Poštnina plačana pri pošti 1315 Velike Lašče Občina Velike Lai.ce 100 let ^ H ^ trških pravic, čebelarstva in zadružništva GLASILO OBČINE VELIKE LASCE datum izid* 29. maj 2013 ISSN 14085852 številka: 3 letnik izdaje: 19 kazalo: Županova stran 3 OBČINSKE STRANI PROGRAM PRIREDITEV OB OBČINSKEM PRAZNIKU Slovensko-nemško prijateljstvo na lokalni ravni 8 Pričela se bo gradnja novih učilnic 9 Z 18. redne seje Občinskega sveta 9 Obeležili Dan zemlje 10 Snaglna sporočila 11 Praznovali smo 100 let trških pravic 12 ŠOLA IN VRTEC 14 Igralna urica pri Čebelicah Medvedi potujejo okrog sveta Skupina Ribice Otroški parlament Tehniški dan na OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče Državni prvaki v Igri med dvema ognjema Šolski ekipni kros Iz literarnega krožka Turizmu pomaga lastna glava Svetovalni center na OŠ Ljubo Šercer KULTURA 21 Pesem.si 2013 Gostovanje Simfoničnega orkestra v Švici Razstava Gospodinja se predstavi Koncert zabavne glasbe Vokalni večer kvartetov In kvintetov Poletna muzejska noč Knjižnica Frana Levstika NASA DEDIŠČINA 26 Praznik pomladi na Gradežu Ekodan na Gradežu Vas Velike Lašče postane trg Velike Lašče Janez Debeljak - učitelj Spoznajmo se in načrtujmo skupaj - DEDK DRUŠTVA 32 Kotiček za upokojence Spominska svečanost na Turjaku Druženje ob ročnem delu K zgodovini dolenjske železnice MLADI 24 Ročk kamnolom Openair kamnolom Zlata listina za Evo Luka Zakrajšek Oratorij PODJETNIKI 40 Priložnost za delodajalce Vabilo podjetnikom za predstavitev v Švici KMETIJSTVO/GOZDARSTVO 41 Predstavitev težke gozdarske mehanizacije Akcija cepljenja lisic ŠPORT IN REKREACIJA 42 Zaključek tekmovalne sezone Drugi veteranski turnir +35 Zimska futsal veteranska liga Vodena vadba za boljšo kakovost življenja PISMA 45 ZAHVALE 47 Trobla glasilo Občine Veiike Lašče ISSN 1408-5852 Letnik 18, številka 5,11. jufij 2012. Izhaja sedemkrat letno, gospodinjstva v občin i prejmejo glasilo brezplačno. Naklada: 1.520 izvodov. Izdajatelj: Občina Velike Lašče. Odgovorna urednica: Lidija Čop. Uredniški odbor: Ivanka Peteri in, Veronika Vasi č, Manfred Deterding, Urša Zalar. Lektoriranje: Ema Sevšek. Prelom: Moj Repro, d.o.o., Krvava Peč. Tisk: KVM Grafika d.o.o.. Naslov uredništva: Trobla, Levstikov trg 1,1315 Velike Lašče. Tel.: 01 781 03 70, E-pošta: t robla@velike-lasce.si. Prispevke za Trobi o lahko oddate tudi v nabiralnik, ki se nahaja v hodniku pritličja občinske stavbe. Naslednja Trobla izide v sredo, 3. julija 2013. Prispevke oddajte do 19. junija 2013. Slika na naslovnici: pomladno cvetje (J. Škulj), državni prvaki v igri Med dvema ognjema (M. Meden), ob odprtju razstave v občinski stavbi (M. Glavnonjič) POGOVOR Z ŽUPANOM Čas praznovanj je čas, ko človek lahko vsakodnevne obveznosti in skrbi za hip pozabi in najde smisel v pomenu besede praznik. Prva stoletnica, ki jo v letošnjem letu obeležujemo v naši občini, je za nami. To je 100-letnica trških pravic. Ob praznovanju, ki je potekalo 14. maja, smo lahko spoznali, kaj in koliko stvari se je dogajalo v Velikih Laščah in okoliških krajih. Kot župan ste del te zgodovine tudi vi oz. Občina Velike Lašče. Kako gledate na pestro zgodovino našega »glavnega« mesta? Vsak občan je lahko ponosen na našo zgodovino. 2e od prvih omemb Velikih Lašč oziroma Ville Lasis, ki segajo v leto 1045, so ti kraji dali veliko pomembnih mož, ki so s svojim delom sooblikovali našo deželo. Še posebej je bilo zanimivo poslušati sogovornike na prireditvi, ki jo je Javni zavod Trubarjevi kraji pripravil ob stoletnici trških pravic, ki nam jih je podelil cesar Franc Jožef. Zanimivi so bili prispevki o podelitvi trških pravic, o šolstvu, o posvetni oblasti s poudarkom na delu Ivana Puclja, o zadružništvu, o zadnjih letih samostojne občine. Zato sem zelo ponosen, da mi je zaupano soustvarjati del naše zgodovine. Vendar brez dobrih in požrtvovalnih ljudi ne bi bilo takega razvoja. Naj omenim samo konstruktivno delo podžupanje in drugih občinskih svetnic ter svetnikov, učiteljev, zdravstvenih delavcev, krajevnih odbornikov, članov raznih društev in organizacij. Omenil bi zelo uspešno delo vseh dosedanjih župnikov na področju ohranjanja sakralne dediščine v naši občini. Nekaj te zgodovine je možno videti tudi na panojih, ki so postavljeni v občinski stavbi in so vsekakor vredni ogleda. Zato se javno zahvaljujem vsem ustvarjalcem omenjene razstave in prireditve na Trubarjevini. Pred nami pa je občinski praznik. Tudi letos občina in drugi soorganizatorji pripravljajo več zanimivih prireditev in srečanj. Osrednja prireditev je seveda slavnostna akademija s podelitvijo občinskih priznanj. Kaj vse bi izpostavili ob letošnjem občinskem prazniku? Izpostavil bi kar vse prireditve, ki se bodo odvijale v sklopu občinskega praznovanja. V četrtek se začne s tradicionalno revijo pevskih zborov, na kateri bodo poleg domačih zborov nastopili še zbori iz dveh drugih občin. V petek bo najpomembnejši del, ko bomo na slavnostni akademiji podelili letošnja občinska priznanja in na kateri nas bo nagovoril predsednik republike Borut Pahor. Prireditev bomo popestrili z bogatim kulturnim programom. V soboto dopoldne se bodo na velikolaški tržnici s svojimi izdelki predstavila nekatera domača društva, nekaj pa jih bo tudi od drugod. Sobotno popoldne bo bolj nogometno obarvano, saj se bodo v športni dvorani v medsebojnih tekmah pomerile zanimive ekipe. Zvečer bo na Trubarjevini še otvoritev likovne razstave. Praznovanja se bodo kot običajno zaključila v nedeljo z že tradicionalnim pohodom po velikolaški kulturni poti in dnevom sonca na Trubarjevini. Kot vidite, bo o letošnjem občinskem prazniku pri nas zelo pestro dogajanje, zato vse občanke in občane povabim, da se udeležijo kar največ omenjenih prireditev. S tem bodo dali priznanje tudi vsem požrtvovalnim organizatorjem teh prireditev. Pogovarjala seje Lidija Čop ČESTITAMO - učencem 3. in 4. razreda, ki so postali DRŽAVNI PRVAKI V IGRI MED DVEMA OGNJEMA - EVI JAMNIK za izvrsten študijski uspeh, za kar ji je Pravna fakulteta podelila ZLATO LISTINO - LUKU ZAKRAJŠKU, članu zmagovalnega STARTU P PODJETJA LETA župan Anton Zakrajšek in občinska uprava OB OBČINSKEM PRAZNIKU IN DNEVU DRŽAVNOSTI VSEM OBČANKAM IN OBČANOM OBČINE VELIKE LAŠČE ISKRENO ČESTITAMO! župan Anton Zakrajšek in občinska uprava >% PIHALENGA ORKESTRA ^ in nastop MAŽORETNE SKUPINE Pred občinsko stavbo lii OB 20.00 > SLAVNOSTNA AKADEMIJA ^ OB OBČINSKEM PRAZNIKU 2 5 PODEL/TVZ/O OBC/NSK/H PRIZNANJ — Športna dvorana Velike Lašče >u pozdravni nagovor župana Antona Zakrajška in slavnostni nagovor PREDSEDNIKA DRŽAVE BORUTA PAHORJA ■ V JTOGRAMU BODO MASTOFtU: Mladinski pevski zbor OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče občiraveiike Laiie jj____Simfonični orkester GŠ Ribnica, Alenka Godec in Slovenski oktet MM ¡KJi 100 let ¿i H SgS irskih pravic, čebelarsiva in zadružništva OBČINSKI uTB PROGRAM PRAZNIK Ir^IIF PRIREDITEV 2013 3 SOBOTA, 8. JUNIJ 2 OD 9.00 DO 12.00 N TRSK/ DAN < Trg pred Levstikovim domom v Velikih Laščah IflH li^vni zn ro4 'ifrub?ritvJ krojil) HB9 OD ¡6,00 DALJE ^ ŠPORTNO POPOLDNE Z DRUŽABNIM SREČANJEM >y Športna dvorana Velike Lašče OB 20.00 ^ PR/RED/TEV OB DNEVU PRIMOŽA TRUBARJA in J ODPRTJE RAZSTAVE »TRUBARJEVI KRAJI« |jj Trubarjeva domačija, Rašica ^ flnvni h^l M Mne2 T&ubar fegfc« Lcdte te ™ NEDELJA, 10. JUNIJ ^ ZAČETEK MED 7.00 /N /0.00 2/. POHOD PO VEL/KOLAŠK/ KULTURNI POT/ Velike Lašče-Rašica CQ O od / /. URE DALJE DAN SONCA Trubarjeva domačija, Rašica (Suv^i? »o vtižvijzrijii nsa&rj olfidSti v Občina Velike LaSče 100 let S H V trikih pravic, čebelarstva ir ladruiniStva VABIMO NA PRIREDITVI OB OBČINSKIM PRAZNIKU 2013 ČETRTEK, 6. JUNIJ bo v gradu Turjak v organizaciji KUD-a Marij Kogoj Turjak potekala že 17. REVIJA PEVSKIH ZBOROV Poleg domačih pevskih zborov bodo sodelovali tudi zbori iz Kanala ob Soči in Borovnice. Hkrati si boste lahko vViteški dvorani ogledali tudi likovno razstavo učencev OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče, v grajskem stolpu pa bo na ogled razstava likovne sekcije KUD Marij Kogoj Turjak z naslovom »Velikolaške znamenitosti« PETEK, 7. JUNIJ boste lahko pred občinsko stavbo vVelikih Laščah prisluhnili PROMENADNI KONCERT Pihalnega orkestra Ribnica in si ogledali spremljevalni nastop mažoretne skupine. Sledil ob sprevod do športne dvorane, kjer se bo nadaljevala slavnostna akademija. Ob tej priložnosti vabimo vse občane in občanke, ki hranijo slovenske narodne noše ali velikolaške noše, da se v njih pridružijo prireditvi ob občinskem prazniku. Prav tako velja povabilo vsem društvom, da se sprevodu pridružijo v svojih društvenih oblekah s svojimi prapori. se bo prireditev nadaljevala s SLAVNOSTNO AKADEMIJO in podelitvijo občinskih priznanj. Večer bo zaznamovala 100-letnica podelitve trških pravic Velikim Laščam. Slavnostni govornik bo predsednik drŽave Borut Pahor, osrednji glasbeni gostje pa bodo Alenka Godec in Slovenski oktet. Po Slavnostni akademiji bo na šolskem igrišču še družabno srečanje ob zvokih ansambla Krpani. - v stavbi Kmetijske zadruge razstava ob 25. obletnici delovanja podeželskih žena (DPZ Velike Lašče) in izsek razstave ob 100. obletnici velikolaškega zadružništva - v Glasbeni šoli razstava ročnih in slikarskih del (DU Velike Lašče in krožek ročnikdel »Nitka«) - Od bo v športni dvorani ŠPORTNO POPOLDNE -16:00 prijateljski tekmi različnih generacij mladih nogometašev NKVelike Lašče - 16:50 priložnostna predstavitev ob 10-letnici ŠD NKVelike Lašče -17:00 ekshibicijski turnir ekip Slovenskih županov, nekdanjih slovenskih nogometnih reprezentantov in veteranov NKVelike Lašče -18:30 družabno srečanje ob glasbi, jedači in pijači Tekme bodo odigrane v dvorani, družabno srečanje pa bo na šolskem igrišču. - OL bo naTrubarjevi domačiji na Rašici PRIREDITEV OB DNEVU PRIMOŽA TRUBARJA - Prireditev se bo pričela zunaj pred spominsko sobo z odkritjem spominske ploščice ob Trubarjevi vrtnici, ki je domačiji podaril dr. Matjaž Kmecl. - Sledilo bo odprtje 31. razstave »Trubarjevi kraji«, na kateri bodo predstavljena dela likovnih umetnikov, ki so letos ustvarjali na temo 100. obletnice podelitve trških pravic Velikim Laščam. V kulturnem programu bodo sodelovali učenci Glasbene šole Ribnica, oddelek Velike Lašče in Velikolaška vokalna skupina NEDELJA 9. JUNIJ SOBOTA, 8. JUNIJ bo vVelikih Laščah potekal TRŠKI DAN »V Laščah je sejmarski plac. V Laščah so včasih bili sejmi. Topot živine, žuborenje glasov, preklinjanje furmanov, umetnost barantanja... Stari dobri časi...Da nekoliko lahko doživimo sejmarski šunder, se v Laščah za praznovanje občinskega praznika zgodi trški dan.« Letos bo še posebej slavno, saj praznujemo 100. obletnice podelitve trških pravic Velikim Laščam, za kar so imeli zasluge tudi dobro obiskani letni sejmi v Laščah. Na stojnicah se bodo predstavljali lokalni ponudniki s tradicionalnimi izdelki, gostili bomo Vinsko klet iz Krškega in cvičkovo princeso Andrejo Simeonov, okusili pa boste lahko tudi sveže češnje Briška hrustavka. Nastopili bodo otroška, mladinska in odrasla folklorna skupina, harmonikaši, Suhe češplje... Poskrbljeno bo za jedačo in pijačo. V času trškega dne si boste lahko ogledali tudi razstave: - v občinski stavbi Villa Lasis je trg postala avtorice Barbare Pečnik (JZ Trubarjevi kraji), - v Levstikovem domu na hodniku pred knjižnico Velike Lašče na starih razglednicah in danes (Zavod Parnas), iiPD Velike Lašče - začetek med 7.00 in 10.00 se boste lahko udeležili že 21. POHODA PO VELIKOLAŠKI KULTURNI POTI od Velikih Lašč do Rašice. Velikolaška kulturna pot povezuje rojstne kraje naših treh velikih rojakov Frana Levstika, Josipa Stritarja in Primoža Trubarja in vodi mimo številnih kulturno-zgodovinskih znamenitosti. Je krožna, označena s posebnimi markacijami in dolga približno 15 km.Trasa pohoda začetkom vVelikih Laščah in ciljem na Rašici pa je dolga približno 13,5 km. Pot je razgibana, z nekaj vzponi in spusti in je primerna tudi za osnovnošolsko mladino. Prehodimo jo v treh do štirih urah zmerne hoje. Iz Rašice v Velike Lašče se lahko vrnete peš po markirani poti (50 min), na voljo pa bo tudi brezplačen prevoz. Startnina: 2 EVRA (odrasli), otroci brezplačno. Vsak pohodnik prejme izkaznico pohoda, načrt poti, čaj in prevoz iz Rašice v Velike Lašče. Za dvakratno udeležbo prejmejo pohodniki bronasto značko, za štirikratno udeležbo srebrno in za šestkratno udeležbo zlato značko. Za desetkratno udeležbo prejmejo pohodniki posebno nagrado. Dodatne informacije lahko dobite: na naši spletni strani (http://pd.velike-lasce.si) po elektronski pošti: planinsko.drustvo@velike-lasce.si na GSM 041/561-561 (Olga Verovšek) / vas vabimo na DAN SONCA 2013 -t»«0®«, It m*ddt**3ut Gre za že 8. FESTIVAL USTVARJALNOSTI, ki bo potekal v prijetnem okolju ob Trubarjevi domačiji na Rašici. Delavnice, dogodivščine in umetniška tržnica Dneva sonca vas bodo pričakale na Trubarjevi domačiji na Rašici od 11.00 naprej. PROGRAM: 11.00 OTVORITEV FESTIVALA z odlomki iz predstave KOLIŠČARJI Z VELIKEGA JEZERA(po Bobrih Janeza Jalna) v izvedbi Društva Fran Govekar Ig 11.00-13.00 in 14.00-16.00 SONČNA USTVARJALNA DELAVNICA Kulturno ustvarjalno društvo Galerija C.C.U, Simon Drofelnik in Mateja Herbst 11.00-14.00 UNICEFOVE PUNČKE IN FANTKI: Punčke, ki rešujejo življenja - prodaja omogoča nakup cepiv (OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče) 11.00-12.30 ČAROBNA PALICA, BARVANJE ALI IZDELOVANJE MANDAL (Društvo za pomoč z umetnostjo LOTISA) 11.00-16.00 ZMAJČKOVE STOPINJE (Založba Primus) IZDELAVA MAVRIČNE VRTAVKE (ART-LES IGOR SEVER, S. P.) S KANUJEM PO RAŠICI (ZRU, Gregor Grešak) LOVILCI SANJ in LETEČE RIBICE (ZRU, Darinka Grmek Štrukelj, Andrej Šrukelj in Marija Mohorič) ČETRTO (4.) SVETOVNO PRVENSTVO V KOZAKLAMFU za tekmovalce med 8. in 16. Letom, tekmovanje bo predvidoma ob 13.30 (Marko Kožar) 11.00-17.00 KOLIŠČARSKITABOR - koliščarska kuhinja (Društvo Fran Govekar Ig) VESELA ŠKATLA, MEGA MEHURČKI in ŠE KAJ (Klub mladih Kočevje) MOJA PRIJATELJICA LUTKA (Saša Strnad in Maja Vidmar, TD Podgora) ZOBOTREBCI, PREDENJE NA KOLOVRATU (Društvo za ohranjanje dediščine Gradež) KLEKLJAN JE (Društvo paraplegikov Ljubljanske pokrajine, ženska sekcija Kleklja rice) ZID HVALEŽNOSTI (Zavod Med.Over.Net) 11.30,13.30 in 15.00 ENERGIJSKA SONČNA VADBA (ZRU, Tina Sešek) 12.00-13.30 DOGODIVŠČINA ZEMLJEVID POTI DO IZVIRA NOTRANJE MODROSTI (Društvo LOTISA, Janja in Dušan Enova) 13.00-17.00 LONČARJENJE NAVRETENU (Katarina Duščak) 14.00-17.00 HUMANITARNA ODPRAVA NA MADAGASKAR: Predstavitev dela v humanitarni odpravi, majice, izdelava afriškega nakita (Žiga Lovšin, študent stomatologije) Ves dan UMETNIŠTKA TRŽNICA: Mentorji delavnic predstavljajo svoje unikatne izdelke - od lesenih gradnikov za sestavljanje igrač, humanitarnih punčk in majic, do keramike, knjig, darilnih izdelkov in suhega sadja, marmelad, domačih peciv in še česa. Od 15.00 dalje SONČNI SIJ: novi odlomki iz predstave KOLIŠČARJI Z VELIKEGA JEZERA v izvedbi Društva Fran Govekar Ig (v njihovem taboru) 15.30- Mini koncert skupine Frodo and The Suzukies, ritmična glasba sveta, srca in trenutka 16.00-SKUPINA VIVA, TD Kurešček in skupina iz RIBNICE - orientalski ples Podelitev POKALOV in NAGRAD - KOZAKLAMF 2013 16.20- koncert skupine SHAMBALLA za umirjen in sproščen zaključek festivala Podrobnejše o programu in izvajalcih izveste na www.dan-sonca.si. Občina Velike Lašče trških pravic, čebelarstva in zadružništva SLOVENSKO-NEMŠKO PRIJATELJSTVO NA LOKALNI RAVNI OKREPLJENO V času od srede, 8. maja, do nedelje, 12. maja, se je delegacija slovenskih županov udeležila strokovne ekskurzije v Nemčiji. Dvanajst slovenskih županov in podžupanov se je udeležilo strokovnega obiska v občini Pfaffenvveiler, v neposredni bližini mesta Freiburg. Slovenski predstavniki so strokovno ekskurzijo izkoristili za izmenjavo izkušenj z 21. nemškimi župani iz celotne Nemčije. Dieter Salomon, župan občine Freiburg, je udeležencem ekskurzije predstavil, kako je mesto Freiburg postalo energetsko najučinkovitejše mesto. 