga, ki ni ravno dostopne cene (37,95 evra). Premlevala sem, da menda v tej pesniški zbirk ni novih pesmi in bi lahko učenci spoznavali Pavčkovo poezijo iz drugih pesniških zbirk. Tuhtala sem še, da za Cankarjevo tekmovanje ni smiselno težiti s knjigo, ki vsebuje tudi angleški prevod ... In tako bla, bla, bla ... Ampak potem mi je prišla ta knjiga, Majnice in majhnice: Pesmi mnogih let za mnoge bralce. Buddung Songs, Maying Songs: Poems of Many Years for Many Readers (Tone Pavček. Prevedli: Nada Grošelj, Erica Johnson Debeljak, Alan McConnell-Duff, Andrej Rijavec. Uredila Gaja Kos.), v roke. In sem samo vzdihnila nad knjižni lepoto. Knjigo je z občutkom in prefinjenim odnosom do poezije ilustriral Damijan Stepančič, tisk in oblikovanje, papir, paginacija, platnice in ovitek - skratka vsi elementi knjižne izdaje - odsevajo spoštovanje in žlahtnost poezije. V uvodu stoji kratka, značilno topla, a tudi vihrava avtopredstavitev (O sebi iz prve roke, str. 5 do 8), sledijo naslovljeni pesniški sklopi, kot jih je izbral sam avtor: Čudež-Rojstvo, Čenčarija-Otroštvo, Čas črk in črt - Šola, Čarodejka - Ljubezen, Čarovnija- Beseda, Čudaški dopisi, Čut za čuječnost - Starožitje, Čudo- Zemlja, Čar in dar - Življenje. Vse skupaj šteje knjiga 234 strani, s kazali, avtorstvom in slovarčkom starih izrazov. Izid knjige je podprlo podjetje Riko, d. o. o.
In tako stoji na zadnji platnici pesniške zbirke, ki jo toplo priporočam tudi za darilno knjigo:
VSAK NA SVETU JE ZA KAJ.
VOJAKI ZA BOJ IN ZA MARŠE,
RAJ, DA SE RIMA NA MAJ,
OTROCI DA STARAJO STARŠE.
Lepo se imejte s knjigami!
Liljana Klemenčič
Cenjeni bralci, ta vikend vam zelo priporočam, da postanete večerni gledalci odličnega filma Svet je velik in rešitev je za vsakim vogalom, ki si ga lahko ogledate v ptujskem kinu (petek, sobota, ali nedelja ob 21.uri).
Rokomet
Ormožani blizu, a obenem daleč od točke
Stran 12
Judo
Že v 1. krogu dvoboj Drava - Gorišnica
Stran 12
Kickboks
Štefančičeva, Janžeko-vič in Abraham bronasti Stran 13
Atletika
Na BI rekord in naslova za Prsteca
Stran 13
Po SP 2009
»Piščanec po ptujsko je najboljši«
Stran 15 Mali nogomet
Ptujčani brez prejetega zadetka
Stran 14
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiiajt¿ ñaí
na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. slovenska nogometna liga, 12. krog
Pred Slovaško še enkrat za prvenstvene točke
Slovenski prvoligaški igralci se bodo v soboto in nedeljo spet podali v boj za prvenstvene točke. Po dvotedenskem napornem ritmu sobota-sreda-sobota so imeli nogometaši tokrat celotedenski premor, ki je večini prišel še kako prav za regeneracijo. Finančna situacija je klube pred sezono namreč bolj ali manj prisilila v zmanjšanje kadra, kar v zgoščenem ritmu lahko predstavlja težavo.
Težava št. 1 je neučinkovitost
Med temi klubi je tudi ptujski prvoligaš, ki kljub občutno manjšemu igralskemu kadru še vedno ni izplaval iz finančnih težav. Tako se nekateri igralci poleg igranja nogometa ukvarjajo še z nastanitvenimi težavami, kar zagotovo ne vpliva ugodno na igro celotne ekipe. Druga težava je uigranost, ki zaradi poznega prihoda Bala-žica, Ekpokija, Souse in Medveda (že med prvenstvom) še vedno ni na potrebnem nivoju. Dravaši kljub temu pridno zbirajo točke in držijo priključek s sredino lestvice, v kateri vlada precejšnja gneča (v razmiku treh točk je kar šest ekip). Ni potrebno posebej poudarjati, da bi nedeljska zmaga proti
Foto: Črtomir Goznik
Rok Kronaveter (Labod Drava, beli dres): »Proti Celjanom gremo na zmago, s katero bi potrdili točko iz Kopra. Če bomo prikazali podobno igro, kot na zadnjih dveh tekmah, potem se ne bojim za končni rezultat.«
se vrača tudi vratar Jozič, ki je po sanirani poškodbi v golu zamenjal Bratuška. Trenerju Zild-žoviču glavobole povzročajo manjše poškodbe Balažica, Souse in Ekpokija; zaenkrat še ni znano, kateri bodo lahko igrali v nedeljo.
Izmed tekem 12. kroga bo posebna pozornost namenjena srečanju med Nafto in Mariborom. Slednji so še vedno močno pod vtisom dogodkov po tekmi z Rudarjem v nedeljo (navijači so igralce »obiskali« v slačilnicah, s Pavlovičem naj bi tudi fizično obračunali), tako da je psihološka prednost zagotovo na strani Lendavčanov. Zanimivo bo tudi v Velenju, kjer bodo gostovali nogometaši Olimpije; slednji poraza ne poznajo že štiri kroge, Rudar pa je doslej v vseh domačih tekmah zmagal. Ena tradicija bo tako zagotovo prekinjena ... V Gorici bo domača ekipa pod vodstvom Vladana Mladenovi-
ča poskušala ugnati Domžalča-ne, ki v zadnjih krogih kažejo dvig forme. Tekma nekdanjih državnih prvakov je tokrat der-bi začelja .
Kvalifikacije tik pred razpletom
Po 12. krogu sledi novi reprezentančni premor: naša izbrana vrsta se bo namreč v soboto, 10. 10., v gosteh merila z ekipo Slovaške v kvalifikacijah za SP leta 2010. To bo za varovance selektorja Matjaža Keka najpomembnejša tekma dosedanjega dela tekmovanja, s katero si v primeru zmage že lahko zagotovijo najmanj drugo mesto v skupini in s tem dodatne kvalifikacije. Mini priprave bodo tudi tokrat potekale na igriščih v Kidričevem, člani izbrane vrste pa bodo bivali na Ptuju v hotelu Primus.
Jože Mohorič
ekipi Celja, ki tudi spada v to skupino, zaradi tega pomenila več kot samo tri točke.
V dosedanjih tekmah je bila največja težava ptujskega moštva učinkovitost; Drava je dosegla najmanj zadetkov med vsemi klubi. To zaradi dejstva, da je edini pravi napadalec Gorazd Zajc, niti ne preseneča. Drugi klasični napadalec Ekpo-
Labod Drava - CM Celje, nedelja, 4. 10., ob 15.00 na Mestnem stadionu na Ptuju
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Pari 12. kroga: sobota, 3. oktobra, ob 15.00: Nafta - Maribor, Interblock - Luka Koper; ob 18.00: Rudar - Olimpija, HIT Gorica - Domžale; nedelja, 4. oktobra: ob 15.00: Labod Drava - MIK CM Celje.
1.	LUKA KOPER
2.	RUDAR VELENJE
3.	OLIMPIJA (-2)
4.	INTERBLOCK
5.	CM CELJE
6.	MARIBOR
7.	LABOD DRAVA
8.	DOMŽALE
9.	NAFTA
10.	HIT GORICA
11 11 11 11 11 11 11 11 11 11
19:9 21:11 18:12 13:12 15:17 15:16 12:17 14:22 17:21 14:21
27 25 17 14 14 13 13 12 11 7
1.	SNL - najboljši strelci: 8 zadetkov: Dragan Jelič (Maribor); 7 zadetkov:
Mitja Brulc (Luka Koper); 5 zadetkov: Sebastjan Cimirotič (Olimpija), Slavi-ša Dvorančič (CM Celje), Vladimir Milenkovic (interblock); 4 zadetki: Darijo Biščan (CM Celje), Marko Drevenšek (Domžale), Miran Pavlin (Luka Koper), Senad Tiganj (Olimpija), Etien Velikonja (HIT Gorica), Gorazd Zajc (Labod Drava); 3 zadetki: Renato De Moraes, Denis Grbic, Mirza Mešic (vsi Rudar), Emil Miljkovic, Amel Mujakovič, Jozsef Sebok, Dalibor Volaš (vsi Nafta), Milan Osterc (HIT Gorica), Ermin Rakovič (Interblock), Davor Škerjanc (Olimpija), Dejan Školnik (Maribor).
2.	SNL: 6 zadetkov: Dejan Burgar (Triglav Gorenjska), Marko Kmetec (Aluminij), Januš Štante (Dravinja Kostroj); 5 zadetkov: Darko Kremenovič )Mura 05), Dejan Purišič (Aluminij); 4 zadetki: Roman Bezjak, Denis Popovič (oba MU Šentjur); 3 zadetki: Nenad Bakovic (MU Šentjur), Arnel Mahmutovič (Dravinja Kostroj).
ki zaenkrat zaradi zdravstvenih težav še zdaleč ni pokazal tistega, zaradi česar je bil pripeljan na Ptuj, Portugalec Sousa pa se kljub nesporni kvaliteti še vedno ni dokončno uigral s soigralci. Tako njegove žoge večkrat ne najdejo tistega, ki so mu namenjene . Trener Zild-žovič tako igro bazira na kompaktni obrambni formaciji, ki se je sposobna hitro preleviti v napadalno. Pri tem so zelo pomembne podaje Ogu Johna in predvsem Kronavetra, ki na bočnih položajih zaposlujejo hitra Kelenca in Semlerja. Za Labod Dravo so doslej zadeli Zajc (4), Kronaveter (2), Drevenšek, Sousa, Ekpoki, Prejac in Semler (1). Najučinkovitejša ekipa je zaenkrat Rudar (21 doseženih zadetkov), sledijo pa Koper (19), Olimpija (18) in Nafta (17). V obrambnih nalogah so se doslej najbolj izkazali Koprčani (le 9 prejetih zadetkov), sledijo pa Rudar (11), Olimpija in Interblock (oba 12). Prvi strelec lige je Mariborčan Dragan Jelič (8).
Najboljša ekipa v domačih tekmah je Rudar, ki je slavil v vseh petih tekmah, na drugi strani pa Goričani doma še niso osvojili niti točke! V go-steh se najbolje znajdejo Koprčani (4 zmage, 1 remi), v prejšnjem krogu pa so se prve točke v gosteh veselili Lendavčani v Celju.
Celjani bodo v nedeljo naslednji tekmeci Laboda Drave. Prvenstvo so začeli odlično, v zadnjih štirih krogih pa so
osvojili le eno točko. Trener Milan Buričič poziva k potrpljenju, saj je moštvo mlado, zaradi česar se pojavljajo takšne oscilacije v igri. Prva strelca ekipe sta Dvorančič (5) in Biščan (4), ne gre pa pozabiti na Lovrečiča in Štrausa, ki se velikokrat priključujeta napadu. Ptujski ekipi se bo po odsluženi kazni priključil Semler, ki ga ni bilo v Kopru. V tekmovalno formo iz konca lanske sezone
Prekiniti negativen niz
V 2. SNL se bodo nogometaši merili za točke v tekmah 8. kroga. Igralci Aluminija bodo tokrat gostovali v Ivančni Gorici pri domačem Livarju; le-ta trenutno zaseda predzanje mesto na lestvici, doslej pa je dosegel eno zmago, tri remije in tri poraze. Kidričani si v prvi vrsti želijo prekiniti niz brez zmage, ki traja že tri tekme (doma so izgubili z Muro in Dravinjo, v gosteh pa igrali neodločeno s Triglavom). Je Livar pravšnji tekmec za zmago Aluminija in ohranitev priključka z vrhom?
Foto: Črtomir Goznik
Slovenski reprezentantje se v svoji pripravljalni bazi na Ptuju in v Kidričevem dobro počutijo. Selektor Matjaž Kek pred najpomembnejšo tekmo kvalifikacij računa tudi na Milivoja Novakoviča (na sliki v osredju, v ozadju Matej Mavrič), čeprav ima član Kolna še vedno težave s poškodbo. Zaradi tega mu njegov matični klub odsvetuje nastop.
Rokomet • MIK 1. liga, 4. krog
Tako blizu, a obenem daleč od točke proti državnim prvakom
Foto: Črtomir Goznik
Siniša Radujkovič (Jeruzalem Ormož, modri dres) je proti Gorenju dosegel 4 zadetke.
Branko Tamše (trener Gorenje Velenja): "Nikakor nismo podcenjevali Ormožanov. Po lepem vodstvu šestih golov so fantje pomislili, da je zmagovalec odločen, a nikoli ni tako, če je na drugi strani Jeruzalem. Še dobro, da nismo padli v nevarno končnico, saj bi lahko ponovno ostali brez točk. V soboto začnemo Ligo prvakov, kjer želimo startati z zmago na Poljskem proti Kielcam."
Siniša Radujkovič (Jeruzalem Ormož): "Borili smo se po svojih najboljših močeh. Poraz ni tragedija, tragedija je poškodba Gregorja Čudiča. Soigralci mu želimo čim hitrejše okrevanje. Za nami niso najtežje (Cimos, Celje, Gorenje), ampak najlažje tekme sezone, saj proti favoritom nismo imeli kaj izgubiti. Zdaj bo potrebno začeti zbirati točke. Že v 5. krogu na Hardek prihaja Trimo iz Trebnjega. V teh težkih trenutkih brez poškodovanih igralcev nam bo pomoč zvestih navijačev še pomembnejša."
Gorenje - Jeruzalem 32:30 (19:13)
Gorenje: Gajic (15 obramb - 3 x 7 m), Skok; Kavaš 6, Datukašvili 3, M. Bezjak 2, Cehte, Natek 1, Mlakar 2, Rnic 2, Žvižej 7, Golčar 1, Čupic 5 (1), Šimič 3, Harmandic, Bajram. Trener: Branko Tamše
Jeruzalem: G. Čudič (9 obramb), Belec (5 obramb - 1 x 7 m); Klemen-čič, Korpar 3, Krabonja 2, Melnjak 5
(1),	Bogadi 1, Bezjak 3 (1), Radujkovič 4, B. Čudič 4 (2), Ivanuša, Sok 3
(2),	Kovačič, Žuran 5. Trener: Saša Prapotnik
Sedemmetrovke: Gorenje 2/1; Jeruzalem 9/6.
Izključitve: Gorenje 16; Jeruzalem 14 minut.
Igralec tekme: Dragan Gajič (Gorenje Velenje).
Zaradi kazni iz minule sezone (pretep na tekmi v Velenju proti Cimosu) so ose iz Velenja Ormožane gostile v Mariboru v Športni dvorani Tabor. Tekma se je pričela z nekajminutno zamudo, saj so imeli organizatorji težave s semaforjem. Na začetku so se bolje znašli vinarji, ki so v 11. minuti po-vedli s 6:4. Sledila je izključitev Korparja, kar so s pridom (s serijo treh zadetkov) izkoristili Velenjčani za prvo vodstvo na tekmi, 7:6. Kasneje so Velenj-čani nadaljevali uspešno serijo in še povišali prednost na 3
zadetke, 9:6. Jeruzalem se ni predal in si je priigral obilico lepih priložnosti za priključek, vendar je Bojan Čudič zapravil sedemmetrovko, trikrat pa je zadetek Ormožanom preprečil okvir vrat. Gorenje je v 22. minuti prvič ušlo na 4 točke prednosti, 13:9. Sledile so neverjetne minute za rokometa-še Jeruzalema. V 23. minuti je
na parketu Športne dvorane Tabor obležal vratar Gregor Čudič, ki je bil do nesrečnega trenutka z 9 obrambami prvo ime srečanje. Celjana v dresu vinarjev so iz igrišča odnesli na nosilih, kar je bil slab znak. Po šoku s Čudičem je sledil novi šok, saj je trener Saša Prapot-nik v 26. minuti ostal še brez Ivanuša. Razlog: tretja izključitev s strani mladega in slabega sodniškega para Jože Humek - Rok Škvarc, ki se nista najbolje znašla na prvoligaškem parketu. Vse težave Ormožanov so s pridom izkoristili igralci Gorenja in na odmor odšli s 6 zadetki prednosti, 19:13.
V nadaljevanju so državni prvaki povedli za 6, 22:16, in po-
mislili, da je tekma odločena. S tem se niso strinjali borbeni gostje, ki so se v 51. minuti približali na le 2 točki zaostanka, 26:24. Zgodba bi za Gorenje lahko imela še hujši konec, če v golu ne bi blestel vratar Gajic. Slednji je kot po tekočem traku zaustavljal "zicerje" vinarjev, za nameček tudi tri sedemme-trovke - najprej Bojanu Čudi-ču, nato Soku in na koncu še Melnjaku. V končnici sta stvari v svoje roke prevzela Kavaš ter Žvižej in Gorenje je ponovno ušlo na razliko 5 točk, 32:27. Zmagovalec je bil odločen, v zadnjih minutah pa je Jeruzalem le ublažil poraz proti udeležencu Lige prvakov, 32:30.
Uroš Krstič
Rokomet
Kadeti: Velika Nedelja - Jeruzalem Ormož 27:22 (14:13)
Velika Nedelja: Nejc Pfeifer, Žiga Volmut 3, Klemen Jaušovec, Urban Horvat, Aleš Bezjak 13, Kristjan Prapotnik 1, Domen Lorenčič 2, Rok Raušl, Denis Repec 1, David Noters-berg, Žiga Meško 1, David Hržič 1, Kevin Šoštarič1, Matej Moravec 1, Peter Zorec 3, Žan Prejac. Trener Davorin Kovačec
Na srečanju sosedskih ekip so domači zasluženo zmagali. Pokazali so več želje po uspehu kot združena ekipa Gorišnice in Ormoža.
Starejši dečki »B«: Velika Nedelja - Arcont Radgona 40:11 (24:7)
Velika Nedelja: Uroš Kukovec, Žan Črnivec 1, Filip Bombek, Žiga Kumer 5, Gregor Hojžar, Rok Cvetko 8, Kristjan Šoštarič 8, Matic Bokša 7, Kevin Preac , Kevin Slavinec 1, Tomaž Cvetko, Matic Marin 10. Trener Bojan Munda
Končni rezultat tekme pove vse. Gostje, ki so prišli na tekmo v Veliko Nedeljo samo s sedmimi igralci, nikakor niso mogli slediti hitri igri domačinov. Domači so tudi na tretji zapored tekmi prejeli samo 11 golov, kar priča o odlični igri v obrambi.
Z 11 prejetimi goli bi bili Velikone-deljčani zadovoljni tudi v naslednjem krogu, ko gostujejo v Velenju. Gostje imajo z igralci Gorenja še nekaj neporavnanih računov.
Janko Meško
Uspešen teden mladih Ormožanov
Starejši dečki A, 4. krog:
Jeruzalem - Klima Petek 31:23 (13:10)
Jeruzalem: Šulek; Hrupič 9 (2), Vu-kan 6 (1), Ivančič, Kociper 1, Žganec, Fafulič 7, Kirič 2, Plohl 1, Savčak 1, Kolmančič 3, Perčič, Zorec 1, Kralj, Lukman. Trener: Uroš Krstič.
Odločitev o zmagovalcu je padla
Poraz Ptujčanov
REZULTATI 2. KROGA: Žalec Petrol - Drava DETA Center 6:2, Lokomotiva - Gašper Korotan 0:8, Rudar - Nafta 3:5, Radenska - Ruše 7:1, Prepolje - Piramida 2:6.
1.	RADENSKA II.	2	2 0	0 4
2.	PIRAMIDA	2	110 3
3.	GAŠPER KOROTAN 2	10	12
4.	ŽALEC PETROL	2	10	12
5.	RUDAR II.	2	10	12
6.	PREPOLJE	2	1 0	1 2
7.	LOKOMOTIVA	2	10	12
v zadnjih desetih minutah tekme, ko je gostiteljem pri vodstvu z 21:19 uspela serija s 5:1, 26:20. Ormožani imajo še vedno velike težave z igro v obrambi. Brez čvrstejše obrambe proti boljšim ekipam (Gorenje, Celje, Drava, Prevent) ormoška ekipa ne bo imela možnosti za presenečenje. V soboto, 3. 10., ob 10. uri jeruza-lemčke čaka gostovanje v Velenju pri Gorenju.
Mlajši dečki B, 2. krog:
Prevent - Jeruzalem 7:35 (3:16)
Jeruzalem: Caf, Rizman; Plavec 5 (1), M. Hebar 2, Lukner 3 (1), Kosi 4, Ozmec 8, Ulaga 3, Voljč 1, Horvat 9. Trenerja: Mladen Grabovac in Uroš Krstič
Državni prvaki minule sezone v mini rokometu so prvič zaigrali tekmo velikega rokometa in gladko ugnali sicer po višini ter teži višje in močnejše ježke. Jeruzalemčki so tekmo pričeli z delnim izidom 13:0. Med strelce so se vpisali vsi igralci razen vratarjev Cafa in Rizmana. V naslednjem krogu Ormožane v soboto, 3. 10., ob 14. uri na Hardeku čaka težka tekma proti močnemu Gorenju iz Velenja.