2upan občine St. Peter pa je predstavil energetsko samozadostno občino, v kateri proizvedejo več energije, kot je porabijo. V občini proizvedejo 11 MWh električne energije (izkoriščajo solarno energijo, imajo 4 manjše hidroelektrarne, daljinsko ogrevanje na lesno biomaso in 4 vetrnice) ter 8 MWh toplotne energije (uporabljajo daljinsko ogrevanje Slovenski župani na lesno biomaso), medtem ko v občini porabijo 7 MWh električne energije in 12 MWh toplote. Kot primer dobre prakse je nemški župan izpostavil dejstvo, da je večina elektrarn v lasti občanov, saj so se odločili za zadružni sistem. Slovenski in nemški župani Slovenski in nemški župani so si ogledali bioplinarno, v kateri proizvajajo plin iz industrijske koruze in iz ostankov hrane in sadja. Posebno zanimiva je bila predstavitev poslovne cone, ki je v lasti 13 občin in je nastala na področju nekdanjega Natovega vojaškega letališča. Občine, lastnice poslovne cone, so deležne 5-odstotnega dobička podjetij, ki so v poslovni coni. V času strokovne ekskurzije so si župani ogledali tudi nogometno šolo FC Freiburg, v kateri na profesionalno kariero pripravljajo 104 igralce, stare od 12 do 19 let. V času obiska so se slovenski in nemški župani pomerili v nogometni tekmi, ki sojo odigrali pred 2000 navijači v občini Pfaffenvveiler. Nogometna tekma je bila odlična priložnost za sproščeno druženje slovenskih in nemških županov. Prepričani smo, da so jo župani izkoristili za vzpostavitev novih prijateljstev, ki bodo podlaga za nadaljnje sodelovanje. Jasmina Vidmar Prihod reprezentanc na igrišče Generalna sekretarka SOS Pričela se bo gradnja novih učilnic Po sprejetem letošnjem proračunu so stekle intenzivne priprave za izvedbo javnega naročila za projekt »Odstranitev dela objekta in izgradnja novih učilnic pri OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče«. Glede na to, da je bila vsa potrebna dokumentacija za gradnjo že prej pripravljena, smo takoj, ko so bila zagotovljena proračunska sredstva za izvedbo, pričeli s postopkom oddaje javnega naročila. Na razpis, kije bil objavljen na Portalu javnih naročil v Uradnem listu, je prispelo sedem pravočasnih in popolnih ponudb. Merilo za izbiro ponudnika je bila ob izpolnjevanju vseh pogojev iz razpisne dokumentacije najnižja ponudbena cena. Izbran je bil ponudnik As-Primus, d. o. o., iz Starega trga pri Ložu. Ker je celoten postopek javnega naročila od razpisne dokumentacije do izbire izvajalca potekal brez pritožb oziroma zahtevkov za revizijo, sta 19. aprila 2013 župan Anton Zakrajšek in direktor podjetja As-Primus Boris Hribar že podpisala gradbeno pogodbo. Pogodbena vrednost gradbenih del je 640.620,28 evrov (z DDV). Izbrani izvajalec bo z deli pričel v juniju, takoj po zaključku pouka. Župan Anton Zakrajšek in direktor Boris Hribar ob podpisu pogodbe, foto: Marija Ivane Čampa Poleg omenjene podpisane gradbene pogodbe so že sklenjene pogodbe za izvedbo gradbenega, projektantskega nadzora, izdelavo varnostnega načrta in nadzora iz varstva pri delu, pripravlja pa se še razpis na opremo. Ocenjujemo, da bo v skupna vrednost teh naštetih del še najmanj 100.000 evrov. Šola bo tako pridobila 986 m2 novih površin, od tega bo 628 m2 izdelanih in predanih v uporabo jeseni, mansarda v izmeri 358 m2 pa bo izdelana do 3. gradbene faze. V pritličju bodo tri nove sodobno opremljene specialne učilnice za tehniko, likovno vzgojo in gospodinjstvo, v nadstropju pa štiri matične učilnice. V mansardi bo prostora še za štiri učilnice, te se bodo lahko izdelale pozneje. Veronika Vasic Z 18. REDNE SEJE OBČINSKEGA SVETA Občinski svet Občine Velike Lašče se je na 18. seji sestal maja 2013. Pred sejo so se sestali odbor za komunalo, varstvo okolja in urejanje prostora, odbor za družbene dejavnosti in komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Predsedniki odborov in komisije so prebrali kratka poročila o sejah. Svetniki so potrdili finančno poročilo za leto 2012 in plan investicij za leto 2013 za pokopališča Velike Lašče, Rob in Turjak. Prav tako so potrdili finančno poročilo za leto 2012 in plan investicij za leto 2013 za vodovodna sistema Velike Lašče in Turjak. Občinski svet Občine Velike Lašče je dal soglasje k imenovanju Petra Rusa, dr. med., za v. d. direktorja Zdravstvenega doma dr. Janeza Oražma Ribnica do imenovanja direktorja, vendar najdlje za eno leto. Svetniki so soglasno potrdili, da bosta priznanje Občine Velike Lašče za leto 2013 prejela Društvo podeželskih žena Velike Lašče in Prostovoljno gasilsko društvo Dvorska vas - Mala Slevica. Svetnikom so se na seji predstavili štirje kandidati, ki so se pravočasno javili in izpolnjujejo vse pogoje razpisa za prosto delovno mesto ravnatelja OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče. Občinski svet bo svetu zavoda OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče o kandidatih izdal pisno mnenje z obrazložitvijo v skladu s 53. a členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Tanja Uršič E Deželna Banka Slovenije PLAČEVANJE POLOŽNIC PO SAMO 95 CENTOV! BREZPLAČNI DVIGI GOTOVINE NA VSEH BANKOMATIH V SLOVENIJI IN V EVROOBMOČJU! KJE? V DEŽELNI BANKI SLOVENIJE. Smo varna, cenovno ugodna slovenska banka z dolgoletno tradicijo. Preizkusite nas in izkoristite še DODATNE UGODNOSTI ZA NOVE STRANKE! Ponujamo vam tudi: • različne vrste kreditov in varčevanj, • ugodne poslovne pakete za podjetja in s. p.-je, • kredite za kmete, • ugodnosti za mlade, • sodobno elektronsko poslovanje in • zavarovanja. Tradicija, zanesljivost, odzivnost in cenovna ugodnost - to je Deželna banka Slovenije. Več v Doslovalnicah banke in na www.dbs.si. www.dbs.si 0 DBS PRONET 0 DBS NET Obeležili DAN ZEMLJE, 22. april Skupaj z Javnim podjetjem Snaga, d. o. o., iz Ljubljane smo v soboto, 20. aprila, po zaključku čistilne akcije ob 11. uri tudi uradno odprli začasni zbirni center za ločeno zbiranje odpadkov na Turjaku. Ob otvoritvi Kaj vse lahko pripeljete v zbirni center, pa si lahko preberete v spodnji razpredelnici. Marija Ivane Čampa Za lep uvod so poskrbeli učenci podružnične šole iz Turjaka, ki so s svojim ekološkim programom pripravili zanimivo točko. V zbirnem centru so na dan otvoritve že od 8. ure naprej udeleženci čistilne akcije in ostali občani pridno polnili zabojnike, namenjene ločenim odpadkom. Tudi sicer je zbirni center že nekaj časa služil svojemu namenu, saj so bila njegova vrata odprta vsako soboto že od decembra. Zaradi vremenskih razmer smo uradno otvoritev prestavili na pomladni mesec. Tako smo ob svetovnem dnevu Zemlje z izpeljano čistilno akcijo in uradno otvoritvijo zbirnega centra za ločeno zbiranje odpadkov naredili korak k urejenemu in varnejšemu okolju, v katerem živimo. Občani, ki so vključeni v sistem javnega odvoza odpadkov, lahko vsako soboto med 8. in 12. uro brezplačno odlagajo ločeno zbrane odpadke v posebne zabojnike. V začasnem zbirnem centru lahko oddate: Župan Anton Zakrajšek in direktor Snage Janko Kramžar SNAGINA SPOROČILA 1. Preverite, kaj odlagate v črne zabojnike. Vanje spada zelo malo odpadkov - plenice, mačji pesek, vrečke od sesalca in hišne pometnine so najpogostejši. 2. Embalažo pred odlaganjem stisnite oziroma zložite. 3. Reklamacijo zaradi neodvoza Snagi sporočite v treh dneh (Snagin center za pomoč in podporo uporabnikom na telefonski številki 01 477 96 00 ali e-naslovu snagalj@ snaga.si). 4. Če zabojnik za embalažo ne zadostuje vašim potrebam, na Snagi naročite večjega/dodatnega. Strošek na vaši položnici se zato ne bo nič spremenil. 5. Zabojniki naj bodo za praznjenje pripravljeni do 6. ure zjutraj, saj vam Snaga ne more zagotoviti, da bo vaše zabojnike vedno praznila takrat, kot to običajno počne. Še bolje je, da zabojnike pripravite že zvečer. 6. Snaga ni dolžna ne pristojna za prevzemanje zabojnikov z dvorišč in drugih zasebnih površin. Obveznost občanov je, da na dan odvoza pripravite ustrezne zabojnike na prevzemno mesto. časi, ko smo vse vrste odpadkov metali v isti koš so že zdavnaj za nami! Osnovna težava pri prepolnih zabojnikih za preostanek odpadkov je zelo pogosto neločevanje oziroma premalo dosledno ločevanje odpadkov. Na Snagi smo že večkrat skupaj s stanovalci oziroma z občani pregledali vsebino posameznih zabojnikov (na primer na Brezovici in v Tacenskih dvorih) in ugotovili, da je v črnih zabojnikih pogosto tudi več kot pol odpadkov, ki vanje ne spadajo. Možnosti rešitve prepolnih zabojnikov so tri: 1. bolj natančno in dosledno ločevanje; 2. naročilo večjih ali dodatnih zabojnikov za preostanek odpadkov, BIO odpadke (če seveda Snaga pri vas te odpadke zbira) ali embalažo (naročilo dodatnega/večjega zabojnika za embalažo ne prinaša nobenih dodatnih stroškov); 3. tedenski odvoz odpadkov, če je glede na Snagine poti to mogoče (kar pa bistveno poviša strošek na položnici, in sicer na trikratnik sedanjega stroška). Svetujemo vam, da večji ali dodatni zabojnik naročite prek Snaginega spletnega mesta http://www.mojiodpadki.si/ naročanje/sprememba, lahko pa tudi pokličete v Snagin center za pomoč in podporo uporabnikom na telefonsko številko 01 477 96 00. Obrazec vam bodo poslali po pošti, zabojnik pa Snaga pripelje v približno dveh tednih. Strošek, ki ga občani plačate Snagi, je odvisen od: - pogostnosti odvoza odpadkov (pri tedenskem odvozu preostanka odpadkov in embalaže je strošek višji kot pri tritedenskem); - velikosti in števila zabojnikov za preostanek odpadkov; - tega, ali uporabljate zabojnik za biološke odpadke (tega Snaga prej ni posebej obračunavala). Nina Sankovič svetovalka za odnose z javnostmi #Povšetova ulica 6, S1-1000 Ljubljana T: 01/477 96 27, M: 040 234 196, F: 01/477 97 13 E: nina.sankovic@snaga.si snaga www.snaga.si Med nami so na žalost še vedno določeni ljudje oz. občani, ki tovrstne stvari ignorirajo in na takšen nedovoljen in skrajno neprimeren način odlagajo svoje odpadke. 2ivimo namreč v času, je odpadke potrebno ločevati. Poleg za boj n i kov na domačem dvorišču so nam na voljo zabojniki na ekoloških otokih, v zbirnem centru za ločeno zbiranje odpadkov, ločeno oddajanje kosovnih odpadkov in akcije zbiranja nevarnih odpadkov. Naj še enkrat posebej poudarimo, da so vrata zbirnega centra na Turjaku široko odprta vsako soboto dopoldne vsem občanom. Vanj poleg številnih vrst odpadkov lahko oddate tudi izrabljeno računalniško, električno in elektronsko opremo. Občinska uprava www. avtotrad e. k ¡a. si PREHITITE VIŠJI DDV! enostavno sksZPOLOGA-0 EUR, Klina vozila imajo rekordno nizko porabo, 7-letno garancijo in maksimalnih 5 zvezdic po EJRO NCAP- KIA - NAJVEČ AVTA ZA VAS DENAR Kombinirane porabe goriva: 3,7 - G,0ll/100km, emisije C02: 97-145 g/km The Power to Surprise PRAZNOVALI SMO 100 LET TRŠKIH PRAVIC 14. maja 1913 je cesar Franc Jožef z najvišjim sklepom imenoval in podelil pravico trga kraju Velike Lašče. Občina Velike Lašče trških pravic, čebelarstva in zadružništva Ze na predvečer stoletnice, torej v ponedeljek, 13. maja, je bil vGlasbeni šoli Velike Lašče koncert učencev Glasbene šole Ribnica, ki so se v letošnjem letu udeležili tekmovanja mladih glasbenikov Slovenije. Zaigralo in zapelo nam je 11 nastopajočih. Ob klavirski spremljavi korepetitorja Aleksandra Oražma so na saksofon zaigrali Miha Sušeč, Neža Purkart, Lenča Debeljak in Ajda Mihelič, iz flavte pa so čudovite melodije izvabljali Klara Perhaj in Vita Boje. Solopevca Mojca Šile in Bine Devjak sta prepevala ob klavirski spremljavi korepetitorice Darje Brcar, svoj tekmovalni program na klavirju pa so nam zaigrale Meta Kokošinek, Dora Pintar in Ob odprtju razstave v občinski stavbi na Tonja Čopi. Mladim glasbenikom lahko za izvrstne uvrstitve tekmovanjih čestitamo, sami pa so skupaj s svojimi mentorji in Hb ^^H^K ravnateljico glasbene šole izrazili veselje in hkrati zahvalo predvsem pobudnici tega koncerta I _ podžupanji dr. Tatjani Devjak, da so se lahko predstavili velikolaški publiki. Na sam dan 100-letnice trških pravic pa seje praznovanje začelo z odprtjem panojske razstave v spodnjih prostorih občinske stavbe v Velikih Laščah. Razstava avtorice Barbare Pečnik iz Barbara Pečnik Javnega zavoda Trubarjevi kraji z naslovom »VELIKE LAŠČE -VILLA LASIS JETRG POSTALA« nas popelje preko pomembnejših mejnikovvzgodovinskem razvoju Velikih Lašč od prveomembe Velikih Lašč do podelitve trških pravic in do nastanka današnje Občine Velike Lašče. Ob odprtju je najprej vse navzoče, ki so se zbrali pred občinsko stavbo, pozdravila podžupanja dr. Tatjana Devjak, sledila je kratka prestavitev Barbare Pečnik o vsebini razstave, po glasbeni točki treh flavtistk iz glasbene šole pa je župan Anton Zakrajšek uradno odprl razstavo in povabil vse prisotne, da si jo ogledajo. Praznovanje pomembne stoletnice se je nadaljevalo na Trubarjevi domačiji, kjer je potekala okrogla miza in odprtje razstave z naslovom »BREZ LAŠČANOV NI LAŠČ«. Na okrogli mizi, ki jo je vodil Andrej Pehaj z Javnega zavoda Trubarjevi kraji, so sodelovali župan Anton Zakrajšek, podžupanja dr. Tatjana Devjak, Manfred Deterding, Marija Oblak, Ana Debeljak, Marija Lušin, Brane Boršnik in Renata Lesar Hržič. Manfred Deterding je povedal nekaj zanimivosti o pridobivanju trških pravic, kdaj in kako so Velike Lašče pridobile pravico trga. Brane Borštnik je predstavil stoletno zgodovino čebelarstva v naših krajih, Ana Debeljak pa zgodovino zadružništva. O Ivanu Puclju kot vsestranski osebnosti je govorila Marija Oblak, zgodovino šolstva v Velikih Laščah je predstavila Marija Lušin, pestro paleto obrti, s katerimi so se nekoč ukvarjali v naših krajih in o nekaterih, ki se ohranjajo še danes, pa je predstavila Renata Lesar Hržič. O novejši zgodovini Velikih Lašč oz. o 20-letnem delovanju Občine Velike Lašče je spregovoril župan Anton Zakrajšek, poudarke s področja družbenih dejavnosti pa je Župan in podžupanja sta predstavila 20-letno delovanje Občine Velike Lašče Z razstave v čitalnici na Trubarjevi domačiji Na okrogli mizi podala podžupanja dr.Tatjana Devjak. Za popestritev prireditve so poskrbeli mladi glasbeniki, in sicer solopevec Bine Devjak ob spremljavi dua kitar s priredbami slovenskih ljudskih pesmi, na klavir pa je zaigrala Meta Kokšinek. Prav posebno vzdušje pa je pričaral Cerkveni mešani pevski zbor župnije Velike Lašče, ki je pod vodstvom Ladke Deterding zapel nekaj prelepih pesmi Franceta Gačnika, tudi Laščana, duhovnika in skladatelja, ki je v cerkveno glasbo prinesel svež veter modernejših cerkvenih melodij. Prireditev se je nadaljevala z odprtjem in ogledom razstave, ki je postavljena v čitalnici na Trubarjevi domačiji. Avtorja Barbara Pečnik in Andrej Perhaj sta s to predstavo zajela pomembnejše velikolaške može in žene z različnih področij družbenega delovanja, pri čemer je izpostavljeno njihovo delovanje, pomembno za Velike Lašče, in njihov doprinos k temu, da so Velike Lašče postale trg in danes Občina Velike Lašče. Gre za zanimivo razstavo, ki vključuje tudi različne osebne predmete. Poudariti je treba, da se bo razstava dopolnjevala s predstavitvijo ostalih pomembnih osebnosti, saj je zgodovino Velikih Lašč zaznamovalo veliko ljudi, na katere smo lahko ponosni, zato te dni nanje in njihove dosežke upravičeno na dostojen način obujamo spomine ter nanje ne smemo pozabiti tudi v prihodnje. Lidija Čop Cerkveni MePZžupnije Velike Lašče Stacionarni radar v Retjah Ob glavni cesti Ljubljana Kočevje je že pred leti Direkcija RS za ceste v naselju Retje namestila stacionarni radar, ki do sedaj še ni deloval. Obveščamo vse voznike, da je po novem stacionarni merilec hitrosti v Retjah aktiven. Želimo vam varno in srečno pot v prometu. MINI GRADBENI - najem strojev in orodja Marko Krže, s. p. Storitve: utrjevanje dvorišč, igrišč, dovoznih poti ... Ponudba strojev in orodja: - vibracijsko nabijalo (žaba) 85 kg, - valjar vibracijski z drogom 800 kg, - vibracijska igla za beton 1500 w, - udarno kladivo 25kg, - pnevmatski udarni vrtalnik 15kg-llkg, ■ zidni rezkalnik, ■ brusilnik za stene - žirafa, - žaga za keramiko in pribor. Po dogovoru tudi dostava stroja, orodja na vaš naslov. Gsm: 041 911 204 E-mail: mini.gradbeni@gmail.com IGRALNA URICA PRI V skupini Medvedov smo s pomočjo različnih knjig, spletnih strani in dejavnosti spoznali kar nekaj dežel sveta. Poučili smo se o zgradbah, podnebnih spremembah, barvah kože, rastlinju, živalih, glasbi, prehrani, pozdravih in še veliko več. Nekaj dežel pa smo spoznali bolj podrobno. Spoznavali smo glavne značilnosti Italije, kot so sama oblika države, prehrana Italijanov in glasba znanih italijanskih skladateljev. Otrokom so bile najbolj zanimive Benetke. Izdelali smo beneške maske in maketo mesta na vodi. S poskusom smo spoznali tudi delovanje vulkana. Dotaknili smo se Španije s pomočjo glasbe, plesa in inštrumentov ter pričarali vtis bikoborb. Spoznali smo prave španske bikoborbe. Preverili smo tudi, kako dobro znamo zaplesati grški Sirtaki, in si sami pripravili okusno grško solato. Igra je že od nekdaj sestavni del otrokovega življenja in je do danes ostala poglavitna otrokova dejavnost in glavni dejavnik otrokovega razvoja. Je naravna dejavnost, h kateri otroka ni potrebno posebej spodbujati, saj uživa v njej. Igra uspešno razvija otrokove sposobnosti, v igri otrok pridobiva izkušnje o predmetih, izraža samega sebe, v njej se socializira ter izravnava različne pomanjkljivosti. Zato je pomembno, da odrasli otroku zagotovimo dovolj časa za igro, ustrezen prostor in potreben material. V skupini Čebelice na Karlovici pa smo tokrat igralno urico, ki smo jo preživeli skupaj s starši, namenili gibalnim dejavnostim. Postavili smo poligon, ki je bil sestavljen iz spuščanja po toboganu, plezanja po blazinah, tunela in stopalk. Nepogrešljive so bile žoge. Starši so otroke spremljali in jih pri dejavnosti usmerjali. Otroci so se dobro razgibali; polni energije so dobro zaposlili starše. Urica druženja je minila v sproščenem in prijetnem vzdušju. Martina Krašovec Odpotovali smo tudi na Dansko in se srečali z nekdanjimi prebivalci Vikingi. Izdelali smo vikinške kape, ščite in orožje ter se preizkusili v bojevanju. Prebirali smo čudovite pravljice H. C. Andersena in spoznali, da naše najljubše lego kocke prihajajo prav iz Danske. Vživeli smo se tudi v življenje Eskimov (Inuitov), spoznali njihova oblačila ter polarne živali. Zgradili smo iglu na snegu in lovili ribe. Kdo bo ujel več rib? Spoznava nje sveta smo zaključili s spoznavanjem življenja Indijancev. Postavili smo tipi, igrali na bobne in trstenke, se igrali z loki, pripravili »ogenj«, zaplesali ob indijanski glasbi, izdelali perjanico, vazo in peščeno sliko. Igra na bobne v tipijuje zelo zabavna. Sličice novih spoznanj lepimo v naš zemljevid sveta, da si lažje zapomnimo. Naslednje leto bomo s potovanjem nadaljevali in tako napolnili naš zemljevid. Marta Škulj in Nataša Heybal Kaj je dobra, kako zdrava je grška solata! ČEBELICAH Medvedi potujejo okrog sveta Skupina Ribice sodeluje v projektu Slovenske Karitas z naslovom Živi preprosto in solidarno V okviru tega projekta smo v petek, 26. 