Mlajši dečki A, 2. krog:
Prevent - Jeruzalem 14:38 (5:18)
Jeruzalem: Caf, Rizman; Plavec, M. Hebar, Štumberger 7 (1), Lukner, Kolmančič 9, Kosi 1, Žganec 1, Ozmec 2, Ulaga, Kociper 6 (1), Voljč, Horvat 5 (3), Kralj 4, Lukman 3. Trenerja: Mladen Grabovac in Uroš Krstič
Branilci naslova državnih prvakov so se v Slovenj Gradcu predstavili s hitro in atraktivno igro ter tekmo končali pri 38 golih, kar je izvrsten napadalni dosežek. Že do odmora je prednost jeruzalemčkov znašala 13 točk. Med strelce mladih vinarjev se je vpisalo kar devet rokometašev. V 3. krogu Ormožane v soboto, 3. 10., ob 15.15 na Hardeku čaka tekma proti Gorenju iz Velenja.
UK
8.	NAFTA	2 10 12
9.	RUŠE	2 0 1 1 1
10.	DRAVA DETA C. 2 0 0 2 0
Žalec Petrol - Drava Deta Center 6:2 (3173-3028)
DRAVA DETA CENTER: Arnuš 488, Žnidarič 505, Čuš 237, Kozo-derc 231, Premzl 545, Čeh 498, Dremelj 524.
Danilo Klajnšek
Huda poškodba Gregorja Cudiča
V 23. minuti tekme se je po svoji zadnji, 9. obrambi na tleh znašel vratar vinarjev Gregor Čudič (nasliki). Takoj ob prihodu fi-zioterapevta Jeruzalema Gorana Melnjaka na igrišče je bilo jasno, da gre za hujšo poškodbo. Najprej so prisotni pomislili, da gre za poškodbo gležnja, a si je Ču-dič pretrgal ahilovo tetivo in zanj je sezona najbrž že končana. Po besedah izkušenih zdravnikov je za saniranje take poškodbe potrebno vsaj pol leta. Po Aneju Jovanoviču so Vinarji ostali zdaj še brez Gregorja Čudiča in pri le enem vratarju, Boštjanu Belcu. Jasno je, da bodovtaboru Ormožanov poiskali novega vratarja.
Imen je kar nekaj, a še ni dokončno znano, za koga se bodo odločili. Po poškodbah so Ormožani namesto glavnih kandidatov za vrh postali kandidati za izpad iz lige. Upamo, da vseeno ne bo tako in da bo tudi sreča v nadaljevanju sezone začela spremljati vinarje.
Kegljanje • 3. SKL, vzhod
Judo • Pred začetkom 1. SJL
Ze v 1. krogu dvoboj Drava - Gorišnica
S turnirjema v Ljubljani in na Ptuju se bodo v soboto, 3. 10., pričeli obračuni za ekipnega prvaka Slovenije v judu za leto 2009. Troboj Drave, Gorišnice in Impola bo v športni dvorani Mladika ob 11. uri. V konkurenci osmih moštev naslov branijo tekmovalci ljubljanske Olimpije. Slovenska judo liga je tako sestavljena iz ene ljubljanske in sedmih štajerskih ekip.
Liga bo tudi letos zelo izenačena; realno se bodo za eno mesto, ki zraven Olimpije, Dupleka in Impola vodi v končnico prvenstva, potegovale še najmanj tri ekipe. Cilj Drave je premagati vsaj dve ekipi.
Priložnost bodo dobili mlajši tekmovalci, od katerih lahko pričakujemo dobre borbe.
Lani so ptujski judoisti končali na 8. mestu, Gorišnica je bila 7. Drava se je letos okrepila z dvema mladima tekmovalcema, Timom Kovačičem, ki prihaja iz Murske Sobote, in Robi-jem Pesjakom iz Jesenic. Ptuj-čani bodo tudi letos nastopali s precej mlado ekipo, s katero želijo v prihodnje priti spet na vrh slovenskega ekipnega tekmovanja.
Za JK Drava bodo v letošnji sezoni nastopali: Tim Ko-vačič, Jure Božičko, Jan Belšak, Blaž Klajderič, Matjaž Škerget, Mitja Horvat, Danijel Janžeko-vič, Tilen Vidovič, Rok Tajh-
man, Klemen Ferjan, Bogdan Lešnjak, Andrej Čuš, Ervin Vinko, Mitja Jerenko, Jure Šegula, Robi Pesjak, Miran Plošinjak in Jože Šimenko.
JK Gorišnica se je v lanskem prvenstvu uvrstil mesto pred Dravo. Tudi v letošnji sezoni je cilj Gorišničanov osvojiti 6. ali 7. mesto, edina okrepitev pa je Boris Rudaš iz JK Bežigrad.
Za JK Gorišnica bodo tekmovali: Peter Kuharič, Renato Trupkovič, Matej Kociper, Boris Rudaš, Aleš Horvat, Dejan Hrnčič, Aleksander Nemec, Marjan Majcen, Simon Kojc, Branko Kralj, Denis Brumen, David Slodnjak, Denis Hrga, Luka Bezjak in Damjan Fras.
Predstavitev ostalih ekip: JK Impol Slov. Bistrica Bistričani, ki so lani gostili zaključni turnir (po rednem delu so bili prvi), so v polfinalu nepričakovano doživeli na domačih blazinah poraz z Olimpijo. V svoje vrste so letos pridobili dve okrepitvi, to sta David Kukavica iz Oplotnice in Matjaž Trbovc iz Sankaka. V najtežjih kategorijah do 100 in nad 100 imajo v ekipi državna prvaka Primoža Ferjana in Matjaža Ceraja, od katerih pričakujejo vse zmage. Ob ostalih domačih tekmovalcih je glavni cilj im-polčanov 1. mesto, vse ostalo bi bil ponovno neuspeh.
JK Olimpija
V lanskem letu so presenet-
ljivo v polfinalu ugnali Impol ter v finalu Duplek in osvojili svoj tretji naslov prvaka. Olim-pijo lahko zanesljivo vidimo v končnici prvenstva.
JK Sankaku
Celjski judoisti prevladujejo v najlažjih treh kategorijah, kjer imajo slovenske reprezen-tante, med njimi tudi Rokija Drakšiča, ki je tekmoval tudi na OI. Tudi letos bodo nastopali samo z domačo ekipo, brez prestopov, ekipa je popolna, s ciljem osvojiti kakšno mesto višje kot lani, ko so bili šesti.
JK Železničar Maribor
Mariborski judoisti so lani osvojili 5. mesto in ostali brez končnice. Letos nastopajo brez okrepitev in bodo ciljali ponoviti lanski uspeh.
JK Branik Broker MB
Drugi mariborski klub Branik je bil lani po rednem delu drugi, v končnici pa na koncu osvojil 4. mesto. Okrepili so se
z Markom Prodanom iz Šiške in Urošem Kavčičem iz Murske Sobote, s katerima se bodo tudi letos lahko potegovali za preboj v končnico.
JK Duplek
Mladi judoisti Dupleka so lani dosegli svojo najboljšo uvrstitev v zgodovini, 2. mesto. V svoje vrste so tudi letos zvabili zelo dobra judoista, reprezen-tanta Simona Mohoroviča do 66 kg (JK Bežigrad) in Aljaža Sedeja do 81 kg (JK Bežigrad), s katerima se bodo lahko ponovno potegovali za finale.
Sebi Kolednik
Razpored 1. kroga (3. 10.):
LJUBLJANA: JK Olimpija, JK Branik Broker, JK Duplek;
PTUJ (ŠD Mladika, ob 11. uri): JK Drava Ptuj, JK Impol, JK Gorišnica;
PTUJ (ŠD Mladika): JK Železničar, JK Sankaku
Padalstvo • Svetovni pokal
Odlična letina
Vsa padalska smetana je ta konec tedna doživela še finalno tekmo svetovnega pokala v skokih na cilj. Kot
je to že v navadi, se je sklepna, šesta tekma te sezone odvijala v švicarskem Locarnu. Mestece je nekako tudi prostorski seštevek šestih lokacij, kjer so vsako leto tekme. S palmami pričara Reko, Alpe spominjajo na Lesce, na avstrijski Zell Am See in nemški Altenstadt, italijansko govoreči domačini pa nam približajo Belluno.
Po treh dneh napetega boja, se je precej spremenilo stanje med najboljšimi, a vendarle ne tako zelo drastično, da bi spod-neslo nepremagljive v skupnem seštevku. Ekipni rezultati te tekme so nekoliko presenetili: prvo mesto je osvojil ruski Emercom, drugo italijanski National team, tretje pa slovenska reprezentanca z ekipo Elan.
V moški konkurenci sta zlato osvojila Uroš Ban in Francoz Vallois, bron pa je odnesel Rus Vorotilov. Med ženskami je na prvi stopnički stala Klobučarič Pirc, na drugi Poljakinja Sado-wy, na tretji pa Irena Avbelj.
Ptujski padalci so si v hudi konkurenci zagotovili ekipno 12. mesto. Tokrat je ekipa Ptuj 1 pomenila slovensko-hrvaško navezo, saj so med stalne člane (Peter Balta, Boris Janžekovič in Aleksander Čuš) povabili še Veselko Klobučarič Pirc in Marka Premužiča iz sosednje Hrvaške. Tokrat je med njimi bila najboljša Veselka, ki je zmagala v ženski konkurenci, med moškimi je bil najboljši Peter Balta, na 11. mestu.
Vsi ti rezultati pa so v skupnem seštevku po šestih tekmah za svetovni pokal prinesli
naslednje rezultate: ekipno so zasluženo in po pričakovanjih prvo mesto dosegli padalci le-škega Elana, drugo je pripadlo odličnemu National teamu iz Italije, tretje pa drugi ekipi slovenske padalske reprezentance, Flycomu. Prav tako zadnja tekma ni mogla spodnesti najboljših med najboljšimi v moški konkurenci: prva stopnička je ostala rezervirana za Do-mna Vodiška, na drugi pa sta se gnetla Madžar Tamas Varga in Italijan Paolo Filippini. Tudi med žensko konkurenco so se med najboljšo trojico ponovno prebile Irena Avbelj (zlato), Maja Sajovic (srebro) - obe slovenski reprezentantki - in Veselka Klobučarič Pirc.
Po šestih tekmah je v skupnem seštevku amaterska ekipa Ptuj 1 dosegla zavidljivo sedmo mesto med približno petdesetimi profesionalnimi ekipami. V posamični konkurenci, med preko 200 tekmovalci, pa so naši športniki najbolj veseli odličnega 14. mesta, ki ga je v skupnem seštevku osvojil Peter Balta. Za njim je le za pet mest zaostal njegov klubski kolega Boris Janžeko-vič. Aleksander Čuš je pristal na 73. mestu.
Ob izrednem uspehu nam je Peter Balta zaupal: »Seveda sem vesel dobrega rezultata, vsekakor pa bi lahko bilo še bolje. Škoda, da naša ekipa ne more imeti stalne zasedbe. Padalstvo je vendarle timski šport.«
Za ptujske padalce se je letošnja sezona tekem končala. Lahko rečemo, da so pospravili svojo letino pod streho. In bila je odlična.
Vesna Osterc
Od leve čepijo: Boris Janžekovič, Peter Balta, Veselka Pirc, Aleksander Čuš in Marko Premužič
Motokros • Pokalno prvenstvo Slovenije
Tekmovanja v Sloveniji v motokrosu so v sklepnem dejanju. Tekme za državno prvenstvo so se zaključile, preostale so še dirke v pokalnem prvenstvu Slovenije. Zadnja dirka za državno prvenstvo je potekala v Orehovi vasi, kjer so se vsi "naši fantje" dobro izkazali. Kristjan Tadič (MTD Racing team) je skupno osvojil peto mesto. Kristjan je tudi v seštevku vseh dirk za državno prvenstvo na petem mestu, njegov brat Peter pa je tekmovanja končal na osmem mestu, vendar je potrebno omeniti, da ni vozil vseh dirk zaradi poškodbe. Ta tekma je bila zadnja izmed šestih, na kateri so še nekateri tekmovalci izboljševali svoja mesta. Udeležil se je je tudi Borut Bele iz Žetal. Pred to tekmo je zasedal odlično 5. mesto. V prvi vožnji ga je po odličnem startu začela ovirati bolečina v roki in je zasedel 7. mesto. V drugi vožnji je zopet silovito startal, vendar je v zadnjih desetih minutah odpovedal in tako je moral predčasno končati tekmo. Na koncu je pristal na 12. mestu, kar je pomenilo, da se mu je peto mesto izmuznilo za las in je v skupnem seštevku končal na 6. mestu. To za devetnajstletnega fanta pomeni do sedaj najboljšo skupno uvrstitev v kategoriji 125 ccm.
V soboto je potekala tekma Suzuki cup na Madžarskem. V razredu MX-11 je nastopilo osemnajst voznikov, med njimi tudi Martin Skela (TRK Tajfun Sport). Skupno je bil na tekmi na 5. mestu.
Boruta Beleta in Martina Skela čakata še dve tekmi za Pokalno prvenstvo Slovenije, kjer trenutno vsak v svoji kategoriji zasedata skupno prvo mesto. Za končno pripravo imata sedaj štirinajst dni časa; če bosta uspešna, se lahko nadejata ubranitve vodilnih položajev.
Danilo Klajnšek
Kickboks • Evropsko mladinsko in kadetsko prvenstvo 2009
Štefančičeva, Janžekovič in Abraham bronasti
V hrvaškem mestu Pulj je od 22. do 27. septembra potekalo Evropsko mladinsko in kadetsko prvenstvo WAKO organizacije, na katerem je sodelovalo okrog 1200 tekmovalcev iz 31 držav. Na prvenstvu je nastopala tudi reprezentanca Slovenije z 48 članicami in člani iz 11 slovenskih klubov. Med njimi je bilo kar 5 tekmovalcev iz Ptuja: Tilen Abraham, Luka Vindiš, Filip in Izidor Janžekovič in Anej Štrafela ter Nuša Štefančič iz Ormoža.
Reprezentanco so na tekmovanju vodili selektor Vladimir Sitar ter člana selektorske komisije ter trenerja Bojan Korošec iz Izole in Tomaž Barada iz Maribora. Po opravljenem tehtanju in žrebu, ki je potekal v torek, so se v sredo začele kvalifikacijske borbe, v četrtek pa že četrtfinalne. Pol-finala in finala so potekala v petek in soboto.
Nastop reprezentance Slovenije lahko ocenimo kot izredno uspešen, saj je v borbah osvojila 3 zlate, 5 srebrnih in 10 bronastih medalj.
Naslov evropskih prvakov v borbenem delu tekmovanja so osvojili Tilen Zajc (Izlake) v kategoriji semi-kontakt do 63 kg, Luka Meglen (Ljubljana) v light kontaktu do 84 kg in Daša Lešnik (Maribor) v light kontaktu do 55 kg.
Srebrne medalje so osvojili v light kontaktu Matej Brbre (Maribor) do 63 kg, Nejc Bla-nuša (Maribor) do 69 kg, Vid Kajtna (Maribor) do 74 kg in Bojan Sofrič (Kranj) do 94
Foto: Franc Slodnjak
Dobitniki kolajn iz Ptuja in Ormoža na EP v Puli: Izidor Janžekovič, Nuša Štefančič, selektor Vladimir Sitar in Tilen Abraham.
Selektor Vladimir Sitar je
po končanem tekmovanju povedal: »Rezultati na letošnjem evropskem prvenstvu so visoko nad pričakovanji, saj nismo pričakovali toliko kolajn. Posebej so presenetili tekmovalci v light kontaktu, ki so v tej disciplini v samem evropskem vrhu. Obrestovalo se je dobro delo v klubih v zadnjih letih in delo z reprezentanti s strani selektorske ekipe na pripravah. Posebej me veseli, da so predstavniki obeh klubov iz našega območja domov prinesli medalje. Sedaj pa nas čaka trdo delo, da drugo leto na svetovnem prvenstvu potrdimo te odlične rezultate.«
kg, v semi kontaktu pa Jaka Hudales (Izola) do 63 kg.
Ptujčani, ki so vsi nastopali v disciplini semi kontakt so bili na tekmovanju zelo dobri:
-	Anej Štrafela je v kategoriji mladincev do 79 kg v 1. kolu izgubil proti Rooss Sheppardu iz Anglije. Anej je borbo pričel odlično, saj je po 1. rundi vodil z 4:2, nato pa je v 2. in 3. rundi prišla na plan še njegova neizkušenost in je borbo izgubil.
-	Luka Vindiš je v kategoriji starejših kadetov nad 69 kg prav tako izgubil v 1. kolu proti Yuryju Semenovu iz Rusije, tesno z 7:10. Luka je kljub porazu prikazal zelo dobro borbo.
-	Tilen Abraham je v med starejšimi kadeti do 69 kg prav tako tesno izgubil proti Mixali-su Kaimatzoglou iz Grčije.
-	Filip Janžekovič je med
mladinci do 63 kg v osmini finala premagal Viliama Vanto iz Slovaške z 22:12, v četrtfinalu pa je izgubil proti kasnejšemu finalistu Edoardo Scolpitu iz Italije. Filip je osvojil 5. do 8. mesto.
Največji uspeh je med Ptujča-ni dosegel Izidor Janžekovič med mladinci do 74 kg. Izidor je po prosti šestnajstini finala, v četrtfinalu premagal Briana Niebergalla iz Nemčije, nato pa tesno z 10:11 izgubil proti Deanu Barryju iz Irske in tako osvojil odlično 3. mesto in bronasto medaljo.
Po porazu v posamezni konkurenci pa se je bronaste medalje veselil tudi Tilen Abraham, ki je v ekipnih borbah za reprezentanco Slovenije (Tilen Zajc, Jaka Hudales, Tilen Abraham in Sara Smrekar) v kategoriji starejših
kadetov osvojil 3. mesto. Slovenija je v četrtfinalu premagala ekipo Italije, v polfinalu pa z 20:24 izgubila proti kasnejšim evropskim prvakom, reprezentanco Madžarske.
Edina tekmovalka iz Ormoža Nuša Štefančič je nastopala v disciplini semi kontakt in light kontakt med starejšimi kadetinjami do 50 kg. V semi kontaktu je v šestnajstini finala premagala Sabino Herainovo iz Češke, v četrtfinalu pa je izgubila proti Berti Viktorii iz Madarske in tako osvojila 5. do 8. mesto. V disciplini light kontakt pa je Nuša v četrtfina-lu premagala Sabino Hearaevo iz Sloveške in nato v polfinalu kljub srčni borbi izgubila proti Ivani Ilič iz Bosne in tako osvojila odlično 3. mesto in bronasto medaljo.
Franc Slodnjak
Atletika • Veterani AK CP Ptuj
Na BI rekord in naslova za Prsteca
Balkanske igre za veterane
Tretje največje turško mesto Izmir s štirimi milijoni prebivalcev je zadnji konec tedna gostilo 19. balkanske atletske igre za veterane. Tako kot vseh največjih veteranskih tekmovanj na svetu v letošnji sezoni se je balkanskega prvenstva v hitro rastočem mestu na sredo-
zemski obali Turčije udeležil tudi Miki Prstec iz veteranske sekcije Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj. Kot je povedal ob vrnitvi iz Turčije, je najbolj ponosen na zmago v štafeti 4 x 400 metrov, kjer je tekel v slovenski ekipi skupaj s sovrstniki, starimi med 50 in 55 let. Poleg Prstca so v štafeti tekli še Albert Šoba, sicer trener Matica Osovnikarja, Mauko in
Miki Prstec je v turškem Izmirju osvojil tri kolajne na balkanskih veteranskih igrah.
Himelrajh. Za nameček so poleg zmage postavili še balkanski rekord, ki sedaj znaša 48,69 sekunde. V individualnih disciplinah pa je Prstec dosegel še dve uvrstitvi na zmagovalni oder. Za naslov balkanskega prvaka je tokrat zadostoval skok na 145 centimetrih.
V suvanju šestkilogramske krogle je Prstec osvojil tretje mesto (11,98 metra). Pri tem se je pritoževal, da mu noben met ni tako uspel, kot si je želel. Drugi dan Prstec zaradi utrujenosti ni nastopil, ker je obstajala možnosti poškodbe, ki je ni želel tvegati pred svetovnimi veteranskimi igrami, ki se v naslednjih dneh začenjajo v Sydneyu. Sicer je v Izmirju nastopilo okoli tisoč tekmovalcev iz trinajstih balkanskih držav, vštevši Kosovo. Naslednje jubilejne dvajsete balkanske igre bodo prihodnje leto v Grčiji.
Dobra forma pred Sydneyjem
Jesenski del sezone so v začetku septembra začeli tudi veterani, ki pa jih za razliko od članov in mlajših kategorij vrhunec sezone še čaka. Trojica članov veteranske sekcije, ki deluje pod okriljem Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj, se je prvo soboto tega meseca udeležila mednarodnega mitinga v Judenburgu na avstrijskem Štajerskem. Skupno so osvojili štiri prva mesta in še dve uvr-
stitvi med prve tri. Dvakrat se je med zmagovalce vpisal Dušan Koren v starostni kategoriji M50 (od 50 do 55 let). Odlično mu je uspel met kopja, saj je orodje odletelo do 41,69 metra, v višino pa je skočil 141 centimetrov. Miki Prstec je bi najhitrejši na 60 metrov (8,30 sekunde), v suvanju krogle pa je bil drugi (12,04 metra). V letošnji sezoni se je prekaljenim atletskim veteranom pridružil Aleš Velikonja, ki tekmuje v metalnih disciplinah v kategoriji M45. V suvanju 7,26-kilo-gramske krogle je zmagal (8,32 metra), v metu kopja pa je bil tretji (23,04 metra).