4., povabili gospo Heleno Škrabec Travnik, da nam predstavi svoje življenje na Madgaskarju, kjer je 13 let delala kot medicinska sestra v ambulanti. Ob pripovedovanju in ogledu mnogih oblačil in izdelkov pridnih malgaških rok smo se prestavili v deželo, kjer voda in hrana nista samoumevni, še manj pa šolanje. Živahna in modrosti polna gospa nas je s svojo energijo in pozitivizmom navdušila. Spoznavali smo, kakšno srečo imamo samo zato, ker smo se rodili drugje, a po drugi strani videli, kako bogastvo spremlja te ljudi, ki se veselijo malenkosti; uživati znajo drug z drugim, nenehno jih spremlja pesem. Tako smo se počutili na eni strani bogate, po drugi pa precej revne. Seznanila nas je tudi z jezikom, 13 ki ga govorijo, to je malgaščina, II zapela nam je tudi pesem, s I katero so otroke učili umivanja. fckS^^^^MiBAi^-dMiiJ Otroci sojo poslušali odprtih ust, prav tako so si z navdušenjem ogledali veliko zbirko diapozitivov tamkajšnje pokrajine in ljudi. Preživeli smo čudovito dopoldne, odzivi otrok so bili različni, vsi pa so vedeli doma povedati veliko novega. Gospe Heleni se zahvaljujemo za doživeto predstavitev življenja na drugem koncu sveta, da si je vzela celo dopoldne in čisto prostovoljno pripravila dve predstavitvi, eno v vrtcu in šoli na Turjaku, drugo vVrtcu Sončni žarek. V vrtcu smo imeli obisk vrtčevskih otrok iz Škofljice. V četrtek, 9. 5., smo v skupini Ribic dobili obisk. Obiskala nas je skupina Čebelice, ki obiskuje vrtec v Škofljici. Ogledali so si našo igralnico in vrtec, oboje jim je bilo zelo všeč. Nato smo skupno odšli na pohod vokviru Malega sončka vsmeri Male Lašče Rašica. Najprej smo si ogledali kulturni park v Velikih Laščah, nato pa pogumno nadaljevali pot po naši občini. Ogledovali smo bližnjo in daljno okolico, saj nam je lokacija omogočala lep razgled. Obiskovalci so bili nad našimi kraji navdušeni, še posebej nad Trubarjevo domačijo, ki je bila hkrati cilj pohoda. Na Rašici smo se poslovili in obljubili, da vrnemo obisk. Naša skupina seje po isti poti vračala nazaj ter varno in pogumno prispela v vrtec, na zasluženo kosilo in počitek. OTROŠKI PARLAMENT 2012/2013 Rdeča nit letošnjega otroškega parlamenta je bilo »Odraščanje«. Učenci od 5. do 9. razreda so izpolnili anketo na temo odraščanje. Izvedeli smo, kaj v zvezi z odraščanjem zanima učence naše šole. Na predmetni stopnji smo se dogovorili z Gordano Kos in Marjanom Košeletom, da se pri pouku še posebej posvetita vprašanjem učencev iz ankete. Nekajkrat smo se srečali z učenci parlamentarci in se pripravili za območni in regijski OP. Prvi je potekal v Ljubljani, drugi v Horjulu. Delo je potekalo v skupinah, kjer so učenci izrazili lastno mnenje in predstavili ideje za akcijo. Povsod smo bili toplo sprejeti in se prijetno počutili. Izvedeli smo tudi, kako so ostale šole pristopile k letošnji temi. Novost OP je, da ni več zasnovan samo kot pogovorna in debatna dejavnost, ampakda vsaka šola na podlagi predlogov zasnuje akcijo, ki jo lahko izpelje v času, ki ga za to predvidi. Na regijskem OP v Horjulu je bila za najboljšo akcijo naše regije izbran »FEJST2UR«. Renata Lesar Hržič Dne 21. 3. 2013 smo šli na regijski otroški parlament na OŠ Horjul. Ko smo prišli tja, so se nam predstavili učenci osnovne šole Horjul s svojimi glasbenimi točkami. Potem smo se razdelili v skupine z barvnimi listki, ki smo jih dobili ob prihodu. V skupinah smo se pogovarjali o tem, da bi na šolah priredili zabavo brez alkohola, marihuane (po domače travca) ... Potem smo odšli v avlo, kjer smo predstavili delo skupine in naredili sklep. Meni osebno je bilo zelo všeč, saj sem se prosto pogovarjal z vrstniki, kijih sicer ne poznam. Poslušal sem njihovo mnenje in ga primerjal s svojim. Seveda, z nekaterimi sem se strinjal, z nekaterimi pa tudi ne. Upam, da bo podobnih srečanj predstavnikov otroških parlamentov še več, saj na njih lahko izraziš svoje mnenje in zastopaš šolo. Spoznal sem, da tudi drugi učenci razmišljajo podobno, in se zato počutil olajšanega, da v svojem razmišljanju nisem sam. Filip Davor Marijanovič, 7. a TEHNIŠKI DAN NA OŠ PRIMOŽA TRUBARJA VELIKE LAŠČE 6. aprila, na deževno delovno soboto, smo na naši šoli že tradicionalno izvedli tehniški dan z naslovom Ohranjanje kulturne dediščine. Ta dan je za nas vsako leto prav poseben zato, ker večino dejavnosti z našimi učenci izvedejo zunanji mentorji. To so povečini člani društev iz naše občine in okolice ter posamezniki, ki se z veseljem odzovejo našemu povabilu. Veseli nas, da tudi s takšnimi dnevi ohranjamo in krepimo medgeneracijsko sodelovanje, ohranjamo stare običaje in spodbujamo ustvarjalnost. Učenci naše šole so pod mentorstvom naših učiteljev v prvi triadi prepevali ljudske pesmi, plesali ljudske plese in izdelovali lutke iz kuhalnic. Igrali so se otroške igre naših babic in dedkov in pri tem prav uživali. Učenci tretjih razredov so izdelovali rože iz krep papirja, vezli in spekli slastne štangeljne. V četrtih razredih so tiskali majice, v petih pa izdelovali »lovilce sanj« iz šibja in vrvic. Na predmetni stopnji so učenci iz razbitih delčkov ploščic oblikovali napis TRUBAR, ki še čaka, da bo našel primerno mesto v okolici naše šole. Veliko navdušenje je vladalo v delavnici, kjer so po načrtih izdelovali lična kazala za knjige. Verjamem, da jih bodo tudi uporabljali. Na lončarskem vretenu izdelajo vsako leto lepše izdelke. Na razstavi ob zaključku dneva so bili deležni prav posebnega občudovanja. Šestošolci so na Ulaki izvedli odlično terensko vajo orientacije. V šolski kuhinji je domače dišalo. Učenci in mentorji so iz testa pekli ptičke, ki so jih kasneje odnesli na tekmovanje Turizmu pomaga lastna glava. Izdelovanje rož iz najlona je zahtevalo kar veliko spretnosti, vendar so bili vsi naši učenci pod vodstvom mentorice zelo uspešni. O s m o š o I c i so izdelali prekrasne p a n j s k e končnice. Tudi čebelarska delavnica je navdušila in svečke iz voska so z veseljem odnesli domov. Folklora se na naši šoli vedno bolj uveljavlja. Plesali so prav vsi devetošolci. Tiskali so tudi majice in sicer z vzorci, ki so jih sami izdelali. Te majice bodo nosili ob zaključku šolskega leta. Mentorji so nam prikazali tudi izdelovanje zobotrebcev in lokov, za kar je bilo veliko zanimanja. Nekateri so se preizkusili v lokostrelstvu in bili navdušeni. Ob zaključku nam je šolska ekipa fotografov, novinarjev in računalničarjev pripravila zgibanko tehniškega dneva, vse izdelke pa smo razstavili v šolski avli in si jih še dolgo z veseljem ogledovali. Zahvaljujem se vsem mentorjem, ki so se odzvali našemu vabilu in svoje znanje, izkušnje in veselje delili z nami. Bilo je poučno, prijetno in veselo. Hvala. Ravnateljica: mag. Metoda Kolar (Fotografije so slikali člani krožka Roli) HURA!!! SKL DRŽAVNI PRVAKI V IGRI MED DVEMA OGNJEMA Tako kot že vrsto let je bila tudi v J> letošnjem šolskem letu 2013/14 naša šola vključena v tako znan slovenski ŠKL projekt, ki vključuje športne panoge, kot so košarka, nogomet..., za najmlajše do 6. razreda pa igro med dvema ognjema. Šole, ki tekmujejo, se poskušajo na turnirjih po vsej Sloveniji uvrstiti na finalno prireditev, ki je vedno v mesecu maju. Tako smo se 16. 2. 2013 borili na OŠ Dobrava. V starostni kategoriji 3., 4. razredov so naši učenci tam prepričljivo zmagali. Mlajši so bili četrti. Zadnji turnirje bil 13. 4. 2013 na naši šoli. Gostitelji smo bili letošnje leto drugič. Ponosni smo na to, da nas izberejo za gostitelje. Stem omogočimo našim otrokom, da igrajo v večjem številu, saj za otroke šole, na kateri se odvija turnir, ni potrebno plačati prijavnine, ki je žal zelo draga. V uvodnem delu je otroke in mentorje pozdravila naša ravnateljica. Zaželela nam je veliko športnih uspehov, predvsem pa veliko zabave ob igri. Veliko uspeha pa je otrokom zaželel tudi naš nekdanji učenec Silvester Jakša, uspešen atlet ŠD Kronos Ljubljana. Silvester je nosilec 11 medalj z državnih prvenstev. Ima pa tudi srebrno medaljo z evropskega klubskega pokala. Disciplini, v katerih je dosegel največje uspehe, sta tek na 1500 m in tek na 3000 m z zaprekami. Po uvodnem delu seje na treh igriščih pričelo igrati. Naši učenci so se ob podpori navijačev močno borili. Rezultati ŠKL M DO v Velikih Laščah po kategorijah: 1., 2. razred: 2. mesto; 3., 4. razred: 1. mesto; 5., 6. razred: 2. mesto. V veliki finale se je poleg ekipe 3., 4. razredov uspelo uvrstiti tudi najmlajšim, drugouvrščenim, saj so se tekmovalci OŠ Bled, ki so bili prvi, že na prejšnjih turnirjih uvrstili v finale. Obe ekipi sta trdo delali v času interesnih dejavnosti, pred poukom in po njem. Nikoli se niso pritoževali nad zgodnjimi urami vadbe, prav nasprotno, komaj sojo čakali. Državni prvaki z njihovo mentorico Simono Bavdek in županom Podčetrtka Petrom Mišjo in županom Velikih Lašč Največji dogodek je bil seveda finale 18. 5. 2013 v Podčetrtku. Boj šestih najboljših ekip Slovenije v vsaki kategoriji je bil neizprosen. Otroci so se trudili in borili. Navijačev res nismo imeli toliko kot nekatere ekipe. Smo pa ponosni, da je za nas navijal naš župan, ki je otroke tudi počastil s pijačo. Ekipa 3., 4. razreda je dokazala, da ji trenutno ni kos nobena ekipa v Sloveniji in tako SO Tekmovalci 1. in 2. razredov z mentorico Branko Levstik postali državni prvaki. Mlajšim je za las ušlo___ tretje mesto, a tudi četrto mesto v državi je odličen rezultat. Res lep sprejem pa nam je pripravila ravnateljica, ki nas je pričakala v Velikih Laščah in nam čestitala. Ravnateljici in županu se zahvaljujemo za vso podporo. W To nam veliko pomeni. Za šolo je to izjemen ^^ uspeh, zato gre zahvala in čestitke učencem. ffTf^ J^Bff' j 3 Zahvaljujemo se tudi njihovim staršem, j, našim sodelavcem za vso potrpežljivost, ji ' trud, spodbudo ... Skupaj smo močnejši, feiiv. ' r včasih celo nepremagljivi. [ f ■ SBi' Jm Simona Bavdek W0 ^k Sprejem in pozdrav ravnateljice Metode Kolar ob prihodu domov SOLSKI EKIPNI KROS 2013 IZ LITERARNEGA KROŽKA V četrtek, 25. aprila 2013, je v Novem mestu pri Centru biotehnike in turizma (Grm) potekal šolski ekipni kros za osnovne šole, srednje šole in osnovne šole s prilagojenim programom. Tekmovanja se je v lepem sončnem vremenu udeležilo 2200 mladih tekačev, kar je največ do sedaj. Vzdušje je bilo enkratno, organizacija odlična. REZULTATI DRŽAVNEGA PRVENSTVA V KROSU Učenci, letnik 2002 (teklo je 131 učencev): DANDUŠČAK 29. mesto 4:16,4 NI K ŠKOF 40. mesto 4:26,7 Učenci, letnik 2001 (teklo je 133 učencev): ZANZUZEK 33. mesto 4:14,1 Učenci, letnik 2000 (teklo je 114 učencev): BOŠTJAN PODLOGAR 2. mesto 3:25,7 GABER KOKOVNIK 19. mesto 3:48,3 DREN GRUDEN 21. mesto 3:49,6 Učenke, letnik 2000 (teklo je 114 učenk): NATALIJA DEBEUAK 51. mesto 4:36,0 MANCA BAVDEK 92. mesto 5:04,0 Ekipno 13. mesto med 28 ekipami. Učenci, letnik 1999 (teklo je 127 učencev): KLEMEN SERNEL 12. mesto 5:14,6 Učenke, letnik 1999 (teklo je 100 učenk): NATAŠA TRČEK 46. mesto 4:27,0 Učenke, letnik 1998 (teklo je 91 učenk): TANJA GRUDEN 35. mesto 4:25,7 ZALA KOGOJ 47. mesto 4:34,9 Učenci, letnik 1998 (teklo je 120 učencev): NEJC DUŠČAK 30. mesto 5:12,1 METOD SPINDLER 82. mesto 5:51.5 Ekipno 20. mesto med 26 ekipami. ČESTITAMO! Simona Bavdek, Bojan Novak DELOVNA SOBOTA Učenci 7. b razreda smo v sobotnem dopoldnevu spoznavali delo čebel in čebelarjev. Imeli smo predavanje, pri katerem smo si najprej ogledali film o čebelah, potem sta nam mentorja predstavila orodje in delo v čebelnjaku. Sledilo je praktično delo, in sicer smo iz voska izdelali vsak svojo svečo. Nekateri sošolci in sošolke so v šolski avli pod vodstvom mentoric izdelovali zobotrebce, drugi - predvsem fantje - so se lotili izdelave loka pod vodstvom mentorjev. Bilo je zanimivo in poučno, dopoldne je hitro minilo. Aljaž Lenič, 7. b Tolmin - doživetje V torek, 3. aprila, smo se ob sedmi uri zjutraj odpravili proti Tolminu. Prvi postanek je bil v Idriji, kjer smo imeli malico. Za tem smo si šli ogledat rudnik živega srebra. Pred vstopom smo si ogledali film o Antonijevem rovu - kako je zgrajen, koliko je globok, kakšno delo so opravljali rudarji. Za tem smo si rov ogledali v živo. Vodič nam je povedal, kako je potekalo delo, da so rudarji imeli majhen obrok hrane, da je živo srebro, ki so ga kopali, pravzaprav strupeno ... Videli smo tudi Ahacijevo obzorje, slepi jašek ter »škrata«, ki naj bi rudarju pomagal najti živo srebro, v zahvalo, ker mu je dal malico. Vodič je povedal, da je bil idrijski rudnikdrugi največji živosrebrov rudnik na svetu. Zaprli so ga zaradi padanja cen, po petih stoletjih. Po ogledu smo se odpravili vTolmin, v dijaški dom, kjer smo preživeli naslednja dva dneva. Po kosilu smo se odpravili na pohod in si ogledali Tolminska korita. Med potjo smo si ogledali pokopališče, kjer je veliko grobov padlih borcev v tolminskem kmečkem uporu leta 1713. Med potjo smo videli termalni izvir, sotočje Tolminke in Soče, medvedovo glavo, ki seje zataknila med skali, pa vodne skakalce na Zadlaščici, Dantejevo jamo; na koncu smo si s Hudičevega mostu ogledali še sotesko reke Tolminke. Proti večeru smo se vrnili v dom. Drugi dan smo se odpravili na grad Kozlov rob. Pot je bila zahtevna, utrujajoča in ovinkasta ter strma. Med potjo nam je vodička pokazala »bunker«, kjer so se včasih skrivali med vojno, ter »kaverno« - manjšo jamo; tam nam je pokazala netopirje in kobilice. Ko smo prišli na grad, smo si ogledali okolico Tolmina, pomalicali in odšli proti domu. Po kosilu smo se odpravili v Tolminski muzej, kjer nam je vodička pokazala in razložila, kako so živeli v prazgodovini, na koncu smo si ogledali kratekfilm o Soči. Zadnji dan smo odšli proti sotočju, kjer smo si ogledali, kako prečiščujejo vodo iz kanalizacije, nato smo izmerili temperaturo reke, zraka in zemlje ter ugotovitve zapisali. Pot nas je vodila do nemške kostnice, kjer so napisana imena borcev. Po kosilu smo se odpravili proti domu in se na poti ustavili še v Kobariškem muzeju. Tam je vodič povedal, kako je bilo med vojno, koliko časa je trajala, kaj se je zgodilo ... Za konec smo si ogledali še film o tem, kar nam je povedal. Sledila je še pot v Velike Lašče. Bilo je zanimivo in poučno. Lucija Zakrajšek, 8. b ZAKLJUČEK BRALNE ZNAČKE Ob zaključku bralne značke nas vsako leto obišče kak umetnik. Letos je bil to Tone Partljič, ki nas je obiskal 23. aprila. Prireditev je bila v Levstikovem domu. Obiskovalec je bil zelo zabaven, v »vsakem žepu« je imel pripravljeno šalo ali zgodbo. Vsi smo se smejali. Pripovedoval nam je o svojih osnovnošolskih prigodah in o prvi ljubezni. Da smo sodelovali tudi gledalci, je povabil na oder štiri učence, ki so po njegovih navodilih zaigrali Romea in Julijo. Besedilo, ki so ga morali zaigrati, znam že na pamet, saj je bilo čisto enostavno. Bilo je smešno, Prehitro se je iztekla ura in morali smo se posloviti. Takega dne ne moreš pozabiti. Beti Žužek, 6. b ŠKL turnir V soboto, 13. aprila 2013, je na naši šoli potekal ŠKL - boj med dvema ognjema. Telovadnico smo lepo okrasili z različnimi napisi. Na začeteku turnirja nas je nagovorila naša ravnateljica in vsem zaželela srečo. Sledila je državna himna in himna ŠKL, potem pa smo se odpravili na igrišče. Igrali smo prvi in tudi zmagali, malo trši oreh pa je bila skupina iz OŠ Bled, kajti bili so vedno pripravljeni in prvo igro smo zmagali, drugo pa izgubili. Sledilo je nekaj prostega časa, saj so se borile druge ekipe. No, kmalu smo morali nazaj na igrišče in zopet je bila naš nasprotnik ekipa OŠ Bled. Zmaga se nam je že nasmihala, a na koncu so z nekaj več sreče zmagali nasprotniki. Kljub vsemu smo se uvrstili na dobro 4, mesto in 10. maja gremo naprej. Tudi naši mlajši učenci so bili uspešni, zato čestitke tudi njim. Tako seje naš športni dogodek zaključil. Ula Pavlic, 6. b TURIZMU POMAGA LASTNA GLAVA Letošnje šolsko leto so učenci naše šole pod mentorstvom Renate Lesar Hržič in Andreje Svetičič sodelovali na 27. festivalu Turizmu pomaga lastna glava. Poleg nas je še 120 skupin osnovnošolcev svoje znanje predstavljalo na regionalnih festivalih, ki so potekali marca in aprila v Mercatorjevih centrih po Sloveniji. Tema »POTUJ Z JEZIKOM« nas je v petih mesecih dela usmerjala v kulinarična doživetja tako in drugače. Izbrali smo dva turistična produkta in ju predstavili v turistični nalogi. Prvega smo si zamislili v sodelovanju z Društvom podeželskih žena, drugega pa z Gostilno pri Kuklju. Naš naslov naloge »DIŠEČE IN OKUSNO SKOZI LETNE ČASE« je predstavil na eni strani štiri delavnice, ki bi jih izvedli v šoli (peka kruha, potice, pletenic, ptičkov), in štiri kuharske tečaje sezonskih menijev, ki bi jih ponudili v sodelovanju s kuharskimi mojstri gostilne Pri Kuklju. Stojnico, ki smo jo zasnovali kot neko dvojnost in hkrati povezavo med staro in moderno kuhinjo, nam je pomagal izdelati učitelj Matic Praznik, z rekviziti opremiti pa družina Škrabec iz Roba. Skupaj z nastopom naših učencev nam je prinesla največ točk med nastopajočimi šolami v Ljubljani in s