Prejšnji konec tedna pa je omenjene tri ptujske veterane pot peljala k našim južnim sosedom v Varaždin. Pridružil se jim je še Dejan Doki, najmlajši med njimi, ki je dvakrat zmagal. Kroglo je sunil 15,06 metra, disk pa je odletel do 37,64 metra. V svoji paradni disciplini, metu kopja, je ponovno slavil Dušan Koren z metom dolgim 37,87 metra. V skoku v višino ga je prehitel Prstec, s katerim sta sicer dosegla enako višino (150 centimetrov), vendar je Prstec porabil manj poizkusov. Slednji je bil drugi v suvanju krogle (12,17 metra) kakor tudi Velikonja med mlajšimi veterani.
V začetku naslednjega mesca ptujski veterani potujejo v Sydney na svetovne veteranske igre.
Uroš Esih
Nogomet • MNZ Ptuj
1. liga MNZ Ptuj: preobrat Videmča-nov v Markovcih
HAJDINA - GORIŠNICA 1:3 (0:2) STRELCI: 0:1 Muršič (25. z 11 m), 0:2 Muršič (27), 0:3 Muršič (66), 1:3 Gajšek (77)
PRAGERSKO - DORNAVA 2:2 (2:0)
STRELCI: 1:0 Plošnik (33), 2:0 Plošnik (42), 2:1 Zagoršek (57), 2:2 Cvetko (90) SREDIŠČE - ZAVRČ 2:5 (1:3) STRELCI: 0:1 Murat (2), 0:2 Ku-serbanj (25), 1:2 Kolarič (32), 1:3 Lenart (40), 2:3 Rajh (68), 2:4 Murat (70), 2:5 Čeh (77. z 11m)
MARKOVCI - VIDEM 2:3 (2:2) STRELCI: 1:0 Janžekovič (30), 2:0 Šegula (33) 2:1 Kozel (36), 2:2 Flajs (37), 2:3 Milošič (73)
V torkovi številki Štajerskega tednika se nam je pod fotografijo na strani 14. pomotoma prikradel podnapis s tekme Stojnci - Odranci, čeprav je bil posnetek s tekme Podvinci - Vransko. Za napako se opravičujemo!
SKORBA - ROGOZNICA 3:5 (1:3) STRELCI: 0:1 Fejzič (16), 0:2 Fej-zič (20), 1:2 Lesjak (30), 1:3 Marc (33), 1:4 Leben (46), 1:5 Galun (48), 2:5 Krajnc (51), 3:5 Hvalec (56. avto-gol)
APAČE - OPLOTNICA 2:0 (0:0) STRELCA: 1:0 Predikaka (73), 2:0 Verlak (77)
2. liga MNZ Ptuj
PODLEHNIK - CIRKULANE 3:0
(3:0)
STRELCA: 1:0 Vrečar (3), 2:0 Vrečar (14), 3:0 Trebše (37)
ZGORNJA POLSKAVA - MAKOLE 2:1 (2:1)
STRELCI: 0:1 Topolovec (6), 1:1 Pečovnik (33), 2:1 Klajderič (36) LESKOVEC - HAJDOŠE 2:4 (1:2) STRELCI: 0:1 Veber (5), 1:1 Ciglar (15), 1:2 Koželj (39), 1:3 Veber (49. z 11m), 2:3 Ciglar (59), 2:4 Permek (65. z 11 m)
SPODNJA POLSKAVA - LOVRENC 1:2 (0:2)
STRELCI: 0:1 Tomanič (37), 0:2 Kokol (43), 1:2 Pučnik (89. z 11 m) GRAJENA - TRŽEC 4:1 (2:0) STRELCI: 1:0 Šoštarič (3), 2:0 Kramberger (43), 3:0 Strelec (49), 4:0 Strelec (52), 4:1 Skrbinšek (59) Danilo Klajnšek
Foto: Andrej Petrovič
NK Gorišnica (na fotografiji) - pomembna zmaga na Hajdini
Nogomet
Po dolgem času derbi v Ormožu
Ljubitelji nogometa v Ormožu se težko spomnijo, kdaj so njihovi nogometaši nazadnje odigrali derbi tekmo vodečih ekip lige. Minilo je namreč že kar nekaj let, odkar so gradbeniki v kateri izmed lig (3. liga, Štajerska liga, 1. liga MNZ Ptuj) igrali tako pomembno vlogo, kot jo letos igrajo v Štajerski ligi. V nedeljo ob 15. uri se bosta v Športnem parku Mestna graba za mesto liderja Štajerske lige udarila drugouvrščeni Holermuos in prvouvrščena Bistrica iz Slovenske Bistrice. Obe ekipi imata identičen izkupiček petih zmag, enega remija in enega poraza - le za gol imajo boljšo gol razliko nogome-
taši iz Slovenske Bistrice, ki so v zadnjem krogu remizirali v sosedskem derbiju proti Boču. Ormožane je na težkem gostovanju v Slovenj Gradcu do zmage z dvema zadetkoma popeljal Sašo Habjanič. V minuli sezoni sta obe ekipi na medsebojnem obračunu na domačem igrišču zabeležili identični zmagi s 4:1. Ekipa Holermuosa iz Ormoža bo nastopila v okrnjeni zasedbi brez kaznovanega Davida Mihaliča in brez odsotnega Sergeja Košnika. Zanimivo, da obe ekipi prihajata iz MNZ Ptuj, kar je še en dokaz, da ekipe iz MNZ Ptuj igrajo v prav vseh ligah pomembno vlogo.
UK
Izpopolnjevalni seminar za trenerje DNT Ptuj
Društvo nogometnih trenerjev Ptuj organizira brezplačen izpopolnjevalni seminar, ki bo v sredo, 7. 10. 2009, ob 16.30 na stadionu NK Aluminij v Kidričevem.
V okviru seminarja bo ogled uradnega treninga članske reprezentance Slovenije pod vodstvom selektorja Matjaža Keka. Po treningu bo možno selektorju postaviti kakšno vprašanje. S prisotnostjo na seminarju si trener pridobi 10 točk za podaljšanje licence v letu 2010. Zainteresirani se lahko prijavijo po faxu: 78 77 631 ali e-pošti: info-@sport-ptuj.si do vključno torka, 6. 10. 2009.
Dodatne informacije: prof. Boštjan Zemljarič (051 310 009)
Futsal • Pokal MNZ Ptuj
Ptujčani brez prejetega zadetka
V torek, 29. 9., so bile v dvorani Center na Ptuju odigrane tekme za pokal MNZ Ptuj v malem nogometu. Zmagala je ekipa Krona bar Ptuj, ki na dveh tekmah ni prejela zadetka. Rezultati:
KMN Tomaž - FSK Kebelj 1:2,
FSK Kebelj - Krona bar Ptuj 0:3, Krona bar Ptuj - KMN Tomaž 0:1 Vrstni red:
1.	Krona bar Ptuj
2.	KMN Tomaž
3.	FSK Kebelj
JM
Foto: Stanko Kozel
Utrinek s srečanja Krona bar Ptuj (beli dresi) - KMN Tomaž.
Nogomet
1. SML
REZULTATI 9. KROGA: NŠ Poli Drava - Olimpija 6:1, CM Celje - Rudar Velenje 3:3, Slovan - Domžale 1:2, Triglav - Luka Koper 3:0, Interblock - Bilje Renče 6:2.

1. DOMŽALE 9	7	1	1	14:6	22
2. TRIGLAV 9	6	1	2	24:10	19
3. NŠ POLI DRAVA 9	6	0	3	17:11	18
4. MARIBOR BR. 8	5	2	1	23:5	17
5. HIT GORICA 8	5	2	1	27:10	17
6. INTERBLOCK 8	5	1	2	23:11	16
7. RUDAR VELENJE 8	4	1	3	18:18	13
8. OLIMPIJA 9	4	0	5	15:28	12
9. CM CELJE 9	3	2	4	20:15	11
10. ALUMINIJ 8	3	2	3	11:11	11
11. SIMER ŠAMP. 8	2	4	2	22:15	10
12. LUKA KOPER 9	2	3	4	13:19	9
13. F. JARENINA 8	1	3	4	10:20	6
14. SLOVAN 9	1	2	6	4:23	5
15. MURA 05 8	1	0	7	8:25	3
16. BILJE-RENČE 9	1	0	8	6:28	3
NŠ POLI DRAVA		OLIMPIJA 6:1			
14.	SLOVAN 9 2 1 6 9:14 7
15.	RUDAR (V) 8 1 2 5 5:17 5
16.	BILJE - RENČE 9 0 0 9 8:40 0
NŠ POLI DRAVA - OLIMPIJA 1:0
(0:0)
STRELEC: 1:0 Kajzer (68) NŠ POLI DRAVA: Mlinarič, Klajde-rič, Bezjak, Rakovec, Goričan, Legče-vič,Kajzer, Strel (Trep), Sitar (Golob), Krajnc (Pukšič), Perger. Trener: Damjan Vogrinec.
LIGA U-14
REZULTATI 8. KROGA: Aluminij
-	Pobrežje Gradis 5:1, NŠ Poli Drava
-	Dravinja 1:3, Maribor - Nissan Ferk Jarenina 2:0, Mura 05 - Dravograd 3:1, Železničar- Brežice 3:0, AHA EMMI Bistrica - Nafta 0:0, CM Celje - Tehnostroj Veržej 3:3.
(3:1)
STRELCI: 1:0 Matjašič (1), 2:0 Matjašič (14), 3:0 Kajtazi (28), 3:1 Podplatnik (41), 4:1 Kajtazi (48), 5:1 Kajtazi (58), 6:1 Paukon (88)
1. SKL
REZULTATI 9. KROGA: NŠ Poli Drava - Olimpija 1:0, CM Celje - Rudar Velenje 0:0, Slovan - Domžale 0:0, Triglav - Luka Koper 1:3, Interblock - Bilje Renče 8:0.
1. MARIBOR BR.	8	6	1	1	16:3	19
2. MURA 05	8	5	1	2	15:7	16
3. HIT GORICA	8	5	1	2	15:8	16
4. DOMŽALE	9	5	1	3	16:10	16
5. TRIGLAV	9	4	3	2	12:9	15
6. OLIMPIJA	9	4	2	3	13:8	14
7. SIMER ŠAMPION 8		4	2	2	10:9	14
8. LUKA KOPER	9	4	2	3	12:12	14
9. INTERBLOCK	8	3	4	1	18:7	13
10. POLI DRAVA	9	3	3	3	18:15	12
11. F. JARENINA	8	3	1	4	15:18	10
12. ALUMINIJ	8	3	1	4	12:17	10
13. CM CELJE	9	2	3	4	11:11	9
1.	MARIBOR BR.
2.	DRAVINJA
3.	BREŽICE
4.	NŠ POLI DRAVA 8
5.	MURA 05
6.	SIMER ŠAMP.
7.	T. VERŽEJ
8.	CM CELJE
9.	NAFTA
10.	F. JARENINA
11.	ŽELEZNIČAR
12.	ALUMINIJ
13.	DRAVOGRAD
14.	RUDAR (V)
15.	A. E. BISTRICA 8
16.	POBREŽJE G. 8
8 8 0 0
8 5	2	1
8 5	2	1
5	0	3
8 5	0	3
7	4	2	1
8	4	2	2 8 4	13 8 3	14 8 2	2	4 8 2	2	4 8 2	0	6 8 2	0	6 7 2	0	5
1	2	5
1	0	7
36:4	24
28:10	17
19:9	17
16:8	15
16:13	15
17:8	14
21:16	14
25:14	13
12:13	10
7:19	8
14:33	8
14:23	6
10:21	6
5:16	6
2:15	5
6:26	3
ALUMINIJ - POBREŽJE GRADIS 5:1 (1:1)
STRELCI: 1:0 Cafuta (16), 1:1 Mršič (24), 2:1 Planinšek (60), 3:1 Gerečnik (63), 4:1 Špehonja (68), 5:1 Gerečnik (69)
NŠ POLI DRAVA - DRAVINJA 1:3 (1:3)
STRELCI: 0:1 Kraljevič (14), 0:2 Kolar (18), 1:2 Rogina (24), 1:3 Ko-lar (34)
Danilo Klajnšek
MEDNARODIUA KARTODROM HAJDOSE
v nedeljo, 4. oktobra 2009
1. DIRKA ob 14.00 uri 2. DIRKA ob 15.00 uri
Športni napovednik
Nogomet
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 12. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Nafta - Maribor, Interblock
-	Luka Koper; SOBOTA ob 18.00: Rudar Velenje - Olimpija, HIT Gorica-Domžale: NEDELJA ob 15.00: Labod Drava - CM Celje.
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 8. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Krško - Bela krajina, Dravinja Kostroj - Primorje; NEDELJA ob 15.00: Livar - Aluminij, Triglav Gorenjska - Garmin Šenčur, Mura 05 - MU Šentjur.
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD
PARI 8. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Tehnostroj Veržej - Malečnik, Koroška Dravograd - Zreče, Paloma - Čarda, Kovinar Štore - Tehnotim Pesnica, MonsClaudius - Šmartnno; NEDELJA ob 15.00: Tromejnik G. Kalamar - Simer šampion, Stojnci - Odranci.
ŠTAJERSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 8. KROGA - SOBOTA ob 15.00: KIV Vransko - Bukovci, Boč Polj-čane - GIC Rogaška gradnje, Peca - Koroške gradnje, Šoštanj - LKW Jack Gerečja vas, Trgovine Jager - Partizan Fram; NEDELJA ob 15.00: Holermuos Ormož - AHA EMII Bistrica, Podvinci - Pohorje.
1.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 6. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Rogoznica - Zavrč, Oplotnica
-	Markovci; NEDELJA ob 10.30: Videm - Pragersko, Skorba- Apače; NEDELJA ob 16.00: Gorišnica - Središče, Dornava - Hajdina.
2.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 6. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Makole - Hajdoše, Tržec - Le-skovec, Cirkulane - Slovenja vas, Zgornja Polskava - Podlehnik; NEDELJA ob 10.30: Lovrenc - Grajena.
1. SLOVENSKA ŽENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 5. KROGA: HV TOUR Slovenj Gradec - Dornava, Pomrje Beltinci
-	Rudar Škale, Jevnica - Krka, Velesovo - Maribor.
1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA
10. KROG: Aluminij - Interblock (sobota ob 13.30), CM Celje - NŠ Poli Drava (sobota ob 15.30)
1. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA
10. KROG: Aluminij - Interblock (sobota ob 15.30), CM Celje - NŠ Poli Drava (sobota ob 13.30)
VETERANSKE LIGE MNZ PTUJ
SKUPINA VZHOD: 4. KROG - PETEK ob 16.30: Dornava - Gorišnica, Markovci - Grajena, Podvinci - Bukovci, Stojnci - Ormož.
SKUPINA CENTER: 4. KROG - PETEK ob 16.30: Apače - Podlehnik, Videm - Leskovec. SKUPINA ZAHOD: 4. KROG - PETEK ob 16.30: Pohorje Oplotnica
-	Lovrenc, Zgornja Polskava - Hajdina, Pragersko - Prepolje.
Rokomet
1. A SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
PARI 4. KROGA: Trimo Trebnje - Celje Pivovarna Laško, Ribnica Riko hiše - Prevent, Klima Petek Maribor - Cimos Koper, Merkur - Slovan. Srečanje Gorenje Velenje - Jeruzalem Ormož je že bilo odigrano (32:30).
1.	B SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
PARI 2. KROGA: Moškanjci Gorišnica - Alples Železniki (sobota, ob 19.30), Radeče - Šmartno 99, Sevnica - Istrabenz plini Izola, Grosuplje
-	Sviš Pekarna Grosuplje, Ajdovščina - Celje Pivovarna Laško B, Krka
-	Grča Kočevje.
2.	SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA - VZHOD
PARI 2. KROGA: Pomurje - Drava, Dol TKI Hrastnik - Velika Nedelja, Dobova - Arcont Radgona.
1. A SLOVENSKA ŽENSKA ROKOMETNA LIGA
PARI 3. KROGA: Izola - Mercator Tenzor Ptuj, Krim Mercator - Burja Škofije, Evro Casino Kočevje - Celjske mesnine, Brežice - Piran vrtovi Istre.
Namizni tenis
1. SLOVENSKA MOŠKA LIGA
PARI 1. KROGA: Ptuj - Tempo (sobota ob 17.00), Sobota - Edigs, Maribor Finea - Melamin, Ilirija - Kema Puconci, Petrol Olimpija - Krka.
1.	SLOVENSKA ŽENSKA LIGA
PARI 1. KROGA: Ptuj - Arrigoni (sobota ob 17.00), Interdiskont - Šenčur, Kajuh Slovan - Iskra AE, Ljubljana - Ilirija, Muta - Logatec.
2.	MOŠKA LIGA
1. KROG: Sobota II. - Ptuj II. (sobota ob 10.00), Kema II. - Ptuj II. (sobota ob 16.00)
2.	ŽENSKA LIGA
1. KROG: Rakek - Ptuj II. (sobota ob 10.00), Preserje - Ptuj II. (sobota ob 14.00)
3.	MOŠKA LIGA
1. KROG: Šternmatic Cirkovce - Preserje (sobota ob 10.00), Štern-matik Cirkovce - Logatec (sobota ob 16.00)
Športni napovednik
Mali nogomet
1. SFL
Pari 3. kroga (2. 10.): FC Krona bar Ptuj - Puntar Casino Safir, KMN Sevnica - KMN Dobovec, Tomi Press Bronx - Pekarna Duh, Litija - Izola, KMN Oplast Kobarid - KMN Gorica.
Kegljanje
2. SLOVENSKA MOŠKA KEGLJASKA LIGA - VZHOD
3. KROG: Drava DETA CENTER - Prepolje (sobota ob 17.30)
2. SLOVENSKA ŽENSKA KEGLJAŠKA LIGA - VZHOD
1. KROG: Drava DETA CENTER - Šoštanj II. (sobota ob 13.30)
Judo
1. SLOVENSKA JUDO LIGA
PARI 1. KROGA - PTUJ: Drava Ptuj, Gorišnica in Impol; LJUBLJANA: Olimpija, Branik Broker in Duplek.
Rekreativno kolesarjenje
Kolesarska sekcija ŠD Slovenja vas organizira ob 11. občinskem prazniku Občine Hajdina rekreativno kolesarjenje. Na lastno odgovornost se bodo kolesarji podali na pot v soboto, 3. oktobra 2009, ob 10. uri.
Kolesarska pot: START - ŠD Slovenja vas - Gerečja vas - Kungota
-	Kidričevo - Njiverce - Draženci ribnik (manjši postanek) - Zg. Hajdina (manjši postanek na pokopališču ob grobu Antona Gasenburgerja)
-	Sp. Hajdina - Terme (ob kanalu) - Slovenja vas - CILJ.
Proga je dolga 25 km in je v celoti ravninska. Dodatne informacije: Franc Skrinjar (031 652 818)
Kinologija • 12. Čihalov memorial
Kinološko društvo Ptuj organizira državno prvenstvo v sledenju in 12. Čihalov memorial, ki bo 2. in 3. oktobra 2009 na klubskih terenih na Ptuju v Budini (Cesta na Ranco). Svečana otvoritev prireditve bo v soboto, 3. oktobra, ob 8. uri zjutraj. Razglasitev rezultatov in podelitev priznanj bo približno ob 16. uri.
Dodatne informacije: Leonida Ozimek, 041 517 426 (leonida.ozimek @siol.net). Vljudno vabljeni!
Danilo Klajnšek, JM
Turnir v balinanju
ŠD Panorama prireja v soboto, 3. oktobra, tradicionalni turnir v balinanju. Tekmovanje bodo na balinišču Vičava pričeli od 10. uri. Prijavijo se lahko ekipe s tremi igralci, prijavnina pa znaša 15 evrov (zagotovljena je malica in pijača). Organizatorji so za najboljše štiri ekipe pripravili pokale, posebno priznanje pa bo prejel tudi najstarejši udeleženec turnirja.
Dodatne informacije: Vlado Potočnik (041 200 519). Vabljeni!
Bowling • Podjetniška liga
Tames in Talum neodločeno
Z dvoboji 1. kroga se je začela jesenska ptujska podjetniška liga, v kateri tokrat nastopa 13 ekip. Za vrh se bodo ponovno borile ekipe Tamesa, Taluma, db Transporta, DaMoSSa in VGP Drave. Na uvodu je največ kegljev podrla okrepljena ekipa db Transporta (2676), ki ima v svojih vrstah tudi najboljšega posameznika kroga Aleša Korošca. V najbolj zanimivem obračunu sta merili moči ekipi Tamesa in Taluma, ki sta si na koncu razdelili točke.
Rezultati 1. kroga: db Transport
-	Mestna občina Ptuj 8:0, DaMoSS
-	Bowling center Ptuj 6:2, Ilkos - MP Ptuj 6:2, VGP Drava - Podjetje za stanovanjske storitve 5:3, Tames - Talum 4:4. Srečanje Hip-hop - Garant zavarovanje je bilo prestavljeno. Prosta je bila ekipa Radio-Tednik Ptuj.
Najboljši posamezniki 1. kroga: 1. Aleš Korošec (db Transport) 722, 2. Janez Rakuš (PSS) 719, 3. Marko Drobnič (Talum) 713, 4. Bojan Držaj (db Transport) 713, 5. Jože Vaupotič (VGP Drava) 696, 6. Branko Kelenc (VGP Drava) 689, 7. Andrej Trunk (Tames) 687, 8. Darko Ferlinc (Talum) 683, 9. Danica Šegula (Tames) 683, 10. Jani Kramar (DaMoSS) 680.