tem uvrstitev na zaključno turistično tržnico, ki seje odvijala 23.4. v Mariboru. Med 31 šolami,kisonaregionalnihfestivalihdoseglizlata priznanja, smo se v Mariboru obiskovalcem tržnice še enkrat predstavili. Med temi je strokovna skupina Turistične zveze Slovenije izbrala osem najboljših, med njimi tudi našo. Po dolgem času zlato priznanje za našošoloin uvrstitev med osem najboljših v Sloveniji sta na omenjenem festivalu velik uspeh, zato se ob tej priložnosti zahvaljujemo vsem, ki so nam pri tem na kakršen koli način pomagali. Posebno zahvalo namenjamo mag. Metodi Kolar, Margareti Damjanič, Milki Debeljak, družini Škrabec in Maticu Prazniku. Zelo so se izkazali učenci na stojnici, za kar jima mentorici iskreno čestitava! Renata Lesar Hržič, Andreja Svetičič Dolga pot do Maribora nas je, lahko bi rekel, utrudila. Čim bližje smo bili, bolj smo bili navdušeni, v pričakovanjih. Malo pa je bilo tudi nervoze oz. živčnosti. Ob prihodu v Mercatorjev center Tabor v Mariboru je bilo potrebno najprej postaviti stojnico. Ko je bilo že vse pripravljeno, sta nam učiteljici podali še zadnja navodila in nasvete. Boštjan Podlogar Čeprav smo se za predstavitev na turistični tržnici pripravljali celo leto, smo bili vse do začetka predstavljanja zelo živčni. Ko pa smo začeli in videli, koliko prijaznih ljudi zanima naš projekt, smo se popolnoma sprostili in sproščeno nadaljevali s predstavitvijo. Tanja Gruden Naša zanimiva stojnica, opremljena s starinskimi predmeti, uniformiranim natakarjem in prikazom slavnostnega pogrinjka, je privabljala obiskovalce in navdušila tudi komisijo. Nika Košir in Neža Milavec Organizatorji so včasu tekmovanja pripravili igre za tekmovalce. Lahko smo se pomerili v metanju balinčkov, vorteksa in pikada. Hkrati je bil tudi kviz z narečnimi besedami posamezne tekmovalne ekipe. Manca Bavdek Na zaključni turistični tržnici v Mariboru in Ljubljani mi je bilo zelo všeč. Še posebej naša stojnica s predstavitvijo projekta »Dišeče in okusno skozi letne čase«. Ktemu so veliko pripomogli razstavni predmeti in Boštjan v obleki natakarja in tudi jaz v obleki kmečke žene. Tea Leščanec C 0sncwna Sola uubo sercer I OSNOVNA SOLA LJUBO SERCER Reška cesta 6,1330 KOČEVJE Telefon: (01)893 10 46,Telefaks: (01) 893 10 46 E-mail: os.ls-kocevje@guest.arnes.si Spletna stran: www.osls.si SVETOVALNI CENTER NA OSNOVNI ŠOLI LJUBO ŠERCER V življenju se nam in našim otrokom dogajajo različne nepredvidljive stvari, različni težki položaji, ki nas privedejo v določena dejanja. Toda takrat, ko se določene težave začnejo odražati tudi na področju učne uspešnosti otroka, na področju njegovega čustvovanja, vedenja, na področju socialnih odnosov, takrat tudi mi - starši postanemo na njih bolj pozorni. Seveda starši poskušamo pomagati. Toda ko tudi naša pomoč ni več učinkovita, nastopi stiska, ki se lahko odraža na različne načine. Na OŠ Ljubo Šercer smo se odločili, da vsem, ki potrebujejo pomoč, to tudi ponudimo v okviru Svetovalnega centra, ki je »svoja vrata« odprla v mesecu februarju 2013. Želimo pomagati z lastnimi strokovnimi izkušnjami, z drugačnimi metodami in pristopi ter z ustrezno strokovno usposobljenimi delavci. Kdaj v Svetovalni center na OŠ Ljubo Šercer? 1. STARŠI: - ko imate vprašanja o otrokovem napredku, vedenju, čustvovanju, odzivanju; - ko doma, v vrtcu ali šoli »zaškriplje«; - ko se želite o svojih opažanjih, o otrokovih težavah z nekom pogovoriti; - ko želite nasvet, kako pomagati otroku; - ko želite pridobiti informacije o zakonskih oblikah pomoči v sistemu vzgoje in Izobraževanja; - ko potrebujete svetovanje za otroka z učnimi težavami ali otroka s posebnimi potrebami; - ko se pri vašem otroku pojavijo vzgojne/disciplinske težave. 2. UČENCI: - ko želite razviti učinkovite strategije učenja, izboljšati kakovost učenja in tehnike učenja; - ko želite krepiti socialno področje življenja; - ko želite razviti učinkovitejšo komunikacijo; - ko želite krepiti samopodobo. 3. STROKOVNI DELAVCI: - ko potrebujete nasvet za učinkovitejše delo z učenci z disciplinskimi /vzgojnimi težavami; - ko želite informacije o načinu premagovanja splošnih in specifičnih učnih težav; - ko želite nasvet o izboljšanju kakovosti poučevanja otrok s posebnimi potrebami; - ko želite poglobiti svoje znanje s področja posebnih potreb. PODROČJA SVETOVANJA: - svetovanje pri organizaciji dela doma: svetovanje samemu učencu in njegovim staršem; -svetovanje pri organizaciji dela z otroki s PP v vrtcu ali šoli: gre za svetovanje učiteljem, vzgojiteljem in drugim strokovnim delavcem; - svetovanje ali pomoč pri iskanju ustreznih postopkov in oblik pomoči doma, v šoli ali vrtcu; - pomoč in svetovanje na področju jezika in govora; - pomoč pri odkrivanju otrokovih močnih področji in težav otroka. KAKO BO POTEKALO SVETOVANJE/POSTOPEK: - svetovanje po potekalo po predhodni najavi po telefonu ali elektronski pošti, v kateri je potrebno na kratko opisati težave; temu sledi dogovor za termin srečanja; - starši lahko pridejo na dogovorjeni termin v svetovalni center sami ali z otrokom; - v času svetovanja bo za varstvo otrok poskrbela vzgojiteljica v šolski igralnici; - v proces svetovanja bomo vključevali še druge sodelujoče v vzgoji in izobraževanju (šola, vrtec); - otroka lahko testiramo s programom SNAP. Ponovni obiski: - natančna navodila vsem vključenim v proces; - svetovanje glede ustreznega programa vzgoje in izobraževanja; - pomoč samemu otroku (šola je dobro opremljena z didaktičnimi materiali). Kje je svetovalni center? Na OŠ Ljubo Šercer, Reška 6, Kočevje - nasproti avtobusne postaje. Za Svetovani center smo uredili prijeten in sproščujoč prostor za pogovor in igralnico, v kateri bo za vašega otroka poskrbela naša vzgojiteljica. Kontakti: Vrata Svetovalnega centra so odprta vsako 2. delovno sredo v mesecu od 17. do 18. ure. Za obisk Svetovalnega centra se lahko najavite vsak dan med 8. in 14. uro po telefonu (01) 893 10 46 ali po elektronski pošti os.ls- kocevje@g uest.a rnes.si Več informacij na spletni strani www.osls.si Zloženko o Svetovalnem centru lahko dobite na OŠ Ljubo Šercer, v vseh javnih prostorih (Zdravstveni dom, Knjižnica) in pri svetovalnih delavcih po šolah. Obiščite nas! Svetovalni center OŠ Ljubo Šercer -ji ' r r* rpil HATOD TJ. I fR AR | F VI K K. A 11 Javni zavod Trubarjevi kraji lepo vabi na ogled razstave brez laščanovni lašč, kije na ogled v Trubarjevi čitalnici na Trubarjevi domačiji na Rašici. Razstavo Brez Laščanov ni Lašč so ustvarili in sooblikovali Laščani s svojimi spomini, ohranjenimi v starih fotografijah, na razglednicah, v posameznih predmetih, vabilih in časopisnih člankih. Pri predstavitvi pomembnih velikolaških mož in žena je poudarek na njihovi povezanosti z domačim okoljem. Razstavo si lahko ogledate vsakdan med 9.00 in 17.00. Zaradi lažje organizacije pa vas prosimo, da nas prej pokličete na tel. št. 01/7881 006. Razstava se bo med letom še dopolnjevala, zato vas še vedno vabimo k nadgrajevanju vsebine s svojimi predlogi in gradivom. Lepo vabljeni! PESEM SI 2013, IZID sedmega letnega zbornika 11. maj 2013, Trubarjeva domačija Rašica njenimi sodelavci že lani, v sklopu natečaja V iskanju identitete, ki ga je razpisala Knjižnica Miklova hiša iz Ribnice. Za izid zbornika so poleg pesmi mladih ribniških avotrjev uglasbili tudi pesem Lidije Brezavšček iz Radovljice, večletne urednice na Pesem si. Pasja uspavanka s čelom je bila za avtorico veliko prijetno presenečenje, pesem, ki jo je uglasbila Anamarija Pele (mlada violinistka), poleg nje so jo izvedle sopranistka Mojca Šile, violončelistka Ema Mrhar in učiteljica klavirja Darja Brcar, ki je bila tudi mentorica kompozicije. V čudovitem glasbenem programu so nastopile tudi flavtistka Neža Lesar in Zana Rus Pesem.si, spletni portal za objavljanje in branje poezije, ki deluje v okrilju Zavoda za razvijanje ustvarjalnosti, je v šestih letih delovanja postal najživahnejši prostor za objavljanje in branje poezije ter mentorsko delo in hkrati informator o prireditvah ter različnih literarnih dogodkih, ki se odvijajo zlasti v Sloveniji. V šestih letih, odkar obstaja, je čez 1500 članov na njem objavilo preko 80 000 pesmi. Vsako leto se člani portala, uredniki in avtorji izbranih pesmi zberejo na srečanju na Trubarjevi domačiji na Rašici ob izidu letnega zbornika. Pesem si 2013 je sedma knjiga pesmi po vrsti in predstavlja 80 avtorjev ter obsega skoraj 300 strani. Letošnji program srečanja je bil zanimiv in krajši kot običajno, saj smo predstavili pesmi izbrancev letnih časov (pesmi odsotnih avtorjev sva prebirala Ana Porenta in Gregor Grešak), prisotne so nagovorili še uredniki Lidija Brezavšček, Lucija Mlinaric in Peter Reznam, ki je poudaril pomen Pesem si kot trdnega in vzpenjajočega se vznožja pesniške piramide. Svoje pesmi so prebrale Murka Kristan in Majda Kočar iz Ljubljane, Ivanka Kostantino s Primorske, Irena Kus iz Celja, Jure Drljepan iz Domžal ter Veronika Šoster, najmlajša pesnica Ernestina Lea Kos ter Silvana Orel Kos z Notranjske, ki je tudi prestavila dopoldansko športno udejstvovanje članic Pesem si. na harmoniki. Ob koncu smo vse omenjene ter tudi mentorici Ksenijo Abramovič Grom in Slavico Marinkovič vsi prisotni nagradili z velikim aplavzom in novimi zborniki Pesem si 2013, za katerega pesmi verjamemo, da bodo lahko navdihovale mlade glasbenice pri novem ustvarjalnem snovanju v prihodnjem letu. Dve trojki sta se namreč udeležili Teka trojk v Ljubljani. Tekačice (tudi same pesnice) so nosile majčke, ki so imele na hrbtu odtisnjene verze, ki so nastali na portalu Pesem si - ob vabilu na tek je bilo tudi vabilo k soustvarjanju »tekaških« pesmi. Posebno noto je prireditvi dala uglasbena poezija. Projekta se je lotila Glasbena šola Ribnica z ravnateljico Majdo Kokošinek in Za pomoč pri izidu knjige velja zahvala tudi občinam Dobrepolje, Ribnica, Sodražica in Velike Lašče ter tiskarni Medium iz Žirovnice. Po programu izida v Trubarjevem muzeju se je druženje nadaljevalo v Galeriji skedenj. Bilo je prisrčno, sproščeno in globoko doživetje, ki bo ostalo v spominu do snidenja v naslednjem letu. Zahvala vsem, ki ste bili z nami in ste sprejeli poezijo z odprtimi rokami. Zavod za razvijanje ustvarjalnosti, foto: Dan Grešak »Kdor muzicira, srce odpira.« (Salomon) QÖZ IKfl PIZZERIA OKREPČEVALNICA - PIZZERIA ROZIKA TURJAK 17,1311 TURJAK SKARPA d.o.o., Gradež 44 a, 1311 Turjak MALICE - KOSILA - P1ZZE JEDI PO NAROČILU JUTRANJA KAVA OB 6.00 uri "TURJAŠKI HARMONIKAR", ki bo pod Šotorom na Turja ku v petek, 21,6. 2013, s prlčelkom ob i H JII. Mudilo bo družubnn srečanje z u a m bliinu G A M A. LEPO VABLJENI! Pokrovitelj srečanja je Občina VELIKE LAŠČ E. Simfonični orkester Glasbene šole Ribnica se je konec aprila odpravil na gostovanje v Švico, v pobrateno občino Velikih Lašč Lützelflüh. Obiska se je udeležilo 40 učencev, sedanjih in bivših, Glasbene šole Ribnica in dislociranega oddelka Velike Lašče. Po celodnevni vožnji so nas občani Lützelflühja prisrčno dočakali, čeprav smo malo zamujali. Stanovali smo pri gostujočih družinah, ki so nam na široko odprle vrata svojih domov in tudi src. Z gotovostjo lahko rečem, da nisem bila še nikoli do sedaj deležna take gostoljubnosti od ljudi, s katerimi sem se srečala prvič. Na koncu nam je žezmanjkovalo besed pa ne le zaradi bornega znanja nemščine, temveč zadrege in osuplosti nad iskrenostjo in velikodušnostjo tamkajšnjih občanov. Naslednji dan je sledil ogled glavnega mesta Švice - Bern. Naš vodič je bil g. Milan, po rodu Slovenec, ki že štirideset let živi in aktivno deluje vŠvici.Ssvojomladostniškoenergijo, navdušenjem in znanjem nas je popeljal na kratek ogled mestnega središča in medvedjega parka, zaščitnega znaka glavnega mesta, saj je to dobilo ime ravno po medvedih (nem. Bären). Za popolnejši okus po Švici smo se oglasili še v pokrajini Emmental in tamkajšnji sirarni. Dan se je že prevešal v večer in sedaj je bil na nas red, da pokažemo iz kakšnega testa smo. Po skupni večerji, ki so nam jo pripravili občani, je sledil koncert. Dvorana je bila polna in obiskal nas je sam slovenski veleposlanik v Švici, gospod mag. Bojan Grobovšek. Vzdušje in energija na odru je bila neverjetna. Uspel nam je koncert, s katerim niso bili zadovoljni le domačini, ampak tudi mi sami. To seje videlo in čutilo. Z njimi nismo podelili le glasbe, ampak tudi del sebe. Po koncertu je sledilo še pozno v noč sproščeno druženj z domačini. V nedeljo smo se v večernih urah srečno vrnili v Slovenijo. Za konec bi se rada v imenu vseh orkestrašev iskreno zahvalila Občini Velike Lašče in podžupanji dr. Tatjani Devjak, ki nas je tudi spremljala na gostovanju v Švici in s svojo prisotnostjo dala našemu obisku še večji pomen. Zahvala gre tudi društvu Verein Kulturucke, ki nam je omogočilo gostovanje v Lutzelfluhju pa tudi vsem tistim, ki že dolgo let aktivno delujejo pri ohranjanju prijateljskih vezi med tema dvema občinama. Zahvala gre tudi našemu učitelju Danielu Eyerju za njegovo veliko pomoč pri organizaciji koncerta. Kajti na koncu so ljudje in lepi spomini tisti, ki nam ostanejo in vredno seje truditi zanje. Za Simfonični orkester, 1. violinistka Lara Petrič Glasbena šola Ribnica se iskreno zahvaljuje vsem donatorjem in sponzorjem, da so mladim glasbenikom omogočili prijetno in nepozabno doživetje v Švici. SzS KUD MARIJ KOGOJ Turjak \ sodelovanju z .fSKD RS 01 Ljubljana - okolica V\lll NA 20. jubilejno medobčinsko srečanje harmonikarjev koncert zabavne glasbe v velikih laščah Glasbena šola Ribnica je v Levstikovem domu Velikih Laščah priredila tretji koncert zabavne glasbe, za katerega lahko sedaj že z vso pravico rečemo, da je bil tradicionalni. Nastopali so učenci Glasbene šole Ribnica, ki so pokazali svoje znanje in predstavili šolo in svoje mentorje v najlepši luči. Ob tem se želimo zahvaliti Občini Velike Lašče, ki nam vsako leto zagotovi brezplačen najem dvorane. Program je obsegal znane zabavne melodije, predstavljene s komornimi zasedbami in solistom. S tem je program dobil nov zagon, melodije so izzvenele znano in domače, obenem pa so dobile z novimi zasedbami tudi svežo podobo. Nastopali so godalni orkester Glasbene šole Ribnica pod vodstvom mentorice profesorice Ksenije Abramovič Grom, pihalni orkester pod mentorstvom profesorja Vanje Tomca, sledil je kvartet harmonik profesorja Franca Malavašiča, koncert seje nato nadaljeval s kvartetom saksofonov mentoriceTjaše Perigoj, sodeloval pa je tudi Jakob Hočevar, solist na harmoniki. Lahko rečemo, da so učenci Glasbene šole Ribnica pokazali veliko znanja in navdušenja. Program je bil ubrano in tehnično dobro odigran, za kar gre zasluga njihovim mentorjem in šoli, ki jo uspešno vodi ravnateljica Majda Kokošinek, pri čemer je treba pohvaliti tudi mlade glasbenike, saj bi bilo brez njihove predanosti in discipline pri igranju inštrumentov delo njihovih mentorjev zaman. Kot vedno je bil koncert dobro obiskan in nastopajoči so bili nagrajeni z obilnim aplavzom, koncerta seje udeležila tudi podžupanja občine Velike Lašče dr.Tatjana Devjak. Na koncertu so učenci glasbene šole predstavili del svojega skupinskega muziciranja, ki je nadgradnja individualnega pouka. Mentorji povedo, da se učenci skupinskega muziciranja v komornih skupinah ali večjih orkestrskih skupinah radi udeležujejo, da jih sprošča in zabava, obenem pa si pridobivajo izkušnje, ki jim bodo pozneje lahko koristile. V množici dogodkov, kijih je Glasbena šola priredila v teh mesecih in s katerimi nas bo navduševala tudi v prihodnje, med drugim gostovanje simfoničnega orkestra v Švici, letni koncert simfoničnega orkestra in promenadni koncert pihalnega orkestra Ribnica, sije koncert zabavne glasbe zaslužil svoj prostor, kar so potrdili tudi poslušalci. Želimo si še mnogo podobnih dogodkov in predstavitev znanja in predanosti naših učencev. Ksenija A. Grom, Vanjo Tome, Martin Lavrič GŠ Ribnica OPRAVIČILO V prejšnji številki Troble nam je v koledarju prireditev izpadla najava prireditve Pesem.si, za kar se organizatorjem iskreno opravičujemo. Javni zavod Trubarjevi kraji vokalni večer kvartetov in kvintetov Turjak 2013 2e šesto leto zaporedoma smo bili na Turjaškem gradu priča lepemu prepevanju in čudovitim glasovom slovenskih mož in fantov. Na šesti prireditviVečer kvartetov in kvintetov, kije potekala vViteški dvorani, seje zbralo šest kvartetov in kvintet. UECER KVARTnOVIN KVINTETOV Turjak. 13, april 2013 Quercus Quintet iz Goriških brd VOKALNI UECER KVARTETOV IN KVINTH0V Tufjak, 13. april 2013 ti Planika iz Škofljice Nastopili so kvarteti Škrip iz Borovnice, domači Zvon izTurjaka, kvartet Sosedje iz Žirovnice, Karik iz Tolmina, Planika iz Škofljice, kvartet Krašnja iz Lukovice in Quercus Quintet iz Goriških brd. Prireditev letos ni bila tekmovalne narave, pravzato morda pa je bilo druženje po njej tako prešerno in sproščeno, saj so se nastopajoči in poslušalci združili ter skupaj zapeli. Organizator prireditve Božo Zalar je prireditev opisal: »Publika je z veselimi obrazi pokazala zadovoljstvo nad prireditvijo, ki je dokazala, da slovenska narodna in ljudska pesem živi in bo preživela, dokaz za to pa so mladi in kvalitetni sestavi, ki se vračajo vsako leto znova. In to je smisel tega srečevanja.