AL d.a.o. telefon: 02/799-54-11
•	FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS GASILNIKOVIN HIDRANTNEGA OMREŽJA
VARGAS -AL, d.o.o., Tovarniška cesta 10, Kidričevo
1.	DB TRANSPORT	1	8	167,3
2.	DAMOSS	1	6	158,1
3.	ILKOS CANDELS	1	6	151,2
4.	VGP DRAVA	1	5	164,5
5.	TAMES	1	4	165,4
6.	TALUM	1	4	162,6
7.	PSS	1	3	155,0
8.	BOWLING CENTER PTUJ	1	2	143,9
9.	MP PTUJ	1	2	137,6
10.	MESTNA OBČINA PTUJ	1	0	145,3
11.	HIP-HOP
12.	GARANT ZAVAROVANJE	- -	-
13.	RADIO-TEDNIK PTUJ	- -	-
Pari 2. kroga: 5. 10., ob 19.00:
VGP Drava - Ilkos, MP Ptuj - Talum, Tames - DaMoSS; 6. 10., ob 19.00: PSS - Garant zavarovanje, Hip-hop -MO Ptuj, BC Ptuj - Radio-Tednik Ptuj. Prosta je ekipa db Transport.
JM
Kolesarstvo • Po svetovnem prvenstvu v Švici
»
Piščanec po ptujsko je najboljši«
Prejšnji teden so se kolesarji merili za naslove svetovnih prvakov v švicarskem Mendrisiu. Mestece v najjužnejši švicarski pokrajini je po velikosti in številnih starodavnih zgradbah podobno Ptuju, zaradi neposredne bližine Italije pa nosi tudi veliko potez južne sosede. Prva je zagotovo jezik, saj prebivalci govorijo italijansko. A kaj hitro lahko človek zasluti, da je nekaj drugače. Cene so po švicarsko »navite«, zato so bile številne reprezentance kot tudi obiskovalci nastanjeni v Italiji. Med njimi tudi slovenska odprava, ki se je v Mendri-sio vsak dan vozila s prizorišča lanskega svetovnega prvenstva, približno 30 kilometrov oddaljenega Vareseja. »Vseh skupaj nas je bilo devetintrideset,« je povedal Marjan Kelner, trener v ptujskem klubu in v Švici tiskovni predstavnik Kolesarske zveze Slovenije. Kolesarji, trenerji, maserji, fizioterapevti, mehaniki, novinarji, fotografi in še kdo.
Petdnevni kolesarski spektakel so spremljale kamere, objektivi in novinarji praktično iz celega sveta. »Če podam grobo oceno, je vse skupaj spremljalo približno petsto novinarjev, akreditiranih fotografov pa je bilo zadnji dan na progi zagotovo več kot sto,« je dejal Kelner, ki je stari znanec velikih tekmovanj. S Perutnino je prepotoval celo Evropo, bil na Kitajskem in Kubi, to pa je bilo po Salzburgu, Stuttgartu in Vareseju njegovo četrto svetovno prvenstvo. »Legenda je zagotovo novinar Radia Slovenija Boris Ljubič, ki mu je bilo to 23. kolesarsko svetovno prvenstvo, kje so še vsa ostala in olimpijske igre.«
Adijo pamet!
Švicarji imajo veliko organizacijskih izkušenj, svetovno prvenstvo so gostili že devetkrat, leta 1971 tudi že v Mendrisiu. Takrat je na najbolj prestižni cestni dirki slavil Belgijec Eddy Merckx, eden od najbolj znanih kolesarjev vseh časov. Letos organizacija ni bila najboljša, vsaj za kolesarje in spremljevalno osebje. »Čeprav mesto ni veliko, je bilo dogajanje zelo razdrobljeno. Ciljni prostor je bil kakšen kilometer oddaljen od tiskovnega središča, boksi, kjer so reprezentance nastanjene med dirko, so bili tudi precej vstran, tako da je bilo za nas precej obremenjujoče. Veliko logističnih sestankov, pa pešačenja s fotoaparatom, vsak dan zagotovo deset kilometrov.« Ko so se pričele cestne dirke, je
Navijači so v velikih množicah spodbujali tekmovalce.
Foto: Marjan Kelner
Foto: Marjan Kelner
Tribune so bile pretesne za vse obiskovalce, ki so si želeli v živo ogledati SP.
bilo teh težav večinoma konec. Za ogrado, neposredno na progo, so smeli zgolj fotografi, po trasi dirke pa so jih prevažali s kombiji. A kdor je želel slikati cilj nedeljske cestne dirke profesionalcev, si je moral prostor zagotoviti že takoj po pričet-ku. Ne glede na to, da je dirka trajala skoraj sedem ur. Kelner je prišel tri ure pred koncem, pa je vseeno lahko le »visel« na stebru. Švicarji so imeli stvari urejene, zeleni jopiči (fotografi svetovnih tiskovnih agencij) v prvi vrsti, rdeči in rumeni na ograji, drevesu, stebru ali kako se pač kdo znajde. Tudi obiskovalcem ni bilo lahko. Zadnji dan se jih je ob progi zbralo okrog sto dvajset tisoč, desetkrat več, kot jih živi v mestu. A kaj dosti se na to niso ozirali. Malce bolj temperamentni, kot bi za Švicarje pričakovali, so prišli spodbujat svojega favorita Fabiana Cancellaro. Veliko se jih je pripeljalo iz Italije in od drugod. Cancellara je bil prvi in edini favorit za zlato medaljo v kronometru, odkrito (kot naš Primož Kozmos lani v
Pekingu) jo je napovedoval ter več kot zanesljivo tudi osvojil. »Takšnega navdušenja človek ne bi pričakoval od Švicarjev. Na podelitvi nagrad so navijali kot na nogometni tekmi. Adijo pamet! Na cestni dirki pa so kričali že, ko se je zgolj pojavil na velikem monitorju v ciljnem prostoru. Kaj se je dogajalo, ko se je dirka razpletala, se ne da opisati,« je povedal Kelner. Do odličja mu je zelo malo zmanjkalo tudi na cestni dirki. Marsikdo bi se strinjal, da je bil tudi ta dan najmočnejši kolesar na cesti.
S kolesi v sobah
V Mendrisiu ni manjkalo niti slovenskih navijačev, ki so znani po tem, da porišejo in popišejo ceste na najbolj zahtevnih odsekih proge. Zvesti navijači spremljajo odlične kolesarje. Slovenci jih imamo nekaj, ki v kolesarskem športu veliko pomenijo. Gorazd Štangelj je v Italiji kljub 36 letom zelo cenjen in iskan, Janez Brajkovič »prijateljuje« z Lancom Arm-
strongom. V Mendrisio so mu iz Astane pripeljali pet koles, pred krajo so jih hranili kar v sobah. Cena: neprecenljivo. »Vesoljsko« kolo za kronometer sta pred njim vozila zgolj sedemkratni zmagovalec Toura Armstrong in dvakratni, Alberto Contador. S šestim mestom je nato izboljšal svojo (slovensko) najboljšo uvrstitev doslej. Tadej Valjavec je prvo ime francoskega Pro Tour moštva Ag2R Prevoyance in najboljši slovenski hribolazec. Makolčan Gregor Gazvoda je standardni udeleženec kronometra na SP, Kristijan Fajt to postaja na cestni dirki. Grega Bole je še vzhajajoča zvezda. »Fantje so pravi profesionalci. Vedo, kaj hočejo in potrebujejo, naše delo pa je, da jim ustrežemo. Rad to počnem, ker so res »face«. Za vsako najmanjše delo se zahvalijo, pa jim ne bi bilo treba,« o slovenskih kolesarjih pove Kelner.
Zgodovinski uspeh je letos na španski Vuelti uspel Borutu Božiču, ko je slavil prvo slovensko etapno zmago na eni od treh največjih dirk. V hotelu v Vareseju ga je obiskal njegov menedžer Tony Rominger, švicarski kolesarski velikan iz zgodnjih devetdesetih. »Lehenda,« je Božič zategnil po idrijsko, ko mu je pod nos pomolil podaljšanje pogodbe z moštvom Vacansoleil do konca leta 2011. Druga legenda pa spada v kategorijo kulinarike. »V hotelu so nam servirali meso iz Perutnine Ptuj. Hrustljava skorja, res okusno. V Švici le sir in čokolada, Italijani pa pri kuhinji nikoli ne razočarajo,« pravi Kelner. Boljše kot doma? »To pa ne, piščanec po ptujsko je najboljši.« Ja, marsikje je lepo, a najlepše je doma.
Uroš Gramc
Foto: Marjan Kelner
Slovenska reprezentanca, ki je nastopila na cestni dirki.
H kolesarskih dirkam sodijo tudi lepa dekleta ...
Foto: Marjan Kelner
Kuharski nasveti
Grozdje
Te dni se končujejo trgatve, zato je pravi čas, da iz grozdja naredimo še kakšno dobro jed, ne samo dober mošt in vino.
Grozdje spada med najstarejše znane vrste sadja. Pretežno količino grozdja tako imenovane vinske sorte uporabijo za predelavo v vino in sokove, nekaj grozdja pa tudi posušijo za rozine in korinte. V kuli-nariki grozdje razdelimo na bele in rdeče sorte, za pripravo jedi uporabljamo le namizne sorte. Pri rdečih se barva spreminja od vijoličaste preko temno rdeče do črno rdeče z modrikastim odtenkom. Belo grozdje je jantarne do svetlo zelene barve in je praviloma manj aromatično kot rdeče.
Večina namiznega grozdja ima pečke, čeprav poznamo tudi sorte brez njih. Pri pripravi jedi pečke, če se le da, odstranimo. Grozdje je imenitno dopolnilo mnogim živilom. Ujema se z ribami, morskimi sadeži, s svinjino, teletino in perutnino, kjer se posebej okusno ujema v beli svetli vinski omaki. Kot klasično prilogo ponudimo grozdje k perutnini, včasih k prepelicam, divjačini, kjer uporabljamo predvsem rdeče sorte grozdja, ki po kuhanju z dodatkom vina postanejo še bolj rdeče in s tem še dodatno obogatimo pripravljeno jed.
Grozdje pogosto ponudimo tudi na sirovih ploščah. Bolj kot s poltrdimi siri se grozdje ujema z mehkimi siri, kot sta brie in feta. Še vedno pa največ grozdja uporabljamo pri
pripravi sladkih jedi oziroma slaščic. Tako ga pogosto uporabljamo pri pripravi biskvitnih slaščic kot nadev ali kot eno izmed sestavin v biskvitnem testu. V kolikor ga damo že kot dopolnilo v testo, je dobro testo obogatiti tudi z manjšo količino orehov, saj sta grozdje in orehi še posebej dobra kombinacija pri pripravi slaščic.
Kot sestavina sladkih in pikantnih jedi mora biti grozdje brez pečk. Sorte z debelo lupino tudi olupimo ali omake pred serviranjem pretlačimo. Lupino iz grozdnih jagod odstranimo tako, da začnemo pri nastavku peclja. Z ostrim nožem zarežemo in poskusimo odstraniti lupino. V kolikor se jagode ne dajo olupiti, jih nekaj minut kuhamo v vreli vodi oziroma blanširamo. Pečke izpraskamo s tanko konico noža. Če je lupina zelo tanka in so pečke majhne, grozdje samo operemo in ga že lahko uporabimo. Za 3 do 4 obroke uporabimo pol kilograma grozdja.
Grozdje lahko uporabimo tudi pri pripravim piščanca, tako da piščanca skupaj z grozdjem in jušno zelenjavo dušimo ali pečemo, zalivamo pa le s poljubnim vinom, juho ali vodo. Pripravljamo ga tudi z rjavim sladkorjem in kislo smetano . V Franciji grozdje uporabijo pri pripravi pečene race, kjer zraven grozdja uporabijo še korenje in čebulo. V Španiji je znana sadna juha iz grozdja, ki jo vedno ponudijo mrzlo. V Nemčiji pa bolj pripravlja-
Tačke in repki
Termoterapija je terapija z mrazom ali toploto. Terapijo z mrazom imenujemo krioterapi-ja. Zelo pogosto uporabljena in učinkovita metoda pri ljudeh in živalih. Mraz povzroči krčenje majhnih žilic, kapilar, zaradi tega se zmanjša prekrvavitev, otekanje, vnetje in bolečina, presnova celic se zmanjša, prav tako prenos živčnih dražljajev. To terapijo uporabljamo pri zdravljenju mišično-skeletnih poškodb, pri oteklinah, ki so nastale kot posledica udarcev ali vnetij, pri svežih poškodbah sklepov, kot
jo sladice iz grozdja; znana je biskvitna rulada, ki jo napolnijo s kremo, v kateri so cele grozdne jagode, razne kreme v kozarcu, mešajo ga v nadeve z drugim jagodičastim sadjem. Tudi pri nas še vedno grozdje uporabljamo bolj pri pripravi sladkih jedi in manj slanih.
Od slanih jedi bi za začetek lahko poskusili pripravo grozdne omake, ki jo zalijemo z mešanico vina in vode in jo pripravljamo za svinjino, govedino in divjačino. Pripravimo jo tako, da na manjši količini maščobe najprej prepražimo fino sesekljano čebulo in še preden čebula spremeni barvo, prisipamo večjo količino rdečega grozdja. V kolikor so jagode zelo debele, jih prereže-mo vsaj na polovico. Pražimo toliko časa, da izteče sok, začinimo s soljo, poprom, lovorom in zalijemo z rdečim vinom. Če uporabimo belo sorto grozdja, zalivamo z belim vinom. Omako pokrijemo in pustimo, da počasi vre vsaj 15 minut. Nato omako pretlačimo, ponovno zavremo in po potrebi zgostimo.
Iz grozdja pogosto pripravljamo tudi zavitke, pite, torte, kolače in podobne sladke jedi. Zavitku iz grozdja še posebej izboljšamo okus, če v nadev damo malo sesekljanih lešni-
kov ali mandljev. Pripravimo ga lahko iz vlečenega ali iz listnatega testa. Vlečeno testo pripravimo iz 30 dekagramov mehke moke, ki ji dodamo ščep soli, eno jajce, 1 žlico stopljenega masla ali olja in počasi prilivamo l mlačne vode. Iz sestavin zgnetemo gladko testo, ki naj bo elastično in mehko. Dovolj zgneteno testo razdelimo v dva manjša hlebčka, ju po vrhu premažemo z oljem in damo počivat 30 minut do eno uro. Med tem časom zme-ljemo 10 dekagramov lešnikov. Grozdne jagode operemo jim odstranimo peclje, jih prere-žemo in odstranimo koščice. Vzamemo 1 kilogram grozdja. Posebej ločimo 2 jajci, rumenjaku dodamo 4 dekagrame sladkorja v prahu in penasto umešamo, dodamo še malo na-ribane limonine lupinice in 1 veliko žlico drobtin. Dodamo še trdi sneg beljakov. Na prtu ali mizi razvlečemo testo, ga pokapljamo s stopljenim maslom ali margarino , premažemo s pripravljenim nadevom , potresemo s pripravljenimi grozdnimi jagodami in nariba-nimi lešniki, zavijemo, premažemo z raztopljenim maslom in pečemo v pečici 45 minut pri 180 C.
Vlado Pignar
i
Oblike fizioterapije pri zdravljenju malih živali II.
V prejšnjem prispevku sem obdelal fizioterapijo in rehabilitacijo na splošno, danes pa se bom posvetil vrstam fizioterapije, ki jih uporabljamo pri zdravljenju in lajšanju bolečine pri malih živalih.
npr. izvinih, izpahih. Največkrat uporabimo mrzle obkladke z ledom, ledene kopeli, hladilna pršila, kriomasažo ali masažo z ledom. Terapija s toploto pa poveča prekrvavitev, povečuje presnovo celic, zmanjšuje bolečino, poveča živčno prevodnost, tudi zmanjšuje otekline. Največkrat toploto uporabimo za zdravljenje bolezni gibalnega aparata, razna vnetja sklepov, degenera-cije sklepov, napete in boleče mišice, pri herniji diska v hrbtenici, pri poškodbah mišic, kit in živcev. Obolela mesta ogrevamo
na različne načine. Lahko polagamo tople predmete (termo-for, opeka) ali obsevamo z infra rdečo svetlobo. Infrardečo svetlobo uporabimo tudi za zdravljenje raznih kožnih bolezni, ulkusov, piodermij. Za ogrevanje globlje ležečih tkiv uporabimo ultrazvok.
Hidroterapija je zdravljenje z vodo. Vodne kopeli so pri živalih manj uporabljena oblika zdravljenja, predvsem zaradi pogoste nekooperativnosti živali. Plavanje je izrazito ugodna in priporočljiva fizioterapevtska metoda za izboljšanje mobilnosti po poškodbah hrbtenice in medenice. V zadnjem času so na voljo posebni bazeni s podvodnim tekočim trakom, po katerem živali v vodi hodijo in z možnostjo uporabe vodnega toka in višine vode ter hitrosti traku lahko individualno prilagodimo vadbo za določenega pacienta oziroma določeno gibalno motnjo. Metoda je primerna tako za ortopedske kot nevrološke paciente. Na žalost so taki bazeni zelo dragi, tako da si jih veterinarji težko privoščimo. Vendar že uporaba kadi, polne vode, v katero počasi namakamo npr. hromega kužka, s hernijo diska ali poškodovano hrbtenico, je zelo učinkovita in stimulativ-
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov nam pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik. si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
na metoda, ki počasi povzroči zavestno gibanje zadnjih nog. Kinezioterapija je zdravljenje z gibanjem, in je lahko pasivna ali aktivna. Pasivna je, ko terapevt razgibava npr. negibljive zadnje noge hromemu kužku, aktivna pa je, ko kuža sam pod kontrolo terapevta izvaja določene aktivnosti za razgibanje. Gibanje živali je ena najbolj pomembnih metod in zagotavlja ustrezne pogoje za zdravljenje poškodovanih mehkih tkiv. Vsekakor je treba čim prej začeti z gibanjem, saj lahko pride zaradi predolge neaktivnosti živali do velikih zapletov pri zdravljenju. Prav tako pa lahko pri prehitri in preveliki aktivnosti dosežemo negativni učinek pri zdravljenju. V zadnjem času se v veterinarski medicini uporablja tudi manual-na terapija ali terapija z rokami, kjer gre predvsem za masažo, manipulacijo in mobilizacijo predvsem slabo gibljivih sklepov in pacientov z nevrološkimi težavami.
Naslednjič pa še o preostalih fizioterapevtskih metodah, uporabljenih v veterinarski medicini.
Emil Senčar, dr. vet. med.
V vrtu
Oktober je dober
Pričel se je drugi jesenski mesec, oktober, ko se vrtna narava v poslednjih sončnih toplih dneh v obilici jesenskega cvetja, z barvitostjo zorečega listja ter nu-denjem njenih plodov in pridelkov prične poslavljati od zelenega leta ter pripravljati na zimski počitek.
Deseti mesec v letu oktober je ime obdržal po octi, ki je po starem koledarju veljal kot osmi. Na Slovenskem so mu nadeli razna prigodna imena, kot so listognoj, kozoprsk, obročnik, repnik, vinogradniki pa so mu nadeli še pomen-ljivejša in pristnejša imena moštnik, vinec, vinščak, vse do danes pa je v rabi vinotok.
V	oktobru še ne bo počitka, v vrtu bo potrebno opraviti mnoga opravila s spravilom pridelkov, pospraviti ostanke vrtnega rastja, negovati prezimne posevke ter trajnice in zemljo odpraviti k zimskemu počitku.
V	SADNEM VRTU dozore še poslednji plodovi sadnega drevja in grmovnic ter grozdje na vinski trti. Jabolka in hruške spravljene v svežem stanju v hrambo po dveh tednih obiranja preložimo in izločimo plodove, ki so se pričeli kvariti. Pri odbiri plodov za hrambo so bile spregledane manjše poškodbe, najpogosteje nabodenost po insektih, nastale okužene rane pa je napadla sadna gniloba. Pripravljamo sadje za sušenje v krhlje ter druge oblike predelave, saj v tem času nabrano najbogatejše po vsebnosti asimilantov, predvsem pa naravnega sladkorja. Orehe in lešnike sproti pobiramo, ko odpadajo z drevesnih krošenj, sušimo pa jih enoplastno na zračnem, suhem prostoru s prepihom, ki jih po potrebi premešamo, da se jih ne loti plesen.
Približuje se čas sajenja sadnega drevja. Sadne sadike drevnin in grmovnic sadimo v času njihovega zimskega mirovanja, ko jim je v jeseni dozorelo in odpadlo listje, pa do pomladnega brstenja, ko zemlja ne zmrzuje. Prednost jesenskega sajenja je v boljšem ukoreninjanju skozi zimo, spomladanskega pa, da se izognemo morebitni zimski po-zebi in poškodbam, ki jih prinašajo še ne dovolj utrjenim sadnim sadikam zimske razmere. Za nadomestno sadno drevje že v začetku oktobra izkrčimo stara drevesa s koreninami vred, jame pa pustimo odprte, da se najmanj tri tedne pred sajenjem zemlja dobro prezrači.
OKRASNI VRT bo do občutnejših jesenskih ohladitev še ves čas v podobi kasno poletne pestrosti jesenskega cvetja ter barvitosti zorečega listja drevnin in okrasnih trajnic. Odcvetele enoletnice, sproti ko odcveto in nimajo več cvetnih popkov, ki bi se še razcveteli, izpulimo s korenino vred ter kompostiramo. Odcvetele grme trajnic porežemo nizko nad zemljo, katerih olesenele dele razrežemo, da bodo hitreje trohneli. Okrog grmov odstranimo trajne koreninske plevele, dokler je še zemlja primerno suha, ki omogoča lažje puljenje ter suho vreme, da se mu korenine bolje presu-šijo in rastline pred kompostiranjem zagotovo uničimo. Vrtni trati oktobra občutno pojenjuje rast. Višino poslednjih letošnjih odkosov nekoliko zvišamo, da travne ruša zima ne poškoduje, sicer pa košnjo v enakih časovnih presledkih nadaljujemo kot doslej, da trava ne preraste.