« Za uspešno izpeljano srečanje se organizatorji zahvaljujejo sponzorjem in pokrovitelju prireditve občini Velike Lašče ter obiskovalcem za obisk in jih hkrati že vabijo na naslednje v letu 2014. Urša Zalar poletna muzejska noč Sobota, 15. junij, Trubarjeva domačija na Rašici ob 19.30 NAŠA VSAKDANJA KULTURA Pogovor mladih o pomenu lokalne kulturne dediščine ob 21.00 NOVA POEZIJA- recital v spominski sobi Izbor del velikolaških avtorjev Ana Porenta Na ogled bodo azstave: Mlinarji in Žagarji -Temkova žaga Razstava 31. srečanja likovnih umetnikov Trubarjevi kraji - galerija Skedenj Brez Lašč ni Lašč -Trubarjeva čitalnica fAVM lATOD tiitrabifti M1.AII Vabljeni! KULTURNO DRUŠTVO GODBA DOBREPOLJE, ZVEZA DRUŠTEV PIHALNIH ORKESTROV IN GODB DOLENJSKE IN BELE KRAJINE IN OBČINA DOBREPOLJE VABIJO NA PRAZNOVANJE 80. OBLETNICE USTANOVITVE GODBE DOBREPOLJE IN DNEVA DRŽAVNOSTI. SPORED PRAZNOVANJA: PETEK, 21. JUNIJ, OB 20. URI V DVORANI JAKLIČEVEGA DOMA NA VIDMU SLAVNOSTNI KONCERT GODBE DOBREPOLJE. SOBOTA, 22. JUNIJ, OB 18. URI NA VIDMU SREČANJE PIHALNIH ORKESTROV IN GODB DOLENJSKE IN BELE KRAJINE SVEČANA PARADA GODB MAŽORETNIH SKUPIN IN NARODNIH NOŠ SKUPNI NASTOPI GODB PRED OBČINO NA VIDMU SLAVNOSTNI GOVOR ŽUPANA JANEZA PAVLINA OB DNEVU DRŽAVNOSTI POSAMEZNI NASTOPI GODB DRUŽABNO SREČANE V ŠOTORU NA ŠPORTNEM IGRIŠČU Z ANSAMBLOM DeŽUR ZA OKUSNO HRANO IN HLADNO PIJAČO BOMO POSKRBELI DOBREPOLJSKI GODBENIKI VABLJENI Knjižnica Frana Levstika Delavnica Zdrava hrbtenica četrtek, 6. junij, ob 17.00 uri Na delavnici bomo s praktičnimi vajami poskusili izboljšati telesno držo in se naučiti samokorekcije. Prikazali bomo praktične in enostavne vaje za pravilen in varen način hoje, teka, sedenja, vstajanja iz postelje in pravilnega pobiranja predmetov. Delavnico organiziramo v sodelovanju s Športnim društvom Metulj. Prijavite se lahko v knjižnici, na tel. 788 98 86 ali velike.lasce@mklj.si! KNJIŽNICA FRANA LEVSTIKA NOV URNIK po n., čet., pet. 12.30-19.00 sre. 10.00-15.00 IZPOSOJA knjige 3 tedne DVD-ji 1 teden IZPOSOJA REVIJ za odrasle, otroke in mladino LETNA ČLANARINA mladi do 18. let in nezaposleni BREZPLAČNO študenti in upokojenci 8,00 eur zaposleni 12,50 eur KNJIŽNE NOVOSTI Odrasli leposlovje OGNJENI LORD, G. Foley ZAM ENJAM RAZSVETLJ ENJ E ZA ..., S. Ata i KER TE NIHČE NE NAJDE, A. G. Barlett SULTANOVA ŽENA, J. Johnson ZADNJI FANT, N. Roberts MREŽA, A. De La Motte LJUBLJANA, E. Sanchez Rugeles KREMEN KLJUČ, R. Miškot LETO MINE, DAN NIKOLI, Z. Lauševič TRIJE, D. Glamirina TOLMINCI, I. Pregelj NEKAJ IZTIFFANYJA, M. Hill ŽAREČA ŽICA, J. Deaver BARVE LJUBEZNI, V. Jackson NEGUGLAJ STRTEGA SRCA, E. Garcia SRČNE ŽELJE, J. Deveraux ADAM RAVBAR, M. Erzin NOVOROJEN, M. Mazzantini PRAVILA PRIVLAČNOSTI, C. Dodd SLUČAJI USODE, P. Pajk OB TEBI, J. Moyes ROKOPIS IZ AKRE, P. Coelho ORLI NA POHODU, S. Scarrow ŠKRLATNO SVARILO,T. Alexander V SIBIRIJO, P. Petterson Stroka BLATO, ZNOJ IN SOLZE, B. Grylls SUPERIMUNOST, J. Fuhrman 1001 IZBOLJŠAVA VRTA KOZOLEC NA PREPIHU ČASA, D. Štepec NA LOVU ZA ZAKLADOM RESNICE IN LAŽI O HRANI, A. Šupe SLOVAR NOVEJŠEGA BESEDJA SLOVENSKEGA JEZIKA GREAT BRITAIN, M. Leapman FRANCE, vodič CELOSTNI RAZVOJ OTROŠKIH MOŽGANOV, D. Siegel SAMO LJUBEZEN NI DOVOLJ, A. Beck OD DAVNINE DO DIVJINE, D. Cortese SHRANJENO BOGASTVO DOMAČEGA VRTA ODKAR SEM SE VZLJUBILA, LJUBIM, I. Kuzmanovič HODIMO!, priročnik UPRIMO SE RAKU, priročnik SKRIVNOSTI ŽIČKE KARTUZIJE, M. Novak KRAVE MOLZNICE, A. Orešnik ŠČEPEC VEDENJA, priročnik ZRELA HRUŠKA PADE SAMA, B. Godec SCANDINAVIA, vodič AUSTRIA, vodič ČAROBNI ZELIŠČNI VRT, M. Grilc SKRIVNA DIRKA, v zakulisju Tour de France,T. Hamilton Čl SAMOMASAŽA, M. Chia VIDIM SE VTEBI, L.Jarosch DOMISELNA DARILA IZ NARAVE, C. Koltringer POKOJNINSKI SISTEM PO NOVEM, priročnik PERMAKULTURNI VRT, B. Januš Otroci in mladina Stroka ZEMLJA IMA SRCE NOVICE IZ ALEJE MLEČNIH ZOBKOV, A. Russelmann TRENING INTIMNOSTI IN VEČNE LJUBEZNI, D. Deida SPOMINI, G. Bosco Leposlovje ZGODBE IZ PODZEMLJA, M. Bavec KRALJEVA CESTA IN DRUGE ZGODBE, M. Kovačevič Beltram ŽELEZNI JANEZ, J. Grimm ČAROVNIŠKA ŠOLA, C. Ondracek SAMO ZA EN DAN, M. Mai KNJIGOLJUB IŠČE ZAKLAD, R. Bertram MOJSTRSKI TAT, F. Lenk POTOVANJE OKOLI SVETA ..., J. Verne ŠIFRA ZALJUBLJEN DO UŠES, L. Kubuitsile KOT V FILMU, V. Moderndorfer GUGALNICA, G. Rus ELA IN PRIJATELJI, 2. del,T. Parvela GOSPOD GNILC IN ČEŠNJA, A. Stanton GOSPOD GNILC IN TAJNO DRUŠTVO, A. Stanton KONRAD, FRIDZ IN KUNEC, B. Spinnen SIMPL, M.A. Murail LAHKO NOČ ZA MEDVEDKA, B. Bonny ČUDEŽNA BOLHA MEGI IN ŽELVICI ...,D. Muck Stritarjeva cesta 1,Velike Lašče,Tel. 788 98 86 ZGODBICE O MUCAH, N. Horvat KAPITAN STRANIŠČA, R. Inserra METKA VETER IN PETER ŠILČEK, A. Blabey OSUPLJIVA ZGODBA BARNABYA BROCKETA, J. Boyne PIPI IN MELKIJAD, E. Loevve TINE IN BINE VVESOLJU, A. Havukainen PANDEMONIUM, L.Oliver MIRKO IN VITKO, A. Kolar SURIKATE, dokumentarni MISIJA ARGO, drama ROBOT IN FRANK, drama PIJ EVO ŽIVLJENJE, pustolovski THE HOBBIT, fantazijski DESKARJI, drama VSE TISTE LEPE STVARI, drama RIMU Z LJUBEZNIJO, komedija BREZ NADZORA STARŠEV,komedija ZEMLJA, dokumentarni YU-GO-OH, 12. in 14., dvd FINDING NEMO, dvd GROZNI GAŠPER, dvd JUTRANJA ZARJA, dvd Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje, d.o.o. PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI REKONSTRUKCIJI OBSTOJ EČEGA OBJ EKTA VAM NUDIMO: - izdelavo "urbanističnega dela" posebnega dela projekta (lokacijska dokumentacija po starih predpisih, vodilna mapa po novih predpisih) - izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov -pridobitev gradbenega dovoljenja - izdelavo geodetskega posnetka in parcelacijo zemljišča Najdete nas na Taborski c. 3 v Grosuplju in po telefonu (01) 7810-320 ali (01) 7810-329 DVD, CD odrasli DVD, CD otroci in mladina Praznik pomladi na Gradežu Letosje večina od nas verjetno komaj čakala, da se dolga zima z debelimi pošiljkami snega končno poslovi, in na Gradežu smo spet »poklicali« Zelenega Jurija, da bi jo pomagal pregnati. Društvo za ohranjanje dediščine je namreč organiziralo prireditev Praznik pomladi; in res je bilo tisti dan, v nedeljo, 28. aprila, vreme končno podobno pomladanskemu, čeprav nas je dopoldne prav po aprilsko tudi malo namočilo. Priprave na praznik so se začele že nekaj dni prej, ko so še grozili temni oblaki in dež, vendar močnih članov društva in drugih vaščanov to ni odvrnilo od obveznega postavljanja stojnic, klopi, šotorov, »jurčka« za pijačo... Na dan prireditve so pridne članice društva in druge vaščanke že zjutraj očistile in nasekljale zelenjavo za golaž in prilogo k dobrotam z žara ter pripravile vse drugo, česar ne sme manjkati v ponudbi. Tudi zaposleni v Mesarstvu Marinček so meso pripeljali že dopoldne, najprej sta se na ognju zavrtela odojka, kasneje so zacvrčale tudi krače »izpod peke«. Andrej Jakob iz društva je zakuril ogenj za kotel, iz katerega je kmalu zadišal še golaž. Dopoldne so prispeli ljubiteljski slikarji iz Društva likovnikov Ljubljana, katerih dela bodo še do 26. maja razstavljena v turjaškem grajskem stolpu. »Pokukat« sem šla na njihove skrite kotičke, da bi jih lahko opazovala pri umetniškem ustvarjanju. Valerijo Strežek iz Rakeka sem našla med čopiči na stolčku na začetku vasi. Naše likovne akademije se je udeležila že šestič. Pritegneta jo prijetna vas in vzdušje, rada slika vaške motive, pokrajine, hiše, drevesa in cvetlice, ljubiteljsko se s tem ukvarja že deset let. Po poklicu je sicer profesorica francoščine in angleščine; v cerkniškem društvu upokojencev vodi jezikovne tečaje. V sušilnici sem med ustvarjanjem za mizo zmotila Jožico Šubic. Povedala je, da spremlja moža slikarja, Milana Šubica, ki išče motive nekje po vasi, sama pa se sicer ljubiteljsko ukvarja s pesništvom in risanjem mandal. Oba sta člana Kulturnega društva Frana Govekarja Ig. Na Gradežu je prvič, občuduje stare hiše in kozolce, navdušena je, kako ohranjamo in skrbimo za kulturno dediščino. Del dediščine, ki se ji zdi zelo pomembna, so tudi mandale, čeprav marsikdo tega ne ve. Beseda izvira izsanskrta in pomeni krog, red, strukturo, osrediščenje in popolnost, srečamo pa jo v vseh kulturah po svetu. Pojasnila je, da so jo našli tudi na 4.000 let stari barjanski keramiki. Kot krožne oblike, univerzalni vzorci, ki izhajajo iz enega središča, nas mandale obkrožajo Slikarka Valerija Strežek tudi v naravi. Zamislimo si, kako sta videti prerezano jabolko in pomaranča, kakšni so »vzorci« narcise, sončnice, solnih kristalov, snežinke ... Od mikro- do makrokozmosa, od celice do vesolja se vsi vzorci združujejo in ponavljajo. 2e od praveka je mandala pomenila glavni simbol za koncentracijo, meditacijo, osebnostni razvoj, zaščito in zdravljenje. Zato ji rečejo tudi »zdravilni krog« in »krog svetlobe«. Tako so mandalo (predvsem pentagram) pogosto risali ali vrezovali na zibke, da bi varovala otroke, najdemo jo na kozolcih, opazila sem jo na stari skrinji v sušilnici, mandale so tudi idrijske čipke... Kar še bi klepetala z gospo Šubic, vendar se je približeval uradni začetek prireditve, tako sem se pridružila približno petdesetim pohodnikom, ki so se že zbrali pred sušilnico. 2e mnogo pred svojim nastopom so se pripeljali tudi člani folklorne skupine Blagovna, tako da jim je Boris Zore, novi direktor Javnega zavoda Trubarjevi kraji (in do nedavnega dolgoletni predsednik društva), pred pohodom predstavil namen in dejavnosti našega društva ter delo v sušilnici. Ob 14. uri smo odšli na sprehod po cvetočih vaških sadovnjakih, travnikih in pašnikih. Stane Zabukovec je kot vsako leto med potjo poskrbel za razlago, predvsem o starih sortah sadnih dreves. Zal so novi nasad pozimi oglodali sestradani zajci, tako da bo treba sadovnjak ponovno obnoviti. Na razgledni točki, ki se imenuje »nebesa«, je povedal zanimivo prigodo, kako so tam včasih z zvijačno vabo - zaprtim kanarčkom - lovili ptiče. Z roba vasi smo lahko opazovali tudi bližnje vrhove ter sosednje zaselke. Ves čas je z ljudskimi napevi za prijetno vzdušje poskrbela domača vokalna skupina Suhe češplje, glasove pa so ubrano dodali tudi člani folklorne skupine. Med potjo smo si ogledali še staro Koroščevo klet, kjer sem izkoristila postanek za pogovor z dvema obiskovalcema, ki sem ju slišala govoriti v tujem jeziku. Predstavila sta se mi Marina Mencinger in Juan Antonio Contreras, za katera sem kasneje Jutranje priprave Jožica Šubic med risanjem mandal Ubrano petje pred pohodom izvedela, da sta zdravnica in kemijski inženir (ter znanstveni raziskovalec), po rodu iz Španije. Družina sicer živi v Ljubljani, za našo prireditev pa so izvedeli iz spletnega Napovednika. Marina je povedala še, da so na Gradežu drugič, zadovoljni so s ponudbo, saj je primerna za vso družino: igre za otroke, sprehodi, pa še okusna kulinarika in nekaj kulture... Ob 15. uri nas je v vaškem središču že pozdravila vodiška godba na pihala, ki je zaigrala številne znane in manj znane vesele skladbe, tako da se je folklorna skupina s plesom najprej predstavila kar na cesti, potem pa je nadaljevala na glavnem odru. Ko se nam je pridružil Zeleni Jurij na simpatičnikobiliMegi,mešankizlipicancem, smo v povorki krenili na končno prizorišče na začetku vasi, kjer nas je že čakala raznovrstna ponudba na ognju, stojnicah in pod »jurčkom«. Domačinke so spekle domače potice in pecivo, tradicionalno so seveda ponujale tudi dobrote in suhega sadja. Sekcija za zdravo življenje Društva Zapotok je prodajala različne ekološke dobrote in izdelke: čaje, semena, kekse za domače ljubljenčke; slike iz posušenega cvetja, nageljčke iz krepastega papirja, Pelje v stari Koroščevi kleti slamnate predpražnike... Sosednja stojnica je bila polna pletenih košaric; avtorja Janka Marinča, sicer lesarskega inženirje iz Kočevja, pa smo pri izdelavi lahko tudi opazovali. Za večino hrane je poskrbel že omenjeni mesar Marinček, poleg odojka in krač je ponudba zajemala tudi klobase; golaž in postrvi »po gradeško« pa so pripravljali člani in članice društva. Med obiskovalci, ki se jih je zvrstilo več kot 500, sta bila tudi motorista Olga in Jože Sešek iz Ljubljane. Na jurjevanje sta se pripeljala že drugič, povedala sta, da jima je prireditev všeč, Jože pa je malo v šali dodal, da se je, ob odlašanju z odhodom zaradi vmesne plohe, spomnil prav lanskih okusnih klobas. Kot zanimivost naj omenim še obisk sestrične turjaških graščakov Auerspergov, ki živi v Salzburgu in jo je na našo prireditev pripeljal Evgen Šerbec, oskrbnik turjaškega gradu. Nasrop folklorne skupine Blagovna Prikaz kmečkih opravil Pod bližnjim Zoretovim kozolcem so si obiskovalci lahko ogledali nekaj starih opravil, pod novim Zabukovčevim kozolcem pa stalno zbirko starega kmečkega orodja. Otroci so se zabavali s pastirskimi igrami, še posebej so bili navdušeni nad samostojno pripravo hrane, saj so si nad ognjem na palicah sami spekli hrenovke in kruh. Ob 18. uri je v pomoč pomladnemu soncu zagorel Zeleni Jurij na pohodu tudi kres, ki so ga ves čas spremljali gasilci, da ogenj ne bi kam »pobegnil«. Za rajanje je poleg folklorne skupine in pihalne godbe poskrbel domači narodnozabavni ansambel Pojav. Ker je bil njihov repertoar raznovrsten, so bili zadovoljni tako starejši kot tudi mlajši poslušalci in plesalci. Zdenka Zabukovec Ekodan na Gradežu Vodstvo grosupeljske Osnovne šole Brinje je za učence četrtih razredov v sodelovanju z Zavodom Parnas in Društvom za ohranjanje dediščine Gradež v soboto, 6. aprila, organiziralo ekodan, s katerim so nadomestili prosti petek, ki so ga imeli 3. maja. Ogled kmetije Zabukovec in sušilnice sadja na Gradežu je bil prilagojen dežju, čeprav ni bilo videti, da bi otroke, polne energije, slabo vreme kaj pretirano motilo. Razdeljeni v tri skupine, simbolično poimenovane Jabolka, Hruške in Slive, so pod vodstvom učiteljic krožili po različnih prizoriščih, kjer so jih že čakali člani družine Zabukovec in Jana Feguš iz omenjenega društva. Pod kozolcem so si skupine ogledale staro kmečko orodje in posode, Stane pa jim je z veseljem razložil, čemu so nekoč služili posamezni kosi oz. kako se, sicer redkeje, še danes uporabljajo. Radovedne otroške oči so seveda odkrile že zgornji prostor na kozolcu in v gosjem redu so se po stopnicah povzpeli raziskovat tudi ta del kozolca. Posamezna poslopja, orodja, stroje in opravila na kmetiji jim je razkazala in pojasnila Jožica, predvsem so se zadržali v hlevu, kjer jim je pokazala tudi ročno molžo. Za mnoge učence iz podružnične šole Polica delo na kmetiji ni neznano, večina učencev iz Grosuplja pa je pridobila tudi nove izkušnje. Prav od hod iz hleva so skupine karodlašale in odlašale, saj so lahko občudovale tudi nekaj mladičkov, najbolj pa so jih navdušili mladi kozlički in kožice. Mnogi so sicer s strahom ali previdnostjo živali tudi poskušali nahraniti, mlade kozje mladičke pa so prenašali v naročju kot prave domače ljubljenčke. Na kmetiji so med drugim izvedeli, kako poteka predelava mleka, Teja jim je tudi praktično prikazala pripravo skute in sira, kar so lahko tudi pokusili. Pozorno so spremljali njeno delo, ob razlagi jim je postavljala tudi Zdenka Zabukovec posamezna vprašanja. Takojebilozelozabavno poslušati njihovo ugibanje ob napenjanju možgančkov, »kako se že imenuje tista tekočina, ki ostane ...« (sirotka - op. avt.). V sušilnici jim je Jana predstavila postopek ekološkega sušenja sadja od priprave, kurjenja do sušenja in uporabe suhega sadja. V sušilnici jih je čakala še malica in tudi kratkega predaha so se nekateri še posebej razveselili. - Njihovi radovedni in »sončni« obrazi so kazali, da jim je dopoldan kljub slabemu prijetno minil, vsekakor pa obiska ne bi zamenjali s sedenjem v šolskih klopeh. Mnogi so celo zatrdili, da bi -predvsem zaradi živali - z veseljem prišli na kmetijo kar za ves konec tedna. VAS velike lašče postane TRG velike lašče Trg je naseljen prostor, ki je večji in pomembnejši od vasi in manjši od mesta, vendar z določenimi značilnostmi obeh. Podeljevanje trških in mestnih pravic je izključno vladarska pravica. Prvo načrtno urbanizacijo so na našem ozemlju začeli izvajati Rimljani. Po propadu Rimskega imperija so prostrani gozdovi prekrili ruševine, ki so čakale nove naseljence. V srednjem veku, predvsem v karolinškem obdobju (8.-9. st.) se je začel z nastajanjem trgov in mest ponoven načrten vstop v urbanizacijo. Trgi so pri nas nastajali pozneje.Trgovci in krošnjarji so se naseljevali ob vznožjih grajskih hribov in začeli trgovati. Za obrambo in zaščito pred roparji so v zameno za primerno odkupnino zaprosili svojega grajskega gospoda. Na tak način, predvsem pa ob podpori in poznanstvih gospostva Auersperg, je postal trg Turjak. Za turjaške trške pravice pisno izvemo šele leta 1574 iz nekega povabila, da naj bo pri krvavi rihti (1) v Kočevju tudi prisednik (2) iz trga Turjak. V srednjem veku je bil trg predvsem središče gospodarskih dejavnosti, kraj, kjer se je nakupovalo in prodajalo - torej tržilo. Lašče, ki so dobile trške pravice mnogo pozneje (tik pred iztekom novega veka), niso spadale v to skupino nastajajočih trgov. Vas Velike Lašče so postale trg po urbanistični poti (smislu). Zaradi večanja števila prebivalcev (ki je bil tudi važen kriterij, zapisan v cesarsko kraljevemzakonikuAvstro-Ogrske monarhije o podeljevanju trških pravic), so se v naselju začeli oblikovati sedeži javnih ustanov. 2e pred sto leti so bile v Laščah te javne ustanove: - sedež okrožnega sodišča, najbolj spoštovane in bogaboječe veje sodne oblasti cesarsko kraljevega glavarstva Kočevja, - davčna uprava, -župnijski urad, -žandarmerijska postaja, -železniška postaja, - ljudska (grundschule) šola podeželskega tipa, - vršili pa so se tudi letni sejmi. Zanimivo je tudi dejstvo, da so Velike Lašče v tistem času premogle kar dve gostišči s prenočišči. Bilo bi zelo nenavadno, če ne že ponižujoče za uglajeno dunajsko cesarsko diplomacijo, da bi se te javne ustanove nahajale na vasi. Zanesljivo se je ideja, da se vas Lašče povzdigne v trg, rodila med domačini. Tudi čas je bil ugoden in je šel na roke tedanjim laškim vodilnim možem in razumnikom. To je bil čas, ko je v evropskem prostoru že dišalo po smodniku, do prvega svetovnega spopada je manjkal samo še sprožilni mehanizem. Na občinski seji dne 26. januarja 1913 so svetniki še zadnjič podprli županov predlog »glede proglasitve Velike Lašče za trg«. V tistem času je občino vodil župan Josip Virant iz Rašice. Svojo utemeljitev so po uradni poti prek Kranjske deželne vlade poslali na kraljevo cesarsko Notranje ministrstvo na Dunaj. Utemeljitev so napisali v treh sklopih: I. Sedež javnih ustanov - (Glej zgoraj ustanove v Velikih Laščah pred sto leti.) II. Velike Lašče - dinarsko križišče važnih gospodarskih poti Križišče pomembnih poti'je bil zelo važen kriterij pri podeljevanju trških pravic. V drugem sklopu so zapisali pomembnost lege vasi Velike Lašče v Spodnji Krajnski. Preko laškega podolja poteka v dinarski smeri glavna cestna in železniška povezava med ljubljanskim zaledjem in hrvaškimi primorskimi deželami (kočevski odcep južne cesarske železnice Dunaj-Trst). Skozi Lašče pa poteka edini prečno dinarski prehod tod okoli, ki so ga rimski legionarji naredili že v antični dobi in je povezoval celinsko občutljivo obmejno območje s srčiko Rimskega imperija. V poznem srednjem veku je prav po tej poti potekal karavanski promet med stiškim gospodarstvom in oglejsko nadškofijo, kamor so v tistih časih cerkveno pravno spadali naši kraji. III. Gospodarske dejavnosti Gospodarska dejavnost je bila tudi važen kriterij pri podeljevanju trških pravic. Navedli so: Glavno gospodarsko panogo prebivalstva predstavljata poljedelstvo in živinoreja. Trgovina in obrt še zaostajata, a se tudi na tem področju že kažejo prvi znaki živahnejše aktivnosti prebivalstva. Ker naselje obdajajo prostrani in bogati gozdovi, se je začela razvijati lesno predelovalna industrija. V naselju potekajo živinski sejmi, ki se z leti večajo tako po ponudbi kakor povpraševanju. Kar pet letnih sejmov je potekalo v tistem času. Sejmi so se vršili 21. junija (3), na Marjetin ponedeljek (4), v četrtek pred binkoštmi (5), 9. septembra (6) in 6. novembra (7). Vse navedene utemeljitve laških politikov, gospodarstvenikov in cerkvenih mož so bile dovolj, da je Njegovo veličanstvo Franc Jožef I. potrdilo odločitev Cesarsko kraljevega notranjega ministrstva, da se vas Velike Lašče z dnem 14. maj 1913 povzdigne vtrg Velike Lašče. Cesarsko kraljevo Notranje ministrstvo Avstro-Ogrske monarhije je dokument pečatilo in ga poslalo v vednost deželni vladi Krajnske. Tako so Velike Lašče dobile trške pravice, vendar brez likovnega simbola - grba. Občina je kmalu naročila grb v Lipah v Črni vasi, pri Laščanom že znanem kiparju in medaljonarju Svitoslavu Peruzziju. Prav on je izdelal dva Levstikova spomenika - enega vVelikih Laščah in drugega, ki se nahaja v Narodnem muzeju v Ljubljani. (O starem in novem grbu boste lahko brali v prihodnji števil ki Troble.) Navajam prevod pisma občinskega sveta Velike Lašče Njegovemu veličanstvu C. KR. MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE Dan in št. vknjižbe: 28. marec 1913 št. 11178 C. kr. deželna vlada za Kranjsko Ljubljana, 22. marca 1913 Št. 7032 Zadeva: Vas Velike Lašče: povzdignjnenje v trg; prošnja občinskega sveta Velike Lašče Njegovemu veličanstvu. Za C.KR. MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE na DUNAJU. Z ozirom na razglas z dne 2. januarja 1913, št. 47056 ex 1912, ima deželna vlada čast, da ob priloženi prošnji občine Velike Lašče za povzdignjenje naselja Velike Lašče v trg ob spremljajočih poizvedbenih aktih poda naslednje poročilo: Strnjeno naselje Velike Lašče, ki pripada občini Velike Lašče, leži nedaleč stran od istoimenske železniške postaje dolenjskih železnic, linije Ljubljana-Kočevje, na križišču razvejanega cestnega omrežja; po zadnjem štetju prebivalstva šteje 91 hiš s 582 prebivalci. Glavno pridobitveno panogo prebivalstva predstavljata poljedeljstvo in živinoreja; trgovina in obrt sicer še zaostajata, a se tudi na tem področju pridobitvene dejavnosti že kažejo prvi znaki živahnejše aktivnosti prebivalstva. Od večjih industrijskih obratov v kraju je potrebno omeniti stolarno in parno žago; tu se obdeljujejo izdelki iz obsežnih gozdov, ki v širokem obsegu obdajajo občino Velike Lašče. - Bogate lesne zaloge v teh gozdovih predstavljajo trdno jamstvo, da se bosta v občini in posebej v naselju Velike Lašče lesna industrija kot tudi trgovina z lesom od sedanjih skromnih začetkov razvili v gospodarski dejavnik, ki ga ne gre zanemarjati. Rodovitnost tal, bogate zaloge lesa v obširnih gozdovih, ugodna geografska lega v središču razvejanega cestnega omrežja; vsi ti dejavniki zagotavljajo določeno blaginjo, s katerim prebivalstvo naselja Velike Lašče presega svoj izvirno kmečki izvor. Poleg splošnih značilnosti naselja in občine Velike Lašče, v nadaljevanju poleg institucij, javnih ustanov in uradov, ki imajo svoj sedež v naselju Velike Lašče, priloženo poročilo c.kr. okrožnega glavarstva v Kočevju iz 10. februarja prejšnjega leta, št. 2063, podrobno pojasnjuje in deželna vlada si, v izogib ponavljanju, dovoljuje opozoriti na zadevna izvajanja. Velikega pomena za naselje Velike Lašče je 5 sejmov in živinskih trgov, ki so tu organizirani vsako leto in so deležni velikega obiska. - Na živinskih trgih znaša dogon od 300 do 800 govedi in od 150 do 300 prašičev. Deželna vlada smatra pričujočo prošnjo, ki jo v priloženem dopisu z dne 8. marca 1913, št. 4144, podpira tudi kranjski deželni odbor, vsekakor za upoštevanja vredno; zato ji je v čast predlagati, naj c. kr. ministrstvo na Najvišjem mestu podpre povzdignjenje naselja Velike Lašče v trg. 5 Cesarsko kraljevi deželni predsednik Odobritev prošnje Kšt. 11178/1913 (Izpolni vložišče po prejetju Najvišjega sklepa) Priložena ponižna prošnja je bila z dne 14. maja 1913 v skladu s tukajšnjo poslovno številko 18280 ex 1913 premilostno odobrena z Najvišjim sklepom. Dunaj, 4. maj 1913 (Podpis vodje vložišča notranjega ministrstva) (Pismo je iz»kanzeleideutsch« prevedla Ana Virant.) Pomen nekaterih besed: 1 - krvava rihta - v fevdalizmu deželno sodišče, kjer so na sodnem procesu podložnika obsodili na smrt; 2 - prisednik- vsakod sodnikov, ki skupaj s predsednikom sestavljajo sodni zbor; 3 - Alojzijev sejem, čas pred kresom, 21. junija goduje sv. Alojzij, zavetnik mladine; 4 - Marjetin sejem, svetnica Marjeta (Biserka, Marina) je ena izmed štirinajstih priprošnjikov v sili, predvsem priprošnjica kmetov in nosečnic. Goduje 20. julija, ker je takrat žetev in je rado vroče in treska; izročilo pravi, da so se ponekod bali in zato na ta dan niso spravljali ali vozili sena, da ne bi treščilo; 5 - »Vinštni sejem«, binkošti, prvotno praznik žetve, konec velikonočnega obdobja, s prihodom Svetega Duha začne delovati Cerkev navzven; 6 - Mali sejem, 9. september, dan po mali maši (8.sep.), spomin na rojstvo Device Marije, velikolaško farno žegnanje; 7 - Lenartov sejem, sv. Lenart, priprošnjikv vseh kmečkih zadevah in zavetnik kaznjencev. »Kdor s trgom ne trpi, naj se s trgom ne krepi« (Ptujski statut iz leta 1376, člen 94) Manfred Deterding janez debeljak učitelj V okviru Debeljakovega leta občine Ribnica se je v Rokodelskem centru 6. maja 2013 zvečer povabilu Muzejskega društva Ribnica odzvala zanimiva skupina nekdanjih učencev profesorja Janeza Debeljaka, da bi obudila spomine nanj in skupna šolska druženja. Ker je Janez Debeljak naš rojak, Retenčan, častni občan Velikih Lašč, je prav, da o tem dogodku preberemo nekaj vrstic. Lepo je bilo videti kar nekaj Laščanov med poslušalci, in prav je tako. Razgovor je vodila novinarka in radijska voditeljica Mija Škrabec Albanas, ki je tudi bila Janezova učenka. Vsi prisotni govorci so poudarili, kako močna učiteljska osebnost je bil profesor Debeljak. »Učil je za življenje, zato je znanje, ki smo ga učenci dobili pri njegovih urah, imelo uporabno vrednost,« je poudarila Polona Lovšin, vodja Škrabčeve domačije v Hrovači. Janez Škrabec, pomemben slovenski podjetnik, je poudaril, kako je ob stenskem zemljevidu narodnostnih skupin Evrope in ob njegovi prepričljivi razlagi spoznal, da slovenski narod ni majhen, saj je del velike slovanske družine, ki je pravzaprav največji narod sveta. Poleg tega je profesor Debeljak učencem, tudi njemu, vsadil v srce, da vse, kar podeduješ: izročilo, kulturo, misli, moraš prenašati naprej. »Njegovi učenci to izpričujemo vsak na svojem področju,« je izjavil na koncu. Medard Pucelj, govorec in humorist, ki ga poznamo zlasti kot lik Ribn'čana Urbana na raznih prireditvah, je poudaril tudi humorno plat profesorja Debeljaka, ki je bil vedno za »hece«, včasih tudi malo piker, a nikoli žaljiv. Tudi politik Jože Tanko je poudaril, kako kvalitetne in življenjske so bile njegove ure slovenščine. Predvsem pa se spominja kolesarskih ekskurzij osmošolcev v rojstne kraje svojih velikih rojakov, v Podsmreko, na Rašico in v Retje, kjer so obiskali tudi Janezovo rojstno hišo in bili na njenem dvorišču postreženi s čajem, sokom in prigrizkom. Zanimivo je bilo, da se je Simona Škrabec v živo oglasila iz Barcelone, kjer živi in dela. Danes uspešna literarna ustvarjalka se kot učenka »petkarica« v vsem času osnovne šole spominja komentarja ob zadnjem spisu, ki ga je profesor Debeljak ocenil z besedami: »Večje treba!« Na prvi pogled boleča pripomba, a dolgoročno zelo vzgojna. Med govorci je bil tudi Laščan Andrej Perhaj, ki je »Korena« predstavil ne kot svojega učitelja iz šolskih klopi, ampak kot življenjskega učitelja, kot »avtoriteto iz Ribnice«. Nobena pohvala ali kritika ni imela niti približno take teže kot »Korenova«. To je le nekaj utrinkov tega, kar so govorci v tem večeru povedali, in le nekaj utrinkov vsega bogastva, ki ga je dal Janez Debeljak svojim učencem in tudi kolegom vzbornici. Ivanka Peterlin spoznajmo se in načrtujmo skupaj - regionalno srečanje Dnevov evropske kulturne dediščine na Trubarjevi domačiji Dne 25. aprila 2013 je bilo na Trubarjevi domačiji regionalno srečanje Dnevov evropske kulturne dediščine Spoznajmo se in načrtujmo skupaj. Najprej smo si ogledali prispevek z izborom odlomkov televizijskih oddaj Podoba podobe, ki omenjene prireditve spremlja vsako leto. Nato je Nataša Gorenc, koordinatorka DEKD iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, predstavila evropski projekt Dnevi evropske kulturne dediščine, spoznali smo letošnjo temo in možnosti za sodelovanje tako s strani vladnega kot nevladnega sektorja. Še posebej si želijo sodelovanja šol, tako da bi dogodki DEKD prerasli v širše, krajevno dobro obiskane dogodke po vsej Sloveniji. Andreja Bahar Muršič iz ljubljanske enote ZVKD je predstavila nepremično dediščino velikolaške okolice in opozorila, na katerih mestih bi bilo vredno strokovno službo ZVKD konkretneje vključevati. Kot primer dobre prakse pa je Metka Starič iz zavoda Parnas predstavila lanskoletni dogodek Izkušnja dediščine - piškoti iz pločevinaste škatle, s katerim so se v Parnasovem interpretacijskem centru v Robu priključili akcijam DEKD v letu 2012. (prispevek Nataše Gorenc, ZVKDS) Slovenski Dnevi evropske kulturne dediščine so se razvijali skupaj z evropskimi. V dvaindvajsetih letih smo obravnavali mnoge teme, vezane za zvrsti dediščine, tematske vsebine, znamenite Slovence in teme, kijih v ospredje postavlja Evropska komisija. Leta 1991 smo odprli vrata in organizirali vodstvo po takrat javnosti še nedostopnih protokolarnih objektih posestva Brdo pri Kranju. Prišlo je le nekaj posameznikov, tako da želenega odziva javnosti ni bilo. Z leti smo se naučili, da je pri takšnih projektih potrebna zadostna podpora medijev. Kmalu smo pridobili podporo in sodelovanje ustanov, ki se ukvarjajo z varovanjem in promocijo kulturne dediščine, zasnovali prireditve, ki še posebej opozarjajo na trenutno pomembna dognanja in izsledke ter problematiko varovanja kulturne dediščine. Od skromnih odzivov obiskovalcev v začetnem letu 1991 smo na septembrskih prireditvah v letu 1998 našteli 10.000 obiskovalcev, lansko leto pa zaznamujejo številke: več kot 1.600 sodelujočih, 200 organizacij, 180 dogodkov in več kot 28.000 obiskovalcev. V zadnjih letih predstavljajo Dnevi evropske kulturne dediščine tudi dobre primere vključevanja civilne družbe v promocijo kulturne dediščine, kar omogoča aktivnejšo vlogo posameznikov pri njenem ohranjanju. Osnovna vodila, ki jim sledimo pri pripravi skupnega programa prireditev, so: - poteka v zadnjem tednu septembra (letos je to med 28. septembrom in 5. oktobrom); -je obisk brezplačen ali pa je cena vstopnice znatno znižana, -je spomenik manj dostopen ali sicer zaprt za javnost; - spomenik, ki je sicer dostopen obiskovalcem, predstavite s posebnimi dejavnostmi, kot so vodeni ogledi, razstave, koncerti, predavanja, delavnice...; - prireditev je usklajena z vsebinskimi smernicami letnega programa ali zgolj odprete vrata stalnih ali občasnih razstav, 'm P Andreja Bahar Muršič, odgovorna konservatorka za območje občine Velike Lašče, ZVKDS, OE Ljubljana, foto: Gašper Favai muzejskih delavnic, predstavite pred kratkim obnovljen kulturni spomenik; - za dogodek uporabljate uradno poimenovanje Dnevi evropske kulturne dediščine; - na dan dogodka razobesite zastavo s simbolom DEKD, ki označuje in vabi obiskovalce k ogledu; - dogodek prijavite s spletnim obrazcem (če prijavo oddate do 31. maja, bo dogodek objavljen v brošuri, sicer pa le v spletnem napovedniku); - po svojih možnostih upoštevate priporočilo, da se na vseh promocijskih gradivih uporabljajo logotipi DEKD, Sveta Evrope in Evropske komisije. Naloge ZVKDS pri koordinaciji Dnevov dediščine so, da: -oblikuje vsebinska izhodišča interno Dnevov dediščine; - povabi k sodelovanju muzeje, galerije, arhive, lastnike in upravljavce kulturne dediščine, knjižnice, osnovne in srednje šole, univerze, občine, območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti, društva in posameznike; - nudi vsebinsko pomoč organizatorjem; - organizira osrednji otvoritveni dogodek, (ki bo letos 28. septembra na gradu Rajhenburg); - zbere skupni slovenski program prireditev in ga objavi v spletnem napovedniku dogodkov ter v tiskani brošuri, izda in razdeli plakate, - poskrbi tudi za zastave s simbolom DEKD; vse našteto promocijsko gradivo je brezplačno; poskrbi za promocijo v medijih; v ta namen obvešča medije, organizira novinarsko konferenco, objavi časopisne in radijske oglase; - izda tematsko publikacijo iz zbirke DEKD, ki na poljuden način predstavi temo leta. Ena pomembnejših nalog ZVKDS je zagotovo sodelovanje z mediji. Odzive medijev na splošno ocenjujemo pozitivno, vsekakor pa si želimo še večje pozornosti tiskanih medijev in komercialnih televizij. S Televizijo Slovenija dobro sodelujemo, v produkciji RTV Slovenija je nastala že 15. monotematska oddaja Podoba podobe, posvečena DEKD. Poleg vrednosti, ki jo imajo oddaje za obveščanje javnosti o kulturni dediščini in o našem delu, so izredno kvaliteten in pomemben dokument o DEKD. Želimo pa si še boljše regionalne pokritosti. V obvestilih za javnost ZVKDS naredi regionalne in vsebinske poudarke.Zelodobrodošlo pa je,da so se nekatera lokalna okolja, kot so Laško, Škofja Loka, Piran, Maribor sama organizirala in dosegla dobre rezultate.Zberejo informacijeo prireditvah na svojem območju in jih sami posredujejo medijem. Rada bi poudarila, daje dobro sodelovanje z mediji vzeti kot priložnost, ne kot dodatno delo. Pri razvijanju in širjenju poslanstva DEKD smo dejavni na evropski ravni - letos, na primer, s pomočjo nove komunikacijske platforme Sveta Evrope, ki bo omogočila, da sodelujoče države bolje kot doslej Nataša Gorenc, koordinatorka DEKD, ZVKDS, foto: Gašper Favai na svetovnem spletu predstavljajo septembrske dogodke DEKD širši evropski in svetovni javnosti. Namen platforme je predvsem okrepiti zavest evropskih državljanov o skupnem evropskem kulturnem prostoru, ki ga gradimo tudi zodnosom do naše dediščine. Platforma na ta način ponuja priložnost, da se predstavijo vsi evropski dogodki v angleškem jeziku na enem mestu. Septembra letos bo na ta način predstavljenih prvih deset držav, med katerimi je tudi Slovenija. Stran pa bo v celoti zaživela prihodnje leto. Rada bi vas opozorila še na en evropski projekt, ki se je razvijal vzporedno z Dnevi dediščine. Fotografska izkušnja je mednarodni fotografski in letos tudi video natečaj. V jubilejnem letu spomeniške službe ubira nekoliko drugačen vsebinski pristop. Namesto ozko določene teme pušča nadebudnim mladim ustvarjalcem in ustvarjalkam povsem proste roke pri izbiri motiva. Organizator, novomeški Lokalpatriot, avtorje in avtorice vabi, da v svojem okolju poiščejo kulturni spomenik oziroma objekt kulturne dediščine -še najraje tiste, ki so širši javnosti manj znani - in ga skozi objektiv ulovijo na svež in privlačen način. Svoja dela na temo, ki je letos po nekaj letih zopet usklajena s temo DEKD, lahko prijavijo mladi, stari od 10 do 21 let; nagrada je mikavna - izlet v francoski Strasbourg in Lokalpatriotova mednarodna fotografska delavnica. Rok za oddajo del je 24. maj 2013, izbor prispelih fotografij in dela nagrajencev bomo predstavili na odprtju DEKD na gradu Rajhenburg. Več o razpisnih pogojih in temi najdete na spletni strani fotografske izkušnje. Še nekaj informacije o evropskem okviru akcije. Danes Dnevi evropske kulturne dediščine predstavljajo najuspešnejšo akcijo Sveta Evrope na področju kulture, saj povezuje 50 držav podpisnic evropskih konvencij s področja dediščine, 6.000 mest, 30.000 kulturnih spomenikov in 20,000.000 obiskovalcev. Med petdesetimi sodelujočimi državami zagotovo izstopajo Francija, Velika Britanija, Nizozemska in Nemčija. Zanimivo je, da v Veliki Britaniji Dnevi odprtih vrat ali Heritage Open Days temeljijo na sodelovanju 40 tisoč prostovoljcev. Pri njih gre bolj kot ne za spoznavanje tistih spomenikov v privatni lasti, ki so sicer čez leto zaprti za javnosti. 