V ZELENJAVNEM VRTU ozimne posevke skrbno pleve-mo ter rahljamo zemljo, da neovirano rastejo in se utrdijo za prezimitev. Gomoljna zelena, korenje, redkev, repa in rdeča pesa brez skrbi prenašajo mrzle oktobrske noči ter prve slane, pobiramo jih proti koncu meseca, za spravilo pa izberemo suho vreme. Mokri koreni prično v hrambi naglo gniti, blatnih ne peremo, prav tako pa jih ne puščamo dalj časa na soncu, da bi oveneli. Endivija bo v hrambi dalj časa ostala sveža, če jo pospravimo suho, korenine pa se drži gruda zemlje.
Toplota poznega poletja je bila ugoden čas za parjenje polžev. Malo pozneje pa so odlagali jajčeca v luknje ali špranje v vrtni zemlji. Ob spravilu jesenskih pridelkov ter pripravi zemlje smo pozorni do belih, perlam podobnih kupčkov, kar so polžja jajčeca, ki jih uničimo.
Miran Glušič, ing. agr.
Biokoledar: 2. oktobra - S. oktobra
2 -petek	3 - sobota	4-nedelja	5-ponedeljek #
6-torek	7-sreda	8-četrtek	
Dejstvo je le eno -banke so vedno bolj pod vodo (I. del)
Dejstvo je, da se pomoč oz. »malha«, ki so jo gospodarstva po svetu prejemala v preteklosti, počasi prazni in to bi lahko sprožilo nov val težav, predvsem pri potrošnji. V ZDA je očitno, da so zadnji odskoki nepremičninskega trga temeljili predvsem na davčnih olajšavah pri nakupu stanovanj mladim družinam in predvsem kupcem nepremičnin, ki so te kupili prvič v življenju. Število zaplemb namreč še vedno narašča, enako se strmo povečuje število neplačnikov kreditov. Zaradi tega banke v ZDA zahajajo v likvidnostne težave, vsak teden pa propade kakšna nova, sicer manjša banka. Letos jih je propadlo 92, v letu 2008 pa 25.
Na Švedskem je problem enak, zaradi česar so sprejeli drastičen ukrep. Znižali so obrestno mero v »negativo«, vendar samo komercialnim bankam. Negativna obrestna mera pomeni, da morajo banke za svoje presežke oz. za svoje vloge pri centralni banki plačati obresti, namesto da bi jih dobivale. Ukrep, ki je v svetu zelo redek, je namreč namenjen temu, da se banke dobesedno prisili v kreditiranje potrošnika. Povsod po svetu namreč banke, kljub zagotovilom, da to ni res, še vedno ne posojajo denarja, ampak ga masovno akumulirajo. Zdi se, kot da se pripravljajo na še en pok oz. na mogoče še hujše čase, kot smo jim bili priča v zadnjih dveh letih. Pa poglejmo, zakaj in kaj nam skrivajo politiki ter banke v teh časih, ki ga imenujejo okrevanje?!
Pogoj za ponoven zagon in rast gospodarstva je uspešno kreditiranje le-tega ter potrošnika. Ker se brezposelnost povečuje, enako pa usihajo plače, je seveda vedno več potencialnih kreditojemalcev nesposobnih dobiti kredit. Podatki, ki si jih bomo pogledali, so iz ZDA, zelo verjetno pa drugje po svetu stanje, vštevši Slovenijo, ni nič drugačno. Najprej si poglejmo sliko količine kreditov oz. mase denarja za kredite, ki je pogoj za izboljšanje stanja gospodarstva. Le-ta se v letošnjem letu vztrajno znižuje in predstavlja resno grožnjo okrevanju gospodarstva in potrošnika. Tudi banke, ki so dobile državno pomoč v ZDA -isto je pri nas - vztrajno znižujejo kreditiranje in si delajo zaloge denarja.
Kje torej tiči razlog, da banke ne posojajo denarja, ampak ga akumulirajo, ko pa vsi zagotavljajo, da je krize konec in da je gospodarska rast že tukaj? Paniko in skoraj potop svetovnega finančnega sistema je sprožil propad ene same banke, ki je bila ena izmed petih največjih bank na svetu. Stečaj Lehman Brothers (obletnico stečaja smo »praznovali« pred kratkim) je namreč sprožil popolno zamrznitev likvidnosti in pripeljal svet na rob prepada.
Banke so zaradi strahu pred izgubo prenehale posojati denar drugim bankam, saj niso vedele, v kakšnem stanju so ostale banke. Trg se je zaradi tega popolnoma ustavil. Da je stanje kritično, je tako jasno že dolgo.
Mitja Petrič
Astrolog Tadej svetuje
Šifra: Upanje
Vprašanje: Sem optimistka srednjih let in se trudim živeti zdravo, vendar sem občasno popolnoma brez energije, volje in apatična. Čeprav spim dobro, zjutraj vstajam z veliko težavo. Kaj je narobe z menoj?
Odgovor: Čarobni prah sreče je tista drobna pozornost, ki prinese notranji mir. Kako ga dobiti? Primeri se razlikujejo in vaša naloga je predvsem, da imate upanje in da verjamete v moč brezpogojne ljubezni. Seveda prihajate v obdobje, ko sledite svojemu intuitivnemu signalu in se pilite v duhovnih znanjih. Tako ste pravzaprav ugotovili, da resnica sega preko tistega, kar lahko vidite ali občutite. Pomembno je, da imate svojo notranjo moč in da ne odstopate. Zdrav način življenja je koristen, toda pozabljate na notranji mir in zadovoljstvo. Stalno vas nekaj skrbi in želite spremeniti. Zelo pozitivno bo, ko boste pri sebi narediti nek obračun in dali stvari na svoje mesto. Varovati se boste morali temnih misli in verjeti v optimizem, kajti le tako se bodo dogajale prijetnosti in harmonija. Največkrat ste brez energije tedaj, ko jo porabite za vsakdanje delo in skrbi. Moč misli je ključnega pomena in v bodoče bo dobro, da boste slabe misli ignorirali. Verjeti boste morali vase in v to, da imate srečo in zaupanje. Energija se bo tako postopoma vrnila. Naredite si urnik in ugotovite, na kaj ste pravzaprav ponosni in kaj morate še spremeniti. Sleherni posameznik ima slabe in dobre lastnosti in ravno
astrološka karta je zemljevid časa, ki odpira misterije in skrivnosti skrite človeške osebnosti. Prepričan sem, da boste še zelo uspeli in da morate biti bolj aktivni. Včasih ste mnenja, da se bodo stvari uredile same po sebi in vendarle to ne gre. Notranja moč, ki vam je dana, vam bo še naprej v samopomoč. Vaš problem se lesketa v tem, da želite spreminjati druge ljudi, ampak v prvi vrsti se morate spremeniti sami in skozi to se bodo spremenili drugi. Upanje je tisto, ki pokaže pravo pot in nakazuje smernice v življenju. Vsekakor je dobro, da še naprej živite zdravo in da delate tisto, kar vas veseli in vam je blizu. Nikoli ne razmišljate o tem, da ste naredili vse, ampak morate korak za korakom stopati naprej. Uvideli boste, da se sreča skriva na strani pogumnih in aktivnih ljudi. Lepo se imejte!
Šifra: Bučka
Vprašanje: Zveza, ki sva jo imela s fantom pet let, je v popolnem razsulu. Ali ima ta zveza še kakšno
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti
Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
prihodnost?
Odgovor: Življenje je živa celica in vaša naloga je, da dopustite možnost, da gresta vsak po svoji poti ali da ostaneta skupaj. Možnost omenjenega ne more in ne sme biti iluzija, ampak logična osnova nadaljevanja. Prepričan sem, da ste v to vezo veliko vložili in se trudili, da ste se spremenili. Pomembno je, da si postavite meje in pravila. Povejte mu, kaj si želite.
Ni dobro, da ste kakorkoli pesimistični, ampak imejte upanje in voljo. Odločno boste morali oditi naprej in vnesti neko skladnost - možnosti za uspeh so vedno in vedno bodo. Partnerju boste, hočete ali nočete, morali postaviti meje in pravila igre, kajti tako boste našli v sebi moč za naprej. Življenje je in mora biti prelepa pesem, in to bo, ko boste našli svojo srečo in motivacijo. Zapisujte si občutke in tisto, kar čutite. Partnerjevi namigi so včasih dobrodošli in ne razmišljajte
Če tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora, mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se velja, da tam, kjer je volja, je tudi pot. Seveda pa se zmeraj odločate sami. Pismu ne pozabiti priložiti šifre in vse skupaj pošljite na naslov Štajerskega tednika; kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
Svetovanje za vas, za vse nas..
Spoznajmo sebe - kdo sem?
Spoznaj sebe in poznal boš svet ...
Ste se kdaj vprašali - kdo ste vi? Kaj počenete tukaj, kaj se vam dogaja, zakaj ste takšni, kot ste? In kdo vam je odgovoril? Ste vprašali za mnenje o sebi še koga?
Kar se nam danes dogaja, je posledica naših odločitev iz preteklosti. Takšne, kot smo, nas je oblikovala naša daljna in bližnja preteklost. Zato smo danes takšni, kot smo. Zato razmišljamo tako, kot razmišljamo. Kaj vse nas je oblikovalo in kdo vse je vplival na naš razvoj, na našo rast in na naše počutje? Vsi ljudje in dogodki, ki smo jih doživeli, s katerimi smo se družili - vsak od teh je pustil nekje v nas drobcen delček. In vsak človek, ki nam v življenju pride nasproti oz. se z njim družimo, nam po svoje oblikuje naš značaj, nam prinese nekaj, kar v nas pusti posledice.
Kako naj spoznavam sebe, kaj naj naredim, da se bom bolje spoznala in kaj je tisto, kar mi preprečuje, da bi se bolje poznala? Katere ovire nam stojijo na poti, da se ne poznamo dovolj? Kaj bi lahko naredila, da se bolje spoznam?
Opazovanje tega, kar vsak
dan počnemo, s kom se družimo, kako govorimo in kako se obnašamo ... - nam pove vse o nas. Opazujmo sebe kot zunanji opazovalec, kot da smo spremljevalec sebe - vsaj en dan. Kako se počutimo, ko se opazujemo? Kaj nam je všeč na tej osebi, ko jo opazujemo, in kaj nas moti pri njej? Je res tako dobra, kot pravijo - ali pa je to samo maska, ki jo nosi pred drugimi? Se res drži načel, o katerih govori, ali pa so to le prazne besede, ki nimajo trdne podlage? Bi želeli za prijateljico takšno osebo, kot jo vidimo v ogledalu - bi želeli osebno prijateljico, ki jo opazujemo? Bi bili ponosni na takšno prijateljico, ali nam bi jo bilo nerodno predstaviti v pomembni družbi?
Kakšno družbo ima ta oseba, ki jo opazujemo - nam je takšna družba blizu ali bi se raje umaknili, če bi jo srečali?
Kaj je takšnega, kaj bi ji s ponosom povedali? Imamo to osebo radi, jo sprejemamo takšno, kot je ali bi jo želeli spremeniti? Kaj bi spremenili na tej osebi - se da to spremeniti, je ne bo prizadelo?
Duševno zdravje
Izobraževanje otrok s posebnimi potrebami
Alenki iz okolice Ptuja so dejali, da je njen otrok otrok s posebnimi potrebami in da se bo moral tudi v skladu s tem izobraževati. Zanima jo, kako poteka izobraževanje otrok s posebnimi potrebami?
Osnovno vodilo pri izobraževanju otrok s posebnimi potrebami je, da se jih izobražuje v kar najmanj omejujočem okolju, primernem njihovim potrebam; to pa pomeni, kadarkoli je mogoče, v običajnem razredu.
Vključevanje lahko otrokom s posebnimi potrebami pomaga naučiti se vključevati v družbo, ostalim otrokom pa lahko omogoči spoznati in razumeti ljudi s težavami.
Možen problem pri vključevanju je, da bi učitelji otroke s posebnimi potrebami ocenjevali po nerealnih standardih, posledica česar bi lahko bila, da zaostajajo za vrstniki in morajo ponavljati razred. To se še vedno dogaja kljub vsem dokazom, da je ponavljanje neučinkovito tudi takrat, ko ima otrok normalne sposobnosti.
Pri nas so otroci in mladostniki s posebnimi potrebami naslednji: tisti, ki imajo motnje v duševnem razvoju, slepi in slabovidni, gluhi in naglušni, tisti, ki imajo govorne motnje, so gibalno ovirani, dolgotrajno bolni, imajo motnje vedenja in osebnosti, imajo učne težave in seveda posebno nadarjeni otroci in mladostniki
Po Zakonu o osnovni šoli je določeno, da te skupine otrok in mladostnikov potrebujejo prilagojeno izvajanje izobraževalnih programov z dodatno strokovno pomočjo, prilagojene izobraževalne programe oziroma posebni program vzgoje in izobraževanja. Otroci in mladostniki, ki so usmerjeni v naštete izobraževalne programe, imajo v njihovem okviru tudi pravico do individualizi-ranih programov vzgoje in izobraževanja. Za pripravo, izvedbo in evalvacijo individualiziranih programov mora osnovna šola zagotoviti potrebne strokovne delavce in slediti vsem zavezujočim načelom MŠZŠ v zvezi z vzgojo, izobraževanjem in usposabljanjem otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami.
Otroke in mladostnike usmerijo v ustrezne programe komisije za usmerjanje. Več o tem pa lahko Alenko informirajo na Zavodu za šolstvo, ki je za našo področje v Mariboru.
mag. Bojan Šinko
o tem, da je vse nekaj slabega, ampak imejte upanje v prihodnost. Ob dobri sprostitvi in primerni motivaciji se bodo stvari začele urejati in izboljševati. Misel na to, da je vsega konec, ni perspektivna in čas bo tisti, ki bo prinesel motivacijo in novo energijo. Bodite prožni za omenjeno
in tako boste našli tisto, kar iščete. Ljubezen je večna in vedno se je potrebno potruditi za omenjeno. Harmonija časa bo božala vašo dušo in našli boste svojo motivacijo in izzive.
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
Kakšna oseba smo, se sprejemamo, smo srečni v svoji družbi ali pa potrebujemo potrditve drugih, da smo dobri takšni, kot smo?
Kaj nam pove ta oseba o svojih starših, svojih prijateljih in znancih?
Kakšen je njen moto življenja in kako živi? Je iskrena oseba, na katero se lahko zanesemo?
Ali ravnamo po svoji vesti -tako, kot je najbolje za vse, ali pa smo sebično egoistični in gledamo samo na svojo korist? Kdo nam daje zgled in kako je ta naravnan?
V svojem življenju se nenehno spreminjamo - vsak trenutek se v našem telesu sproža mnogo različnih procesov, ki vsi vplivajo na nas, ki so vsi del nas. Naš notranji jaz, naša duša pa sprejema vse, kar je v danem trenutku mogoče, srka to, kar ji je blizu, kar je nekoč že poznala. Na žalost ljudje po navadi ravnamo na podlagi vzorcev, ki smo jih prepoznali kot naše domače, saj smo že nekoč bili v podobni situaciji in se nam je dogajalo nekaj podobnega. Ko se nam dogodi kakšna stvar, ki ni v tem konceptu, pa mnogo-
krat zablokiramo - ne znamo ravnati situaciji ustrezno. In morda bi se ravno v tistem trenutku kaj spremenilo na bolje, če bi zmogli odreagirati drugače, kot smo navajeni. Kako se bomo odvadili starih vzorcev, ki nam ne ustrezajo in nam ne prinašajo nič dobrega?
Kaj lahko jaz tukaj in sedaj spremenim? Kako lahko jaz vplivam na potek mojega življenja, sem res jaz tista, ki uravnava svoje življenje?
Kako lepo je, ko spoznaš, da si res sam odvisen od sebe, od tega, kar počneš - da je od tega odvisno tvoje življenje.
Kako lepo je, ko spoznaš, da si svoboden človek in da te ovira samo tvoje razmišljanje. Naša miselnost - naša volja, naše odločitve . za nas in za naš svet. Kakšen svet si bomo ustvarili in kdo vse bo prisoten v njem? Kakšni ljudje in kakšne okoliščine so prisotne v mojem življenju? Ali potrebujem to ali pa si zaslužim kaj boljšega, kaj iskrenejšega?
Je to, kar danes doživljam, najboljše, kar lahko - ali pa si zaslužim več? Je to delovno mesto, ki ga opravljam, zado-voljujoče, ali pa bi lahko imela boljše? Zakaj vztrajam na tem, če vem, da to ni dovolj dobro zame? Kaj me omejuje, kaj mi preprečuje, da ne živim boljše, kaj je tista ovira, ki nam ne dovoli, da zadihamo s polnimi pljuči? Katera ovira se mi po-
stavlja na pot, da ne zmorem opraviti naloge s čisto petico? Sem zadovoljna z 2, 3, 4? Zakaj pa sem zadovoljna, če nekje v svoji notranjosti vem, da bi lahko dobila več?
Bom res dovolila, da se bodo ovire postavile na mojo pot in bom samo gledala, kako nemočna slonim in zmagujem z glavo? Bom opazovala osebo, ki bo žalostna in ne bo vedela, kaj storiti, kako naprej? Ali pa jo bom pričela spodbujati in ji bom končno povedala tisto, kar menim o njej? Ali bom tej osebi končno dovolila, da pride do izraza tisto, kar je najbolje v njej? Ji bom dovolila, da zadiha s polnimi pljuči in da odstrani ovire, ki so se ji postavljale na pot? Bom dovolj močna, da bom to zmogla? Kdo sem jaz, da bi ji lahko govorila, kaj je najbolje za njo?? Sem jaz res tista oseba, ki ji je najbližja in ki jo zna v vsakem trenutku spodbujati in jo bodriti?
Je ta oseba moja najboljša prijateljica in kaj sem pripravljena storiti za njo?
SAMI SMO KREATORJI SVOJEGA ŽIVLJENJA ... SPOZNAJMO TO, SPREJMIMO IN ZA-ŽIVIMO TAKŠNO ŽIVLJENJE, KOT JE NAJBOLJE ZA NAS. SPOZNAJMO SEBE.
DELAVNICE ZA SPOZNAVANJE SEBE bodo v našem društvu - pridružite se nam.
Milena de Viktory, društvo Feniks, 051413 354
Slo POP novice
Iz odličnega, rezijanskemu izročilu posvečenega albuma Cvik Cvak! na radijske postaje prihaja nova skladba skupine Kata-lena z edinstvenim naslovom 'Can nawa'. Tako kot vse ostale je tudi nova skladba zasedbe Katalena ustvarjena po ljudskih motivih.
Člani skupine Katalena pa se v teh dneh pospešeno pripravljajo na projekt Špic-Cvak!, glasbeno-plesni dogodek, ki bo 12. oktobra ob 20.00 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Poleg razširjene zasedbe Katalena, ki se ji bosta pridružila harmonikar Marko Brdnik in violinistka Jelena Ždrale, bo oder zasedlo še 13 baletnikov SNG Maribor pod vodstvom baletno-koreografske naveze Valentina Turcu - Edward Clug. Večer bo v prvi vrsti glasbena izkušnja, ki pa jo bo dodatno obogatila vrhunska plesna vizualizacija.
:k-k-k
Letošnje leto je nedvomno Alyino. Koncerti, nov album, nove skladbe z videospoti, predvsem pa Alyina neustavljiva energija so tisto, kar prepriča. Po koncertnem poletju in težko pričakovanem izidu albuma Non Stop! se je Alya svojemu občinstvu zdaj predstavila še v malce drugačni vlogi. Da pesem Brazil, ki jo slišimo na radijskih valovih po vsej Sloveniji, zveni drugače, ne preseneča. Gre namreč za priredbo velike brazilske uspešnice. Pod glasbo se podpisujeta Mauro Jr Xande in Helinho Do, ki sta nad Alyino različico navdušena. »Zelo sem si želela posneti tudi videospot za skladbo Brazil, saj že glasba spominja na najlepše morske dni in zabavo na plaži. Odločili smo se za snemanje v Portorožu in kljub neznosni vročini smo poskušali pozabiti na to ter smo snemali do pozne noči. Še posebej sem bila vesela številnih mimoidočih, ki so sprva prišli samo malce pogledat, potem pa so navsezadnje, poleg prijavljenih in izbranih na avdiciji sodelovali še kot statisti. Tako nam zabave sploh ni bilo treba igrati, in ko je bil čas, da se kamere ugasnejo, bi lahko kljub utrujenosti še kar nadaljevali,«se snemanja spota spominja Alya.
MZ
& E Ti r DJ" 1 O -A
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. 10. KATJA FAŠNIK - MOJE ŽIVLJENJE *
9. steREOTM;- ples v dežju 8^SE;BASfiAN;:- polnoč *
7. REBEKA DREMELJ - LE ZA KRATEK ČAS *
6. MANCA ŠPIK - MOJ EDINI 5. SAMUEL LUCAS - GREVA K MEN DOMOV * 4. JAN PLESTENJAK - PRIDE, PRIDE DAN 3. MAMBO KINGS - NAJ BO SEPTEMBER ALI MAJ 2. GAL GJURIN - DALEČ 1. ALYA - BRAZIL
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Glasbeni kotiček
Kdo je Jacob?