4.600 objektov, privabi 2 milijona obiskovalcev v štirih dneh. Francija z 21.000 dogodki in 21 milijoni obiskov je absolutni rekorder Dnevov evropske kulturne dediščine. Nekaj o dobrih izkušnjah preteklih let: osrednji otvoritveni dogodki v Idriji, Škofji Loki, Piranu. Z otvoritvenimi dogodki po eni strani predstavljamo izbrano temo leta, po drugi pa kulturno in naravno dediščino lokalnega okolja. Naj izpostavim tri še posebej uspešne dogodke. Lansko leto smo, kot že nekaj let doslej, izbrali temo leta Evropske skupnosti in jo povezali s kulturno dediščino. Aktivno staranje, medgeneracijsko povezovanje, solidarnost med generacijami smo predstavili pod geslom Izkušnja dediščine. Zbrali in predstavili smo vsebine, kijih starejši lahko ponudijo mlajši generaciji, vse to z življenjskimi zgodbami, znanjem in modrostjo, kar nam jih dediščina daje za sodobni čas. Idrija je bila lanskega junija uvrščena na Unescov seznam svetovne dediščine, zato je pobuda za osrednji dogodek prišla spontano z obeh strani. K sodelovanju smo povabili vse ustanove s področij kulturne in naravne dediščine, vzgoje, izobraževanja in turizma, društva in zanesenjaške posameznike. Občina Idrija in krajevna skupnost Idrija sta izdatno finančno podprli dogodek. Mestni muzej Idrija je skrbel za vsebinsko plat dogodkov, to pomeni, da smo zdogodki zares predstavljali dediščino tega okolja. Rudnik živega srebra je za to priložnost pripravil posebno razstavo Idrija - zibelka naravoslovja. Rudnik pa je tudi veliko pripomogel k odlični organizaciji. Rezultat je bil celodnevni program prireditev, v katerem se je predstavilo 400 sodelujočih iz 50 različnih organizacij. Obiskovalci so spoznali legendo o najdbi živega srebra, s pesmijo, plesom in dramatizacijami so se predstavili najmlajši in najstarejši, za javnost sta bila odprta dva rudniška rova, obiskovalci so spoznali lokalno kulinariko, imeli možnost naučiti se izdelati idrijski žlikrof. Prišlo je okrog 3500 ljudi. Odzivi sodelujočih in obiskovalcev so bili izredno pozitivni. Še posebej za velik uspeh štejemo, da je prireditev obiskalo 700 osnovnošolskih otrok in tako zapolnilo delovno soboto s kulturno-naravoslovno-tehniškim dnevom. Podobno zamisel smo izvedli v Škofji Loki leta 2006 in v Piranu leta 2005. Loški DEKD so bili srednjeveško obarvani, saj je bila tema leta vezana na utrdbeno arhitekturo. Piranski DEKD pa so pravzaprav utrli pot večjim prireditvam ob Dnevih dediščine, v organizaciji ZVKDS. Zanimivo je, da je bil osrednji piranski lokalni partner društvo Anbot, ki je povezal v občini tiste ustanove, ki sicer ne sodelujejo ravno najbolje. Oba dogodka sta privabila več tisoč obiskovalcev. Takšne prireditve so priložnost za popestritev kulturne in turistične ponudbe, predvsem pa so se izkazali za dobro priložnost, da se občani v skupnih akcijah še tesneje povežejo s svojim urbanim in podeželskim življenjskim prostorom. Letošnja tema DEKD je Sto let v dobro dediščine. Letos praznujemo stoletnico organiziranega varstva kulturne dediščine pri nas. Pred sto leti je bil umetnostni zgodovinar France Štele imenovan za deželnega konservatorja Spomeniškega urada za Kranjsko. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije po svojem poslanstvu skrbi za varovanje nepremične kulturne dediščine, zato bo obletnico obeležil z množico zanimivih dogodkov, znanstvenih srečanj, pripravil posebno izdajo Varstva spomenikov. Tudi letošnje DEKD smo posvetili tej temi. S publikacijo iz zbirke DEKD in prireditvami se želimo prispevkom posameznikov pri varovanju kulturne dediščine. Ker želimo ohraniti širok vsebinski okvir Dnevov dediščine, bomo z letošnjo temo obravnavali prav vse zvrsti dediščine: od snovne do nesnovne, od zgodovinskih parkov do tehniške dediščine, od starih listin do fresk... Izpostavili bomo napore za ohranitev dediščine in opozorili tudi na neuspele poizkuse varstva. Nataša Gorenc, koordinatorka DEKD pri ZVKDS Tudi v letošnjem letu bo v projektu DEKD sodeloval Javni zavod Trubarjevi kraji. 5. oktobra 2013 skupaj z ZVKDS, OE Ljubljana in velikolaškimi društvi in drugimi organizacijami pripravlja osrednjo prireditev z naslovom »Dediščina za stare in mlade«. Več o prireditvi boste izvedeli v prihodnji številki Troble. Pripravila: Barbara Pečnik, Javni zavod Trubarjevi kraji kratek1 zapis o delu upokojencev v drugem tromesečju 2013 Po dolgi zimi so naši člani prav zaživeli v pomladanskem času. Ze v marcu mesecu smo se družili na izletu, uživali v Begunjah pri Avsenikih in v ljubljanski Operi na predstavi Gorenjski slavček. Aprila so nas zopet razveselili z dobro uvrstitvijo naši strelci na Pokrajinskem tekmovanju v Ljubljani. Obiskali smo Narodni muzej v Ljubljani in obisk končali na Ljubljanskem gradu v prekrasnem sončnem vremenu in počastitvi Svetega Jurija. April smo zaključili z izletom v bolnišnico Franjo in obiskom Festivala klekljanja vZireh. V maju bomo imeli športni dan na Pohorju s pohodom na Osankarico in ogled operete Vesela vdova. Članice krožka ročnih del "Nitka" pa se pripravljajo na 15. razstavo ročnih del ob občinskem prazniku v mesecu juniju. Še kaj več pa si preberite v ostalih prispevkih naših članov. Pridružite se nam še v večjem številu. Vaša predsednica Marija KOTIČEK ZA UPOKOJENCE ODPRTO PISMO NAŠEMU UPOKOJENCU ALI BOLJE: MARČEVSKI POTEP OD PIVKE, PREK KALC IN PREMA DO NARINA .»o»««'' Obvestilo! 7ZLIZE IflSCE PGD Velike Lašče obvešča vse občane, društva in podjetja, da bo preventivni pregled gasilskih aparatov v soboto S. junija 2013, pred gasilskim domom v Velikih Laščah odi 8.00 ure - 10.00 ure. Vabljeni! RENAULT KLANČAR A pooblaščen servis na lokaciji LJ-Rudnik nadomestni deli in dodatna oprema avtoplašči, premontaža, shranjeva ličarsko-kleparska dela popravila elektrike nadomestno vozilo Groznikova 11,1000 Ljubljana Tel: 01/42 72 001 Gsm: 041 710151 Email: klancar@dealer.renault.si Delovni čas: pon - pet: 8.00 -16.30 barve! Spoštovani gospod Janez! Kotstebiliverjetnoobveščeni,jevmarcunašeDruštvoupokojencev organiziralo izlet po dolini reke Pivke in reke Reke. Pogrešali smo vas in res je bilo škoda, da se niste z nami za en dan preselili iz zasneženih Velikih Lašč v zeleno pomladansko naravo. Poln je bil Neredov avtobus in sonce nas je pozdravilo v Pivki, kjer smo za začetek obiskali Park vojaške zgodovine. Nacionalna tankovska in artilerijska zbirka nam je dala enkraten vpogled v bogato vojaško-zgodovinsko dediščino iz obdobja 2. svetovne vojne, nekdanje Jugoslavije, iz obdobja hladne vojne in slovenskega najdete na Valvazorjevi grafiki. Grad so sezidali pl. Steinbergi v 17. stoletju in je bil dom Franca Steinberga (16841765), strokovnega pisatelja in risarja Grad Kaleč osa mosvaja nja. Zbirko dopolnjujejo bojni pripomočki V podmornici . . . . in osebni predmeti vojakov. Povedati vam moram, da sem prvič v življenju imela tudi priložnost zlesti v čisto pravo podmornico, ki je razstavljena na dvorišču bivše vojašnice. Pravijo, da je podmornica P-913 »žepna« različica, dediščina bivše SFRJ, ki pa je bila plod razvoja in gradnje slovenkih podjetij. Mnoge nas je navdušila. Kako biobujali spomine šele vi kot nekdanji jugo vojak! Če bi bila naša družba malo mlajša, bi se lahko podala tudi na štiriurno krožno pot vojaške zgodovine in na vrh Primoža, kjer se nahaja podzemna utrdba in približno 500 m rovov s skladišči streliva, bivalnimi prostori in bojnimi položaji. To smo raje pustili za drugič in se odpeljali proti Zagorju, kjer na pobočju Brega stojijo med stoletnimi lipami ostanki gradu oziroma okrogel stolp gradu Kaleč. Prvotno podobo s stanovanjskim delom lahko Med predavanjem ter proučevalca Cerkniškega jezera. V steno obrambnega stolpa je vzidana plošča v spomin na Miroslava Vilharja, na stoletni tabor in na sestanek aktivistovOF. Moram se vrniti k Miroslavu Vilharju, ki je bil rojen v septembru 1818 v Planini. Bi je sin premožnega posestnika in lastnik Kalca. Študiral je pravo na Dunaju in v Gradcu. Leta 1845 seje preselil na Kaleč, imel veliko družino, postal župan Knežaka in pozneje poslanec v državnem zboru. Omenjam ga predvsem zato, ker nisem vedela, da je pisal in uglasbil mnoge pesmi, za katere sem mislila, da so narodne. Naj jih nekaj naštejem: Po jezeru, Rožic ne bom trgala, Zagorski zvonovi (ne gre za Zagorje ob Savi), Lipa zelenela je... Ste vi to vedeli? Bil je ustanovitelj čitalnic, pobudnik tabora na Kalcu in povezovalec Pivke s kulturnim in političnim življenjem Slovenije. Tako je deloval do zgodnje smrti leta 1871. Zanimivo, ne? i buih •'..'JlimnjM'-f# • '* «Li d S* ' - ji^ • j . ■ |s» V- Prem Potem je pričelo rositi in odpeljali smo se proti Premu. Obiskali smo grad Prem nad slikovito dolino reke Reke in z Brkini v ozadju. Nov vodič, nova tema ... Romanska arhitektura iz leta 1213 je bila velikega strateškega pomena. Zamenjala je vrsto lastnikov: od Devinskih grofov, plemiča VValsee, Habsburžanovdo grofa Porcia. Preživela je mnoge bitke od rimskih časov, srednjeveških bojev do turških vpadov. Razvoj in spremembe grajske in obrambne arhitekture prikazujejo makete, ki jih dopolnuje arheološka razstava, grajska orožarna, zelo lepa je poslikava v slavnostni dvorani, ki jo krasi pozlačeno baročno ogledalo. V gradu je tudi kapela iz 14. stoletja, ki je posvečena sv. Marjeti, pred vhodom vanjo pa nas je pozdravila freska sv. Krištofa, zavetnika prevoznikov. Ker je grad lepo prenovljen, je v njem vse leto mnogo dogodkov: od gostujočih razstav, svečanih porok do protokolarnih srečanj. Z gradu je lep poged na neokrnjeno naravo Brkinov in na Prem s cerkvijo sv. Helene, ki dominira nad vasjo. Ko smo v šoli obravnavali slovensko moderno, smo poleg Cankarja, Murna in Zupančiča pesnika Dragotina Ketteja (1876-1899) omenjali kot enega od štirih pevcev iste pomladi. Bili so enega gnezda ptiči. Takrat nas na Prem niso peljali. Smo si pa zato tokrat ogledali njegovo spominsko sobo v nekdanji Ljudski šoli in obnovili njegovo življensko pot. Rojen je bil na Premu na Notranjskem v učiteljski družini Filipu Ketteju in AniValenčičevi. Oče je bil radoživ mož, mati pa nežna in rahločutna. Ko je bil star dve leti, so se preselili na Col in nato v Zagorje pri Pivki. Pri štirih letih mu je mati umrla za jetiko in tako seje zelo navezal na očeta, ki pa seje kmalu ponovno poročil z Frančiško Fatur. Bila je dobra krušna mati in otroštvo Tinčka, kot so ga klicali, se je prepletalo z naravo, preprostimi kmečkimi ljudmi, z literaturo, glasbo in izobraženci obenem. Bil je živahen otrok, radoveden in samozavesten. Osem let star je napisal prvo pesem očetu za god. Leta 1888 se je vpisal na gimnazijo v Ljubljani in se nato leta 1891, ko mu je umrl oče, prepisal na učiteljišče. Bilo je konec brezskrbnega otroštva in znašel se je brez virov za preživetje. Ker ni imel za šolnino, seje ponovno vrnil na gimnazijo v Novo mesto, kjer je pri dvajsetih letih maturiral. S tem je izgubil pravico do skrajšanega vojaškega roka in grozila mu je triletna vojaščina. Zelo je želel nadaljevati študij na Dunaju, kjer sta bila že Cankar in Zupančič. Po enem letu vojaščine je v Trstu zbolel za jetiko in bil odpuščen. Odšel je v Ljubljano, našel zatočišče pri Murnu in nato kmalu vCukrarni umrl. V času šolanja je postal tajnik literarnega in političnega društva dijakov »Zadruga«. Bral je svoje pesmi, predaval o literaturi in poučeval ruščino. Študiral je tudi italijanščino, francoščino in angleščino. V tem času je dosegel vrhunec ustvarjalne moči. V Angelčku in Vrtcu je objavljal mladinske pesmi in basni pod psevdonimom Siluška. V Novi nadi je pričel leta 1897 objavljati erotično poezijo. Med junijem in avgustom 1898 leta je napisal kar 43 od 62 sonetov. Pred smrtjo je na posredovanje Aškerca določil dediča svojih rokopisov in jih izročil Podpornemu društvu za visokošolce na Dunaju. Njegova poezija je kljub mladosti prvinsko dvojna: žlahtno zamišljena, globoka, resna na eni strani in polna vedrine ter zaljubljene radoživosti na drugi. V slovensko poezijo je uvedel prost ritem in lahkoten izraz ter ustvaril nove oblike soneta. V spominski sobi smo prebrali še pesem »Aj, ta lepa krčmarica« in se pri tem spomnili na »Daj mi, daj vinca, lepa točajka!« Doma sem nato pobrskala po Naši besedi in obnovila vse, kar je o Ketteju napisanega. Storite to tudi vi, res je lepa poezija, čeprav vem, da vam lirika ne leži preveč. Naj bo dež ali sonce, vsak dober izlet se zaključi ob dobri hrani. Zato nam je gospod Jože, ki nas je ves čas spremljal, na koncu predstavil ekološko turistično kmetijo Pri Andrejevih v Narinu. Veliko bi lahko napisala o vasi Narin, ki leži med Snežnikom in Nanosom, o prijaznih ljudeh in njihovi simpatični govorici, dobri hrani in vinu ... Ampak najbolje je, da se o vsem prepričate sami in jih obiščete. S spoštovanjem vaša stanovska kolegica Helena Grebene Gruden PS: Ne pozabite na naš moto »turizem, izobraževanje, druženje«, pokličite gospoTrotovšek in se prijavite na naslednji dogodek! ZA APRILSKI IZLET SMO SE POPELJALI: od crngroba, prek bolnišnice franjf, do festivala kekljarstva in čevljarskega muzeja v žireh. Mislila sem, da bo vse skupaj enostavno, blizu in kratko. Pa seje izkazalo, da je bil izbor spomenikov in dogodkov za ta izlet dober, zanimiv in poučen. Kar zgodaj smo se pripeljali v Škofjo Loko, si jo malo ogledali kar z avtobusa in ugotovili, da zanjo potrebujemo cel dan in da bo to mogoče izlet za »drugič«. Zato pa smo se ustavili v 4 km oddaljeni vasici Crngrob in obiskali romarsko cerkev, ki prevladuje na hribčku. Lokalna vodička je ugotovila, da nobene skupine ni imela že tako zgodaj zjutraj in »vsa sveža« je pripravila res dobro predavanje. 2e pri urah umetnostne zgodovine sem poslušala o biserčku te sakralne arhitekture, poslikav in opreme in obnovila pozabljeno znanje. Med obiskom bolnišnice Franja Predavanje v Crngrobu Cerkev Marijinega oznanjenja v Crngrobu je nastala v poznem 13. stoletju, najprej kot enoladijska, potem pa so jo razširili v triladijsko. Starejšemu jedru je bil prizidan prezbiterij v tradiciji gorenjske dvoranske cerkve in je edini triladijski prezbiterij v Sloveniji. Je pravokoten, s triosnim zaključkom, in je nižji od ladje. V celoti je obokan z osmerokrakimi zvezdami. Stikališča reber so poudarjena s sklepniki. Osrednji s figurami, drugi v obliki rozet. Ob južno stran prezbiterija je prislonjen petnadstropni zvonik kvadratnega tlorisa, k pročelju cerkve je prizidana neogotska lopa. Zelo zanimive so tudi poslikave. Na zahodni fasadi prvotne enoladijske cerkve so fragmenti Kristusovega pasijona iz sredine 14. stoletja, desno ob gorskem portalu je delavnica Janeza Ljubljanskega sredi 15. stoletja naslikala Sveto Nedeljo, Kristusa Trpina, obdanega z žanrskimi upodobitvami del, ki se v nedeljo ne smejo opravljati. V notranjosti najstarejšega dela cerkve so se v severni ladji ohranili prizori Križanja in Marijin cikel, ki predstavljata slovensko zgodnjo gotiko. Pasijonski prizori so poznejši, iz 15. stoletja, vzhodno travejo (sv. Volbenka) pa je poslikal leta 1453 slikar Bolfgang, se podpisal in datiral. Od gotske opreme so se iz leta okoli 1500 ohranili trije kiparski izdelki: relief Najdenje sv. Križa in kipa sv. Uršule in Neže. Vsa ostala bogata notranja oprema je baročna, iz druge polovice 17. stoletja. Na žalost nismo videli Ahacijevega glavnega oltarja iz leta 1648, ker je v obnavljanju. Velja pa si ga ogledati, ko bo mogoče, ker je največji zlati oltar na Gorenjskem. Potem smo nadaljevali vožnjo po pomladni Poljanski dolini, mimo Hotavelj (saj veste marmor), Zirovskega vrha (rudnik urana) in Visokega s Tavčarjevo domačijo do Dolenjih Novakov pri Cerknem in obiskali partizansko bolnišnico Franjo, kot nalašč za 27. april. Ustanovitelj in prvi graditelj bolnišnice je bil dr. Viktor Volčjak. Poimenovana pa je bila po zdravnici in upravnici dr. Franji Boje Bidovec. Od decembra 1943 do maja 1945 seje v njej zdravilo več kot petsto ranjencev, skupaj z dislociranimi oddelki, namenjenimi lažjim ranjencem, pa okoli 1000. Kompleks v soteski sestavlja trinajst lesenih barak, različnih velikosti in namembnosti in več pomožnih objektov. Med njimi najdemo operacijsko sobo, rentgen, invalidski dom in električno centralo. Dostop do bolnice je potekal po potoku Čerinščica, ki teče skozi sotesko. Bolnišnica je imela dobro varovanje, obrambni mehanizem z minskim poljem, obrambnim bunkerjem in bunkerjem za ranjence. Soteska je bila dvakrat napadena, vendar je sovražnik ni nikoli odkril. Opustošenje pa je doživela v letu 2007, ko je hud naliv odnesel 14 barak in uničil vse ohranjene predmete iz 2. svetovne vojne. Muzeju za Idrijsko in Cerkljansko se imamo zahvaliti, da so imeli popise in dokumentacijo vsega in so jo popolnoma obnovili. Od maja 2010 je bolnišnica ponovno odprta za obiskovalce. Po kosilu »Pri Gačniku« smo pot nadaljevali mimo Cerknega, ki ga poznamo po smučarskih strminah, v Žiri. Po celem kraju se je dogajal čipkarski festival s stojnicami in več razstavami čipk. Ne samo v Idriji, tudi v Zireh že več kot 100 let deluje čipkarska šola in prisrčni so bili otroci, ki so razstavljali svoje izdelke. Osrednji zavod za čipkarsko obrt z Dunaja je že leta 1906 ustanovil to šolo. Najprej jo je vodila Leopoldina Pelhan, nato pa Angelca Jesenko. Po letu 1945 je delo prevzela Anda Grošelj, za pravi razcvet pa je poskrbela Monika Albreht, kije šolo vodila 26 let in nas tudi popeljala na ogled. Njeno poslanstvo je nasledila Branka Grošej, ki uspešno vodi in predstavlja šolo doma Čipka NA OBMOČNEM TEKMOVANJU V STRELJANJU EKIPA du VELIKE LAŠČE NA TRETJEM MESTU Na območnem tekmovanju v streljanju z zračno puško, ki je potekalo na Rakovniku v Ljubljani v torek, 2. aprila, smo se člani Društva upokojencevVelike Lašče uvrstili na tretje mesto v kategoriji moški ekipno. Anton Kastelic si je z odličnim streljanjem priboril zlato medaljo, saj je dobil kar 174 krogov od 200 možnih. Streljanja smo se udeležili Anton Kastelic, Anton Zakrajšek, Alfonz Cestnik in Franc Ivane. M w na mmmh 4 I Pv Besedilo in foto Franc Ivane in v tujini danes. Tako potuje tradicija iz generacije v generacijo. Če obiščete Ziri, kadar ni festivala, lahko del te lepote vidite v galeriji čipk Primožič, pa na znano farno cerkev ne pozabite. Mnogo bolj kot po klekljanju vsi poznamo Ziri po čevljarstvu. Zato smo pogledali v industrijsko prodajano čevljev Alpina in za konec obiskali še majhen in simpatičen čevljarski muzej z veliko zanimive opreme. Kako so včasih izdelali planinski čevelj, smo videli na filmčku; tako kot včasih, ko sem opazovala Planinčevega ata, ko mi je »potempljal« čevlje. Kar malo nostalgije je bilo. Iz kraja v kraj, z ene teme na drugo, iz dogajanja v dogajanje ... to je pravi izlet. Lepo smo se imeli. Pridružite se nam prihodnjič na Pohorju. Gospa Marija Trotovšek mi je posredovala gradivo, ki sem ga uporabila v tem besedilu, in seji zanj zahvaljujem. Helena Grebene Gruden druženje ob ročnem delu Kako hitro mineva čas, le kam se mu tako mudi, se sprašujemo članice krožka ročnih del, saj bomo letos že petnajstič postavile svoje izdelke na ogled. Delo je ustvarilo človeka, delo v skupini ga dopolnjuje in oplemeniti. Mogoče nas je prav želja po sodelovanju pripeljala do krožka, kjer ni tekmovalnosti, pač pa ocenjevanje, svetovanje in prijetno druženje. Skupna nam je ljubezen do ročnih del, ki so jih izdelovale naše mame, babice, prababice ... v dolgih zimskih večerih ob petrolejkah. Škoda bi bila storjena, če bi šla ta ljudska umetnost v pozabo. Tudi me delamo, kot navadno poudarjamo, za svojo dušo, za lastno zadovoljstvo, ne za prodajo. Krožek deluje v okviru Društva upokojencev Velike Lašče. Veseli smo, da se nam je pridružila predsednica društva gospa Marija Trotovšek, kljub zahtevni nalogi pri vodenju društva si vzame čas še za ročno delo. Po nekaj letih obstoja krožka smo začutile potrebo po imenu krožka. Najbolj primeren se nam je zdel predlog gospe Majde Pečnik, zato je bil soglasno sprejet. Odslej se imenujemo »Nitka«. Nitje pri našem delu nepogrešljiva, pa naj vezemo, kvačkamo ali pletemo. V prenesenem pomenu pa nit prijateljstva združuje ljudi; žal mnogokrat slišimo, da se je pretrgala nit življenja - vzela nam je tri dobre sodelavke. Tudi letos kot vsa leta doslej bomo razstavljale v času občinskega praznika. Podpora in priznanje s strani Občine Velike Lašče ter izjave obiskovalcev razstav nam dajejo dodatno pozitivno energijo za nadaljevanje našega dela. Vodja krožka: Danijela Vrh Naša prva druženja v prostorih občinske stavbe zlato plaketo v znak zahvale in spoštovanja vrednot NOB. Pevski zbor je zapel še nekaj partizanskih pesmi, med drugimi tudi Na oknu glej obrazek bled... Na koncu pa je zadonela partizanska pesem Kovači smo in naša sila ..., kijojezanosno zapela množica cele dvorane ob spremljavi harmonike voditeljice pevskega zbora. Postoj in preberi! Pa l|udskem uzrufilu Je bilo na tem območju vci "volijih jam" w kalere «j takratni grofje lovili volkove. Četrtega maja 1945 50 na te kraj, iz ljubljanskih lapnrou, n ku p a tn rj c pomniniki pripeljali ivobndoljubn? ljudi, jih muilli in na krut oaiin uimitili, .line tallii v dve vali ji liiml in kraj zločina ikrbno prikrili, M V i m |e t JpaHVn «1 opumln IhiliHi ■ I^M /I , A ^ Dr»»» roJKl* I«"" >0— | Fotografije, spremljal in zapisal: Jože Škulj Wl &r : spominska svečanost na turjaku Po 68 letih poboja slovenskih svobodoljubnih ljudi Kot vsako leto se je tudi v letošnjem letu zbralo na Turjaku neverjetno veliko ljudi na SPOMINSKI SVEČANOSTI. Letos mineva 68 let poboja šestindvajsetih slovenskih svobodoljubnih ljudi, ki so jih iz ljubljanskih zaporov, tik pred osvoboditvijo pripeljali v noči na peti maj v Smrečje sredi zelenega gozda, jih mučili in na krut način usmrtili, zmetali v dve volčji jami in kraj zločina skrbno pokrili. Zarja spominov Velike Lašče je vse pripravila za spominsko svečanost ob spomeniku v Smrečju, a zaradi slabega vremena prestavila svečanost v dvorano Doma krajanov Turjak. Vodja projekta in povezovalec Janez Lukančič je na začetku napovedal mešani pevski zbor Pevci izpod Rožnika. Zbrano je zadonela partizanska pesem: Vsi mladi fantje in možje, branite domovino... Nato pa je slavnostni govornik Božo Kovačič, predsednik Zarje spominov Velike Lašče, spregovoril o dogodku, ki je zaznamoval to sveto zemljo v večno slavo, spominu junakom. Na odru so se nato zvrstili otroci iz vrtca in šolarji, ki so recitirali in peli partizanske pesmi. Vse bolj pa se mladi, ko odraščajo, zavedajo, da je upor vrednota in človekova pravica. Partizani so odhajali s puško na rami v napad, danes pa je orožje pesem za svobodo, za kruh. Pokrovitelj svečane prireditve »Grand hotel Union« iz Ljubljane je tudi letos poskrbel za prijetno srečanje po svečanem dogodku. G. Hebrle pa je mecenu Božu Lipovšku izročil w krčma GOSTAČ Žlebič 15A, Ribnica - JEDI ZŽARA, PIZZE, SOLATE, SLADICE - KOSILA IN VEČERJE PO NAROČILU ZA ZAKLJUČENE DRUŽBE IN PRAZNOVANJA - CATERING (ORGANIZACIJA PIKNIKOV, PRAZNOVANJ, DRUŽENJ...) - VSAK DRUGI VIKEND ZVEČER PARTY Z DJ-I DELOVNI ČAS: TOREK-SOBOTA od l3-22h, NEDELJA IN PRAZNIKI od I I - 21 h \1judno vabljeni v prijeten ainbient, z ugodnimi cenami, kjer bo za vas poskrbelo prijazno osebje. KRČMA GOSTAČ, Žlebič 15a,1310 Ribnica, tel: 031/437 493 ali 041/887 007 KONJEREJSKO DRUŠTVO VELIKE LAŠČE vas vabi na KONJEREJSKI DAN v Velikih Laščah pri gasilskem domu, v nedeljo, 16. junija 2013, s pričetkom ob 14. uri. PROGRAM: Povorka konjskih vpreg in jahačev Prikazi spretnostne vožnje Ježa okrog sodov »Šlaj sanje« hloda Tekmovanje županov Preskok Velikolaška alka Razstava starih voz in konjeniške opreme Vsi udeleženci prireditve, ki boste sodelovali s svojimi konji potrebujete ID-dokument in potrdilo o pregledu konja na IAK- a. Prijave sprejemamo do 13.30 ure na prireditvenem prostoru. Prijavnina je 10€, obvezna je uporaba čelade, vsaktekmuje na lastno odgovornost. Program bo povezoval Stane Werbole. POSKRBELI BOMO ZA HRANO, PIJAČO IN BOGAT SREČELOV. Prireditev je podprla Občina Velike Lašče K ZGODOVINI DOLENJSKE ZELEZNICE 2 »[...] kaj je po koledarju prej: 22. maj ali 30. maj?« To vprašanje so Laščani postavili časopisju, ki je kot začetek gradnje kočevske železnice navajalo datum 30. maj oziroma 1 .junij 1892. Dne 30. maja so pričeli z delom železniške postaje v Kočevju. Vendar pa je bila prva lopata zasajena, kot piše Karol Rustja, že nekoliko prej, 22. maja, in to ravno v Velikih Laščah. Takrat je bilo tam zelo slovesno. Pričetek gradnje je spremljajo petje in praznično pokanje topičev. Župnik je delavcem blagoslovil orodje, okrajni sodnik Danijel Šuflaj pa je slovesno odprl delo. Obrtniku Leopoldu Tratniku, pasarju in kasnejšemu hotelirju v Ljubljani, so dali na lopato izdelati napis: »Lopata, s katero je dne 22. maja 1892 v Velikih Laščah otvoril g. c. kr. okrožni sodnik Danijel iz Velikih Lašč graditev Dolenjskih železnic.«1 Gradnja tega odseka je bila precej zahtevna. Predvsem pa je bil velik problem pomanjkanje delovne sile. To je bil namreč čas, ko je bilo izseljevanje na tem območju zelo veliko, zato je bilo potrebno dobiti delavce od drugod. Med delavci je bilo tako veliko Primorcev, gradbena podjetja pa so si pomagala tudi z zaporniki iz Maribora, Celja in Ljubljane. Po podatkih Karla Rustje je bilo jeseni 1892 v gradnjo vključenih okrog 3000 delavcev, 300 obrtnikov in 170 glav vprežneživine.2 Po prvotnih načrtih naj bi bila kočevska proga zgrajena že do konca leta 1892, vendar jim je to preprečila huda zima 1891/1892. Prvi vlak je iz Ljubljane v Kočevje pripeljal 24. julija 1893. Konec avgusta so sledili komisijski pregledi in 27. septembra 1893 slavnostno odprtje proge. Slovenski narod, 22. september 1893, št. 218. Odprtje železnice je časopisje naznanjalo že veliko prej. Potekala naj bi na »izvanredno slovesen način«. »[...] Povodom otvoritve bodo tako vlak kot železnična poslopja primerno okrašena, in sicer z deželnimi grbi, z zastavami v cesarskih, deželnih in mestnih barvah. Pred postajami bodo postavljeni tudi mlaji, okrašeni z zastavami. V to svrho se vrše se ravnokar dotične priprave. Zajedno pa se čedi in zravnava tudi tir na celi progi. Udeležba otvoritve Dolenjske železnice bode omejena dne 27. t.m. le na povabljene goste, to je zastopnike železnične uprave in podjetništva, vlade, dežele, mesta Ljubljanskega, dotičnih občin, časnikarstva in dr. [...]«, piše Slovenski narod 22. septembra.3 Ker pa za slovensko politiko otvoritev železnice proti Kočevju ni bila le narodno-gospodarska zadeva, ampak tudi narodno-politična, so najave spremljala tudi razna priporočila, naj bo glavni značaj slovesnosti slovenski. Nova železnica bo stekla izključno po slovenski zemlji, zato je bilo pričakovano (zaželeno), da deželni glavar v svojem nagovoru ne bo pozabil, da zastopa po ogromni večini slovensko deželo, in da bodo narodni župani »[...]pokazali tudi tujim gostom nasproti, da so slovenski možje, ki vedo kako je postopati zavednim rodoljubom, Konečno pa pričakujemo tudi od svojih Kočevskih nemških sodeželanov, da ne bodo pozabili, da so 'pars integra' slovenske kranjske dežele, v kateri uživajo popolno ravnopravnost ter da se ne bodo dali zavesti v kake nepotrebne velikonemške demonstracije.«4 Tistega dne, 27. septembra, je bil prekrasen sončen dan in navdušenje veliko. Prve vožnje z vlakom so se udeležili številni visoki gostje. Navzoč je bil trgovinski minister markiz Bacquehem, načelnik avstrijskih državnih železnic vitez Billinski, deželni glavar Oto pl. Detela, ljubljanski župan Peter Graselli, baron Josef Schwegel, državni in deželni poslanci, zastopniki železniškega stavbnega vodstva, hranilnice,Trboveljske premogokopne družbe itd. Vse postaje so bile bogato okrašene z državnimi in slovenskimi zastavami. Povsod so bili navzoči občinski predstavniki, duhovščina, uradi, šole itd. In vse do kočevske meje so bili vsi nagovori izključno slovenski. V Kočevju so si gostje ogledali premogovnike, nato pa je sledila uradna slavnostna pogostitev, t. i. banket. Kako slavnostno je bilo ob prihodu vlaka v Velikih Laščah? Dne 23. septembra je dopisnik Slovenca iz Velikih Lašč pisal, da se na njihovem kolodvoru delajo priprave in pletejo venci. O prihodu slavnostnega vlaka v Lašče pa zasledimo par vrstic le 28. septembra v Slovenskem narodu. »[.. .]Tu zbrano je bilo na jako bogato okrašenem kolodvoru posebno veliko občinstva: občinski zastop, uradništvo, šolska mladina z zastavo itd. pozdravil je ministra v lepem nagovoru g. župan Hočevar. Sedaj vozi železnica zopet navzgor do Retij, kjer se je rodil Fran Levstik, od tu pa navzdol skozi hladni gozd v - 'peklo'. Tako imenuje se namreč navadno Ortnek rectius Ertnik, kjer je zopet mala postaja tik Koslerjeve grajščine [...]«. Prva vožnja, vožnja ob odprtju, je bila sijajna, vendar pa je malo manjkalo, da do nje sploh ne bi prišlo oziroma bi bila preložena. Med Velikimi Laščami in Ortnekom se vabilo je le malo pred S. ti dmm železnice. Ot^roriteTT iBlaznlUM progo Ljubljana-Kočevje. Prcfli LjaMjiai-Hi^aija dnine ¡alt i h bleule i rcntajiil oimni poiia- i«IHil: Lisbl !■ dol- t^L L«m» (pontAialjJfr). Slinfli c*. Sniriii, Grou p tj Pjedole (poaUjalltta), fiulperk, tiobrtpcll«. Velike iaii«, Ortnek, RJbnie«, &t*ra Ctrk«r (poiU i lilije), Kc4«»|e m Kn4a*j» (premitgoia ikliditle) uročila budni h IT dn6 28. septembra 1893 -mm chtuemil protoftu Pri tam ot*Hirijn h pattaje Ljubljani dul. iel„ Š^ifljca, SmirijB, Oro-loplje, ČoJperk, D^bt«!^!^, Velllie i^dff, Ortsck, Rbnn'B m Koteče aploS-semu. prometu, poiUlaliHi: Izurita, Pr&riufe m Stara. Cerkm osebnemu, in prateicema prometu In kultno gfclsdiMe Kcteije ? ikladaija premog«. Nt DunaJI, dii 20. «i»triH|>Li]j* ... . Vi likih Lasilj . Ortnska . . Rilmia« . , . Stare Cert?e p. Kocetje . . A gio 7*3 ?tl t>» 6» 6« H 101 1251 12» J23! 121» 12"' .1» 11« 11» 11« ID» 10» 101* 10« 8« Sit 8»" JSS 7SR in 71 :k im Htt 13 :m i" Ih [i j a ft n i I o i n a m 3 a j. p. FoHtajali&e, — 0. Osebni llik. - - No r.» dob» od G. ure Evetier do 11 rJ "i.1 minut zjutraj (,.j« e ::1 ..lil] ::: vrtaj.. :i— oivf). vozni red tem odtrgal kos zemlje in zasul železniški tir. Delavci so morali delati tudi 26.9., tudi med dežjem in ponoči, da je bilo zjutraj vse narejeno za prihod slavnostnega hlapona. Redni promet je stekel takoj naslednji dan, 28. septembra. Slovenec, 7. september, št. 205. (Nadaljevanje prihodnjič) Viri: Tadej Brate, Ivan Kordiš, 100 let kočevske železnice: 1893-1993, Pokrajinski muzej Kočevje, Kočevje 1993. Karol Rustja, Dolenjske proge, železniški muzej, Ljubljana 1994. Dnevno časopisje - Slovenski narod, Slovenec Barbara Pečnik 1. Karol Rustja, Dolenjske proge, str. 22., 2. Prav tam, str. 23., 3. Slovenski narod, 22.9.1893, št. 218., 4. Prav tam. 'ROCK KAMNOLOM'' in "OPENAIRj KAMNOLOM" Ekipa zelnik.net, Glasbeno Umetniško Društvo MUSIC (Velike Lašče) in KOMA 750, društvo prostočasnih dejavnosti bomo pripravili dvodnevni dogodek v starem kamnolomu v Predstrugah v Dobrepolju. Odvil se bo že šesti ROCK KAMNOLOM in nori OPENAIR DJ party. Ob udarnih beat-ih mednarodne zasedbe DJ-ev bomo uživali v petek, 31. maja, od 17. pa tja do 2. ure zjutraj naslednjega dne. V soboto, 1. junija, popoldne, pa že nadaljujemo z norim, tradicionalnim, že šestim po vrsti, ROCK KAMNOLOMOM. Bendi bodo žgali že od 17. ure naprej in greli vaša ušesa do 2. ure zjutraj. Za pijačo in jedačo naj vas ne skrbi, saj bomo poskrbeli mi. Letos lahko prvič vstopnice kupite tudi že v predprodaji in si s tem zagotovite vstopnico, ki bo veljavna za oba dogodka, za ceno enega. Ob vstopu vam pripada "wellcome drink". Več o dvodnevnem dogodku si preberite na www.kamnolom.eu. zlata listina za EVO Živimo v času in prostoru, ki večini od nas vzbuja občutke nelagodja, zaskrbljenosti, pesimizma, morda celo strahu. Veliko se govori o težavah, a zdi se , da za enkrat nihče ne zna najti luči, ki bi prihodnost naredila svetlejšo. Pa vendarle se tudi v tej sivini časa zasvetijo žarki, ki vlivajo upanje. Še zlasti sem vesela, kadar so to naši mladi. Kar nekaj jih poznam, ki pridno in pošteno delajo, zavzeto študirajo, si ustvarjajo družine, delajo na humanitarnem področju in podobno. Ena od njih je tudi Eva Jamnik iz Velikih Lašč, ki je z nadarjenostjo in vztrajnim delom pred diplomo na pravni fakulteti, čeprav bo šele septembra stara 24 let. Pa ne le to. Njena povprečna ocena je peta najboljša na fakulteti, zaradi cesarje aprila letos, ob dnevu Pravne fakultete, prejela Zlato listino za izvrsten študijski uspeh. V obrazložitvi med drugim piše: »Kolegica Eva Jamnik je bila v letošnjem študijskem letu nagrajena za izjemen študijski uspeh. Ob strogih kriterijih, ki veljajo na naši fakulteti, je to izjemen uspeh. Doseže ga le tisti, ki združuje nadpovprečno nadarjenost za pravni študij z vztrajnim in sistematičnim delom.« Eva, res si zaslužiš čestitke. Veseli zlasti dejstvo, da nadarjenost s prizadevnim delom spreminjaš v uspeh že od otroštva dalje, saj je ta listina le nadgradnja tega, da si bila odlična učenka v osnovni šoli in nato tudi zlata maturantka ob zaključku gimnazije. Vem, da se tvoji uspehi ne bodo zaključili. Zate in za tebi podobne prihodnost ne more in ne sme biti temna. Naj bo tvoj uspeh spodbuda vsem, ki jim zmanjkuje upanja. Veliko se zmore, le pogum in vztrajnost je treba imeti in pride tudi uspeh! Ivanka Peterlin 9 Zsfjr o estetsko zobozdravstvo, o protetika, o implantologija, o otroško zobozdravstvo, o brezbolečiri5ko lasersko zobozdravstvo, o zdravljenje parodontalne bolezni Bsgp 5LH! Ig •