Novo moško ime na slovenski glasbeni sceni prinaša svežino med plesne ritme in moderno produkcijo, saj se večina moških izvajalcev usmerja v bolj kitarsko-rock glasbo. Jacob je kitarsko svežino združil v plesno atraktivnem singlu Dvojno in prav takšnem videospotu.
Jacobovo delovanje v ozadju estradnikov sega predvsem v področje odrskega nastopa, saj je že 17 let plesalec in se je predstavil na številnih odrih doma in v tujini, kot član plesne skupine Kazina pa je sodeloval v mednarodnem projektu Ab-bafever show in Dirty nights pod okriljem London music entertainment productions LTD. Prvi ga je, kot pevski potencial, ki obeta, opazil Nace Junkar, ki je postal njegov mentor in prevzel odgovornost za razvoj njegovega glasu. Po dveh letih trdega dela z Nacetom je bil glasbeno dovolj zrel, da je lahko začel razmišljati o udejanjenju svojega glasbenega izražanja in se lotil nadgradnje vokala v pop petju pri Marjetki Jur-kovnik (Tangels). Kmalu se
Foto: Marta Lamovšek
Jacob iz plesnih v glasbene vode
je odločil še za enega bolj odmevnih producentskih imen v pop glasbi, avtorja številnih uspešnic, Raaya. Kot soaran-žer se je Raayu pridružil kitarist Bor Zuljan, ki je poskrbel za poseben kitarski pečat v skladbi. Z željo po drugačni, udarni, trendovski skladbi je tako nastala pesem Dvojno. Besedilo sta napisala Jacob sam in Tea Vindiš Marčič, govori pa o prekomernih življenjskih potrebah dandanašnjega časa, o (vsaj) dvojni dozi vsega, kar obstaja - dvojni dozi ljubezni, pozornosti, po drugi strani pa o dvojnem življenju, dvojni morali, na vsako stvar pa lahko gledaš iz dveh zornih kotov.
Posebnost projekta Dvojno je gotovo tudi izviren, provokativen in dvoumen video izdelek, ki istočasno s skladbo prihaja na vse slovenske televizije. Za produkcijo videospota je poskrbela RT Production, v njem pa nastopa tudi ena od najboljših mladih igralk v Sloveniji, priznana Ana Dolinar, ki se je na željo Jacoba, ki je idejno videospot tudi zasnoval ter poskrbel za scenarij, vživela v vlogo zapeljivke na prav poseben način.
MZ
Filmski kotiček
Komiki
Vsebina: George Simmons je sila uspešen komik in velika filmska zvezda, ki igra v bebavih, a priljubljenih filmih. Ima vse: lepoto, šarm, denar, ženske in zdravje. No, pri slednjem se mu zalomi, ko izve, da ima levkemijo in da bo umrl. Nenadoma svoje življenje vidi čisto drugače. Zdi se mu, da je zavozil pri vseh pomembnih odločitvah, zato se odloči, da jih bo po popravil, kolikor jih bo pač lahko. Spremeni se v boljšega človeka, naveže izgubljene stike z edino pravo ljubeznijo in si najame pisca šal, Iro Wri-ghta, revnega in začetniškega stand-up komika. Življenje se

Funny People
Igrajo: Adam Sandler, Seth Rogen
Režija: Judd Apatow Scenarij: Judd Apatow Žanr: drama Dolžina: 146 minut Leto: 2009 Država: ZDA
vsem spremeni na bolje, nakar George izve, da je njegova bolezen izginila ...
Judd Appatov je v zadnjih petih letih v Hollywoodu zavzel žanr nesmešnih komedij. Velja za prvaka novega vala komedij, ki pa, po pravici povedano, sploh niso kakorkoli izvirne, sveže ali smešne, nedvomno pa gre za val. Re-žiral, napisal ali produciral je 'komedije', kot so 40-le-tnik devičnik, Napumpana, Superhudo, Pozabi Saro in podobne, ki v svojem bistvu niso bile komedije, ampak drame z bežnim komičnim pridihom.
Judd je očitno menil, da je prišel čas, da se zresni in postane Umetnik. Da torej napiše in režira film, ki bo Resna Drama in bo prikazala drugo plat življenja komikov. Tisto plat, ki ni niti najmanj zabavna. Kot vemo, so največji zabavljači pravzaprav najbolj žalostne osebnosti, kar je lepa odskočna deska za zanimivo dramo. Judd se je pametno odločil, da bo pisal
o tem, kar najbolje pozna: o komikih. Pri tem sta nastali dve težavi.
Ker njegovo ime in večino igralcev povezujejo z žanrom komedije, je studio film tako tudi reklamiral, zato bodo gledalci, ki so pričakovali običajen film njegovega kova, precej razočarani. Druga težava je v tem, da je Judd v film očitno vlil preveč svoje duše, kot bi hotel vso svojo melanholično Življenjsko Dramo komika spraviti iz sebe. Film po obetavnem začetku nekje na sredni enostavno zabrede v močvirje, se ustavi in se muči iti nekam naprej, a zdi se, da ne ve, kam bi šel. Kot bi avtor ne hotel povedati zgodbe, temveč le podati izsek iz
življenja bogatega obolelega komika. Preveč razvlečena zgodba (dve uri in pol) se proti koncu po treh odvečnih in širokih ovinkih le najde in primerno zaključi, a dejstvo je, da bi film moral biti vsaj dobre pol ure krajši, da bi bil boljši.
Kljub temu ni vse slabo. Adam Sandler pokaže, da zmore dobro odigrati tudi resne vloge in da se premore ponorčevati iz svojih bebavih komedij, kar je zanj dodaten plus. Tudi igralski dosežek njegove nesojene večne ljubezni naredi velik vtis, saj oba med vrsticami odlično poka-žeta neizgovorjeno. Drama govori o tem, kako ljudje živimo svoja življenja zaprtih oči, dokler nam jih grozeča smrt ne odpre, nakar vse svoje navade, ki so se nam od nekdaj zdele smiselne in logične, nenadoma ne uzremo kot nekaj na moč absurdnega, čudnega in predvsem neprimernega. Ko se v luči smrti zavemo pravilnih prioritet, je ponavadi prepozno, žal pa je še bolj resnično sporočilo filma, da takoj, ko je smrt zopet daleč stran, zaidemo nazaj v stare tire. Izkušnja smrti ima očitno kratek rok trajanja.
Matej Frece
Štajerski TEDNIK
ZAKRAMENTALNI KRST
BRAZILSKI NOGOMETAŠ
ITALIJANSKI FILMSKI IGRALEC NAZZARI
ČEBELJA TVORBA V V PANJU
SLADKO KITAJSKO SADJE
GOVOREC EKAVŠČINE
ITALIJANSKI AVTOMOBIL. DIRKAČ (PIERO)
ZDRAVNIK (JOŽEF)
VRBA IVA (NAREČNO)
JELENJE MESO
AM. PEVEC BACKUS
ANGLEŠKO PIVO
AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC BALDWIN
DOMAČA PERNATA ŽIVAL
NEMŠKI PSIHOLOG
TV NOVINAR
(KIR)
ŠVICARSKI ŠAHIST (WERNER)
APATIČNOST
PTUJSKA PEVKA
TEKOČA MAŠČOBA
RUSKI PISATELJ (MIHAIL)
MESTO V WALESU
DINASTIJA ARABSKIH KALIFOV
OTROŠKA EVA
GUBA NA KOŽI
NASELJE PRI PTUJU
iiiiiiiiiiiiiiiiiii
ALENKA MAVEC
POGOVORNI IZRAZ ZA LSD
INDIJANSKO PLEME
Ugankarski slovarček: AKAN = jezik v Gani; CARINI = italijanski avtomobilski dirkač (Piero, 1921-1957); GROSSMANN = nemški psiholog (Thomas, 1951-); HUG = švicarski šahovski velemojster (Werner, 1952-); KNOLC = slovenski zdravnik (Jožef Janez, 1793-1862); LIČI = sladko kitajsko sadje; TAD = ameriški pisatelj Williams; VANI = germanska božanstva plodnosti.
■pseqv 'eoej '¡uueq 'OpeueA '39|v
'39Ae>|9 'eo|A3 'eu!u9|9i 'ny '|/\iv 'ejjiede 'o|ouy 'NI 'uusujssojo 'eq| 'les 'gjepjgqv 'sno 'ogpgujv 'AO>jeg|ng 'OLiupieuoy 'edej '9[jo '|aj>) isj>i '|9>jeiU9i '¡usa 'e|eqo 'jepej 'e>|ejq :ouAejopoA ^uezu)) 8) Aa^say
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,2 ° I04T3MHZ
SOBOTA, 03. oktober:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI, 8.45 ŠPORTNI NAPOVEDNIK, 9.00 Za male in velike. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev). 13.10 Šport 13.45 Po študentsko (Natalija Gajšek). 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Kum Trbovlje).
NEDELJA, 04. oktober:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.00 NEDELJSKI KLEPET S POSLUŠALCI, 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem in novinarjem Martinom Ozmecem - v živo. 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.10 Lestvica Naj 11 (Janko Bezjak). 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE, 24.00 SKUPNI NOČNI PRO-
GRAM. (Radio Kum Trbovlje). PONEDELJEK, 05. oktober:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 HOROSKOP. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 16.30 Mala štajerska kronika (Martin Ozmec in dopisniki). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzo-var), 21.00 Country glasba (Rajko Žula), 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Murski val). TOREK, 06.oktober: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30,
15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 MED POHORJEM IN HALOZAMI (Nataša Pogorevc Tarkuš). 17.30 POROČILA. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (Zvonko Žibrat). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 Skupni nočni program (Murski val). SREDA, 07. oktober: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
(še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00. Slovenija in Evropska unija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje.15.00 - NOVO - ODDAJA O SLOVENSKIH GORICAH S POLONO AMBROŽIČ. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek). 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Kranj). ČETRTEK, 08. oktober: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije (Barbara Cenčič Krajnc). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 12.50 Nasveti za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec).17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Kranj). PETEK, 09. oktober: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.40 Astro-čvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev (Majda Fridl in dopisniki). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.10 RITMO MUZIKA (Dj Dean). 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM.
Horoskop
OVEN
V	prvih dneh oktobra boste upravičeno ponosni nase. Zvezde vam bodo ugodnosti prinašale v
ljubezni in pri denarju. Vzeli si boste čas zase in šli pogumno naprej po zastavljeni poti. Na delovnem mestu vas čaka čas uspešnosti. Notranja moč se bo okrepila in lesketala kot zlato.
Sn BIK
Odločno greste naprej in pri tem spoznavate nove in nove ljudi.
Privlačile vas bodo predvsem tiste dejavnosti, ki dišijo po drugačnosti in vnašajo v sivi vsakdan nekaj adrenalina. Končno boste na delu znali reči bobu bob. Mnogo energije in zvedavosti vas čaka v ljubezni.
DVOJČKA
Pošteno boste morali zavihati rokave. Delo in delovne obveznosti vas bodo klicale. Nadvse pomembno bo, da telesu dovajate dovolj vitaminov in mineralov - toliko bolje, da v naravni obliki. Zapisujte si notranje občutke. Ob vas je nekdo, ki vas ljubi srčno.
RAK
Odločno greste naprej po svoji poti. Obdani boste z novo močjo in modrostjo. Kreativne in umetniške dejavnosti vam bodo v pomoč in oporo. V ljubezni vas bo zaznamovala strast in igra usode vam bo naklonjena. Na delovnem mestu vas čaka oaza pozitivnih sprememb.
LEV
■Tj Spoznali boste, da je upanje pomemben vidik življenja. Vračali se boste po že prehojeni poti in srečali starega prijatelja. Leta tako hitro minevajo, da ga boste komaj prepoznali. V tem tednu se lotite prenove in tako boste našli marsikaj, kar vas spominja na preteklost.
DEVICA
Koristno bodo delovali sprehodi v naravo, da se nadihate svežega zraka in opazujete lepote narave. Postali boste nekoliko bolj nemirni. Projekti se bodo vrstili in tako bo nujno, da določite prioritete. Svojega mnenja ne boste skrivali, ampak ga boste povedali jasno in glasno.
TEHTNICA
Zelo zanimiv in izviren čas vas čaka na področju denarja in vlaganja. Pri tem bo veljalo načelo, da je previdnost mati modrosti. Če naredite osebno bilanco, ugotovite, da ste v bistvu srečni. Nekoliko bolj pa se boste morali potruditi v ljubezni. Notranje občutke si zapisujte.
ŠKORPIJON
Notranji pogum se bo okrepil.
V	sebi boste našli obilico moči in volje. Ne bo odveč opozorilo,
da ne smete spregledati notranjih smerokazov. Kolo sreče se bo pozitivno zavrtelo na delovnem mestu. Prihaja vaših pet minut sreče. Izkazali se boste kot odličen kulinarik.
STRELEC
Poglobili se boste vase in v veliki meri raziskovali. Blizu vam bo svet tišine, literature in notranjega miru. Čeprav bo izrazito izstopal nemir, se morate odločiti in na pravilen način ločevati zrno od plev. Prijateljeva dlan bo izraz sočutja in harmonije. Iskre sreče v ljubezni.
KOZOROG
Naredili boste prerez in spoznali, da ste v življenju dosegli veliko. Odločno greste naprej po svoji poti in predvsem morate zaupati sebi. Odprle se vam bodo nove poti in ugodne priložnosti. Zaživeli boste svoje sanje in se sprostili. V partnerju boste poiskali prijatelja.
VODNAR
Prijateljevi nasveti se bodo lesketali in bodo zrno modrosti. Iz vsake situacije se lahko nekaj naučite in tako najdete smisel prihodnosti. Okrepile se vam bodo delovne obveznosti in obljubljajo se vam pozitivne spremembe. Če ste še samski, prihaja čas ravnovesja in radosti.
RIBI
Odličen čas je pred vami in teden, ki bo zaznamovan po harmoniji. Ne boste odlašali, ampak zelo hiteli po razpotjih življenja. Umetniške dejavnosti vam bodo v začrtanem vsakdanu vlivale upanje in harmonijo. Ugodnosti čakajo študente in tiste, ki se odpravljajo v tujino.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
RADIOPTUJ
89,8-98,2'104,3
Oddaja o Slovenskih goricah s Polono Ambrožič, ob sredah o 15. uri.
AFNA
TROPSKI SAD
ADAM BOHORIČ
TEŽKA
Ptuj • Svetovni dan turizma
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Zavec, profesionalni boksar: »Šport in turizem imata veliko skupne-
Preveč plotov in pomanjkanje dobrih idej
V grand hotelu Primus na Ptuju je 25. septembra potekalo letošnje praznovanje svetovnega dneva turizma, ki sta ga pripravila Slovenska turistična organizacija in Ministrstvo za gospodarstvo - Direktorat za turizem. To je bil obenem osrednji slovenski dogodek, ki ga je ob letošnjem svetovnem dnevu turizma, ki je bil že trideseti po vrsti, sovpada pa s koncem glavne turistične sezone na severni polobli in začetkom glavne turistične sezone na južni polobli, pripravila Slovenska turistična organizacija.
Raznovrstnost kultur, okolja, jezikov, prehrane in vsega drugega je poglavitni motor razvoja turizma te izredno pomembne gospodarske panoge, poudarjajo v Svetovni turistični organizaciji, ki ima že več kot 150 članic. Raznovrstnost je ključna prednost slovenske turistične ponudbe, ki je lahko tudi poglavitno gibalo razvoja turizma v Sloveniji, ki pa ga ne še znamo dovolj izkoristiti. Glavna razloga za to sta nepovezanost turističnih ponudnikov in pomanjkanje dobrih idej.
Turizem je v Sloveniji ena od najhitreje rastočih gospodarskih panog, turistični razvoj je lahko prvi odgovor na zaostrene gospodarske razmere, je ob predstavitvi panoge na Ptuju povedal mag. Marjan Hribar, direktor Direktorata za turizem. V tem trenutku je v slovenskem turizmu več kot 54 tisoč redno zaposlenih, samo letos se jih je na novo zaposlilo 1200. K temu pa je potrebno prišteti tudi več kot 200 tisoč članov v več kot 600 turističnih društvih in vse tiste, ki predstavljajo slovenski turizem v tujini, ki s svojo dejavnostjo pomembno bogatijo slovensko turistično ponudbo. Kljub zaostrenim gospodarskim razmeram naj bi turizem v proračunu za 2010 ohranil razvojna sredstva v lanskoletnem obsegu, je povedal Hribar. Ptujski župan dr. Štefan Čelan meni, da če kje javni sektor lahko pomaga turizmu, je to pri zagotavljanju pogojev, da se zagotovijo vrhunski kadri, brez katerih turizma ni. Temu vprašanju bo morala vlada skupaj s pristojnimi ministrstvi posvetiti veliko večjo pozornost, kot jo namenja v tem trenutku. Dimitrij Piciga, direktor STO, je praznične trenutke olepšal s svežimi statističnimi podatki za turizem, ki so ne glede na recesijo spodbudni, ker velikih odstopanj ni. Povedal je, da raznolikost in ekologija v turizmu nista neka modna muha, temveč nekaj, brez česar v turizmu v bodoče ne bo šlo, če bomo želeli biti uspešni. Dejan Zavec pravi, da imata šport in turizem veliko skupnega, a vse skupaj še premalo izkoriščamo. Športniki bi potrebovali nekaj malih simbolov, ki bi jih lahko podarili ljudem, s katerimi se srečujejo na svojih tekmovalnih poteh po svetu, s tem bi za promocijo svoje dežele lahko naredili še več, čeprav so že v tem trenutku največji ambasadorji, pred politiki. Uroš Rav-
HL' Jfl	
■t —- M 1	
	
	[ H /- ■■/'
	
Foto: Črtomir Goznik
0 raznovrstnosti slovenskega turizma kot ključne prednosti slovenske turistične ponudbe so razpravljali (od leve) Vojko Korošec (Unior Zreče), mag. Andrej Šprajc (PS Sava in Terme 3000), Matjaž Pavlin (Kompas Novo mesto), Rok Klančnik, predstavnik slovenskega turizma v Bruslju, in Petra Stušek (Zavod za turizem Ljubljana).
Foto: Črtomir Goznik
Mag. Marjan Hribar, direktor Direkto-rata za turizem (Ministrstva za gospodarstvo): »Letošnja tema svetovnega dneva turizma je pisana na kožo slovenskega turizma zaradi naravnega in kulturnega bogastva ter lokalnih tradicij.«
bar, raziskovalec sveta, obiskal je že 90 držav sveta, je pozdravil Zavčev predlog. V turizmu bomo uspeli samo s povezovanjem, ne samo med seboj, temveč tudi s sosedi, največja reklama pa je zadovoljen gost. Mirjana Miše, ki je eno leto spoznavala Kitajsko, je v tem letu spoznala, da je hrana tista, ki osmišlja vezi družbenega življenja. Fotograf Tomo Jeseničnik bi raznovrstnost najlažje opisal s svojim delom, v katerem še vedno uživa. Najbolj pa ga jezijo floskule o neokrnjeni naravi - te ne more biti, dokler bodo na bregovih rek, skritih kotičkih, na vršacih in še kje plastenke in drugi odpadki. Irena Sedej je predstavila mlajšo vejo slovenskega turizma, karavaning turizem, ki bi lahko bil še bolj razvit, če bi imeli urejena parkirišča in počivališča. S kratko izjavo preko spleta se je v praznovanje raznovrstnosti vključil tudi predsednik poljske turistične
Foto: Črtomir Goznik
Predsednik Turistične zveze Slovenije Dominik S. Černjak se je na Ptuju srečal tudi z bivšim predsednikom zveze dr. Marjanom Rožičem. S Ptujčani pa se je pogovarjal tudi o oktobrskem srečanju turističnih društev Slovenije na Ptuju, na katerem pričakujejo več kot 200 udeležencev.
organizacije Rafal Szmytke, ki je dejal, da je raznolikost magnet in prihodnost turizma.
Raznovrstnost -ključna prednost
Raznovrstnost je ključna prednost slovenskega turizma, o tem ni dvoma, so ugotavljali udeleženci okrogle mize, Vojko Korošec, mag. Andrej Šprajc, Matjaž Pavlin, Petra Stušek in Rok Klančnik, ki jo je vodil. Vojko Korošec je prepričan, da gostje, ki obiščejo Zreče, lahko na majhnem prostoru doživijo skoraj vse. Raznovrstnosti se zavedajo tudi v Ljubljani, kjer vodijo že v 19 jezikih, je povedala Petra Stušek. Raznovrstnosti se zavedajo tudi hotelirji. Po mag. Andreju Šprajcu pa je voda osnova, ki omogoča raznovrstnost in gradnjo turističnih produktov, pomena voda se sicer premalo zavedamo. Novomeško območje nima bogate turistične tradicije, to je včasih prednost, drugič pa slabost. S projekti po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine ter tematskimi potmi, skupaj so dolge 1400 km, pa so se izstrelili med območja, ki so na turističnem zemljevidu vse bolj prepoznavna in postajajo model tudi za druge, je povedal Matjaž Pavlin. Udeleženci okrogle mize o raznovrstnosti slovenskega turizma kot ključne prednosti slovenske turistične ponudbe so v zaključku razprave poudarili, da je raznovrstnost lahko poglavitno gibalo razvoja slovenskega turizma, da pa se še vedno srečujemo z nepovezanostjo turistične ponudbe in pomanjkanjem inovativnosti, dobrih idej, zato je ta konkurenčna prednost še vedno premalo izkoriščena.
Andrej Klasinc -
naj menedžer v turizmu
2009
Osrednji dogodek ob letošnjem dnevu turizma v Sloveniji so zaključili s podelitvijo priznanj naj menedžer in naj menedžerka leta, ki so ju izbrali
zaposleni v turizmu. Turistična zveza Slovenije pa je podelila priznanje za naj prostovoljko in naj prostovoljca. Naj menedžerka v turizmu Slovenije 2009 je postala Jerneja Kamnikar, direktorica podjetja Viva, ki je vesela, da sta kulinarika in gostoljubje dobila svojo priložnost.
Andrej Klasinc, direktor Term Ptuj, pa je bil kot prvi Ptujčan izbran za naj menedžerja v turizmu, ki si priznanje deli skupaj z zaposlenimi. Rezultati, doseženi v devetih letih njegovega vodenja, so dokaz, da se da marsikaj narediti, potrebno pa je vztrajati. »Andrej Klasinc sodi v tisto vrsto mladih in požrtvovalnih ljudi, ki jim turizem pomeni način življenja. Po njegovi zaslugi je v zadnjih šestih letih Ptuj pridobil prenovljene bazenske kapacitete v vrednosti dobrih šest milijonov evrov. V tem času je bil zgrajen sodoben avtokamp v vrednosti nekaj manj kot en milijon evrov. Med
največje dosežke na področju investiranja pa prav gotovo sodi sodoben šti-rizvezdični hotel Primus v vrednosti 23 milijonov evrov, ki je bil razglašen za največjo turistično investicijo v letu 2007 v Sloveniji. Andrej Klasinc je veliko truda vložil tudi v konzorcij Kurent, ki postaja dober zgled regionalne turistične destinacije. S svojim delom si je pridobil zaupanje tako pri civilnodružbenih, političnih in gospodarskih organizacijah, ki ga pri razvoju regionalne turistične organizacije zelo podpirajo. Veliko prostega časa in energije vlaga tudi v vodenje Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč,« so povedali ob razglasitvi priznanja.
Priznanje za naj prostovoljko si je pripela Amalija Lija Šušteršič iz TD
Polževo, naj prostovoljec za leto 2009 pa je postal Vladimir Kostevc iz TD Žužemberk.
MG
Mali oglasi
STORITVE
37 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vi-tomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskar-stvo-bezjak.si.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Ha-meršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezan les, možna dostava. Informacije 03 752 12 01, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, www.tinles.si, TIN LES, d. o. o., Stranice.
SERVIS TV-aparatov ter ostale elektronike. Servis pralnih in sušilnih strojev. Storitve na domu. RTV-servis Elektromehanika Ljubo Jurič s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61, GSM 041 631 571.
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo.. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik. Tel. 041 279 187.
ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine, možen odkup lesa na panju. Opravljamo usluge sekanja v gozdu. 041 610 210 ali 02 769 15 91, G.O.Z.D-BIO-LES, Vlado Medved, s. p.
NOVO NA PTUJU! Trajno odstranjevanje dlak, pigmentnih in žilnih nepravilnosti z elos tehnologijo. MILUMED, d. o. o. Tel. 02 74 5 01 43 www.milumed.si
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu, Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medribnik 27, 2282 Cirkulane, GSM: 031 811 297, tel. 0599 20 600.
VARČNA okna in vrata iz smrekovega in macesnovega lesa. Jani Serdinšek, s. p., Jablane 42, Cirkovce. Tel. 031 748 744.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si.
CENTRALNA KURJAVA, VODOVOD - Franc Strelec, s. p., Prvenci 9 b, tel. 041 730 857, DO 10 % POPUSTA.
STROJNI ESTRIHI IN OMETI. Pero Popovič, s. p., Gajevci 26 a, Gorišnica, tel. 041 646 292.
FASADE iz stiropora, mineralne volne, barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikopleskar-ska dela. Jože Voglar, s. p., Za-bovci 98, tel. 041 226 204.
KNAUF (stene in stropi), PARKE-TARSTVO in KERAMIČARSTVO Branko Černesl, s. p., KPK, Mu-retinci 65 a, Gorišnica. Tel. 041 457 037.
GRADBENISTVO in zaključna gradbena dela - Sekol, polaganje robnikov in tlakovcev, zidanje škarp, splošna gradbena dela. Miran Sekol, s. p., Straže 30, De-strnik, GSM 031 666 751.
KMETIJSTVO
V NAJEM vzamem kmetijska zemljišča - njive v občinah: Hajdina in Videm pri Ptuju. Ponudbe na telefon 041 561 893, Ivan Gojkošek, Dra-ženci 65.
NESNICE, pred nesnostjo. Vzreja ne-snic Tibaut, Babinci 49, Ljutomer, tel. 02 582 14 01.
PRODAM smrekov opaž, ladijski pod, bruna in ostali gradbeni les ter gajbe, možna dostava. Tel. 041 331 831.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM drva, cepljena na 1 m, bukev in ostale vrste lesa, po želji razrez z doplačilom. Telefon 041
375	282.
PRODAM suha bukova drva, možna dostava na dom. Tel. 041 610 210 ali 02 769 15 91.
ODKUPIM suhe bučnice - golice, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
PRODAM tekoči trak dolžine 8 metrov za spravilo koruze. Tel. 041 648 566.
PRODAM telico simentalko v 9. mesecu brejosti, pašno. Tel. 041 213 282.
PRODAM odojke. Tel. 051 254 813.
NESNICE, rjave, stare 13 tednov, prodam po 3,30 €, dostava na dom. Anton Marčič. Starošince 39. Tel. 792 35 71.
KUPIM pogon kose za kosilnico Gorenje Muta, okrogli priklop. Tel. 051
376	732.
PRODAM svinje, težke od 150 do 180 kilogramov. Telefon 051 340 496.
OBIRALEC koruze, enoredni, Tornado 35, prodam. Tel. 031 207 156.
PRODAM prašiča, 180 kg. Tel. 740 82 53.
PRODAM bukova, gabrova ter brezova drva z dostavo, možnost z razrezom na 25 in 33 cm Telefon 041 723 957.
UGODNO prodam krmni krompir in krompir za ozimnico. Kmetija Pernat, Župečja vas 14, telefon 790 02 81, 031 256 094.
PRODAM krompir za ozimnico z dostavo. Telefon 041 363 947.
PRODAM traktor Deutz, 45 KM, letnik 1988, s kompresorjem in kiper cevjo. Telefon 031 656 718.
PRODAM 200-litrski sod za vino. Telefon 787 73 11.
PRODAM bukova in brezova drva, cepljena, metrska. Možna dostava, razrez po dogovoru. Telefon 041 738 552.
PRODAM 1 ha koruze na relaciji Vito-marci. Telefon 757 32 11.
PRODAM integrirano pridelan krompir, rdeči, in zelje za kisanje. Možnost dostave. Telefon 041 452 492.
NEPREMIČNINE
V PTUJU ugodno prodam 14,5 ara gradbene parcele. Tel. 031 684 075.
DOM-STANOVANJE
V NAJEM vzamem opremljeno garsonjero ali enosobno stanovanje na Ptuju. Telefon 041 735 225.
DELO
ZARADI selitve na Ptuj išče avtoličar delo od 1. 11. 2009, lahko tudi kot monter suhomontažnih sistemov ali drugo. Po 16. uri, telefon 031 529 479.
RAZNO
KUPIM stare PEZ-figurice, lahko poškodovane ali nekompletne. Tel. 041 429 376.
PREKLICUJEM mesečno vozovnico podjetja Veolia transport štajerska, d. d., za relacijo Ptuj-Maribor, izdano na ime Sabrina Ambrož, Ul. 25. maja 19, Ptuj.
PRODAJAMO jabolka za ozimnico sorte jonagold, zlati delišes, ajdared. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Žetale. Telefon 769 26 91, možna dostava.
euronautic
Organiziramo tečaj in izpit za voditelja čolna na Ptuju, 16. in 17. oktobra. Prijave: Navtika Čarter, d. o. o., tel. 02 780 11 50 ali 041 359 505, info@euronautic.eu
PRODAM vodno posteljo Lectus. Tel. 041 452 542.
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačm takoj. Telefon 041 897 675.
PRODAM pohištvo za otroško sobo, previjalno mizo. Telefon 031 712 631.
Prireditvenik
RADIOPTUJ
tui àfiletu www.radio-ptuj.si
Petek, 2. oktober
9.30 Ptuj, Mestno gledališče, Travnik čarobne lepote, za šole in izven
16.00 Hajdina, športno igrišče, kostanjev piknik
19.00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, literarni večer ob izidu knjige kolu-
mn, pesmi in fotografij Aleksandre Jelušič »Postanki v času« 19.30 Maribor, SNG, balet, premiera, Pikova dama, StaDvo, za abonma
Opera in Balet premiera in izven 20.00 Ptuj, CID, koncert skupine Jazz Combo iz ZDA 20.00 Dobrina, kmetija Kolar, Dobrina 16, Kožuhanje, prireditev ob
prazniku občine Žetale 20.00 Žetale, telovadnica OŠ, tekmovanje v košarki
-	Ptuj, CID, tečaji in delavnice - tečaj kitare, tečaj bas kitare, tečaj igranja na bobne, tečaj igranja na afriške bobne, solo petje, glasbene delavnice, novinarska skupina, začetni tečaj italijanščine
-	Ptuj, Center za socialno delo, vabljeni mladi k sodelovanju v projektih: individualna pomoč osnovnošolcem, skupino delo z osnovnošolci
-	Ptuj, CID, na ogled je razstava fotografij »Utrinki iz sanj«, avtorja Klasa Belriča
Sobota, 3. oktober
10.00 Ptuj, Mestno gledališče, Strahec, za abonma Kresnička in izven 10.00 Tisovec, Lovska koča, tekmovanje v streljanju na glinaste golobe, prireditev ob prazniku občine Žetale 11.30 Ptuj, Mestno gledališče, Strahec, za abonma Zvezdica in izven 13.00 Žetale, zbiranje pred OŠ, pohod k izviru reke Sotle 19.00 Ptuj, CID, predstavitev Mednarodnega prostovoljskega projekta v Peruju 2009, Magda Strmšek, študentka socialnega dela in prostovoljka z mnogimi izkušnjami, je letos mesec in pol preživela v Peruju skupaj s še 15 Slovenci v okviru projekta Mednarodnega skupinskega prostovoljnega dela -	Majšperk, Lunin pohod
Nedelja, 4. oktober
8.00 Žetale, avla OŠ, tekmovanje v šahu
8.30 Kamnica, zbiranje pod cerkvijo, pohod skozi Kamniško grado, čez Medič, mimo domačije Krajnc, na Sober mimo vinotoča Bobič na Urban, sledi sladki mošt in pečen kostanj Maribor, SNG, drama, Vilinček, MalOd, za izven Maribor, SNG, balet, Pikova dama, StaDvo, za abonma Opera in Balet popoldanski in izven
Cirkulane, zbiranje pred večnamensko dvorano, pohod ob polni luni, vabi Društvo gospodinj Cirkulane Ptuj, Pasji salon Pudl, v okviru svetovnega dneva živali prirejajo prireditev na temo »Priprava psa na zimo in kako s kužkom kvalitetno preživeti čas«
11.00 17.00
18.00
Ponedeljek, 5. oktober
9.30 Ptuj, Mestno gledališče, Pika, kje je tvoja nogavica, za šole in izven
11.00 Ptuj, Mestno gledališče, Pika, kje je tvoja nogavica, za šole in
Kino Ptuj
2., 3. in 4. oktober, ob 19.00 Zadnja hiša na levi - grozljivka. Ob 21.00 Art program: Svet je velik in rešitev se skriva za vogalom - drama.
Program TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Letošnji vinski pridelek izjemne kakovosti. V Dijaškem domu Ptuj Center za poklicno rehabilitacijo. Čez-mejno sodelovanje Slovenije v projektu »Zdravje«. Jani Fridl rešil življenje štiriletni deklici. Predstavitev knjige dr. Adolfa Žižka »Kompleksni sistemi 2.« Glasbeni večer na ptujskem gradu. Razstava fotografij fotografa Borisa Fariča. Z znanjem do zdravja v Koronarnem društvu Ptuj. Dobra klima našega mesta brez avtomobila. Svetovni dan turizma in podelitev priznanj. Prinčevska lipa v ptujskem Mestnem parku. Na trgatvi pri Janku Kozelu v Halozah. Z glasbo v sobotni večer.
£taj&uka
budilka
89,8 98,2 104,3 Mh
Ifoiluiajte nai tudi na ipietu,: www.radio-ptuf.ói
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 ul04¡3
Od tod in tam
Ptuj • Posvet predsednikov četrtnih skupnosti
Sredstva za financiranje delovanja svetov četrtnih skupnosti MO Ptuj ostajajo tudi po rebalansu mestnega proračuna nespremenjena. Malo več pa je neznank pri investicijah na območju posameznih četrtnih skupnosti, o tem
Foto: Črtomir Goznik
bo več znanega po oktobrski seji mestnega sveta, na kateri bodo razpravljali o rebalansu proračuna. Iz sredstev za vzdrževanje domov četrtnih skupnosti pa bodo delno obnovili Dom krajanov Olge Meglič, nekaj manjših vzdrževalnih del pa bodo opravili tudi v prostorih ČS Center Ptuj v Jadranski ulici 6 (na fotografiji). Največ pa so predsedniki četrtnih skupnosti 24. septembra razpravljali o pregledni karti MO Ptuj in četrtnih skupnosti ter o izdaji brošure oziroma biltena, s katero se bodo četrtne skupnosti tudi predstavile v najpomembnejših podatkih. Kot je povedal vodja referata za ČS in LS MO Ptuj Branko Brumen, pregledne karte za celotno MO Ptuj v današnjih mejah doslej ni bilo, na to je posebej opozoril predsednik ČS Grajena Andrej Rebernišek. V brošuri bodo pregledni karti MO Ptuj dodali pregledne karte tudi za posamezne četrtne skupnosti. Na naslovnico bodo dali pregledno karto, ki ponazarja trenutno stanje, na notranjih straneh pa bo na voljo karta, iz katere bo razviden bodoči razvoj MO Ptuj oziroma povzetek novega prostorskega plana z opredeljenimi območji oziroma namembnostjo prostora. Kmalu bodo že vedeli, kaj vse bodo konkretno zajeli v prvih brošurah, iz katerih bo moč izvedeti nekaj več o četrtnih skupnostih MO Ptuj.
MG
Talum • Usposabljanje za varstvo pred požari
V okviru rednega in dopolnilnega usposabljanja za varstvo pred požari in ukrepanje v izrednih razmerah so v kidričevskem Talumu opravili tudi praktično preverjanje pridobljenega znanja, ko so se nad ogenj spravile tudi tajnice in administratorke.
Kot je pojasnil vodja službe varstva pri delu univ. dipl. ing.
Foto: M. Ozmec
Iztok Trafela, je usposabljanje sodelavcev v posameznih delovnih sredinah potekalo po predvidenem načrtu v okviru rednega programa izobraževanja vseh zaposlenih v Talumu o varstvu pred požari. Po udeležbi na predavanjih na to temo so se njihovi sodelavci morali izkazati v pisnem preizkusu pridobljenega znanja, nato pa so morali opraviti še praktični del, na katerem so preverili tudi njihovo sposobnost ukrepanja in gašenja določenih požarov z ustreznim ročnim gasilnim aparatom. Za brezhiben mini požar in pravilen potek gašenja pa so poskrbeli poklicni gasilci Talumovega hčerinskega podjetja VARGAS-AL.
-OM
Gornja Radgona • Natečaj za vinsko kraljico
Nosilec projekta Vinska kraljica Slovenije, ki deluje v sklopu družbe Pomurski sejem iz Gornje Radgone, je objavil natečaj za izbor Vinske kraljice za prihodnje leto.
Za laskav naziv najlepše se lahko potegujejo samska dekleta v starosti med 18. in 25. letom, morajo imeti poznavanje vina in slovenskega vinogradništva ter znanje vsaj enega svetovnega jezika. Organizator bo sprejemal prijave kandidatk do 26. oktobra, ko bo posebna komisija na osnovi pravilnika o izboru Vinske kraljice Slovenije na predstavitvenem tekmovanju kandidatk prihodnji mesec izbrala vinsko kraljico za leto 2010. Vse zainteresirane kandidatke se lahko prijavijo na naslov: Pomurski sejem d.d., Cesta na stadion 2, 9250 Gornja Radgona (s pripisom vinska kraljica), prijava pa mora vsebovati stalni naslov kandidatke z rojstnimi in kontaktnimi podatki, podatke o izobrazbi, kratek življenjepis in fotografijo.
NŠ
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ROLETE, SENČILA
ABA
PVC OKNA, VRATA
PTUJ
Smer Grajena
Roletarstvo ABA Boàljan Arnuà s.p. Štuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
Ponudba rabljenih vozil
www.avto-prstec.si
KLEPARSKA POPRAVILA TAKOJ 15 € + DDV servisna ura*
* velja za vsa osebna vozila izven garancije
Znamka	Barva	Letnik	Cena (€)
ALFA ROMEO 156 SW	BOR. RDEČA	2002	5.590,-
FIAT BRAVA 1.9 JTD	BELA	2001	3.290,-
LANCIA THESIS 2.0 TURBO EXEC.. 5V	SIVA	2003	7.990,-
SKODA FABIA COMB11.4 TOI, 5V	SREBRNA	2007 (T)	8.490,-
HYUNDAI ELMTRA 2.0 CRDi	KOV. ZLATA	2003	5.790,-
FIAT PANDA 1.1,5V	BELA	2004	3.990,-
HYUNDAI ¡201.4 COMFORT	KOV. ZEL	2009	10.490,-
VW PASSAT VARIANT 1.9 TDI, 5V	SREBRNA	2005	10.590,-.s
FIAT PUNTO 1.2	ZELENA	2001	2.590,-i
VW SHARAN 2.8,5V	T. MODRA	2000	6.390,- i
CITROEN C5HDI 2.0,5V	SREBRNA	2003	5.390,-1
AUDI A4 AVANT 1.9 TDI	ČRNA	2004	9.990,-1
PEUGEOT 2061.4 HDI.3V	BELA	2005	6.290,- *
IZPOSOJA 9-SEDEZNEGA KOMBIJA
Avtocenter Preteč d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj, tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000
ODKUP, PRODAM. MENJAVE VOZIL PREPISI, KREDIT NA POLOŽNICE, LEASING
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK		CENA«	OPR.	BARVA
AUDI A31.9 TDI SPORTBEK	2008	17.950,00	AVT. KLIMA	ČRNA
CITROEN XSARA 2.0 HDI KAR. EXCLUSIVE	2001	3.650,00	KLIMA	KOV. SIVA
FORD FOCUS 1.8 TDCI	2006	7.950,00	KLIMA	BELA
FORD FOCUS CHIAX 1.6 TDCI	2007	9.190,00	KLIMA	KOV. SIVA
FORD MONDEO 2.0 TDCIUMUZINA	2003	5.350,00	AVT. KLIMA	SREBRN
KIA MAGENTIS 2.0 i	2006	9.980,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRN
OPEL ASTRA 1.9 CDTILIMUZ.	2006	9.990,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
PEUGEOT 206 2.0 CC	2003	6.150.00	AVT. KUMA	SREBRN
PEUGEOT 407 1.6 H0ISW	2006	9.980,00	AVT. KUMA	KOV. SIVA
RENAULT LAGUNA 1.9 OCI KARAVAN	2002	4.750,00	KLIMA	KOV. SIVA
RENAULT MEGANE 1.5 OCI KARAVAN	2007	8.790,00	AVT. KUMA	KOV. MODRA
ŠKODA FABIA 1.4 TDI	2007	6.990,00	KLIMA	BELA
ŠKODA OCTAVIA 1.9 TDI LIMUZINA	2006	10.980,00	KLIMA	KOV. SREBRN
VW GOLF 1.9 TDI LIMUZINA	2003	6.950,00	AVT. KUMA	BELA
VW PASSAT 1.9 TDI KARAVANCONFOR.	2007	13.280,00	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
Na zalogi preko 40 vozil.
Dežele nakupov te SatlJSkih
ponesejo do nagrad!
Oddajte nagradni kupon do četrtka, 8. oktobra v katerikoli Qlandii in sodelujte v drugem žrebanju.
SAMOPLACNISKA ZOBNA ORDINACIJA
dr. dent. med. Zvonko Nolesberg
Trajanom 1, Ptuj {ob Maribonki čuti), tol.: 02 780 6710
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
_možnost obročnega odpIgSla_
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh
vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!

Več o nagradni igri "Qlandia praznuje" in dogodkih ob praznovanju poiščite na www.qlandia.si.
Pokrovitelja nagradne igre:
Hypo Group
J ALPE ADRIA	LEASING
• QLANDIA
Dežela nakupov
www.qlandia.si
fm
¡m
NUDIMO TUDI OBROČNO ODPLAČEVANJE VAŠIH NAKUPOV.
Tel.: 02125246-45, GSM:040/187-777 ODSTOP d.0.0. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
PODJETNIŠKI KREDITI NEPOVRATNA SREDSTVA IZ EU
GOTOVINSKI IN HIPOTEKARNI KREDITI
(za fizične osebe, upokojence, študente)
SVETOVANJE ZA SUBVENCIJE IN DOKUMENTACIJA
IZDELAVA POSLOVNIH NAČRTOV
VANS.KREDITI-D.O.O.,
Potrčeva 14 (pri Don caffeju), Ptuj. Tel.: 070/712 890
V SPOMIN
1. oktobra je minilo 16 let, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in dedek
Janez Horvat
IZ PODVINCEV 66 B
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem
mnogo preranem grobu in mu prinašate cvetje in svečke.
Tvoji najdražji
ti
ARHITEKTONSKI ATELJE
FRANC CIŽEK, prof. unk dipl. ing. arh. MARIBOR, Pod gradiščem 26 / t 051 602 086
Projektiranje stanovanjskih hiš in vikendov, gospodarskih in poslovnih objektov, delavnic, lokalov in vseh vrst drugih stavb za gradbeno dovoljenje - legalizacije vseh vrst objektov
Pokličite nas in poslali vam bomo ponudbo! Ugodne cene s posebnimi popusti!
PRODAJA IN SERVIS KOLES
Vinarski trg 6, 2250 Ptuj, tel.: 02/749 37 39, e-mail: velo.volan@velo.si
Si/P
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SPORED ODDAJ
PETEK 2.10.
8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 Imamo se fajn 20.00 Občina Gorlšnlca - Iz naših krajev 21.20 SIP Lestvica - glasbena oddaja 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
SOBOTA 3.10.
8.00 39. Dnevi narodnih noš Kamnik 09 9.20 ŠKL
11.00 Imamo se fajn
12.00 SUPER HITI odd.
13.00 SIP lestvica-odd.
18.00 PRI GAŠPERJU odd.
19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd.
20.00 TD Markovci na Sardiniji
21.10 Ljubezenski kalkulator
23.00 Video strani
NEDELJA 4.10.
8.00 Imamo se fajn 9.00 Bučijada v Gerečji vasi 11.00 Oddaja občine Videm 13.00 Oddaja iz občine Dornava 15.00 Gorlšnlca - Iz naših krajev 17.00 Oddaja občine Destrnik
PONEDELJEK 5.10.
8.00 Rožmarin fest 2009 9.00 ŠKL - mladinska oddaja 17.00 PRI GAŠPERJU odd. 18.00 Oddaja občine Videm 20.00 TD Markovci na Sardiniji 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET!
PRODAJA VOZIL
Znamka Letnik		Cenf>	Oprema	Barva
PEUGEOT 2061,11 CITY	2004	4.190,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
VOLVO V70D5	2006	12.600,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
FIAT PUNTO 55 S	1996	870,00	3 VRATA	KOV. SREBRNA
HYUNDAI LANTRA1,8 GLS WAGON	1997	1.370,00	PRVA REG. 98	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 2061,41	2001	4.300,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
RENAULT THALIA 1,4 RT	2001	2.440,00	SERV. KNJIGA	RDEČA
VW GOLF 1,9 TDI COMFORT VARIANT	2002	5.800,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
R LAGUNA 1,9 DCI EXPRESS. LIMUZ.	2003	5.890,00	AVT. DELJ. KLIMA	KOV. SREBRNA
FORD FOCUS C-MAX 1,6 TDCI	2007	9.190,00	KLIMA	KOV. SIVA
CITROEN C3 SX 1,41	2004	5.850,00	PRVI LAST.	KOV. SV. ZELENA
VOLKSWAGEN POL01,0	1998	1.700,00	2XAIRBAG	BELA
OPEL ASTRA 1,7 CDTI ELEG. KARAV.	2005	7.790,00	SERV. KNJIGA	KOV. M. SIVA
RENAULT SCENIC 1,5 DCI AUTH.COM.	2003	6.650,00	PRVI LAST. 2004	KOV. SREBRNA
AUDI A31,616V AMBITION	2004	10.690,00	PRVI LAST.	KOV. M. SIVA
OPEL ZAFIRA 2,0 DTI	2001	4.900,00	KLIMA	RDEČA
RENAULT ESPACE 2,016V	2000	4.600,00	SERV. KNJIGA	KOV. M. SIVA
RENAULT LAGUNA 1,9 DCI DYNA. KARAV.	2001	4.750,00	KLIMA	KOV. MODRA
RENAULT LAGUNA 1,9 DCI PRML KARAV	. 2001	4.950,00	AVT. DELJ. KLIMA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 406 ST	1996	1.980,00	KLIMA	ZELENA
NISSAN PRIMERA 2,0 AVT. LIMUZ.	2002	7.150,00	SERV. KNJIGA	KOV. M. SIVA
BMW 530D AVT. KARAV.	2000	6.990,00	AVT. DELJ. KLIMA	KOV. M. SIVA
FIAT PUTN01,2	2004	4.200,00	SERVO VOLAN	RDEČA
OPEL VECTRA 1,61BVIGL PLUS LIMUZ.	1997	2.490,00	PRVI LAST.	KOV. B. RDEČA
BMW 3181 LIMUZ.	2001	8.450,00	SERV. KNJIGA	KOV. SV. MODRA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.				
ZAVAROVANJE 50% POPUSTI
V SPOMIN
4. oktobra 2009 mineva tri leta žalosti, odkar nas je zapustila naša draga žena, mama, babica, sestra, teta, botra in svakinja
Frančiška Pišek
Z BREGA 36, MAJŠPERK
Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njenem preranem grobu, se je spomnite z lepo mislijo ter ji prižigate svečke.
Žalujoči: mož Roman, sin Roman z družino, vnuka Silvo in Roman, brata Tonči in Nesti z družinama ter ostali sorodniki
Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči. Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v ta mirni kraj tišine. Tam srce se tiho zjoče, ker te več med nami ni. Čeprav spokojno spiš, z nami še naprej živiš.
SPOMIN
30. septembra je minilo 1 leto, odkar si tiho odšla, naša draga mama, tašča, babica in prababica
Ana Hriberšek
roj. Furek
IZ HAJDOŠ 2 B
Hvala vsem, ki se ustavite ob njenem grobu in se z mislijo spomnite nanjo.
Pogrešamo te: tvoji hčerki Anica in Dragica z družinama
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil dragi mož, ati, tast ter dedek
Stanislav Bratec
IZ PODVINCEV 130 B
Zadnje slovo bo jutri, v soboto, 3. oktobra, ob 11. uri na starem rogozniškem pokopališču.
Žalujoči: žena Darinka, sinova Vlado in Dušan
z družinama
GOTOVINSKI KREDITI D010 LET
ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TER UPOKOJENCE, do 50 % obremenitve, obveznosti niso ovira. Tudi krediti na osnovi vozila in leasingi. Možnost odplačila na položnice, pridemo tudi na dom. NUMER0 UNO, s. p., Mlinska 22,2000 Maribor. 02 / 252 48 26, 041 750 560.
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po v. 0038549 372-605
PIMil.liFilJiHimUi
o
ASFALTIRANJE
WILLIAMS d.o.o. GSM.: 051 626 075, 041 345 711
E - mail: asfalti@williams.si www.williams.si
C 02/2280110
Razlago va 24, Maribor
3
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ...
V SPOMIN
Boleče se spominjamo 1. oktobra 2008, ko se je za vedno poslovil od nas dragi mož, oče, tast in dedek
Janko Ferčec
IZ SEDLAŠKA 48
Hvala vsem, ki ga imate v lepem spominu.
Žalujoči: žena Ljerka, sin Janko z družino, hči Marijana z
družino ter vnuk Marjan
Oh, kako boli, ko tebe, ljuba mama, več med nami ni. Ponosna, trdna kakor skala vso ljubezen in sebe si nam dala, za vse, prav vse ti še enkrat hvala.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice
Angele Polanec
roj. Lenart
IZ LEVANJCEV 9
se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše, nam pa izrekli besede sožalja. Hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, g. Žampi in ge. Julčki za ganljive poslovilne besede, MP Ptuj, cerkvenim pevcem ter pogrebnemu podjetju Almaja. Vsem iskrena hvala! Če imaš nekoga rad, v tvojem srcu nikoli ne umre - le daleč je ...
Žalujoči: hčerka Jožica z družino, sin Tona ter sin Milan z družino
Nešteto svečk je že zgorelo, nešteto rožic ovenelo, nešteto solz preteklo je. Življenja naša so se spremenila,
a srca naša vaju ne bodo pozabila.
SPOMIN
Antonija Krajnc
29. 4. 1925 - 3. 10. 1989
Jožef Krajnc
27. 1. 1913 - 5. 2. 1991
Te dni mineva 20 let in v začetku leta 2009 je minilo 18 let, odkar sta odšla od nas naša najdražja mama in ata. Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njunem grobu, podarite cvet ali prižgete svečko.
Otroci z družinami
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Sobota, od 7.00 do 12.00 ure Verica Šučur, drdent med. Potrčeva cesta 4 na Ptuju
Poslušajte nas na svetovnem spletu
RADIOPTUJ
tto. 4ft£e£ct www.radio-ptuj.si
Kako srčno si si želel, da med nami bi živel. Smo vsi se borili, da zdravje bi ti ohranili. Smrt je hotela, te prezgodaj nam je vzela. Vse, kar storil si za nas, hvaležen ti je vsak od nas.
ZAHVALA
ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta in dedka
Janka Megliča
IZ SPUHLJE 5 B 13. 10. 1945 - 18. 9. 2009
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, kolektivu Špic marketa, ŠD Stojnci, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi mnogo, mnogo prerani zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za maše. Posebna hvala ge. Veri, g. župniku, pevcem za odpete žalostinke in odigrano Tišino ter pogrebnemu podjetju Komunala Ptuj za opravljene storitve.
Hvala tudi UKC Maribor in SB Ptuj za vso pomoč pri lajšanju bolečin. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Angela, hči Mojca ter vnuk Niko
Le v spominu se vračamo v svetišče preživele sreče in lepote.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše ljube mamice in babice
Anice Cvitanič Strelec
IZ GORIŠNICE
se z velikim spoštovanjem zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše.
Vsem, ki ste ob slovesu vtkali tople misli in srčne besede v čipko njenega življenja, iskrena hvala. Čutili smo, da ste bili v mislih z nami.
Njeni najdražji
Majhna luč na nebu gori, v mislih upamo, da si to ti, čeprav te že leto dni več med nami ni, ne mine dan, da ne bi nate, draga Nina, mislili!
V SPOMIN
3.10. 2008 - 3.10. 2009
Nina Muršec
IZ MOŠKANJCEV 106
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižigate svečke ali poklonite cvet.
Njeni najdražji
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu se sklonite, spomnite se, kako hudo trpela sem mirno svečko mi prižgite in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, tašče, tetičke, babice in prababice
Neže Kukovec
(roj. Kostanjevec)
IZ STOJNCEV 131
ki nas je zapustil v 89. letu starosti,
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše in nam izrekli sožalje. Posebej hvala pevcem, gospodu župniku za opravljen obred, ge. Hedviki in prijateljici Anici za poslovilne besede, pogrebnemu podjetju Mir in zastavonoši. Vsem še enkrat iskrena hvala.
riv
je
Žalujoči: hčerki in sin z družinami ter vsi njeni
Leto dni že v grobu spiš, a v naših srcih še živiš, ni dneva, ne noči, da te v mislih z nami ni. Zato pot nas vodi tja, kjer tihi dom le rože ti krasijo in sveče v tvoj spomin gorijo.
SPOMIN
Justine Jus
IZ DOLENE 4 4. 10. 1926 - 5. 10. 2008
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu, prižigate sveče in prinašate cvetje.
Njeni najdražji
Ptuj • Sodni proces zaradi domnevnega incesta vnovič preložen
Črna kronika

Gre za zdravstvene težave ali za izmikanje sojenju?
Zaradi vnovične odsotnosti 62-letnega Ptujčana, ki ga obtožnica bremeni spolnega napada na tedaj še 15-letno hčerko, ki naj bi mu letos spomladi rodila otroka, je bilo v ponedeljek, 28. septembra, nadaljevanje sojenja na Okrožnem sodišču v Ptuju, drugič zapovrstjo prekinjeno; domnevno zaradi slabega zdravstvenega stanja obtoženca, ki naj bi imel previsok krvni tlak.
Čeprav poteka sodni proces zoper 62-letnega P. R. na zahtevo njegove zagovornice, odvetnice Tanje Kompara, in Okrožne državne tožilke Sonje Erlač zaradi zaščite nedotakljivosti mladoletne osebe za zaprtimi vrati, smo novinarji uspeli izvedeti, da je bilo nadaljevanje glavne obravnave sklicano spet v ponedeljek, 28. septembra.
Žal pa smo s kamerami in fotoaparati v rokah pred vhodom Okrožnega sodišča na Ptuju zaman čakali, da bi obtoženega pripeljali na obravnavo, saj ga tudi tokrat ni bilo. Na sodišču nam niso smeli povedati niti tega, da naj bi obtoženec izostal, domnevno zaradi slabega zdravstvenega stanja, oziroma previsokega krvnega tlaka. To smo izvedeli šele po skoraj treh urah, ko so iz sodne dvorane pričeli prihajati odvetniki.
Zagovornica obtoženega, odvetnica Tanja Kompara, je bila redkobesedna: »Kot veste, je postopek tajen, javnost je izključena in žal vam ne morem dati nobene informacije!« Na naše vprašanje, zakaj je bilo tudi tokrat sojenje vnovič preloženo, pa je odgovorila: »Senat
se je odločil za preložitev sodbe zato, da bo lahko komisija za izvedeniška mnenja pri medicinski fakulteti v Ljubljani izdelala in posredovala izvedeniško mnenje o tem, ali je obtoženi sposoben sodelovati na obravnavi ali ne.«
Zagovornik mladoletne žrtve in njene družine Franci Matoz pa je pojasnil, da je zaradi tega, ker je več kot očitno, da se obtoženec sojenju izmika, senatu predlagal, da spozna, da obtoženec zavlačuje nadaljevanje glavne obravnave ter da nadaljujejo sojenje oziroma zaslišanjem prič v njegovi odsotnosti. S takim predlogom pa naj se po neuradnih podatkih ne bi strinjala zagovornica. obtoženega Tanja Kompara.
Izvedeli smo tudi, da naj bi obtoženi svojo družino nadlegoval in celo grozil tudi iz pripora, pisal naj bi tudi nekaterim medijem in sodnim organom, zato je Okrožno državno tožilstvo zahtevalo, da mu onemogočijo stike z zunanjim svetom, vendar naj bi se sodišče pod predsedstvom Katje Kolarič Bojnec odločilo zgolj za nadzor njegovih telefonskih
Foto: M. Ozmec
Obtoženega 62-letnega P. R. so po štirih preložitvah domnevno zaradi slabega zdravstvenega stanja pred okrožno sodišče v Ptuju prvič pripeljali v sredo, 9. septembra.
klicev.
Direktor Centra za socialno delo v Ptuju Miran Kerin je na naše vprašanje, ali je res tako, odgovoril zelo previdno: »Moram reči, da je naš center za socialno delo aktivno vpet
v reševanje problematike te družine, predvsem pri vzpostavljanju ponovno normalnega življenja v tej veččlanski družini, zato ji pomagamo na različne načine in smo z njimi v rednih kontaktih, tako da se njihovo življenje počasi vrača v normalne okvirje. Apeliram pa tudi na Ptujčane, naj to družino pustijo, da dejansko zaživi
Foto: M. Ozmec
Da potek sojenja "ptujskemu Fritzlu" zelo zanima širšo slovensko javnost, so tudi tokrat dokazali številni televizijski, radijski in časopisni novinarji, snemalci ter fotoreporterji.
Foto: M. Ozmec
Obtoženčeva zagovornica, odvetnica Tanja Kompara: "Do preložitve obravnave je prišlo, ker lahko senat pridobi izvedeniško mnenje o tem, ali je obtoženi sposoben sodelovati na obravnavi ali ne!"
svoje življenje v sedanjih, povsem novih pogojih. To je naša skupna naloga in tako lahko največ pomagamo.«
Sicer pa naj bi se center za socialno delo v Ptuju s to družino ukvarjal že od leta 1992, ko naj bi bila žrtev osumljenca njegova tedaj 17-letna hči. Ker pa ni bilo uradne prijave za pregon, družina osumljenca pa se je preselila v tujino, po neuradnih podatkih v Nemčijo, je primer še vedno neraziskan.
Neuradno smo uspeli izvedeti, da naj bi obtoženega P. R. zaradi zdravstvenih težav v ponedeljek, 28. septembra, hospitalizirali v mariborski bolnišnici, a le en dan, saj naj bi ga iz varnostnih razlogov v torek spet premestili v mariborske zapore. Včeraj pa smo v kratkem telefonskem pogovoru z odvetnikom Francijem Matozom uspeli izvedeti še to, da naj bi se glavna obravnava v omenjeni zadevi nadaljevala 11. oktobra, če bo seveda do tedaj izdelano že omenjeno izvedeniško mnenje medicinske fakultete v Ljubljani.
M. Ozmec
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo oblačno in deževno, predvsem ob morju bodo tudi nevihte. Popoldne bodo padavine oslabele in do večera večinoma ponehale. Na Primorskem bo zapihala šibka do zmerna burja. Hladneje bo. Temperature bodo od 12 do 16, ob morju okoli 19 stopinj C.
V soboto bo na Primorskem sončno, burja bo oslabela. Drugod bo zmerno do pretežno oblačno, a suho vreme. V nedeljo bo več oblačnosti na zahodu in več ja-snine na vzhodu države. Zjutraj bo po nižinah megla. Čez dan bo ponekod začel pihati jugozahodni veter.
Odvetnik oškodovane mladoletne deklice in družine toz je tokrat zahteval, da zaradi izmikanja obtoženca obravnavo v njegovi odsotnosti.
Foto: M. Ozmec
Franci Ma-nadaljujejo
Akcija Bodi (pre)viden
Da bi izboljšali varnost pešcev v cestnem prometu, še posebej starejših oseb in otrok, v skladu z Obdobnim načrtom za zagotavljanje varnostni cestnega prometa v letih 2008/2009, v času od 1. 10. 2009 do 22. 10. 2009 izvajamo preventivno represivno akcijo »BODI (PRE)VIDEN«. Preventivne aktivnosti so usmerjene predvsem v osveščanje pešcev, da morajo sami čim bolje poskrbeti za svojo varnost v prometu, represivne aktivnosti pa so usmerjene v umirjanje hitrosti voznikov motornih vozil na območjih, kjer se pešci najpogosteje zadržujejo. Posebno pozornost bomo namenili ugotavljanju kršitev voznikov motornih vozil, ki ne upoštevajo prednosti pešcev na prehodih za pešce in ne upoštevajo omejitev hitrosti, ter kršitvam pešcev, s poudarkom na pravilni hoji, osvetlitvi in prečkanju cest. Ker pričakujemo, da bo problematika prisotna tudi v prihodnjih mesecih, bomo aktivnosti nadaljevali vse do aprila prihodnjega leta. Na območju PU Maribor so v letošnjem letu obravnavali 105 prometnih nesreč z udeležbo pešcev, v katerih so štirje pešci umrli, osem je bilo hudo in 94 lahko telesno poškodovanih. Pešci so bili povzročitelji le 12 % prometnih nesreč, v ostalih primerih pa vozniki motornih vozil. Najpogostejši vzroki prometnih nesreč so bili neupoštevanje pravil o prednosti, nepravilni premik z vozilom, nepravilna stran in smer vožnje ter neprilagojena hitrost.
Z motorjem v drevo
V	soboto, 26. 9., ob 18.45 je 17-le-tni fant vozil motorno kolo Yamaha DT 125 po lokalni cesti v Forminu, iz smeri Placerovcev proti Gorišnici. Ko je pripeljal v levi ovinek, je z vozilom vozil preblizu desnemu robu. Zapeljal je naravnost, izven vozišča in se po dobrih šestih metrih zaletel v drevo. V prometni nesreči je bil hudo telesno poškodovan in je bil z reševalnim vozilom odpeljan v ZD Ptuj.
Izsilil prednost
Prav tako v soboto, 26. 9., okoli 20. ure zvečer je 46-letni voznik traktorja iz okolice Ptuja zapeljal z dvorišča stanovanjske hiše v Rotmanu na lokalno cesto Juršinci-Hlaponci. V tistem trenutku je pravilno iz smeri Juršincev pripeljal 19-letni voznik kolesa z motorjem iz okolice Ptuja in trčil v sprednjo kovinsko utež na traktorju ter padel po vozišču. V prometni nesreči je bil hudo telesno poškodovan. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti bodo policisti zoper voznika traktorja podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu.
Vlomil v avto
Minuli petek, 25. 9., med 12.25 in 12.35 je neznani storilec vlomil v osebni avtomobil na Žnidaričevem nabrežju na Ptuju tako, da je zlomil steklo. Iz torbice, ki se je nahajala na sedežu v vozilu, je odtujil denarnico. Premoženjska škoda okoli 400 evrov.
Voznica v kolesarko
V	petek, 25. 9., zjutraj je 63-letna ženska iz Maribora vozila osebni avtomobil Renault megane po Ljubljanski ulici v Mariboru. Ko je pripeljala v semaforizirano križišče s Cesto pro-letarskih brigad, je pri zeleni luči na semaforju zavijala levo proti Tržaški cesti. Pri tem ni pustila mimo vozil, ki so vozila iz nasprotne smeri. Takrat je po levi kolesarski stezi Ljubljanske ulice, iz nasprotne smeri, od Pasteur-jeve ulice proti Metelkovi ulici, pri zeleni luči pripeljala 58-letna kolesarka iz okolice Maribora. Voznica osebnega avtomobila je zaprla pot kolesarki, ki je s sprednjim kolesom trčila v zadnji desni bočni del osebnega avtomobila. Po trčenju je padla na vozišče, kjer je obležala hudo telesno poškodovana in je bila z reševalnim vozilom odpeljana v UKC Maribor. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja bodo policisti zoper voznico osebnega avtomobila podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu.