Registered by Austmtia Post — PubUcation No. VAR 0663
LETO YEAR 42
;
MAJ 1993
Naslovna slika:	Takih	cvetk okrog
oltarja v slovenski cerkvi v Kew je Marija Pomagaj najbolj vesela . . .
+ + +
ZA-STOP PRESS naj tu oznanim novico, da bomo v juniju dobili iz Ljubljane obisk. Med nas bo prišel za nekaj skromnih dni DR. PETER VENCELJ, Sekretar za Slovence v svetu. Njegova služba je nadomestila ministra za izseljence v prejšnji vladi. Sicer je nam Slovencem v svetu prav vseeno, kakšen naslov ima oseba,ki naj se zanima za nas in naše probleme. Vazno je, da se res zanima in doma pri vladi zastavi za nas svojo odgovorno besedo.Spored obiska je v rokah odpravnika poslov v Canberri. Gost bi rad v kratkem basu (okrog deset dni) videl tim vet in sretal čim več naših ljudi.
Kako vse drugate prihaja zdaj med nas od slovenske vlade poslana oseba.Prihaja za vse in za vse enako. Nihte ni privilegiran, nihte ni kot manjvreden prezrt in to mi je najbolj v&eč. Kako je bilo v tasu enoumja, Še veste. &e SIM je imela med nami zaznamovane tiste, s katerimi se med obiskom ni družila, katerim ni prinesla pozdrava domovine. Seveda je tudi ons ?daj drugačna,a led, se mi zdi, le Še ni prebit. Ne želim nikomur jemati delovnih mest, a kako drugače sproščeno bi sprejeli poslanca Matice, ki s starim načinom delovanja ne bi bila obremenjena.
Zato bo dr. Peter Vencelj nekako bolj naš, četudi ne bo pripeljal s seboj Kolednikov, da bi si z njimi utiral pot med avstralske Slovence.
—	Urednik in upravnik
Q
KNJIGE! KNJIGE! KNJIGE!
Poštnina v ceni knjig ni vključena, če vam jih moramo poslati po pošti.
UČIMO SE SLOVENSKO — I. del —Odlična metoda pouka mladine osnovnih Sol — Melbournske učiteljice Draga Gelt, Magda Pišotek in Marija Penca — Cena 10 dolarjev. Res koristen dar mladim znancem.
UČBENIK SLOVENSKEGA JEZIKA. I.DEL (SLOVENIAN LAN-GAUGE MANUAL. PART I. Cena 12 dolarjev. Žal je drugi del pošel in nove izdaje najbrž ne bo. Slovenian Research Center of America.
SLOVENSKO SLOVSTVO - BERILO (SLOVENIAN LITERARY READER) - A. L. Ceferin (ed.) — Cena 11 dolarjev.
SLOVENSKE NARODNE PESMI - SLOVENIAN FOLK SONGS -
A. L. Ceferin (ed.) - Cena knjižice z audio-kaseto vred 6 dolarjev.
THE SLOVENIANS FROM THE EARLIEST TIMES - V angleščini je napisala slovensko zgodovino Draga Gelt. S Številnimi slikami opremljena knjiga je izšla v Melbournu. Cena 22 dolarjev.
OBRISI DRUŽBENE PREOSNOVE —Knjiga zanimivih esejev Dr.M. Kremžarja (Argentina) o preosnovi družbe. Cena 10 dolarjev.
LJUDJE POD BIČEM — Trilogija izpod peresa Karla Mauserja iz življenja v Sloveniji med revolucijo in takoj po njej. Zares vredna branja. Žadnjo izdajo v štirih knjigah dobite za ceno 35 dolarjev.
STALINISTIČNA REVOLUCIJA NA SLOVENSKEM, II. del. - Zanimiva Študija razvoja dogodkov 1941 - 1945 v Sloveniji. Spisal Stane Kos. Cena 27 dolarjev. (Cena za prvi in drugi del skupaj je 40 dolarjev.)
ŠKOF ROŽMAN, I., II. in III. del. — Obsežno delo dr. J. Kolariča, podprto s Številnimi dokumenti. Cena vseh treh zajetnih knjig skupaj je 40 dolarjev. Samo zadnja knjiga (III. del) je 28 dolarjev.
POLITIKA IN DUHOVNIK — Zanimivo domače pisana avtobiografija pokojnega izseljenskega duhovnika v Angliji Msgr. Ignacija Kunstlja. Cena 3 doiarje.
TEHARJE SO TLAKOVANE Z NAŠO KRVJO - Izjave prič o teharskih dogodkih v letu 1945 po končani revoluciji. Cena 4 dolarje.
PISMA MRTVEMU BRATU — Topli spomini na brata — Avtor je duhovnik lazarist Franc Sodja — Cena 12 dolarjev.
PRED VRATI PEKLA — Duhovnik lazarist Franc Sodja opisuje v živo življenje v ljubljanskih zaporih po končani vojni. - Cena 8 dolarjev.
JESENSKO LISTJE - Prva pesniška zbirka adelaidskega pesnika Ivana Burnika - Legisfa. Ves dobic'ek je namenjen ljubljanski otročki bolnišnici. Cena 10 dolarjev.
mis
li
(THOUGHTS) Religious and Cultural Monthly in Slovenian language. Informativni mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji + Ustanovljen (Established) leta 195 2 + Published by Slovenian Franciscan Fathers in Australia. Izdajajo slovenski frančiškani v Avstraliji + Urejuje in upravlja (Editor and Manager) Fr.Basil Valentine, O.F.M., M.B.E., BARAGA HOUSE, 19 A’Beckett Street, KEW, Vic. 3101 - Naslov: MISLI, P.O.Box 197, KEW, Vic. 3101 + Tel.: (3)853 7787 — Fax (03)853 6176 + Naročnina za leto 1993 je 10,- dolarjev, izven Avstralije 18.— dolarjev, letalsko s posebnim dogovorom + Naročnina se plačuje vnaprej + Poverjeništvo za MISLI imajo vsa slovenska verska središča v Avstraliji + Rokopisov ne vračamo + Dopisov brez podpisa uredništvo ne sprejema + Za objavljene članke odgovarja pisec sam + Stava in priprava strani (Typing and lay■ out): MISLI, 19 A’Beckett Street, Kew, Vic. 3101 + Tisk (Printing): Distinction Printing Pty. Ltd. (Simon Špacapan), 164 Victoria Street, Brunswick, Victoria 3056 - Tel.: (03)387 8488 - Fax: (03)380 2141
Cn
3 P ** Z
^tloveZke. 5
- ■ - -i -> t	&
MAJ 1993
Materi _ p. Bazili j - stran 97 Molitev k Mariji — stran 98 O ti Kraljica majnika. .."
— D. — stran 99 Pozdrav pred odhodom
— Alfi Nipič — stran 100 •Janez Pavel II. Slovencem Predsednik RS papežu
— stran 101 Marija pomaga duh' v raj
~ Po stari ljudski legendi Vlado Klementii — stran 104 + Petru Košaku v spomin Pismo Berta Pribca za 3EA 0 Košaku pesniku Ivanka Škof
— stran 105 Samo v slogi je bodočnost!
~ Sr. Francka Žižek (v Rafaelu)
— stran 107 Središče svete Družine, A de la ide
- P. Janez - stran 108 tzpod Triglava — stran 110 Edinost, sreča, sprava ...
Bog je, ki odpušča
— P. Tone — stran 112 redfcče svetih Cirila in Metoda,
Melbourne -P. Bazi lij- stran 114 ve novi znamki ~ Janez Primožit — stran 116 Moje celice — zapiski iz zaporov ~ Jožko Kragelj — stran 117 "jah nabirke	-	stran 117
Letošnji spored SIM — stran 118 red Uče svetega Rafaela, Sydney -P. Valerijan - stran 120 vseh vetrov - stran 123 °tiČek naSih mladih— stran 124 Križem avstralske Slovenije
— stran 125 a sPet nekaj uvoženega iz Republike Slovenije — stran 128
MATERI
KOLIKO sem jih že sretal v iivljenju! Mladih mamic v prvih letih družinskih skrbi, ki jih skriti ne more njih materinski pogled. In starih, sključenih mater, ki jim je teia pregaranih dni in prečutih noči zgubala obraz in posrebrila lase. Takih, ki so mi z blaženim smehljajem na licih pripovedovale o vojih malčkih: kakor angelčki krog Marije na podobah so se dranja-li okrog nje. In drugih, katerih sad je že dorastel ter se razkropil od doma. Materine misli jim slede na vseh potih, pa naj gredo še tako daleč, prav na konec sveta. Še vedno jih gleda kot nebogljenčke, ki jih je privijala na prsi in jim poljubljala kodrasto glavico. Zato je beseda o njih topla kot pomladni vetrc. O vsakem ve povedati kaj lepega, tudi o tistem, ki tega ne zasluži. Vsakemu zida gradove v oblake ter mu zeli samo srečo — Če jo res doseže, so otrokovi uspehi tudi materini uspehi.
Mati bi težko rekla o svojih kaj slabega. In te potoži, da si olajša ranjeno dušo, so njene oči napolnjene s solzami, ki se mi zde kot molitev. Sina je imela, morda hčer, morda vet sinov in hčera.O, kako jih je ljubila in učila prav živeti! Pa so zavrgli njeno ljubezen in pozabili na njene nauke. Nič vet se ne zmenijo zanjo, v tla so poteptali njena materinska Čustva . . . Si že kdaj skušal tolažiti zapulteno in zagrenjeno mater? Kaj ti ni zakrvavelo srce in si z njo občutil vso krivico, ki so jo naredili njeni oropani duši?
Da, koliko sem jih že srečal v življenju. Naj so srečne ali v skrbeh potrte, bogate ali revne, eno imajo vse skupno: matere so. Ko govoriš o njih otrocih, jim oči zazare v pretudnem ognju, ki ga ne najdeš pri nobenem drugem bitju. Topla milina sije iz njih kot neslutena sanja, ki je ne moreš prenesti na platno in ne zliti v stavek. Vsak poskus ostane le dih, resnici komaj podoben. Mati, o mati,kdo te razume v tem mrzlem svetu, ki tvojega poslanstva ceniti ne zna in ga ne bo znal nikoli! Ko bi ga, bi samo zato prenehali s sovraštvom in vojno, da bi tebi prizanesli solze nad sinovi, ki jih polirajo bojne poljane. Kajti več je vredna materina ljubezen kot vse, za kar se tolčejo brez prestanka. Materina ljubezen bi svetu vrnila mir; konference ga ne bodo, še manj kri in solze . . .
Nad vso to množico misli o materi pa se v meni dviga podoba, ki mi je izmed vseh v Življenju najbolj živa in ljuba ter na sleherni materinski dan Še zlasti oživi — podoba moje matere. Počiva že v grobu, toda njen topli pogled ni umrl z njo. Bliže mi je njen smehljaj zdaj kot je bil kdaj koli v življenju. Kakor včeraj se mi zdi trenutek, ko sem jo prvič zavestno
TEBI,
Mati vseh ljudi in vseh narodov, vdano zaupamo vse človeštvo, z vsemi njegovimi stiskami in upi. Ne dopusti, Marija, da bi mu pojemala
luč prave modrosti! Vodi ljudi pri iskanju svobode
in pravičnosti za vse! Usmeri korake vseh na pot miru! Pomagaj, da vsi najdejo Kristusa
—	Pot, Resnico in Življenje. Podpiraj nas, o Devica Marija, na na si poti vere in nam izprosi milost zveličanja!
O dobrotljiva,
o milostljiva,
o blagoslovljena božja in naša Mati MARIJA!
/Papež Janez Pavel II./
razžalil in ji privabil solze v oti, ki so me premagale: vrgel sem se ji v naročje, priznal svoj greh in jo prosil odpuščanja. Kako nežno me je objela in vse je bilo pozabljeno.
Gledam jo v trenutku, ko sem ji razodel svojo namero, da se bom daroval Bogu. Vem, da je vsa leta mojega življenja molila v ta namen, a to minuto se mi je zdel njen obraz kakor Marijin pod križem: sladak in grenak obenem, žrtvujoč najdražje, kar ji je Bog dal in ji zopet jemlje. Nikdar ne bom pozabil zadnje noči pod domačo streho pred odhodom v samostan. Mati je mislila, da že spim. Pristopila je tiho k mojemu ležišču, se sklonila nadme ter me pokrižala na čelo, usta in prsi. Njena topla solza je kanila na moj obraz in nad seboj sem zaslišal rahli šepet materinih ustnic: “Sinko, Bog s teboj! . . . ” Še imam v spominu dneve vojnih grozot, ko je trepetala za sina-vojaka, jokala in dvigala roke v molitvi zanj-Vem, da je podvojila svoje prošnje od dne, ko sem moral v tujino ne da bi ji mogel še enkrat snisniti roko in ji poljubiti vela lica. In v dnu srca Čutim, da je name mislila v svoji poslednji uri, ko je umirala sama daleč od mene ter nihče domačih ni smel stati ob njeni smrtni postelji. . .
Mati, mamica moja! Kje na svetu je človek, ki bi ti bil enak? Kakor izpeta pesem se mi zdis. Nikoli več je ne bom slišal, a njeni zvoki so ostali v moji duši kot veličastni spev ljubezni. Ljubezen pa je vetna.
P. BAZI LIJ
Slovensko
narodno
svetišče:
bazilika
MARIJE
POMAGAJ
na Brezjah
KO je bil sveti Janez Vianney star štiri leta, mu je J^ti podarila kipec Matere božje. Ob tem kipu, ki ga Je »z lesa izrezljala roka preprostega podobarja, je bil Sveti Janez kot otrok nepopisno srečen. Dostikrat so Jj? v'deli, kako je v kakšnem kotičku postavil Marijin na stolček in pred njim kleče molil. “Oh, kako a sem imel ta kip!” je dejal svetnik sedemdeset let Pozneje. “Ne ponoči ne podnevi se nisem mogel loči-.* 0<^ Marije in nisem mogel mimo spati, če nisem j^el tega kipa poleg sebe v postelji. Ljubezen do Ma-,ere božje nosim najdlje v svojem srcu; ljubil sem jo, Preden sem jo spoznal.”
Pozneje, ko mu je bilo okrog trinajst let, je sveti anez Vianney dobil od neke redovnice škatlico s kipcem Matere božje. Ko je čez nekaj dni s starejšim .. °m kopal v vinogradu, je imel s seboj tudi to ška-Co z Marijo. Poljubil je Marijin kipec in vrgel škarli-.0 1 njim nekaj korakov predse. Tako je delal ves dan nied delom mislil na Marijo ter jo prosil pomoči in Pj^v nič n; ^ostajal za svojim močnejšim bratom. Ce-osem dni sta tako delala. Janez je svoj uspeh pri u Pripisoval Marijini pomoči in nekega večera rekel a eri ‘ Imejte vedno trdno zaupanje v Marijo! Danes VeU prisrčno prosil, pa mi je prihitela na pomoč, jen ”° 8601 vštric brata in čisto nič nisem utru-
j j^arsikdo izmed nas bi lahko povedal kakšno po-do r° Z®0^*)0 *z svojega življenja, zlasti iz svoje mla-•n k* nam so bile ljube Marijine podobice, slike 'P>- Lepi so nam bili njeni prazniki, še preden smo
Tl KRALJICA MAJNIKA..."
dojeli njih vsebino. Drage so nam bile Marijine cerkvice, romanja na Marijina božja pota, pa naj bo na Brezje ali h kateremu izmed mnogoštevilnih Marijinih svetišč. Enako ali še bolj ljubo nam je vse to tudi danes, zlasti nam v svetu, ker mnogo tega nimamo.
Predvsem pa se vemo slovensko srce vsako leto veseli meseca maja s “šmarnicami”. “Šmarnice”, ta prisrčna pobožnost na čast Kraljici majnika, se že nad sto let vrši po naših cerkvah, kapelicah in domovih.
Kakor je ljubezen in otroška vdanost do matere najlepše znamenje dobrih sinov in hčera, tako je ljubezen do Marije in češčenje, kiji ga izkazujemo, zelo zanesljivo znamenje vernega katoliškega človeka. Ljubezen do Marije in močno zaupanje v njeno pomoč je sploh značilna poteza vseh zveličanih v katoliški Cerkvi. In pravzaprav je to čisto naravno. Če je sam Bog Marijo ljubil — in jo še ljubi — ter jo povišal nad vsa ustvaijena bitja, je nujno, da častijo Marijo vsi oni, ki Boga poznajo iz razodetja in slavijo njegova dela. Marija sama je izpovedala:“Ozrl se je na nizkost svoje dekle in velike reči mi. je storil On, ki je mogočen in je njegovo ime sveto.” (Lk 1, 48 - 49). Ali ni Bog po prerokih napovedoval ženo, ki bo dala svetu Odrešenika? In ko je prišla polnost časov, ali ni Bog k Mariji poslal nadangela Gabrijela, ki ji je spoštljivo naznanil čast, s katero jo je odlikoval troedini Bog? Visoka naloga Matere božje, za katero je bila Marija izbrana, in pa obilje milosti, s katero je bila njena duša o-zaljšana, je navdajala nebeškega poslanca s spoštovanjem pred nazareško Devico. “Zdrava, milosti polna, Gospod s teboj, blagoslovljena ti med ženami!”(Lk 1, 28) Vsa krščanska zgodovina, Bog in človeštvo, nebo in zemlja častijo Devico Marijo.
Marijina veličina pa je tudi v tem, da se je izkazala vredna izrednih časti, s katerimi jo je bil Bog obdaril. Božje besede in naročila so našla srce Matere božje odprto in pripravljeno, da jih sprejme in izpolni. Zato je bila vredna, da se je druga božja oseba — Beseda v njej učlovečila, postala človek. In kakor je bila kot mati s svojim Sinom, našim Odrešenikom, združena v življenju in trpljenju, tako je tudi sedaj z njim združena, ko prosi Očeta za grešno človeštvo. Kakor je še vedno mati Odrešenikova, tako je še vedno priprošnji-ca vsem, katere je njen Sin odrešil. Zato bo tudi nam
pomagala, da bomo v sebi gojili željo po Bogu, da bomo hrepeneli po božjem življenju in da se bomo za to z vsemi močmi trudili.
V	nekem velikem mestu je na vogalu ulice stala slepa deklica in prosila vbogaime. Da bi čimveč nabrala, je pela. Toda njeno petje je bilo revno in le tu in tam ji je kdo mimoidočih stisnil kak novčič v roke. Mimo je prišla slučajno tudi slavna pevka. Ko je videla ubogo slepo deklico, se ji je zasmilila, Stopila je k njej in namesto nje začela peti ter s svojim krasnim glasom privabila množico ljudi. Slepa deklica je dobila ta dan več milodarov kot kdaj koli v življenju.
Podobno je tudi z našimi molitvami, ki bodo bolj gotovo usliSane, če z nami moli Marija, Kraljica Majnika, katere prošnja vse velja. Če o apostolih beremo, da so enodušno vztrajali v molitvi z Marijo, mateijo Jezusovo (Apd 1, 14), potem nam mora biti jasno, da bomo tudi mi ob Marijini roki najbolj varno prišli k Bogu. Bodimo srečni, da imamo takšno Mater in v mesecu maju poživimo svojo ljubezen do Matere božje ter zaupanje v njeno priprošnjo. Častimo Marijo v dejanju in posnemajmo njene čednosti — zlasti ponižnost in pokorščino, čistost in gorečnost — za slavo božjo!
D.
aJU.	-Ua-.'	Vt-cV
DRAGI PRIJATELJI!
Kar nekako s težkim srcem se odpravljam m pot domov v Slovenijo. Prišel sem k Vam v daljno Avstralijo, ki je nisem poznal - a toliko prijaznih ljudi sem srečal v tej Vaši deželi, da sem se počutil kakor doma. Ker ste tako daleČ, kot zdaj razmišljam, se mi zdi, da marsikoga ne bom dolgo dolgo videl.
Ko sem se pripravljal priti med Vas, so mi rekli, naj pridem za nekaj mesecev, pa se mi je zdelo čudno. Zdaj razumem tudi to. Razdalje. Kar je pri nas v Sloveniji za vogalom, je pri Vas oddaljeno pol ure z avtomobilom.
Prijetno mi je bilo pokramljati z ljudmi, kot sem imel priliko pred in po slovenski mah v Sydneyu, pa seveda po vseh klubih, kjer sem prepeval. Srečaval sem prijatelje in znance, ki jih nisem videl desetletja.
In zelo mi je bilo vseč, ko so mi skoraj povsod rekli da so prišli h koncertu tudi taki, ki ie po deset let niso bili na klubskih prireditvah.
Veliko prepevam za Vaše rojake po Nemčiji, Avstriji in Švici, a priznati moram, da nimaio nikjer tako lepih shajališč, kot sem jih videl tukaj. Se posebej sem bil presenečen nad lepo urejenim Domom počitka v Melbournu, kjer sem prenočeval. Vem, da na starejše marsikje po svetu pozabijo.
Res nisem videl vsega po Avstraliji, a kar sem Adel mi je bilo zelo všeč. Zdaj ob odhodu želim vsem Slovencem širne Avstralije obilo zdravja in osebne sreče in Bog daj, da se Še kdaj vidimo tudi doma.
ALFI NIPIČ
JANEZ PAVEL II. SLOVENCEM
Da ustrežem prošnjam nekaterih bralcev, objavljani celotno besedilo papeževega in Kučanovega govora °b priliki obiska predsednika Republike Slovenije v Vatikanu. Gotovo bom s tem ustregel tudi drugim bralcem Misli, ne le prosilcem.- Ur.
tudi ve, da je državna samostojnost pomembna, ne pa absolutna vrednota. V pretekli in nedavni zgodovini, pa vse do naših dni se je domoljubje premnogo-krat izrodilo v zaprte in napadalne nacionalizme, prinašalce solzi in krvi.
To je torej odločilen izziv zgodovinskega trenutka, ki ga živi EloveŠtvo. I}a ne bi ponavljali napak, ki so v preteklosti boleče obteževale evropsko in svetovno zgodovino, je treba močno poudariti, da so ljudje z njihovim neodtujljivim dostojanstvom še pred narodnimi interesi in da je nad posebne tradicije posameznih človeških skupin postavljena vesoljna skupnost, ki jo je treba graditi v pravičnosti, solidarnosti in miru. “Vsaka skupnost se mora ozirati na potrebe in u-pravičene težnje drugih skupnosti ter celo na skupno blaginjo fcloveSke družine” (Koncilski dokument Cerkev v današnjem svetu, 26). Če se na to pozablja ali če se oddaljuje od tega gledanja na Človeško zgodovino, se tvega, da bo znova prišlo do nevarnih scenarijev bratomorne vojne, kot so tisti, ki sejejo smrt v balkanskih predelih in v drugih delih sveta.
Gospod predsednik! Rad bi povedal, da cenim izbire, ki so bile značilne za politiko Slovenije pri njenem začetku kot neodvisne države. Odločno je stopila na pot miru in mednarodnega sodelovanja. Njena politična podoba je podoba pravne in socialne države (prim. 2. člen Ustave). Program, ki si gaje zastavila, je izgradnja take države, v kateri bodo spoštovane Človeške pravice in bodo zagotovljene temeljne svoboščine; v kateri ne bo nikomur manjkalo to, kar je po-
Gospod predsednik!
Vražam Vam najprej najprisrčnejJo do-rodošlico in se Vam zahvaljujem za vlju-ne besede, ki ste mi jih namenili.
Vašega današnjega obiska sem posebej vesel ne sa-zato, ker je to prvi obisk predsednika svobodne neodvisne države Slovenije pri Apostolskem sedežu, ^nipak tudi zato, ker izraža in potijuje starodavne ve-ki povezujejo večino slovenskega ljudstva s
Slovenski narod, dedič tisočletne nelahke zgodo-*ne, danes Živi čas velikih pričakovanj in upanj. Če-je močno branil svojo lastno kulturno identite-Je dolga stoletja ostal v senci večjih držav; naspro-sk° danes priteguje nase pozornost mednarodne u P no s ti s svojo značilno politično in institucionalno
podobo.
Slovenija brez dvoma ni prišla nepripravljena do Sa zgodovinskega cilja. Če je izbrala nelahko pot Polne samostojnosti in se pri tem soočala z nemaj-imi problemi pravnega, družbenega in gospodar-rila^3 reC^a na notranji *n mednarodni ravni, je to sto-Ra tZato’ ^er ve’ more na teJ novi P°ti zastaviti bo-v° zrele politične sposobnosti, skupaj z zavestjo kulturi, o svoji vernosti, o svoji umetnosti, o vr°rt tradiciiah’ skratka skupaj s tisto dediščino Dni - n°t, ki nek narod oblikujejo še pred pravno in kitično ureditvijo.
n- re za izbiro, ki jo Cerkev jemlje na znanje z dolž-Sa sP°^tovanjem. Narodne identitete predstavljajo ^ e po sebi veliko bogastvo tudi — in morda še bolj rQjV SVetu, kot je naŠ, ki je ob medsebojni bližini na-0v Poklican k vedno tesnejšemu sodelovanju. Avenija, kakršna se kaže iz svoje sedanje Ustave,
trebno za dostojanstveno življenje; v kateri bodo varovane in cenjene narodne manjšine in v kateri bo vsakomur dano doprinesti lasten prispevek k skladnemu razvoju dežele, v demokratičnem in mirnem prizadevanju.
Vendar pa, kot kaže izkušnja, uresničenje še tako dobro sestavljenega načrta ni brez težav in ovir. Od vseh se torej zahtevata dobra volja in smisel za skupno dobro; posebej se zahteva skladno stekanje kulturnih in družbenih sil dežele, ki se morajo čutiti poklicane dati dejaven doprinos k izgradnji nove državne stvarnosti, čeprav v spoštovanju lastne izvirnosti.
Cerkev je pripravljena izpolniti svojo nalogo. Njena pripravljenost sledi usmerjenosti, ki jo je pred tridesetimi leti začrtal drugi vatikanski cerkveni zbor v konstituciji “Veselje in upanje”, ki njeno vlogo v družbi oznafcuje takole:“Posebno poslanstvo, ki gaje Kristus zaupal svoji Cerkvi, sicer ni političnega, gospodarskega ali družbenega reda; cilj, katerega ji je doloŽil, spada namreč v verski red. Toda prav iz tega verskega poslanstva samega pritekajo naloge, luč in moti, ki mcrejo pomagati k temu, da se tlove^ka družba gradi in utrjuje v skladu z božjo postavo” (CS 42).
Slovenija, ki je v svoji Ustavi uzakonila ločitev med državo in verskimi skupnostmi (prim. 7. Člen Ustave), ve, da lahko računa na dejavno sodelovanje katoliške skupnosti, ki ne zahteva zase nobenih privilegijev in se noče vmešavati v področja, za katera ni pristojna. Ko se Cerkev v mejah družbene ureditve, kije v veljavi, poslužuje s pravomoČnimi dogovori uzakonjenih možnosti, ne išče drugega, kakor le svobodo pri oznanjevanju evangelija. Prostor, ki ga zahteva zase, ni prostor oblasti, ampak služenja, kajti njen cilj je pomaga-
ti ljudem do srečanja z Bogom. Ona družinam kaže skrivnost edinosti, mladim pa globok smisel življenja; blizu je bolnikom in gre naproti ubogim; hoče vzgajati za mir in prežeti s tem duhom vse izraze življenja naroda; hoče dati razumeti, da je nujno potrebna solidarnost in daje vsako Človeško življenje sveto.
Gospod predsednik! To je svojstven doprinos, ki ga Cerkev želi dati deželi, katere najvišji predstavnik ste Vi. Cerkev nima nobenih političnih ambicij, ampak usmerja svoje prizadevanje za evangelizacijo ter uporabo njej lastnih pastoralnih struktur v skupno dobro vseh prebivalcev. Med temi strukturami bi rad posebej omenil kulturne in vzgojne ustanove, najprej pa zaslužno Teološko fakulteto v Ljubljani.
Ko se Vam ob koncu zahvaljujem za Vaš obisk, želim, naj bi se v odnosih med Cerkvijo in državo Slovenijo Še bolj utrdila perspektiva vzajemnega spoštovanja in iskrenega sodelovanja, morebitne probleme pa naj bi reševali z vedrim in konstruktivnim dialogom.
Gospod predsednik! Prosim Vas, da posredujete te moje misli Vašemu narodu. Naj Slovenija tudi po moralnem doprinosu krščanske skupnosti premosti neizogibne težave sedanjega “preporoda” in dosega vedno višje cilje pristne demokracije in omike. Na ves slovenski narod kličem božjo pomoč in varstvo deviške Božje Matere ter mu zagotavljam svojo gorečo molitev za to, da bi bič vojne ostal daleč od Slovenije-
Pridružim se skupni proSnji verujočih h Gospodu, da bi kmalu prišlo do poštenega in pravičnega miru na vsem balkanskem ozemlju.
Te želje spremlja moj blagoslov.
PREDSEDNIK RS
Vaša Svetost,
v imenu slovenskega naroda in države Slovenije Vam za Vaše delo, ki ga opravljate z željo, da bi med ljudmi zavladala mir iri blaginja, izražam globoko spoštovanje. Najiskreneje se Vam zahvaljujem za sprejem na današnji obisk. Prepričan sem, da je prvi obisk predsednika mlade Republike Slovenije pri Vaši Svetosti potrditev globokega prijateljstva in spoštovanja med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem, kakršno se je izpričalo že v prelomnih dneh življenja naše mlade države in še posebej v času velikih preizkušenj pred njenim mednarodnim priznanjem. Za Vašo načelnost in naklonjenost, s katero je Vatikan prej kot katerakoli druga država priznal Slovenijo in s tem pravico slovenskega naroda do samoodločbe, smo Vam iskreno hvaležni.
PAPEŽU
Slovenija izjemno ceni Vaša prizadevanja za mir na svetu in VaŠ prispevek k reševanju zapletenih problemov sodobnega sveta, posebej tudi tragičnih razmer na Balkanu oziroma v državah nekdanje Jugoslavije-Pravočasno priznanje Republike Slovenije s strani Vatikana, ki so ga verniki in državljani Republike Slovenije sprejeli kot znak globokega in naklonjenega razumevanja ljudske volje ter temeljitega poznavanja razmer pri nas, je bilo izjemnega pomena tako za proces mednarodnega priznavanja naše države in preprečevanja stopnjevanja konfliktov na naših tleh, kakor tudi za krepitev načelnih stališč do jugoslovanske krize v mednarodni politiki.
V	zadovoljstvo mi je, da lahko Va&> Svetost obvestim, da so odnosi med državo in Cerkvijo v Republiki Sloveniji urejajo v skladu z načeli vzajemnega spoštovanja. Vsa odprta vprašanja so na dobri poti, da bodo rešena demokratiino, ob spoštovanju človekovih pravic ter v korist strpnega sožitja vseh verujočih in drugače mislečih ljudi v naši družbi. Mlada slovenska država si bo prizadevala v polni meri uveljaviti načela Pravne države, napisana v Ustavi, in v tem okviru o-mogofciti Rimsko-katoliški Cerkvi, da Živi in deluje znotraj naših meja kot del univerzalnega svetovnega °biestva.
Hkrati Vam izražam iskreno zadovoljstvo, ker tudi Cerkev z razumevanjem in posluhom pristopa k problemom, s katerimi smo soočeni.
Vaša Svetost, Želel bi posebej poudariti tudi naše spoštovanje prizadevanj Rimsko-katoli^ke Cerkve za varovanje izročil jezika in kulture delov slovenskega naroda, ki živijo kot manjšine v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. Skozi zgodovino se je Cerkev na naših tleh praviifno opredelila proti raznarodovalnim pritiskom in prepričani smo, da bo branila pravice na-°i°nalnih manjšin tudi v prihodnje.
Razvejane humanitarne dejavnosti Svetega sedeža 1,1 ustanov Rimsko-katoliške Cerkve širom sveta tudi v naši državi lajnajo skrb za številne begunce iz Bosne in Hercegovine in drugih zaradi vojne prizadetih in ogro-enih območij. Zagotavljamo Vam, da se je Slovenija P° svojih močeh vselej pripravljena aktivno vključe-vati v procese, ki naj čimprej zagotovijo mir v Bosni ln Hercegovini, saj gre za konflikt, ki zagotovo ne o-8r°Ža le držav v neposredni soseščini, ampak ogroža 111 *r ‘n varnost evropske celine in vsega sveta.
Sodimo, da je prispevek Svetega sedeža na pod-. ju varovanja Človekovih pravic, varovanja manjšin ln verskih svoboščin izjemnega pomena, Še zlasti na Področju sodelovanja med ljudmi različnih prepričanj
Milan Kučan, predsednik Republike Slovenije
in veroizpovedi. Prepričani smo, da je ekumenizem pomemben sestavni del in celo pogoj uspešnosti integracijskih procesov v Evropi in svetu.
Vaša Svetost, dovolite mi, da Vas ob tem srečanju prisrčno povabim, da uradno obiščete Republiko Slovenijo, ki je postala polnopravna članica mednarodne skupnosti in Organizacije združenih narodov. Vaš obisk bi bil izjemnega pomena za našo mlado državo in njeno vključevanje v svet. Posebej želim poudariti, da se VaŠega obiska iskreno nadejajo in veselijo vsi slovenski katoličani, ki bi jim bilo to v veliko zadoščenje, in vsi državljani Republike Slovenije, ki bi jim bilo v čast, ker cenijo in spoštujejo pozitivno poslanstvo katoliške Cerkve v sodobnem svetu.
Dovolite mi, Vaša Svetost, da Vam Se enkrat izrazim odlično spoštovanje v imenu Republike Slovenije in se Vam zahvalim za zadovoljstvo in veliko čast, ki mi je bila podeljena z obiskom pri Svetem sedežu.
MUK VMTfKAMtf
Mjaha
Takole pa je ovekovečil Kučana in Peterleta pred papežem ljubljanski karikaturist
maj 1993
Po stari ljudski legendi VLADO KLEMENČIČ
GREŠNA duša se je ločila od telesa in prišla pred sodbo. Tam so stali Jezus, Marija, angeli in hudobci
Marija reče arhangelu Mihaelu: "Ti si sveti Mihael Stehtaj dušo prvikrat!"
Sveti Mihael prime dušo in jo dene na tehtnico. Vsi hudobci so stopili duši na levo stran, vsi angeli in Marija so stopili duši na desno stran. Sveti Mihael stehta dušo — duša zdrkne v levo stran.
Hudobci so se zasmejali, angeli so zaplakali. Marija je zajokala in prosila Jezusa: “Ljubi sinko, milostljivi! Ne daj duše Luciferju, ne daj duše v pogubljenje! Odpusti ji grehe!”
Jezus ji odgovori: “Ljuba mati, usmiljena! Kako naj duši grehe spregledam? Ko je še na zemlji bila, mnogo zlega je storila. Sedemdesetinsedem let je imela, pa še ni verovala, da mi bo račun dajala. ”
Še je Marija prosila Jezusa: ‘‘Ljubi sinko, milostljivi! Usliši svojo božjo mater! Duša mene je častila, trikrat v letu se zame postila. Kadar je zvečer zvonilo, me je pozdravila: Češčena si, Marija!”
Tedaj reče Jezus arhangelu: "Ti si sveti Mihael Stehtaj dušo drugikrat. Komur stehtaš, tistega bo!"
Sveti Mihael prime dušo in jo dene drugič na tehtnico. Vsi hudobci so stopili duši na levo stran, vsi angeli in Marija so stopili duši na desno stran. Sveti Mihael stehta dušo, duša zdrkne v levo stran.
Hudobci so se zasmejali, angeli so zaplakali. Marija je zajokala.
Pa spregovori uboga duša: "O Marija, mati mila, prosi Jezusa zame! Naj mi grehe odpusti, naj v nebesa me pusti!”
Marija je zoper prosila: "Ljubi sinko, milostljivi! Ne daj duše Luciferju, ne daj duše v pogubljenje! Odpusti ji grehe!"
Jezus ji odgovori: "Ljuba mati, usmiljena! Kako naj duši grehe spregledam? Ko je še na zemlji bila, mnogo zlega je storila. Ko je ona mlada bila, mi po krčmah je hodila, tam je plesala, se veselila, vino je čez mero pila, vedno meje žalila. Kadar pa je v cerkev šla, gizdavo se opravila. Sredi cerkve stala, vseokrog je gledala, samo ne na slike svete, samo ne na mašnika. Koderkoli je hodila, nikdar se ni spomnila, nikdar ni pozdravila: Hvaljen bodi Jezus Kristus! Čemu moje je trpljenje, čemu moje odrešenje? “
ja p,&a,a a,
<tu Ji <a tai
Še je Marija prosila Jezusa: “Ljubi sinko, milostljivi! Usliši svojo božjo mctter! Duša mene je častila, trikrat v letu se zame postila. Kadar je zvečer zvonilo, zmeraj meje pozdravila: Češčena si, Marija!”
Zopet reče Jezus arhangelu: "Ti si sveti Mihael Stehtaj dušo tretjikrat! Komur tehtaš, tistega bo!”
Sveti Mihael prime dušo in jo dene tretjič na teh-thnico. Vsi hudobci so stopili duši na levo stran, vsi angeli in Marija so stopili duši na desno stran. Sveti Mihael tehta dušo, ne more je stehtati. Sem in tja se je tehtnica nagibala, duša pa je v strahu trepetala.
Tedaj reče Mati božja: “Ti si sveti Mihael. Stehtaj dušo v desno stran! Ne daj duše Luciferju! Stehtaj dušo v desno stran!"
Sveti Mihael odgovori: "O Marija, Mati božja! Kako naj stehtam ubogo dušo? Jaz ji ne morem sam pomagati. Tam hudobci mi stojijo, vozijo goreče brane. S tem pa dušo plašijo, vsa se trese in drhti. Luciferja se boji.
Zajokala je Marija, stopila k tehtnici in tri solze spustila nanjo. Zdaj stehta Mihael dušo še enkrat, duša zdrkne v desni kraj.
Zdaj se je pač Marija razveselila, angeli so se nasmejali. Zatrobili so v nebeške trobente in spremili dušo v sveti raj.
Hudobci pa so zatulili in se zagnali v peklensko brezdno.
Petru Košaku
v spomin
S Petrom sva se poznala dolgo let, v začetku bolj Površno in boječe, potem pa se je Peter ojunačil in mi Poslal sveženj poezij v premislek in da kaj povem o nl'h in kako naj bi jih on potem popravil. Ugotovil sem, da je pisal lepo, jezikovno je bil vsekakor boljši °d mene, vsebinsko pa sem ga imel za vrstnika. Pisal ,e ‘tehtno in napadalno obenem. Bolele so ga krivice v človečki družbi. Zanimal ga je ves svet, vsi ljudje. Do rodne domovine pa je nosil v sebi posebno spoštova-nle. ki je bilo vidno tako v njegovem obnašanju kot tudi v pisanju.
Peter je bil samosvoj Človek, ki ni rabil ne organizi-rane družbe in ne cerkva, prenašal pa je blagohotno 0boje. So bili dnevi in tedni in tudi meseci, ko je bil najraje sam in takrat ga je bilo treba pustiti na miru.
0 Se je izvlekel iz svojih sanj ali depresij, se ti je ogla-sil^kot sveža struna in ti zrecitiral par pesmi ali pa Še
Občasno sva se obiskovala in popila kozarček sku-
Paj, Je bolj pa sva klepetala po telefonu — dolge ure.
eveda, oba sva imela potem izdatne račune za Telecom.
Ko sva ga zadnjikrat obiskala z Ivanko Škof na nje-?0v' samoti v Araratu, je bil vidno opešan, fizično iz-rPan, duhovno pa svež, slikovit in celo komičen. Na-Srr*ejali smo se na račun njegovega odhoda v onostran-Stvo- se ne motim, smo spili tudi buteljko ali dve Vlna °a ta račun — zadnjo zdravico. Ko sva ga napo-^ ed zapustila, da si oddahne od najinega obiska, sva e takoj za vogalom njegove hiše bridko zjokala. Peter 'I dober človek, spoštoval je vse ljudi, ponižane Še aj“°lj. Imel je rad našo druščino. Vsi, ki smo ga po-*nali v njegovem krogu, smo ga ljubili. Nekatere od as je sicer včasih spravil v obup s svojimi molki. Toda Za mu ni noben zameril.
On ko je naposled vedel, da mu metastaza leze po ® ®fn životu, mi je telefoniral in povedal, da se bo u-aknil tiho, da ne bo nobenemu v napoto. Tisti večer ^ern tudi imel solzno lice. Čez nekaj tednov spet tele-n'ram, kako mu gre, pa se oglasi nezaskrbljen moški as. ki mi pove, da je Šel Peter v Indijo. Takoj sem ve-e • zakaj. V Slovenijo ni hotel iti, tudi o tem sva dejala, pa je dejal, da noče raniti svojih bližnjih s Sv°l° Pojavo.
io f ^ umret v deželo, kjer verjamejo v reinkarnaci-Va' ut'l je, kot mi je povedal, da njegova duSa Že pla-.,a' da Se Polagoma ločuje od telesa. Imel je takozvane Put °f the body experiences". Jaz verujem v vstaje-e ha Gospodov dan. O tem sva tudi mnogo govorila.
1943 - 1993
"Bil Je ena sama lu£ in ena sama dobrota. Sijal in sejal je na vse strani svojega pota . .
Tone Kuntner
Povedal mi je še, da tudi v Indiji, med njegovimi guruji, ni vse zlatno. Našel pa je med njimi dobre ljudi in rajsko pokrajino, da bi položil svoje upehano telo. Verjel pa je v višje kakovosti duhovnega življenja, verjel je v spojitev z Božjim. In v Indiji, se mu je zdelo, da je ta kakovost dosti več prisofna kot v skomerciali-ziranih zapadnih družbah.
In tako se zdaj ločujem od njega tudi s to kratko javno izpovedjo. Verjamem, da ga bode Bog vzel k sebi živega. Tako je verjel tudi svetopisemski Job in tako sva verjela s Petrom. Nas pa je začasno zapustil samosvoj, pa vendar dober človek in dober pesnik . ..
BERT PRIBAC
KOŠAKOVA poezija je vrednota sama na sebi. Ta poezija dopolnjuje zemljevid današnje slovenske poezije v tujini. Brez Košakovih verzov bi bil ta zemljevid revnejši.
Pesmi so zlogovno zelo različne. Včasih so pisane hot<£ suho, nekako antilepotno, skoraj programsko neprijetno. Taka pesem je nepopularna, ker je 5vrsta, nikjer ne popušča. Težkokrvna je. In prav taka poezija je danes Slovencem potrebna.Premika se med liriko, epiko in modernizmom. Polna je intelektualnih poant, ki pa so v ozadju zabrisane. Čeprav je zunaj humorja, pa ni zunaj ironije ali neke težke, srdite, zagrizene, ostre, skoraj nasilne ironije, med tragičnim in posmehljivim.
NA PRESTOLU
Vsak kralj je mesar:
na prestolu svojem dela klobase------
in ima vedno Čiste roke!
Vsak kralj je prasec,
kadar s svojega prestola kruli na klobase-----
in deli krvave serviete...
Vsak kralj je kreativen:
če pritisne na gumb
in se pogleda v očiščen obraz!
V	Košakovi poeziji je mnogo spominov na starše, na svoja otroška leta — na otroka, kije prezgodaj dozorel.
KO SEM BIL MAJHEN
Ko sem bil majhen
velike so bile vse stvari.
Ko sem bil vetji,
povsod videl sem volčje oči.
Ko sem bil ie malo vetji,
od strahu sem vtasih tulil v not*.
Ko sem bil & malo večji,
povsod sem videl oči hudobnih ljudi.
Ko sem zrasel ie malo,
slutil sem, da mi je sapo jemalo.
Ko sem zrasel Se malo malo,
v daljni svet me je gnalo iskat zaklad na volt jem otoku, proč od hudobnih ljudi in vsakdanjih skrbi.
Ko sem bil velik,
male zares bile so vse stvari, v daljni svet me je gnalo, da najdem zaklad, da bo vsem hudibnim ljudem kar sapo jemalo, se vrnil junak, si ljub'co izbrat.
Ko sem Sel v daljni svet
sem odkril majhen zaklad, zabojček skrbi in pelat in v njem sporočilo:
"Boj se malih stvari in ozkih ljudi kot takrat, ko si bil majhen/ odpri oci,
videl bdi velike stvari in zdrave ljudit opusti vse gusarske dni!"
Pesnik Košak prehaja od Matere, Evrope, do Zemeljske oble. V skrbeh je zanje, ker človek ne spoštuje ne ene ne druge.
HVALA
Hvala zrak, sem se nadihal hvala veter, sem se nanihal hvala zemlja, ker si nosila hvala mati, da si rodila
hvala brati, za vaia potrdila hvala sestre, za tablete in darila hvala voda, ker si me neino poljubila hvala ogenj, moja zvesta vila in Tebi, hvala. Smrt, za resnico in Tebi, hvala,popotnik, za roiico in Tebi, hvala, Bog, za nova krila in za ptico
Dirka velesil nas vodi v pogubo. Atomski poskusi.
Košakova pesem je zelo angažirana in globoko prizadeta nad strahoto sveta.
PO
GOBE
bom jaz boi ti mi vsi bomo bomo pac sli bomo po gobe bomo ili bomo mi vsi bomo bomo ili bomo ili po gobe pazi na nebo na dei pazi pazi se se plazi se po trebuhu se
se po trebuhu plazi se da ne bo nič narobe nič narobe ko boste našli strupene boste velike naiti gobe boste
Pesnik se ne pusti kupiti ali preslepiti. Avstralska trpkost in osamelost postaja simbol in obenem struktura njegove poezije.
Tudi novi vali v matični domovini govorijo v njegovih kratkih, ostrih verzih.
PREVEČ JE PREVEČ
Prvo so imeli norme.
Ubili so preveit.
Nato so imeli reforme.
Kradli so prevet.
Nato so imeli stabilnost
Ubijanje je odveč.
Poleg angažirano grenke je tudi osebna tematika-Avtokritična! Košak večkrat prikaže obup, kakršen nas zaliva dandanašnji. Ko?ak ni pesnik na eni struni-Širina doživljanja je njegova posebna prednost. Srečujemo se pri njem tudi s spoznanjem smrti. Smrt je zanj spoznavanje resnice, a obenem izziv. Ta izziv je namenjen nam, bralcem. Košakove pesmi nam dajajo razlog, da živimo. Ce ne zaradi vsega drugega, kar je ovekovečil in nam zapustil, bi morali Slovenci vsaj zaradi tega zbrati njegove poezije in jih uvrstiti v slovensko književnost, kamor pripadajo.
V IVANKA ^K0F
PROTI koncu letošnjega februarja sta poslala odbora Slovenskega društva Sydney (SDS) in sydney-skega slovenskega kluba Triglav svojim članom skup-n° okroinico z naslovom: SAMO V SLOGI JE BODOČNOST. V začetku okrožnice je poudarjena moralna odgovornost vseh Članov za nadaljni obstoj in razvoj slovenske skupnosti v Sydneyu. V nadaljevanju se loti okrožnica analize dejanskega stanja. Nekateri Člani se starajo in bolehajo, drugi se ne zanimajo vet, sPet drugi niso pripravljeni prostovoljno delati. Val Preseljevanja je ustavljen. Mladi se prav zaradi obsto-leČe razdeljenosti obotavljajo, da bi se pridružili enim a,i drugim. Iz istega razloga oklevajo tudi tisti Slo-venci, ki zunaj organizacij čakajo in postavljajo enot-n°st za pogoj. Zanimiv je podatek, ki ga tudi prinaša fa °kroinica, da od 2500 slovenskih družin, ki žive v Sydneyu, prihaja v slovenska središča le 17 odstot-°v a/i $e manj judi čedalje težje materialno vzdr-evanje in pomanjkanje večnamenskih prostorov kli-e Po skupnem gospodarstvu.
Takoj zatem prinese okrožnica upanje vzbujajoč Predlog, da bi se Člani obeh organizacij zbirali in de-3 1 Pod eno streho in z novim imenom. Vsi člani bi 'rneli seveda enake pravice in tudi dolžnosti. Novi 0rri nai bi postalo sedanje Slovensko društvo Syd-n*V, slovenski klub Triglav pa naj bi se prodal v °rist novega slovenskega središča.
Na koncu se okrožnica še enkrat proseče obrne na VSe člane obeh organizacij, naj se zavedo svoje odgo-v°rnosti, ki jo imajo za prihodnost slovenske skupno-stl v Sydneyu. "Po tolikih letih nezaupanja in nestrp-n°sfi" naj bi že vendarle ",stopili na skupno pot".
. okrožnice veje duh dobromislečih ljudi, ki zna-10 brati znamenja Časa in čutijo, da se morajo odloČi-za boljše. Ne morejo pa se odločiti sami, ker vedo, 3 9re za skupno stvar in last. Zato je prav in potreb-n°' da bi se vsi člani, nepristranski v sodbah in ravna-n!U. odzvali temu vabilu k edinosti. Prepričani so, da ' ^ združenimi močmi in s skupnim delom uspeli. Se*akor bo to preizkusni izpit osebne zrelosti in narodne zavesti članov.
Zdi se mi, da gre tukaj za tako važno stvar, da bi se s°ral' 0 niei pogovarjati na vsakem vogalu. Tako bi ® lahko pravilno odločili. Najprej in predvsem pa 0ra biti to edinost, ki zna sprejemati in spoštovati ugega v njegovi različnosti in drugačnosti. To je 'Post, ki izvira iz našega skupnega temelja: iz slo-nske narodnosti in jezika, slovenske zgodovine in
v, ture- slovenske domovine in tudi Želje biti dober človek.
bnKo^n°, kaj zato, če imamo tri središča. Pomem-° Je’ da ne zapiramo vrat drug pred drugim. Neki ^Poitevanja vreden mož mi je dejal:"Jokal bom, če naš klub proda ..." Razumela sem ga. Že stari so
Samo v slogi
• I	_|v	■ Sestra
je bodočnost
rekli, da v težkih časih ni dobro prodajati zemlje. Ali res ne znate več ceniti lastnega dela? Bojim se, da se mnogi malodušneži skrivajo pod krinko le prehitrega staranja in prehitre onemoglosti, prezaposlenosti ali obubožanja, ker jim je za slovenstvo pač malo mar. Vsi vemo iz lastne izkušnje, da ima človek za tisto, kar želi doseči, vedno dovolj dobre volje in časa, pa tudi denarja. Če je treba. Verjemite mi, Če bomo hoteli Še naprej biti Slovenci in kot Slovenci tudi skupaj delati, potem bomo odkrili poleg pripravljenosti v sebi tudi številne druge zmožnosti in odlike za skupno delo in veselje, kajti "ljubezen je iznajdljiva". Pa hvaležni bodimo, saj mnogi prav zaradi nehvaležnosti omagujejo.
Ko smo v našem verskem središču razposlali na začetku tega leta polletni razpored dežurstev ob nedeljah v dvorani, nihče ni godrnjal. Imam občutek, da to družine rade naredijo. Strinjali pa smo se, da za čiščenje cerkve in dvorane plačamo delavca. Nihče namreč ne more in ni dolžan delati vse zastonj.
Pogostoma lahko .slišimo, kako se zlasti odborniki pri organizacijah pritožujejo, da skoraj nihče noče več delati ali pomagati. Potem pa na kakem občnem zboru kaj hitro sklenejo, da bi bilo zato boljše klub prodati. Ob tem se večkrat vprašam: Ali so vas res združevali samo dolgovi, da sedaj ne potrebujete več drug drugega in svoje delo tako poceni ponujate tujcu? Nekatere na isti način moti celo cerkev. A plesišča in balinišča bodo končno utihnila — kaj resni-6no utešljivega ti še ostane, dragi moj rojak? Sicer pa je bila cerkev že od nekdaj last ljudi, posebno tistih, ki vanjo zahajajo in jo vzdržujejo. Sploh pa ni odvisna od samovolje nekega odbora.
še bolj, naravnost tragično, pa je, da se Slovenci v tem času iskrenega zedinjevalnega teženja doma in po svetu znova delijo.
Zahteva edinosti v vsakem pogledu je za kristjana še posebej nujna. Odločitev za Kristusa in izziv Časa nas opozarja na zgodovinsko odgovornost, ki nam narekuje enoten nastop v obnovi ruševin medsebojnih odnosov in življenja v slovenski skupnosti v Syd-neyu, kot tudi ostalih naših narodnih skupnostih kjer koli. Z evangeljskimi vrednotami krepimo duhovne temelje edinosti te svoje dežele.
 C5—i
SVETA DRUŽINA _______________ADELA1DE ,
Fr. Janez Tretjak, O. F. M.,
Holy Fami!y Slovene Mission,
51 Young Ave, W. Hindmarsh, S. A., 5007 (P. O. Box 479, Walland, S. A., 5007)
Tel.: (8) 346 9674 - Fax: (8) 3463487
MESEC MAJ je posvečen nebeški Materi Mariji, ko v naši lepi Sloveniji vse cveti, pa tudi Avstraliji lepota pisanih jesenskih barv daje poseben čar. Zato se je naša skupnost — kot vsako leto — zbrala k procesiji v Čast Materi božji. Že nekaj let se zbiramo na igrišču semenišča adelaidske nadškofije. Ta dan lahko srečate vse narodnosti, ki pridejo v pisanih narodnih nošah in s svojimi banderi, ki dajejo narodnim skupinam svojsko znamenje. A čeprav različnih narodnosti in jezikov - vsi prihajamo k nebeški Materi Mariji z eno prolnjo: da bi zavladal mir na svetu in bi vsi narodi prejeli božji blagoslov.
Naša skupnost je bila letos kar precej številna. Pogrešamo pa mladih. Pri vsej procesiji se opaža, da mladine ni, razen pri Vietnamcih, ki so najmočnejša priseljena skupnost. Toda kako dolgo bodo? Dokler ne bo tudi te verne in skromne ljudi premamil materializem. Bog daj, da nikoli! V nas je, da zaupamo v Boga, ki vodi naše korake. Včasih se nam zdi, da nas je zapustil, pa vendar ne. Povsod nas spremlja, le mi se mu znamo pogostokrat odtujiti. Naj ponovim besede, ki jih je izrekla Poklaijeva Rosemary v intervjuju za adelaidski dnevnik The Advertiser glede vojne in miru v BiH: “Zaupamo v molitev, saj Bog ne presliši prošenj svojih zvestih!. . .” Tako upajmo, da bo Bog po Mariji uslišal tudi molitve mnogih staršev, ki prosijo za svoje otroke, da bi se vrnili k Bogu.
Na drugo nedeljo v maju pa smo praznovali dan, posvečen našim materam. Pri maši smo se spomnili vseh Živih in pokojnih mater. Živim naj da moči in blagoslova njih materinemu poslanstvu, ki je v teh Časih izredno težko, ker izginja Čut za pravičnost, poštenost in dobroto. Za pokojne pa smo prosili, naj bi jim Bog za vse, kar so dobrega storile v času svojega življenja, podaril srečno večnost. Mnogo slovenskih sinov in hčera je pozabilo na tisto lepo vzgojo, ko so jim matere sklepale ročice k molitvi in jih učile izgovarjati prve slovenske besede ... Ko svet zvabi, se zgodi, da v razkošju pozabjamo na to dragoceno dediščino dobrih in skrbnih mater. Kakor' Bog ni preslišal molitve svete Monike, ki je dolga le-
ta molila za spreobrnjenje sina sv. Avguština, tako Bog tudi ne bo prezrl prošenj mater, ki so sedaj Že v večnosti.
Po končani maši so Rosemary Poklar, Elizabeth Sužnik in Filip Ivančič rcitirali občutene odlomke iz del pesnikov in pisateljev, ki žive med nami. Kot običajno, smo tudi letos izbrali matere leta. Kar osem jih je: Milka Jesenko, Francka Wetzel, Marija Bernik, Marica Milošič, Olga Ivančič:, Pavla teligoj, Lojzka Isler in Marijana Frank. S tem se vsaj delno poskušamo zahvaliti materam za njihovo pomoč, ki jo nudijo verskemu središču. Koliko zvestobe in požrtvovalnosti je v teh materah, vedo samo one in Bog, delno tudi duhovnik.
Nato smo se iz cerkve premestili v našo dvoranico in nadaljevali slavje ob prigrizku, kavi in čaju. Vsem bi se rad prav iz srca zahvalil za sodelovanje, posebej pa Silvi Šajn in Martini Lipovac, ki sta nosili vso težo priprave. Bog povrni vsem!
MED ROJAKI V PERTHU sem bil od 24. aprila do 5. maja, kot so rekli nekateri v Adelaidi — na počitnicah. Pa so bile delovne, a zelo lepe. Na nedeljo 25. aprila smo imeli slovensko mašo v župnijski cerkvi Osmond Park, kjer se je zbralo lepo število rojakov. Med tednom so bili obiski, predvsem pri bolnikih in ostarelih z mašo na domu. Na dan prvega maja, na praznik svetega Jožefa Delavca in prvi dan Marijinega meseca, smo z avtobusom poromali v Rocking-ham. Bil je čudovit sončen dan, udeleženci pa vsi dobre volje in nasmejani, da je bilo romanje zares nepozabno. V cerkvi nas je sprejel izreno prijazen župnik irskega rodu. Pri sveti maši smo prosili majniško Kraljico za božje varstvo slovenskih družin in za mir na svetu, vuk pa je prinesel & svojo prošnjo k Mariji, kot smo delali v naših romarskih cerkvah v Sloveniji1 na Brezjah, Sveti Gori, Ptujski gori, pri Novi Štifti. • • Občutek posebne božje bližine je tolažba za še tako razbolelo srce. — Po končanem bogoslužju smo imeli agape v župnijski dvorani. Zadonela je tudi slovenska pesem in pregnala sleherno skrb iz naŽih src. Ko smo se telesno okrepčali, smo odšli na ogled mesta, ki je značilno po raznih poizkusih industrije in drugih državnih podvigih, pa ne vedno ravno uspelih.
Ko smo se vračali proti Perthu, nas je nebo obdarilo z dežjem — kar prav, saj so kmetje že tarnali zaradi suče. Vendar nas v avtobusu dež ni motil: vesela pe' sem in duhovite Žale so našle pot' v sleherno srce. P°" slovili smo se z željo, da se drugo leto zopet zberem0 na podobnem romanju.
V	sredo zvečer smo imeli šmarnice: zbrali smo se v cerkvi k rožnemu vencu in litanijam Matere božje.
Na prvo majsko nedeljo pa smo se zopet zbrali k slovenski masi. Isti dan zvečer smo bili povabljeni v
Slovenski klub na večerjo in prijateljski klepet. Seveda smo tudi zapeli, saj to je za Slovence značilno.
V	ponedeljek sem obiskal starosto Slovenk (pa naj-« tudi Slovencev) v Perthu, Cekovo mamo. Ivanka ek obhaja letos ie svojo 90-letnico. Kako čila in nadejana je ta Zena, je težko povedati, če sami ne doživite. Zaupala nam je skrivnost, da vsakih nekaj me-secev kupi deset kilogramov surove kave ter jo sama °ma spraži in seveda sleherni dan večkrat srka. Pravi, a j' daje moS. Pokazala nam je svojo pripravo za Praženje kave. Ob Cekovi mami se od srca nasmeje?, Pa če si Se tako slabe volje. Kljub svoji starosti redno ?,a spremlja zlasti oddaje, ki preizkušajo znanje, o smo v kuhinji klepetali, smo zaslišali iz dnevne
0	e glasen mamin smeh, ko je z užitkom spremljala Za avno igro. Tudi jesen življenja je lepa, te si jo fclo-Vek le hoče urediti ter jo vdano sprejeti, v. lansko leto sta praznovala 60-letnico skupnega .'vjenja zakonca Zupanc. Čeravno pozno, jima zdaj ls reno čestitamo za ta visoki življenjski jubilej. Ga °mo prihodnjič praznovali tudi v cerkvi, saj za tako Var ni nikdar prepozno. Danes je redkost srečati par.
ki je zdržal in bil zvest zakonski obljubi toliko desetletij. Če bi Zupančev par vprašali za skrivnost uspeha, bi gotovo odgovoril: ljubezen, potrpljenje in medsebojno spoštovanje.
Ko že toliko pisem o Perthu, naj omenim Se na^ cerkveni odbor, ki ga sestavljajo Silvo BezgovŠek, Zlatka Agrež, Mary Stockbauer in Slavko TomŠit. Čutim veliko hvaležnost za njih delo in pomoČ. Silvo napravi precej poti in telefonskih klicev, zlasti za pevski zbor, ki ga vodi Mary Stockbauer. Gostitelja nas duhovnikov (pa tudi 'škofov, kadar nas obiščejo) pa sta Anica in Slavko Tomšič, ki po starševsko skrbita za nas. Pa tudi v župniji veliko pomagata, Anica zlasti z rožami, do katerih ima posebno veselje. Verjetno se župnija niti ne zaveda, kakšno dobrotnico ima.
Naj dobri Bog povrne vsem, ki na kakršen koli na-fcin pomagate in držite pri življenju perthsko slovensko skupnost.
In za konec zahvala p. Tonetu, ki me je nadomeščal v Adelaidi, da sem mogel skočiti med Slovence daljne West Avstralije.
P. JANEZ
Del
p®ftha,
W.A.
DREVO NAD PREPADOM
/POT SLOVENSKEGA NARODA/
Mali slovenski narod, stisnjen na majhnem ozemlju, prek katerega so divjala neurja in viharji, narod, ki so ga hoteli iztrebiti s koreninami vred.
Kulturna prireditev ob praznovanju Dneva slovenske državnosti in obisku dr. Petra Venclja,
Sekretarja za Slovence po svetu: SOBOTA, 26. JUNIJA OB SEDMIH ZVEČER v dvorani
verskega in kulturnega središča v Kew.
Prireja Slovenski narodni svet Viktorije
IZPOD TRIGLAVA
_________________I
PAPEŠKA ODLIKOVANJA z dne 25. marca so po ljubljanskem nadškofu prejeli sledeči slovenski duhovniki: Za prelate so bili imenovani glavni urednik Družine dr. Janez Gril, novomeški proSt JoŽe Lap (mi v Avstraliji smo nedavno med Koledniki srečali njegovega brata), stolni župnik in kanonik Vinko Vegelj, kanonik Vinko Prest or in kanonik Melhior Golob. Za Monsignoija pa sta bila imenovana župnik Mihael Trdin in pa dr.Borut Košir, ravnatelj novoodprtega nadškofijskega Zavoda sv. Stanislava.
Še od nas v Avstraliji: iskrene čestitke!
V	LJUBLJANO se je zgrnila množica mladih športnikov na “IV. evropske igre salezijanske mladine”. Okrog 700 mladih Športnikov iz devetih dežel je počastilo slovensko prestolico s športnimi igrami, ki so hkrati izmenjava kulture in zdravega krščanskega bratstva. “Športno združenje salezijanske mladine v Evropi” (PGSE) s sedežem v Italiji povezuje 114.927 mladih, vključenih v 1356 klubov. Vodi jih 11.000 animatorjev in trenerjev. Doslej so bile te “olimpijske igre” mladih (združenje je od leta 1979 potrjeno pri Olimpijskem komiteju Italije) na Malti, v Barceloni in v Genovi, za Ljubljano pa pride na vrsto Lizbona. Prireditelji teh iger so salezijanci. Kar 48 ekip iz devetih evropskih dežel se je v Ljubljani pomerilo v različnih vejah športa. Baklo olimpijskega ognja je prinesla skupina iz Genove, kjer so bile prejšnje igre.
Na večer prvega maja pa se je mladina srečala v ljubljanski stolnici pri bogoslužju. Nadškof §u$tar je vodil maŠevanje z mladimi somašniki iz Češke, Francije, Italije, Nemčije, Poljske, Portugalske, Španije, Hrvaške in Slovenije. “Sredi vsakdanjosti živite vrednote prijateljstva, medsebojne pomoči, navdušenja, mladostne vedrine, odprtosti do drugačnega, športno prenaSajte poraze, bodite vztrajni v naporih — in živ-^ • « Za ljubitelje slovenske glasbe in knjige
SLO — IMPEX COMPANY
■;	25 Reserve Rd„ BEAUMARIS 3193, Victoria ;
Uvoz audio-video kaset in knjig založb "Mladinska knjiga", "Obzorja Maribor"
Suha roba in razni spominki	!
Telefon: (03)589 6094 - Fax (03)589 6085 HELENA in IVO LEBER
ljenje si gradite z vero v Jezusa Kristusa,” jim je povedal v masnem nagovoru.
Mladina se je poslavljala od “Ljubljane — mesta miru in naravne lepote”, kot so rekli v zahvali vsak v svojem jeziku, gotovo v trdnem prepričanju, da so.v vogelni kamen nove Evrope položili svojo pesem in igro, svojo ponosno mladost.
DRŽAVNI ZAVOD za statistiko je na podlagi zadnjega popisa prebivalstva ugotovil, da ima Slovenija nekaj nad 652.000 stanovanj. Največ stanovanj je v skupini dvosobnih stanovanj (220.070), najmanj pav skupini petsobnih (49.008). Tretjina stanovanj se še vedno ogreva “po starem”, na klasičen način z drvmi, najmanj pa na plin (18.258).
V družbeni lastnini je 202.038 stanovanj, v zasebni pa 450.384, dočim je bilo počitniških stanovanj v Sloveniji ob Času popisa 26.374.
Dobra šestina stanovanj se ogreva preko sistema daljinskega ogrevanja (toplovod), dočim uporablja sončno energijo samo 124 stanovanj.
PLEČNIK in njegova umetnost ne bosta Ma v po zabo in prav je. Lani so izdali Plečnikovo monografijo
—	o Plečniku-arhitektu. Letos v maju pa so ji dodali še posebno knjigo Plečnikovi mašni kelihi, ki opisuje umetnikovo delo na tem polju od leta 1913 do njegove smrti po drugi svetovni vojni. Plečnik se je tega potrebnega znanja naučil v Pragi pri pasarju Novotnyju, v Ljubljani pa sta mu s svojim znanjem pomagala pa-saija Pirnat in Žmuc. Knjiga je celovit pregled načrtov in uresničenih kelihov. Sklepajo, da je Še kakih deset Plečnikovih kelihov po Bosni, v Sloveniji pa morda pet ali Šest, ki jih pred izdajo knjige niso mogli izslediti.
Knjigo dopolnjuje izčrpen katalog z besedilom dr. Petra Kračiča, ki je strokovnjak za Plečnikovo dedi-šiino.
V ljubljanskem Arhitekturnem muzeju je ohranjeno še približno stopetdeset neuresničenih Plečnikovih načrtov za maSno posodje, a predvsem za monštrance in ciborije.
PAPEŠKO ODLIKOVANJE sta prejela predsednik Republike Slovenije Milan Kučan, in zunanji minister Lojze Peterle. Milan Kučan je postal vitez z odličjem Pijevega reda. S posebno listino v latinskem jeziku je dobil pravico do viteške uniforme z medaljo tega reda, zlato ovratno verižico z odličjem papeža Pija XII ter papeškimi prekrižanimi ključi in tiaro ter veliko srebrno medaljo, pripeto na levi strani prsi. Lojze Peterle pa je postal vitez z velikim križem Pijevega reda-S tem je dobil pravico nositi najveČjo medaljo reda, pripeto nalevi strani prsi in uživati vse privilegije, ki so zdruzeni z viteškim dostojanstvom.
Podelitev je izvršil papeški nuncij za Slovenijo Msgr. dr. Pier Luigi Celata dne 19. aprila v slavnostni dvorani nadškofijskega doma v Ljubljani. K temu izjemnemu slovesnemu dogodku se je zbral zbor veleposlanikov akreditiranih v RS s sedežem v Ljubljani, Pnsotni pa so bili še drugi. Omenim naj le nadškofa ln metropolita dr. Šuštarja, predsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Franca Bernika veleposlanika SR pri Svetem sedežu dr. Štefana FaleŽa.
Kučan se je papeževemu delegatu prisrčno zahvalil ln med drugim poudaril, da vidi v tem odlikovanju Pnznanje slovenskemu narodu, ki ima naravno pravijo da sam odloča o svoji usodi na demokratičen na-m. “V tem smo imeli podporo Njegove Svetosti, celo Vet: Vatikan je pred drugimi razumel razmere na teh Remijih in preprečil, da se niso razvijale Še bolj tragiko • . . Odnosi med nami se razvijajo na smotrn in emokratičen način v dobro obeh držav, kakor tudi v °bro katoličanov na Slovenskem.”
Lojze Peterle pa je v svoji zahvali poudaril, da “je Politiki mogoče vrniti dobro ime samo z načeli, ki temeljijo na evangeliju. Kakor nas je pred mnogimi sto-etJ> pokristjanjenje vključilo v tedanjo Evropo, tako "as je v naših dneh državno priznanje, tudi s strani Vetega sedeža, z isto Evropo znova povezalo. Kot Politik in kristjan zagotavljam, da bom politiko se naprej razumel kot služenje drugemu.”
Končno je odlikovancema izrobil veleposlanik J; Fale£ meča kot simbol vite^tva — darilo Vatikanom Slovencev. Izrazil jima je pobudo, naj družno rar*ita slovensko domovino.
želje jima izrekamo tudi avstralski
v REPUBLIKI SLOVENIJI je precej političnega nminala, kar je posledica desetletij vladanja komuni-p^ne partije. Včasih je veljalo pravilo:“Kar koristi artiji, je dobro, kar ji Škoduje, je zlo!”To načelo so P° padcu komunizma priredili v: “Kar koristi MENI, Je dobro . . Bivša komunistična politična in ekonomska elita je imela že dovolj moči, da je zlahka rušila Demosovo vlado in preprečila privatizacijo. Ko
1	takrat sprejeli privatizacijsko zakonodajo, bi bilo nes družbeno premoženje Že razdeljeno, tako pa ga rS 1 Se vedno lahko kradejo. Oblast je predolgo iz nesumljivih vzrokov tolerirala “divje lastninjenje”, ki ^ , razo^aralo marsikaterega demokratično mislečega 2(] •*ana- A božji mlini meljejo počasi pa gotovo.
Pohaja na dan afera za afero in bo končno le k ° do poštenega poslovanja. Vzame pa več časa °i človek mislil in želel . ..
V	STAROLOŠKEM GRADU ima svoje prostore tni muzej, kjer so nedavno slavili 25-letnico u-
Iste iskrene Slovenci!
[-rrrrr.rrf_____________________________ *.......
DISTINCTION PRINTING PTY. LTD.
Lastnik Simon Špacapan
Tiskarna za broSure, knjige in barvna dela
164 Victoria Street, Brunswick 3056 Telephone: 387 8488
J J j j , r r , M_________________   ,	r	r	r-*
stanovitve Poštnega in brzojavnega ravnateljstva, prve slovenske poštne uprave. Njena naslednica je zdaj PTT, ki ima danes po vsej Sloveniji 496 poštnih enot. Poročajo, da bodo v kratkem priključili petstotisoči telefon. Na leto jih v Sloveniji priključijo približno 30.000, število prošenj pa še narašča. Telefaksov je že kakih 9.000 ter počasi izpodrivajo teleprinterje, ki jih je nekaj manj kot 2.000. V teku pa je že načrt o registraciji, ki bo ločil poSto od telekomunikacijskih uslug.
BELOKRANJSKA velikonočna revija pevskih zborov, ki so jo pričeli pred dvajsetimi leti v Črnomlju, je iz dveh zborov prvega nastopa zrasla v letošnji Šopek dvanajstih zborov. Letos so se posebej spomnili svojega rojaka, med nami lani umrlega adelaidskega organista Jožefa Šterbenca. Vsak zbor je zapel po eno njegovo pesem, na koncu so združeni zbori ob spremljavi godbe od štirih zapeli dve njegovi. Čudovito je zadonela isterbencova bfelokranjska himna: Vstani, dvigni se. Bela krajina! Zapostavljeni ustvarjalec, ki gaje povojni režim prepovedal, je dobil zadoščenje.
DEV^SKO-NABREŽINSKA občina pri Trstu je dobila svoj statut. Pri tem 'zamejske Slovence veseli, da je v obeh jezikih, v italijanščini in slovenščini. Je to prvi statut, ki je v deželnem uradnem vestniku objavljen dvojezično. .V njem so uradno zapisana dvojezično tudi vsa vaška imena v občini.
ANDREJ ROT, naš rojak iz Argentine, je postal glavni urednik radijskih programov. RTV Slovenija je razpisal natečaj, ker je dosedanjemu uredniku pretekla doba. Prišlo je več prijav. Rot je dobil pri prvem glasovanju večino glasov, a ne potrebne večine za dodelitev službenega mesta. Zato so glasovali ponovno in Rot je dobil od Štirinajstih vse glasove.
Andrej Rot, podpredsednik argentinske Slovenske kulturne akcije, bivši glavni urednik Slovenca ter pozneje urednik glasila Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa (Slovenski svet), je zasedel važno mesto v radijskem prostoru. Odgovoren je za vsebinsko in programsko upravljanje Radia Slovenija.
IL O if ~£	!
BOG JE, KI ODPUŠČA
ZAKAJ grešni kozel ne more biti dokončna rešitev za vprašanje krivde?
Krivdo lahko prevalimo na drugega potisnemo ob stran in dosežemo tudi to, da nas vest nič več ne peče. Svoje napake vidimo v drugem. Navidez je spet vse lepo in prav. Bremena ni več in spet se lahko svobodno zadiha. V resnici pa teža krivde in trpljenje ostaneta.
Mimo pride človek, ki smo ga prizadeli, mu škodovali in mu povzročili bolečino. Tudi Bogu se ne da izogniti. Lahko se obrnemo proč, pobegnemo ali se skrijemo . . . Nazadnje pa je srečanje neizbežno; če ne prej, pri končnem obračunu. Ta pa ni nujno vezan na odhod s tega sveta, ampak tudi na dogodke v življenju, ki nas pretresajo. O takšnem obračunu, ki pa ni dokončan, razmišlja Ivan Cankar v črtici Skodelica kave:
“Velikokrat v svojem življenju sem storil krivico človeku, ki sem ga ljubil. Taka krivica je kakor greh zoper Svetega Duha: ne na tem ne na onem svetu ni odpuščena. Neizbrisljiva je, nepozabljiva. Včasih počiva dolga leta, kakor da je bila ugasnila v srcu, izgubila se, utopila v neizmernem življenju. Nenadoma, sredi vesele ure, ali ponoči, ko se prestrašen vzdramiš iz hudih sanj, pade v dušo težak spomin, zaboli in zapeče s toliko silo, kakor da je bil greh šele v tistem trenotku storjen ...
Rad bi človek lagal sam sebi v dušo: ‘Saj ni bilo tako! Le tvoja nemirna misel je iz prosojne sence napravila noč! Malenkost je bila, vsakdanjost, kakor se jih sto in tisoč vrši od jutra do večera. ’
Tolažba je zlagana; in človek občuti sam in z grenkobo, da je zlagana. Greh je greh, če je storjen enkrat ali tisočkrat, če je vsakdanji ali nepoznan. Srce ni kazenski zakonik, da bi razločevalo med pregreškom in hudodelstvom, med ubojem in umorom. Srce ve, da
/ »" c . (K.
‘ zavratnež ubija s pogledom, z mečem junak ’; in rajši bi dalo odvezo meču nego pogledu. ”
Edina pot, ki nas osvobaja bremena krivde, je pot sprave. Kako težko je narediti prvi korak, izreči besedo kesanja, ki more obnoviti ranjeno in načeto prijateljstvo, izkušamo tudi sami.
Jezusov izdajalec Juda dojame kaj je storil le z razumom .Krivda je natančno določena in jasna. “Grešil sem, ker sem izdal nedolžno kri, ” so njegove besede.
Cankar ne zmore narediti potrebnega koraka, 'ko gre za krivico storjeno materi. Merilo za presojo izvr-lenega dejanja ni le razum, ampak tudi srce. Srce v tem primeru ostane na ravni etičneea. Cankar ve. da je krivica storjena, žal mu je, da se je to zgodilo. Popravljen je sprejeti nase posledice in sklene to tudi napraviti. Po storjeni krivdi razmišlja sam pri sebi:
“Zve6er ji poretem tisto besedo, tisto ljubeznivo, za katero sem ogoljufal njeno ljubezen . .. Nisem ji rekel ne zveter, ne drugi dan in tudi ne ob slovesu • • ■ Tri ali štiri leta kasneje mi je v tujini tuja ženska prinesla kavo v izbo. Takrat me je spreletelo, zaskelelo me je v srcu tako motno, da bi bil vzkliknil od bolečine. Zakaj srce je pravičen sodnik, ki ne pozna malenkosti. ..”
Zakaj Cankar ne doseže notranjega miru, sprave? Njegovo “srce” je vestt katere zadnje merilo so moralna načela. Kot da ne verjame, da je božje odpuščanje nad tem. Nima moči, da bi se vrgel v naročje materine ljubezni. Ne verjame, da je skrivnost odpU' sčanja v ljubezni, v božji ljubezni. Manjka mu tisto, kar Jezus ponazori s priliko o izgubljenem sinu.
Mlajši sin zahteva od očeta delež njegovega imetja, odide od doma in kmalu zapravi svoje premoženje• Lakota, stiska in brezpravnost so se zgrnile nanj-Evangelist tako nadaljuje: Šel je vase in dejal: “Koliko najemnikov mojega očeta ima kruha v izobilju, jaz p° tukaj od lakote ginem. Vrnil se bom k očetu in mu rekel: Oče, grešil sem zoper nebesa in pred teboj. Nisem več vreden, da bi se imenoval tvoj sin. Vzemi me 2°
/ - / n. DVC ,	./■•fc.tc.a.	,
i •	/	.	'	•	/
st u
£cli
l	» •	,.
c/ l* »X. pu**H/ »t- A^
iit^olL ! X'<tA-	^4.
^/■i.	**	t"^/^t’
J&
T'
c^a.
tv .	/
Jttt/O
enega svojih najemnikov”(Lk 15, 17—19). Sm to tudi stori.
Izgubljeni sin “gre vase”, kakor pravi apostol krivda ga drugače pretrese kot izdajalca Juda, dotakne se njegovega srca in to bolj temeljito kot pri Can-arju, saj je posledica tega spreobrnjenje. Ne pozabi-rf|° pa, da je v priliki temeljna očetova ljubezen in ne sinovo spreobrnjenje.
Na tem mestu lahko nadaljujemo s teologom Robanom Guardinijem, ki govori o “obsojanju srca”.
snova njegovega razmišljanja je svetopisemski stavek: Čeprav bi nas naše srce česa obsojalo, je vendar °g večji od našega srca in ve vse. ” (1 J n 3, 20). Stan-0 Cajnkar v razlagi očenaša takole predstavi Guardi-nijevo razlago tega svetopisemskega stavka:“Globoka Kakor prepad je beseda. Toda njena globina ne prihaja lz ieg<i, kar bi se dalo misliti. Govori o obtožbi srca. S tem ne misli samo, da nam razum pravi: Napačno si ravnal!... Ne samo, da nam vest očita: Tukaj si storil bnvioo!, ampak: srce obtožuje in to je več. Iz obtoz-e razuma prihaja boleča jasnost spoznanja. Iz ob-vesti pa prihaja grenko prepričanje o krivdi. °ie polaga težko breme na človeka. Iz obtožbe srca Pjihaja več. Nekaj, kar je mnogo bolj blizu; kar čisto rugače boli. Čisto drugačna žalost se dviga iz nje. Obtožba srca prihaja od daleč . . . Življenje samo ° tožuje: Krivico si mi storil! Žalost nad preminulo mladostjo je morebiti v tej obtožbi. .. Boleča zavest, ^ sm° izgubili, kar se vet ne da dobiti nazaj .. . Lju-ezen, ki ni bila uslišana, skeli. Krivda, proti kateri se P^tožuje srce, je krivda, ki sega zelo globoko . . ■ V le i ima globino in žalost, ki je mnogo večja, kakor le žalost ob kateri koli drugi krivici.
Morda se uveljavi razum in pravi: ‘Iz tega in tega VyT°ka je bilo vendarle prav. Tako je moralo biti!’ t V* ^ro/u in pravi: ‘Saj sem prav mislila, tako ali °. Toda vse to nič ne pomaga. Obtožba srca prija K neke daljave, kamor taka obramba ne seže. bistveno to še ni: tisti, ki v obtožbi srca prav za Prav toži, je Bog sam. Njemu se je zgodila krivica. Sve-emu nežnemu življenju, ki ga vzbuja v srcu; svetemu ^upanju, ki ga je zvezalo z njegovim otrokom ... Ka-
0	naj človeški zagovor seže tako daleč? ”
Samo pot izgubljenega sina nam more odvzeti težo našega greha. Samo ta pot obnovi načete odnose med ljudmi in povezanost z Bogom. Morda bo kdo rekel: to je samo prilika, lep nauk o skesanem sinu in usmiljenem očetu, resničnost pa je drugačna.
Božje odpuščanje ni vezano na priliko, ampak na resnični dogodek. Bog sam prihaja naproti, ne z grešnim kozlom, na katerega bi položili roke in se tako osvobodili grehov, ampak z Jagnjetom, ki odjemlje grehe sveta. Bog ne ostaja neprizadet nad krivdo, trpljenjem in zlom, ki se zgrinja nad svetom.
Bog v Jezusu vstopa v sredino našega življenja in se izenači z nami do te mere, da sprejema nase trpljenje in smrt. Trpljenje in smrt pa sta posledica greha, človekove svobodne odločitve proti Bogu. V velikonočnem dogodku prihaja pobuda od Boga. Ni človek tisti, ki bi šel k Bogu in mu prinesel spravni dar. Bog mu prihaja naproti z darom odpuščanja. Po besedah Ratzingerja Bog ne čaka, da bi tisti, ki so grešili, prišli in se z njim spravili; sam jim gre naproti in se z njimi spravi Bog pa nikogar ne sili ampak čaka, da ga povabimo in se mu pustimo obdarovati Vrata božjemu odpuščanju pa more odpreti le naše odpuščanje drugim.
Zadnji temelj sprave je v Bogu in samo ta sprava nas očisti greha ter odvzame vso krivdo. Brez nje človekova sreča ni nikoli do kraja resnična. Tudi sprava med ljudmi sega sem s svojimi koreninami
P. TONE
tj*
ODPUSTI mi grehe, da bom očiščen,
bolj kot sneg bom bel, ko me umiješ.
Naj spet občutim radost in veselje,
moje potrto srce naj se vzraduje.
Ne glej na moje grehe,
vso mojo krivdo izbrisi.
Čisto srce, o Bog, mi ustvari.. .
Psalm 50 113
SV. CIRIL in METOD MELBOURNE
Fr. Tone Gorjup, O.F.M.,
Fr. BasiI A. Valentine, O. F.M.,
SS. Cyril & Methodius Slovene Mission,
Baraga House, 19 A'Beckett St., Kew, Vic. 3101 Tet.: (03) 853 8118 in (03) 853 7787
Fax : (03) 853 6176
Dom počitka m. Romane — Mother Romana Home
11 - 15 A 'Beckett St., Kew, Vič. 3101
Tel.: (03) 853 1054
MESEC za urednika mine kot teden . . . Zdi se mi, da sem včeraj pisal melbournsko kroniko, pa so od tega minili že Štirje tedni.
Danes ne morem poročati o nobenem krstu, poroko pa morem omeniti le eno, se to le zato, ker sem pač spet pozen z majsko Številko. Včeraj, 22. maja, je bila v naŽi cerkvi sv. Cirila in Metoda. Pred oltarjem je Marta Cesnik (rojena in krščena v Springvale, Vic.) podala roko svojemu izbrancu. Steve Patrick Tonner (rojen v St.Leonards, NSW in krščen na fari sv. Jožefa v Enfieldu, NSW) je avstralskega rodu, nevesta pa h£i Franca Česnika in Bože r. Šabec. OČe mi je rekel po poroki: “Če ste tudi ta dva zvezali tako trdno kot naju z Božo leta 1959, pa bo dobro in prav!” Bog daj! Duhovnik napravi svoje, zavisi pa od para, koliko imata dobre krščanske podlage od svojih staršev in kako sprejmeta duhovnikove besede priprave na zakon. Navadno prestrašim bodoči zakonski par ob prvem srečanju pred poroko s preprostim stavkom: “You know, your marriage won’t work! — Vajin zakon ne bo uspel!” Nezaupljivo me pogledata, kakšen prerok slabega sem. Jaz pa jima razložim:	“Every
marriage has to be made to work. — Vidva ga morata napraviti, da bo uspel!” In res je tako! Danes živimo v čudnih časih. Mlada generacija ne prenese ničesar. Majhen prepirček za prazen nič, pa ženka spravi svoje stvari skupaj in gre k mami. Če jo ta sprejme, namesto da bi jo poslala nazaj k možu, da se pošteno pomenita, se je zakon razbil. Oblast doda še svoj peklenski žegen z ločitvijo. Ko bi mlada zakonca zdržala z malo potrpežljivosti, bi bil zakon rešen in po doglednem času lahko zelo srečen. Tako pa . . .
Preveč sem se razpisal. Pa je morda prav, da tudi o tem rečem svojo besedo. Naši starši bi lahko stokrat dobili ločitev, fce bi ne razumeli, da je zakon nekaj svetega, večnega: zakrament Cerkve, ne pa navaden hokus-pokus civilnega zakona, nekaj sladkih Čustev,
ki jih je hitro konec. Žal danes tudi mnogi naši kristjani mečejo vse v en koš. Lepa poroka, vse drugo pa ni več važno.
+ Včasih nimam krstov, včasih mi zmanjka porok, žal pa te vrste pokojnih nikoli ni konec.
Tokrat je prvi na vrsti VLADIMIR TRAMPUŽ, med nami v Melbournu dobro znan, saj je kot navdušen glasbenik takoj po prihodu v Avstralijo (1955) v naŠi srenji ustanovil prvi pevski zbor Triglav, ki je pel in nastopal vrsto let. Nato je vodil pevski zbor pri klubu Jadran, s katerim je pel tudi na koncertu zborov v Št. Vidu pri Stični.
Vlado je bil rojen v Komnu 9. maja 1921 kot sin organista, ki pa ni verjel, da bo is sina kdaj kak pošten organist in pevovodja, kot mi je Vlado sam pravil. V tem se je zmotil. Vlado je bil sicer samouk, a je veliko ustvaril ter je celo komponiral.
Leto po prihodu v Avstralijo se je poročil z Gianno italijanskega rodu, ki mu je bila dobra žena. Hčerka Sonia in sin Robin sta sad njune zakonske zveze.
Zadnja leta je Vlado bolehal in poležaval. S pljučnico so ga odpeljali v Royal Melbourne Hospital, kjer je 24. aprila zaključil svojo življenjsko pot. Naj mu Bog povrne za vse, kar je v življenju daroval naši narodni skupnosti. Bil je na zunaj včasih nagel in trd, na znotraj pa mehkega značaja in je zato Še težje čutil težave in nerazumevanja, ki jih je včasih doživljal-Kadar sva o tem govorila, sem mu moral dajati pogum, naj vztraja.
Rožni venec ob krsti smo zmolili v Pogrebnem zavodu Mulqueen v North Coburgu na predvečer pogreba. Pokopali pa smo ga po molitvah v cerkvi sv. Marka, Fawkner, na novi del fawknerskega pokopališča (Northern Memorial Park Cemetery). Njegovi bivŠi pevci so mu zapeli v slovo, Boletova Marcela pa se je poslovila s svojimi verzi.
Zvedel sem, da je 25. aprila umrl FRANC ŽLOGAR, verjetno v bolnišnici v West Footscrayu. Bil je samec, doma iz Bele krajine, rojen 1916. v Božinji vasi (metliška ali suhorska fara, žal pa imena vasi nisem našel v slovenskem atlasu). Moral je biti eden prvih naših priseljencev v Melbournu. Imel je svojo hišico v Footcrayu, kjer je samotaril in se ni dosti družil z nikomer. Zanj sem zvedel po nekem Srbu ter ga lani enkrat obiskal, pa tudi meni ni zaupal. Belokranjec, ki živi v bližini, ga je zaman nagovarjal, da bi sel z njim v Kew. Nedavno je bil v bolmUnici St. Georges v KeW, pa sem žal zvedel o tem slučajno čele .kasneje. Več podatkov pa o njem nimam. Žal doslej tudi nisem mogel ugotoviti, kateri pogrebnik gaje pokopal in kam-
Dne 13. maja je na svojem domu v Cockatoo blizu Melbourna mirno zaspala NEŽKA PRETNAR. Že par let je bolehala za rakovo boleznijo, vendar je smrt pri-
^la nepričakovano. Lepo je bila pripravljena za odhod v večnost. Rojena je bila v avgustu 1928 na Jesenicah v družini Bahun. Z možem Julijen, Ki je prav tako Go-renjec, ter sinovoma Julijanom in Ivanom sta prišla v Avstralijo leta 1962. Novi dom so si ustanovili v Melbournu, nato pa kupili malo farmo , da jim je vsaj ma-
lo	nadomeščala deželo pod Triglavom. Pogrebna maša Je bila 18. maja v farni cerkvi sv. Janeza Vianeya, Muljave, sledil je pogreb na pokopališče v Springvale.Možu Juliju, ki je za pokojnico v času bolezni tako lepo skrbel, in enako sinovoma s soprogama ter malemu M^ku, ki je izgubil staro mamo, naše iskreno sožalje! Sele nedavno sem zvedel za smrt GABRIJELE ORSTELJ, ki je umrla 22. septembra lanskega leta v Melbournu. Rojena je bila 9. maja 1910 v družini Križman v Rihenbergu (Branik) na Primorskem. Leta 1936 se je v Trstu poročila z Jožefom BorŠtelj, ki je umrl lani in je v lanski novembrski Matici mrtvih. Leta 1955 sta se z družino odpravila v Avstralijo ter se naselila v melbournskem okraju Thomastovvn. Večer ivljenja sta utrujena in bolna preživela v italijanskem domu počitka.
Vsem našim pokojnim večni mir pri Bogu!
+ Dokončna vsota nabirke v velikonočnih kuverticah za vzdrževanje našega središča je 8,025.95 dolaijev, pUvertic pa se je vrnilo 415. Celotna postna nabirka roject Compassion pa je zbrala za dežele najbolj po-rebne pomoči vsoto 1,048.06 dolaijev. Bog povrni vsem dobrotnikom!
+ Kot običajno imamo tudi letos Šmarnice združene z obema nedeljskima mašama, za čez teden pa jih o-8 asarno za en teden naprej.. Tako je lažje, ker je toli-drugih dejavnosti, tudi nepričakovanih, ki vzamejo a^- - Je pa obisk šmarniCne pobožnosti čez teden aJ maloštevilen. Ob mislih, kaj Šmarnice Še vedno po-
menijo v rodni domovini, smo avstralski Slovenci pozabili na Marijo. Bolj je ob večerih mikavna televizija in domača udobnost. .. Škoda!
+ Konzularni dan je bil v verskem središču, kot je bilo napovedano, dne 11. maja. G. Aljaž Gosnar, odpravnik poslov veleposlaništva v Canberri, je bil zelo zaposlen vse popoldne in si ni vzel niti toliko pavze, da bi se pošteno oddahnil. Uradoval je v novourejeni pisarni Narodnega sveta. Kot je povedal, je prišlo tudi dan prej na Jadran precej ljudi. Zelo verjetno bo med nami redno enkrat na mesec. Čim bo uredil spored svojih rednih obiskov, bomo preko Misli obvestili rojake.
Z ozirom na potrditev raznih Izjav in Pooblastil (glede prenosa dediščine, razna polnomočja zastopniku v Sloveniji ipd.) pa sva v času od enega do drugega konzularnega dneva na razpolago s p. Tonetom, ker sva tudi od avstralskih oblasti priznana za overovitev podpisa na Statutory Declaration.
+ Priljubljeni pevec ALFI NIPIČ je bil med nami s sydneyskimi VESELIMI GORENJCI. Sponzoriral ga je Narodni svet Viktorije.- Havvthorn Town Hall je bila nabito polna. Zdi se mi, da bi s takim sporedom napolnili kar vse naše slovenske dvorane po vrsti, ko bi bili enotni in bi se znali po bratsko pomeniti.. .
Alfi je s celo svojo skupino nočeval v Domu počitka m. Romane> Čudil se je lepemu Domu in dejstvu, da so še prazne sobe. Pohvalil nas je, da smo tako lepo poskrbeli za ostarele. Kaj mi res ne znamo ceniti te naše najnovejše slovenske ustanove, ki čaka napol prazna, da bo na uslugo slovenskim rojakom?
+ Upokojenci se kar pridno zbirajo na srečanja s kosilom v verskem središču. Vsako tretjo nedeljo v mesecu so dobrodošli pri deseti maši in po njej. Zdaj v zimskih mesecih se bomo zbrali h kosilu v obednici
"»Uplo
mirno
naj
Počiva duša Pa naj raj
u*iva
Ob
9robu
Pok.
^'adota
r#niPula
Baragovega doma, kjer je sicer manj prostora, pa zato toplejše. Tudi je lažje za postrežbo, ker je bliže kuhinji. V maju sta kuhali Angela Povh in Marta Krenos ter naj bo tu obema izrečena topla zahvala. Enako o-stalim pomočnicam!
+ BARAGOVA KNJIŽNICA ima precej knjig že zabeleženih in lepo zavitih, čakajo pa na primeren prostor, ker so vse omare polne. Problem smo rešili z nakupom štirih knjižnih omar, ki bodo sicer pokvarile
sobni prostor, a so nujno potrebne. - Naj ob tej priliki spomnim ljubitelje branja, da je naša knjižnica odprta vsako nedeljo po deseti maši. Poslužite se je!
+ Postajam pozabljiv. Nekdo mi je dal v dvorani na Materinski proslavi vsoto 25 dolarjev za Misli. Pri naj-boljSi volji niti ne vem, ali je bil moški ali ženska, kako naj potem vem za ime. Lepo prosim, naj se oseba javi, da vem pravilno zabeležiti naročnino in dar za Misli.
P. BAZILIJ
APRILSKA številka Misli je objavila zanimiv dopis o stoletnici Slovenskega planinskega društva. Kot prijatelju naših planin — akoravno nisem bil nikdar na vrhu Triglava in tudi ne bom — mi je dal pobudo, da k temu nekaj prispevam kot zbiratelj znamk.
Ministrstvo za promet in zveze ter PTT državna ustanova Republike Slovenije sta za ta pomerffbni jubilej izdala dve spominski znamki: ena je posvečena Planinski zvezi (v to se je društvo preimenovalo leta 1948), druga pa stoti obletnici rojstva znanega in zaslužnega planinca Jožeta Čopa. Naj mi bo dovoljeno vzeti nekaj iz brošurice, ki sta jo ob tej priliki izdali obe zgoraj imenovani ustanovi.
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO je bilo ustanovljeno 27. februarja 1893 v Ljubljani na pobudo mladih domoljubnih hribolazcev, "piparjev" imenovanih. Trud ni bil zastonj, ideja je padla na plodna tla. In skrajni čas je že bil, kajti nemČurji niso spali, ampak krepko in hitro potujčevali nase gore ter se jih lastili, gradili nemške kote, postavljali nemške kažipote . . . Zato lahko rečemo, da je bil takrat glavni namen novoustanovljenega društva: ohraniti slovensko lice našim goram. Iz istega namena je dovški župnik Aljaž dve leti kasneje kupil od občine vrh Triglava ter nanj postavil svoj stolp.
Že v letu rojstva SPD sta bili ustanovljeni tudi dve podružnici: Kamniška podružnica v Kamniku in pa Savinjska podružnica v Mozirju.
V svojem prvem obdobju se je društvo zavzelo za gradnjo slovenskih planinskih koč, planinskih poti in slovenskih kažipotov Z vso to aktivnostjo je vsekakor budilo takratno zaspano narodno zavest, saj je prirejalo tudi izlete v gore ter planinske kulturne in družabne prireditve ter predavanja o naših gorah.
V sto letih se je Slovensko planinsko društvo razvilo v močno organizacijo, priznano doma in na tujem. PLaninska zveza je ugledna in na trdnih nogah, saj je v njej včlanjenih okoli 180 planinskih društev z
nad 100.000 elani. Društva upravljajo 163planinskih> postojank, vzdržujejo 7.000 kilometrov planinskih poti. Slovenski planinci se s ponosom uvrščajo v svetovni vrh, saj so dosegli svoje uspehe tudi na najviŠjih himalajskih vrhovih. Zveza posveča tudi posebno pozornost vzgoji mladih, zlasti z ozirom na varstvo narave pri organiziranju izletov in vzponov.
Pri vseh teh uspehih se ne smemo Čuditi, da je Zvezo leta 1991 sprejela za svojo Članico tudi mednarodna Zveza planinskih Organizacij (UIAA).
Druga spominska znamka iz te zbirke je posvečena JOŽI ČOPU (1893 — 1975) ob stoletnici njegovega rojstva. Vseobde znani alpinist in reševalec Joža top je preplezal večino sten slovenskih gora. Vsakemu resnemu plezalcu je poznana Severna stena očaka Triglava — Joža jo je preplezal nič manj kot 300-krat. Njegov najpomembnejši vzpon v Julijskih Alpah je smer po osrednjem — po njem imenovanem — Čopovem stebru, ki jo je preplezal leta 1945 s Pavlo Jesihovo ter pomeni vrhunec njegovih alpinističnih podvigov* Joža je največkrat plezal v navezi z dr. Mihom Potočnikom in dr. Stanetom Tominškom — planinci so jo imenovali "zlata naveza". Toda Joža ni oblezel le domače velikane, preplezal je tudi hladne. Spitzberge, Ande, gore Kavkaza, Pamir, Hindu-kuš ... Ni bil le prvovrstni plezalec, ampak tudi požrtvovalni gorski reševalec, ki se je vedno na prvi poziv radovoljno odzval gorskemu ponesrečencu v pomoč. Bil je soudeležen pri prvih slovenskih filmih,
V	kraljestvu Zlatoroga in Triglavske strmine.
Joža Čop je za svoje planinsko delovanje prejel najvišje športno priznanje — Bloudikovo nagrado. In da je zdaj njemu posvečena slovenska poštna znamka, tudi ni kar tako. BH je pionir, ki je mnoge potegnil za sabo v gore. A ko bi v nekaj vrsticah hoteli pisati & o drugih naših alpinistih, bi bila vrsta predolga. Ob stoletnici organiziranega planinstva jih je že kar precej.	JANEZ	PRIMOŽIČ
Jožko Kreigelj
(PROCES)
Z miličniki smo se nato napotili proti sodni dvorani.
2 očmi sem iskal znance.
Ob zidu pred vhodom v dvorano sem zagledal mamo in obe mlajši Sestri, ki sta bili doma. Starejša je bila tiste dni v zaporu.
Zabolelo me je, kot bi mi nekdo zadrl bodalo v srce. Vesel sem bil, da sem videl mamo od blizu, po drugi strani pa meje bolelo, ker sem vedel, koliko goija ji bo prinesel ta dan.
Srečala sva se z očmi. Žalostne so bile. Solza se ji je zaiskrila v njih. Zdelo se mi je, da v njih berem očitek: Zakaj si nam pripravil to žalost? Hkrati pa sem videl razumevanje, sočutje, usmiljenje, tolažbo.
Mati premore vse.
Tudi Marija je stopala s Kristusom na Kalvarijo.
Morda bo ta Kalvarija še hujša za mamo kot zame. Morda bo zanjo s*nrtni udarec.
Ustnice so ji zatrepetale, ko sem stopal mimo nje. Ni se mi smela približati, ni me smela pozdraviti.
Njena vera je bila trdna, neomajna.
Oče ni imel poguma. Morda mu ponos ni dovolil, da bi gledal in po-slušal, kaj bodo delali z mano. Zato ni prišel.
Mati pa je bila pripravljena na vsa ponižanja. Morda je čutila, da sva SI Po srcu sorodna. Krvno sorodstvo še ne izenači dveh ljudi, srce in ljubezen pa ju zbliža in prekali kot na nakovalu v enak značaj.
Stopili smo v dvorano. Sedeži so bili skoraj vsi polni. Večinoma ne-Znam obrazi.
Po stenah so bili plakati. Napisi in parole: Smrt izdajalcem! Proč z ^dajalci in sovražniki slovenskega naroda! In še drugi napisi.
Ljudska volja!Že vnaprej je bilo določeno, kaj me čaka. Stene so o *eni govorile.
. Pred nami je bila dolga pogrnjena miza. Okrožno sodišče iz Postojne
Prevzelo ta proces.
Sodnik Sartori, porotniki sodniki, javni tožilec in zagovorniki so
NAŠE NABIRKE
BERNARDOVEMU TISKOVNEMU SKLADU ZA NAŠE “MISLI”:
$40.— M. Umbrazunas, Angela Škofič; $39.- Stanko Kragelj; $30.-Stanislav Prosenak, Mari KlakoČer; $20.— Jože Vah, Peter Babič, Danilo Maver; $18.— Ana Ribič, Marija Vogrin; $15.— Stane Furlan, Frančiška Truden; $14,— Bruno Kna-feljc; $12.— Stan Verne; $10.— Zora Kirn, Rudi Durchar. Maria Kovačič, Jože KavaS, Karel Knap, Danilo Kreževič, Branko Tavčar, Alojz Br-ne, Marta Veljkovič, Jože Malnarič, Stefan Šaule, Marija Lipec, Janez Vidovič, Edvin Bembič, Karolina Ogrizek, Jože Turk, Marija Fijan, Tine Kramar, Slavko Hrast, Albina Konrad, Franc Horvat, Jo£e Vuga, Ivanka Krempl, Stanislav Šajn,N.N.; $8.— Lojze Stražiščar, Marija Bos-nič; $5.— Edvard Hrvatin, Floijan Vojska, Julijana Šajn, Ivan Žele, Jo-Že Burlovič, Rihard Twrdy, Marija Bertoncelj, Ivan Hozjan; $4.- Janez Jernejčič; $3.- Marija Kovačič; 2.-Marica Podobnik, Jožef Debevec.
ZA MISIJONE IN NAŠE POSINOVLJENE MISIJONARJE: $20,— Julijana Šajn (za lačne otroke), druž. Jože Gosak (za lačne in najbolj uboge); $10.— Ivanka Študent (za lačne); $9,- Jože Burlovič (za lačne).
ZA LAČNE SIROTE MATERE-TEREZIJE:
$50.- Zinka Škraba; $10.- Marija Kosi.
VSEM DOBROTNIKOM BOG STOTERO POVRNI!
Grad Kamen
SLOVENSKA
IZSELJENSKA MATICA vabi vse rojake, ki bodo letos obiskali domovino, da se udeleže prireditev, ki jim jih nudi skupaj z nekaterimi kulturnimi, umetniškimi in znanstvenimi ustanovami:
V JUNIJU gostuje v Sloveniji folklorna skupina NAGELJ iz Toronta, Kanada. Nastopili bodo v Slov. Bistrici, Dragatuiu in drugih krajih, pa tudi na Srečanju v moji debeli.
Mladi izseljenci posebej vabljeni k udeležbi okrogle mize Mladi in izseljenstvo, ki bo v Cankarjevem domu v Ljubljani. Osnovna tema pogovora bo vključevanje mladih v druStveno življenje v izseljenstvu.
V JULIJU je osrednja prireditev gotovo SREČANJE V MOJI DEŽELI v soboto 3. julija v Dolenjskih Toplicah. Poleg bogoslužja bo bogat kulturni spored /oktet Deseti brat iz Ljubljane, Nonet Rog iz Kočevja, oktet slovenske župnije iz Berlina, trboveljska Delavska godba, folklorna skupjna Nagelj iz Kanade.../ in seveda piknik, kjer boste lahko srečali marsikaterega znanca.
Istočasno in v istem kraju bo tudi SLIKARSKA RAZSTAVA del na-iih izseljencev.
Od 5. do 30. julija bo v Ljubljani 12. Poletna šola slovenskega jezika. SIM bo na tem seminarju podelila
vstopili. Vsi v dvorani so vstali in začeli ploskati. Zagovornika v rdečih kravatah sta sedla na konec mize, sodnik Sartori s tovarišema v sredino, javni tožilec pa je imel svojo mizico na levi strani.
Javni tožilec je začel brati obtožnico.
Počasi, razločno, s povzdignjenim glasom, z nekim užitkom je bral stavek za stavkom. Tu in tam se je ustavil, pogledal sodnika, se ozrl po občinstvu, zajel sapo in stopnjeval svoj glas. Proti koncu je bil ves zaripel v obraz. Zahteval je, naj sodišče ugotovi resničnost obtožbe in naj izreče strogo kazen.
Sodnik Sartori je pozval obtožence in priče, naj govore resnico. Nato je začel postavljati vprašanja po spisku, ki si ga je bil že prej pripravil ali so mu ga morda pripravili drugi. Tipkarica je pisala. Dolga vprašanja, ki so bila za poslušalce nova, meni pa odvratna, ker sem jih že neštetokrat slišal. Vse sem vedel, kaj moram odgovoriti.
Dvorana je bila ozvočena. Zvočniki so viseli tudi pred kinodvorano. Prič je bilo torej dovolj.
Med poslušalci sem videl svoje zasliševalce; s posebnim užitkom so polagali krono prečutim nočem, ki sojih “žrtvovali” za nas.
Poleg sodnika je od časa do časa postavljal vprašanja tudi javni tožilec, ki je imel na mizi “bremenilni material”. Oglašal se je, ko je slišal drugačne odgovore kot na zaslišanjih.
Vse je potekalo po določenem sporedu. Med 9. in 22. uro smo prišli na vrsto vsi trije obtoženci. Opoldne so razpravo prekinili. Odpeljali so nas v zapore. Moral sem ostati pod stopnicami, ker zame ni bilo sobe. Tja so mi prinesli običajni ričet.
Popoldne je bilo v dvorani nekoliko manj ljudi. Mama in sestri so vztrajale do konca. Sodišče nas je spoznalo za krive in ker je tožilec zahteval najstrožjo kazen, je sodnik Sartori po kratkem posvetu prebral sodbo: V imenu ljudstva se obtoženi Kragelj obsodi na smrt z ustrelitvijo, Simon Hrast na osemnajst let prisilnega dela, Srdžan Kacafura pa na tri leta lahkega zapora.
“Uboga mama,” mi je šinilo v glavo, še preden je sodnik končal. “Toliko ur je poslušala z napetimi živci vse obtožbe, ki so padale name. Nič ni zaužila in zdaj sliši strašne besede: obsojen na smrt z ustrelitvijo. Kako bo prenesla? Kako bo danes prišla domov? Kako bodo to povedali očetu? Saj bo ponorel!”
Vse te besede so švigale po glavi. Komaj sem ujel zadnje sodnikove besede: Obsojenci imajo možnost, da v osmih dneh vložijo pritožbo na vrhovno sodišče .. .
V	dvorani so zaploskali. Tu in tam je bilo slišati klic, ki je zahteval smrt. Sodniki so odšli in dvorana se je začela prazniti.
In glej, čudo! Približal se mi je zagovornik. Dovolili so mu, da se po' govori z mano po razpravi, po izrečeni sodbi! Prišel je z beležnico kakor časnikar. Ponudil seje, da vloži pritožbo. Skušal je biti prijazen in mi je namigoval, da prej ni mogel do mene. Opravičeval seje, ker ni nastopil z daljšim govorom, češ da me ni poznal, da je premalo vedel o meni in podobno. Obljubil mi je, da bo napravil, kar mu bo mogoče. Vlival nu je upanje, da bodo obsodbo spremenili.
Poslušal sem ga, kakor bi nekdo prišel z drugega sveta in se ne more
vživeti, da je vse to resnica.
Ljudje so odšli iz dvorane. Miličniki so čakali. Moja spremljevalca sta jla še kar vljudna. Morda sta se bala, da ne bi začel rogoviliti. Nekdo, •je obsojen na smrt, ie vsega sposoben.
Neki udbovec jima je zašepetal nekaj besed na uho. Stopila sta do mene in me napotila proti stranskim vratom. Izstopili smo na drugi strani dvorane.
Nepozabna noč!
Dvignil sem pogled in zagledal zvezdnato nebo. Vse je migetalo. učka ob lučki, kot bi me pozdravljale. Saj lih nisem toliko časa videl. Miličnika sta molčala. Bog ve, kako jima je bilo pri srcu. Morda nista nikoli spremljala človeka, ki je bil obsojen na smrt.
Njuni škornji so udarjali po peščeni cesti. Vodila sta me po stranskih u*icah do Udbe.
Pri zadnjih hišah sem zaslišal murne in nekje v daljavi regljanje žab.
udovita melodija! Zdelo se mi je, da nisem vreden te pesmi narave. Ra-
ZUmel pa sem jo bolj kot kdajkoli prej.
Spomnil sem se na Vodopivčeve “Žabe”, ki smo jih tolikokrat prepe-vali.
besed smo stopali drug ob drugem. Koraki so motili nočno him-n° narave, dospeli smo.
Miličnika sta me izročila pazniku, ki me je odpeljal v bunker.
Sojetnik Peter se je prebudil. Na spodnjem pogradu je vzdignil gla-
Vo’ buljil v temo in si mencal oči.
^ Kako je bilo? ” je vprašal.
Na smrt so me obsodili,” sem mu mimo odgovoril.
Na smrt? ” se je začudil. “Ali se šalite? ”
Nič se ne šalim, resnica je.”
Novica ga je presenetila. Vzelo mu je besedo, nič več ni spraševal.
Vigiljja sv. Petra in Pavla,” sem se spomnil. “Tudi ta dva sta bila
sojena na smrt. Ne samo obsojena, tudi usmrčena. Kaj bo pa z mano? ”
Skobacal sem se na gornji pograd. Naporni dan me je utrudil, zato zaspal kot klada.	/Nadaljevanje	sledi/
20 Štipendij za šolnino.
JULIJ - A VGUST - Folklorna skupina SOČA iz Hamiltona, Kanada, bo nastopila 25. julija na folklornem festivalu v Beltincih, Prekmurje, 27. julija v SlovenjGradcu, 30.julija v Velenju, 31. julija v Krhkem ali v Šmarjeških Toplicah, 1. avgusta v Metliki, 3. avgusta v Roga&ki Slatini in 6. avgusta v Ljubljani.
Mladinski pevski zbor CIRCLE 2 iz Clevelanda, ZDA, bo v Sloveniji od 27. julija do 10. avgusta. Nastopil bo v Ilirski Bistrici, v Kopru in drugod.
Dne 28. julija pripotuje iz Amerike narodnozabavni orkester VADNALI. Gostoval bo v raznih krajih.
V	SEPTEMBRU vo v salonu Rotovi v Mariboru razstava del Milana Vo-lovika, rojaka iz Argentine.
Slovenska Izseljenska Matica vabi vse izseljence-umetnike, ki se $ele u-deležiti slikarske kolonije v okviru Srečanja v moji deželi, da polijejo svoje prijave na naslov: Slovenska izseljenska matica. Dajana BabiČ, Cankarjeva 1/11, 61000 LJUBLJANA ali pa po telefonu 61-210-747. ali pa faxu 61-210-732.
Dragi rojaki, pričakujemo, da se boste odzvali nalemu vabilu in da se v poletnih mesecih srečamo v Sloveniji. Prisrčno pozdravljeni!
Dr. Mirko Jurak Predsednik S.I.M.
Edinstvena slika Marija Pomagaj,
lz "Zarja".	Kraljica slovanskega naroda,
glasila Slov.	Risala ameriika Slovanka
Ženske Zveze	Estelle Zorman-McGuckin
sv.
_______________________________________vSYPM	Y	,
Fr. Valerian Jenko, O. F. M.,
St. Raphael S/ovene Mission,
313 Merrylands Rd., Merrylands, N.S.W. 2160 (P. O. Box 280, Merrylands, N. S. l/V., 2160)
Tel.: (02) 637 7147 Ftrx: (02) 682 7692
Slovenske sestre — frančiškanke Brezmadežne St. Raphael Convent,
311 Merrylands Rd., Merrylands, N.S.\/V., 2160 Telefon: (02) 682 5478
POKOJNI - V petek 23. aprila 1993 je v bolnišnici svetega Jožefa v Auburnu umrl rojak LEOPOLD VR-HOVSEK. Rojen je bil 30. marca 1924 v vasi Mačji dol pri Trebnjem na Dolenjskem. Zaradi vojne in težkih družinskih razmer je v mladosti prestal dosti hudega. Po končani vojni se je odločil, da gre po svetu.
V	Avstralijo je prižel v marcu leta 1950 na ladji “General Muir”. Med drugim je bil nekaj časa zaposlen v Watsons Bay pri avstralski mornarici. Dve leti po prihodu, 1952, se je poročil s Silvo Joan Turner, avstralskega rodu. V zakonu se jima je rodila hčerka Elizabeth, ki je zdaj poroCena z Robertom Colless. Pokojni je z družino živel v Bathurstu, zadnjih trinajst let pa v Canley Vale. Bil je aktivni član Triglava ter je veliko pomagal pri gradnji z varjenjem železnega ogrodja. Bil je tudi Član R.S.L., zato so se tudi Številni Člani te lige udeležili pogreba. Leopold je nekaj časa bolehal za rakom in iskal pomoči v bolnišnici. A bolezen je napredovala in končno zmagala. Pogrebne molitve so bile opravljene v Rookvvood krematoriju v sredo 28. aprila. Poleg že omenjene žene ter hčerke zapušča pokojnik tudi vnuka Martina in Hugha.
V	ponedeljek 26. aprila pa je v kraju Whalan (Mt. Druitt) tragično .umrla GINA JUDITH SELAK. Rojena je bila v Riverstonu 26. septembra 1965 kot hčerka Petra Selaka, po rodu iz Gornjih Radolj (Sevnica), in Frančiške r. Zadnikar, doma iz Preserja v okolici Ljubljane. Gina je obiskovala osnovno šolo v Riverstonu, Srednjo solo pa v Petershamu, kamor seje družina preselila. Krst je prejela v Riverstonu, prvo obhajilo in birmo pa v Stanmore. Nekaj časa je živela v Newcastlu, zadnji Čas, ko seje začela oglašati bolezen agrophobia, je živela pri mami v Mt. Druitt-u. Gina je bila prijazno dekle, polna ljubeznivosti in dobrote, vedno pripravljena pomagati blftnjemu. Vse te lastnosti so izhajale iz njene povezanosti z Bogom, kar je
večkrat omenjala v pogovoru z mamo. A kljub zdravniški pomoči in mamini skrbni negi je bolezen napredovala. Dan pred njeno smrtjo se je moralo nekaj hudega goditi v njeni glavi, da ni mogla veČ zdržati. Materi je razložila v poslovilnem pismu, da se mora posloviti od tega sveta. — Na predvečer pogreba smo v Fairfieldu, pogrebni zavod Funerals of Distinction, ob krsti zmolili rožni venec za pokoj njene duše. Pogrebna maša je bila v naši cerkvi v petek 30. aprila. Ob koncu maše ji je mati spregovorila v slovo. Pokopali pa smo jo na novem delu našega pokopališča v Rookvvoodu. Ob odprtem grobu se je eden prijateljev v imenu ostalih poslovil od nje. Recitiral je njeno pesem o 'cirkuškem klovnu, ki mora biti vedno vesel ter poln Šal, Četudi marsikdaj v srcu čuti bolečino. Ta njena pesem občuteno pove, kaj je ona sama trpela, ko jo je mučila živčna bolezen, pa je skrivala bolečino in ni hotela drugim povzročati skrbi. - Gina zapušča poleg staršev tudi sestri Brigito (32 let) in Benjamino (30 let).
V Merrylandsu je 19. aprila umrla MARIJA DAMJANOVIČ r. Bačič. Rodila se je 2. novembra 1914 v Blatu na Korčuli. V Avstralijo je prišla leta 1970 in se kar priključila naši verski družini. Do svoje bolezni pred Štirimi leti je redno in rada prihajala v našo cerkev, zdaj V bolezni pa nas zaprosila, navadno za prve petke, da smo ji prinesli sveto obhajilo. Veliko je premolila in svojo bolezen izredno vdano prenašala. Huda žalost jo je zadela, ko je leta 1972 njen sin Blažen-ko na tragičen način izgubil življenje. Leta 1985 pa ji je umrl mož Franko. Zdaj zapušča hterki Marijo por-Kramarič in Boženko por. Bačifc, poleg sedem vnukov.
—	Pogrebno masfo smo imeli v nafci cerkvi ob veliki udeležbi pokojničinih rojakov, grob pa je dobila poleg pokojnega moža Franka na pokopališču v Castle Hill-u-
V sredo 5. maja okrog devete ure zjutraj je na svojem domu v West Ryde (okraj Sydneya) umrl rojak FRANC ŠEGULA. Rojen je bil 29. septembra 1929 v Sovjaku pri Ptuju. O Če mu je bil Jožef in mati Marija r. Fekonja. Leta 1960 se je v Mariboru poročil z Marijo KajdiČ, po rodu iz Lomanoš pri Gornji Radgoni. V Avstralijo sta prifela 8. januarja 1962 na ladji “Fairsea”. Rodila sta se jima dva sinova: Andrej je poročen z Marijo r. Nedham, John pa z Gillian r-Oakes, a sinu je ime Blake. Poleg teh zapuSta pokojnik se sestro Marijo por. 0’Brien, ki živi v Newcastlu, sestro Francko v Apačah, brata Jožefa v Dravogradu inAdolfa v Nemčiji. Po poklicu je bil Franc ključavničar ter je bil do bolezni zaposlen v ladjedelnicah Kakatoo in Garden Islands. Zbolel je za rakom let2 1987 ter so mu morali odstraniti levo stran plju£- A kljub zdravniškim posegom je bolezen napredovala-Kot je povedala Žena, ki mu je skrbno stregla, je bo-
ezen zelo potrpežljivo prenašal. Bolnik je prejel sveto maziljenje, nato nekajkrat sveto obhajilo, komaj nekaj minut pred smrtjo pa tudi sveto popotnico.
ako je res pripravljen odšel s tega sveta. - Pogrebna maša je bila pri nas v Merrylandsu, nato smo pokojnika spremili na zadnji poti, do groba Številka 95 na novem delu našega pokopališča v Rookvvoodu.
.. Naše iskreno sožalje sorodnikom pokojnih. Naj nakl°ni tolažbo po Svetem Duhu in božji ateri Mariji. Pokojnim pa večni mir!
KRST je bil tokrat en sam: Daniel Charles Trouve, Clair, NSW. Oče Charles, mati Brigitte r. Gherm. “otrovala sta Ivan in Carol Gherm. - Pri Sv. Rafaelu, ‘ errylands, 1. maja 1993. NovokrŠčencu, staršem in otroma naše čestitke!
NEWCASTLE pride spet na vrsto za slovensko s uzbo božjo v nedeljo, 30. maja, ob Sesti uri zvečer, red mašo bo prilika za zakrament sprave, po maši pa omo imeli spet srečanje v dvorani. Naslednja njaša
0	spet 29. avgusta. — Ob tej priliki naj se zahvalim v svojem imenu ter v imenu našega pevskega zbora in y?eh ostalih, ki so z njimi prišli v nedeljo 2. maja v evvcastle. Pevci so imeli piknik v Pokolbinu, zvečer
0	testih pa so prepevali pri slovenskem bogoslužju v mogočni cerkvi Srca Jezusovega v Hamiltonu. Ta cerkev zasluzi ime “katedrala” zaradi mogočnih obo-0v> ki so povzročili, da je pesem mešanega zbora Ovenela izredno mogočno. Po maši smo šli v dvojno, kjer so rojaki iz Newcastla napravili zakusko goste — pevce in spremljevalce — pa tudi za vse rane iz Newcastla in okolice. Vsem, ki so organizi-pa;^k° lep sprejem, iskren Bog plačaj! Naj ob tej K-p. povem, da je tamkajšnje slovensko društvo •volj nedavno praznovalo 35-letnico obstoja. Se-n?nji Predsednik g. Ivo Klopčič je z odborniki in £la-0r8aniziral lepo slovesnost. Povabili so častnega sk't!7U'a Alfreda Brežnika in poročevalko slovenje k 0C^aj na (Sydney) gospo Marizo Ličan, ki asneje predvajala na radiu nekaj iz sporeda te sJave. Društvo organizira prevoz ostarelih rojakov, t,, ,nimaj° prevoza, na kako prireditev ali piknik, pa tlldl v slovenski maŠi.
in	ima slovensko bogoslužje vsako drugo
y etrto nedeljo v mesecu, vselej ob petih popoldne, maju pa je tudi šmarnična pobožnost s sveto maŠo e srede ob sedmih zvečer.
tJr.^ERRA pride na vrsto za slovensko maSo na {a. J° nedeljo vsakega meseca. Kraj je kot običajno, Pa je nov: ob Štirih popoldne 20. jun., 18. julija ...
juj?^TA OBALA ima slovensko mašo v soboto 31. \vJ\n0*3 zvečer v cerkvi Srca Jezusovega, Fair-ay r've, Merimac.
BRISBANE z mašo naslednji dan, v nedeljo 1. avgusta ob 11.30 dopoldne v St. Mary’s, vogal Merivale
&	Peel Sts., South Brisbane.
TELOVSKA PROCESIJA bo na praznik sv. Rešnje-ga Telesa in Krvi, v nedeljo 13. junija po maši. Na dvorišču bomo imeli prvi blagoslov, v cerkvi pa zaključnega.
SESTRA FRANCKA bo po petih letih delovanja med nami odfcla na zasluženi dopust in na obisk staršev, zlasti bolnega očeta. Odsotna bo od 3. junija do
4.	avgusta. Pripravila je spored za Slomškovo šolo, da bo Šlo dalje brez nje. Tudi upa, da bo mešani zbor prepeval v njeni odsotnosti.
MLADINSKA ORGANIZACIJA SYP in pa FUND RAISING KOMITE kar Živahno delujejo in skuhajo na razne načine pomagati pri zdrŽevanju našega verskega središča in njegovem izboljšanju. Nedavno so organizirali v ta namen “Harbour Cruise” in razne srečolove. Načrtujejo tudi akcijo “Family Portret”. Upam, da se bodo naše družine odzvale in sprejele to izredno ceneno ponudbo. Dobile bodo sliko svoje družine, s tem pa tudi pomagale nekaj k zbiranju sredstev za tekoče potrebe središča.
NAŠE POKOPALIŠČE, novi del, je v zadnjem času dobilo novo podobo: uprava je posadila drevesa in napravila terazno stezo v obliki križa. Kjer se ti dve stezi križata, tam bo stal križ kot središčna točka našega dela pokopališča. Ta križ bomo blagoslovili ob priliki vsakoletne svete maŠe za pokojne v mesecu novembru. Letos je za sveto malo na grobovih na vrsti novi del. - ^a vogalu našega pokopališča je Še prazen prostor, ki Čaka, da bomo tam postavili kapelico po načrtu pok. arhitekta Cveta Mejača. Iščemo gradbenika, ki bi se tega dela lotil in pravočasno končal. Našemu gospodarskemu odboru je bil predložen načrt v preudarek in izvedbo. Rojake, ki imajo tam pokopane svojce, naprošamo za darove za kritje stroškov.
P. VALERIJ AN
|
Simbola Ljubljana: Grad in nebotičnik
Z VSEH VETROV
ALBANIJO, državo, ki je po zmagi komunizma uzakonila ateizem, je 25. aprila na povabilo obiskal papež Janez Pavel II. “Cerkev v Albaniji je iz vsega hudega, kar jo je zadelo po drugi svetovni vojni, izšla prečiščena in obogatena s pričevanji mučencev, danes pa zeli dati svoj celostni prispevek k blaginji,” je dejal papež v pozdravnem govoru, ko je stopil na albanska tla.
Ob priliki tega obiska je papež posvetil štiri albanske Škofe, med njimi nadškofa za skadarsko nadškofijo, ki bo vodil albansko Cerkev v novo dobo. Ob papežu je obiskala svoje albanske rojake tudi mati Terezija iz Kalkute.
KATYNSKA DRAMA, ki se je dogodila na ozemlju Belorusije, je dokončno pojasnjena — na podlagi dokumentov, daje ukaz za množične poboje prišel s sovjetskega vrha. Rusi so vsa leta valili krivdo na Nemce. Posebna komisija, ki jo je leta 1987 začel zdaj že bivši sovjetski predsednik Mihail Gorbačov, je objavila dokumente s kruto resnico. Sovjetski politbiro je 5. marca 1940 v katynskih gozdovih likvidiral vse poljske oficirje, ki jih je Rdeča armada zajela ob napadu na Poljsko 1. septembra 1939. Celotno število umorjenih v “Katynski akciji” je 21.857. Med njimi je 4421 poljskih častnikov, 6311 Poljakov iz taborišča Osta-škov, ostali pa so poleg Poljakov Letonci in Judje. Pobiti so bili brez sodnega postopka s strelom v tilnik, kot “sovražniki Sovjetske zveze”.
Pri tem se Slovenci sprašujemo, kdaj bo dokončno pojasnjeno in ugotovljeno, kdo je krivec naših povojnih Žrtev Kočevskega roga in drugih množičnih grobov po Sloveniji? Cas bi že bil, da pride resnica na dan.
NA KITAJSKEM je vsaka misijonska dejavnost še vedno zabranjena. Le malo tujcev dobi dovoljenje za
bivanje v državi, povečini znanztveniki, ki jih vlada potrebuje. Pet benediktinskih sester si že nekaj Časa prizadeva, da bi Šle delovat v mesto Mejhekok v nekdanji Mandžuriji. Ustanoviti želijo zdravstveno središče z ambulanto in zavodom za rehabilitacijo bolnikov. Zaenkrat še ni pozitivnega odgovora na njih prošnjo.
OSREDNJI matinejski dobrodelni koncert na letošnjih Velikonočnih igrah v Salzburgu v Avstriji je bil posvečen žrtvam vojne v Bosni in Hercegovini-Moderator prireditve je bil bivši filmski zvezdnik Peter Ustinov, ki je za uvodne misli poleg drugega povedal tole:“Svet je postal tako majhen, da smo si postali vsi sosedje. Nihče ne more več reči, da ne ve za Somalijo ali Libanon ali Bosno. Vse to se dogaja na sosedovem vrtu. In to, kar se dogaja na sosedovem vrtu našega najbližjega soseda, je pošastno in nedoumljivo . . .” Iz Ustinovega razgovora z novinaiji je razvidno, da je zanj “balkanska vojna najvecja sramota današnjega kulturnega sveta, za katero nosimo vsi delček odgovornosti.” Ustinov je tudi izjavil: “Prepozno je za take neumnosti kot so etnična ČiŠČenja, danes potrebujemo vsi etično čiščenje!” Vreden predlog, ko bi ga celotni svet le sprejel!
TUBERKULOZE ni več, v Avstraliji smo jo ustavi-
li	za vedno, smo poslušali na peti celini zadnjih 25 letin res je ni bilo. Vse TB-bolnišnice in TB-oddelke p° splošnih bolnišnicah so spremenili v uporabo za druga obolenja. Zdaj pa kar naenkrat: TB je v Avstraliji spe( na pohodu ... Ob pregledu Šestnajstih delavcev v eni delavnici Telecoma so našli dva pozitivna primera in šest nosilcev bacilov. Odkritje je povzročilo presenečenje in preplah. Spet govorijo in pišejo o množičnih pregledih pljuč, kakor so se vrstili pred tremi desetletji po vsej Avstraliji. Uvedli bodo cepljenje novorojenčkov in spet bodo na vrsti zdravniški ukrepi, za katere so bili prepričani, da jih ne bo treba v Avstraliji nikoli več povzeti.
Življenje prinese res vedno kaj nepredvidenega- 1° kaj rado nam pokaže, kako smo pri vsem napredku |n znanju slabotni, kadar malo preveč zaupamo nase i*1 lastne zmožnosti. ..
VlkTORIJSKIM SLOVENCEM
BS
TOBIN BROTHERS funeral directors
North Melbourne 189 Boundary Road, 329 6144 Malvern 1382 High Street. 509 4720 Noble Park 505 Princes Highway, 546 7860 F^anksfon 232 Cranbourne Road, 781 2115
Menlone 93 2460
na uslugo V ČASU žalovanja
AMERIŠKI predsednik Bill Clinton je v škripcih. Pred volitvami je obsojal Bushev odnos do političnega razvoja na Balkanu, zdaj pa sam ne ve, kako bi pravil-no zagrabil. Čuti, da nekaj mora storiti, obenem pa se P° bushevsko obotavlja. Amerika je pripravljena odigrati svojo vlogo, tudi z orožjem če treba, toda sodelovati mora tudi Evropa, je izjavil. Je pa doslej ostal samo pri besedah in obljubah, kakor se Evropa samo sestaja na konferencah, kar pa samo razteguje Čas balkanskega uničevanja in pobojev. Smrtnih primerov je e nad 200.000, razvaline se širijo. Srbi so zavrnili načrt Združenih narodov ter nočejo zapustiti zasedela ozemlja. Sklicujejo se na referendum, Četudi se 2di nemogoie izvesti posten referendum v sedanjih razmerah v BiH. Tako se mora nadaljuje in težko je napovedati, kako in kdaj se bo končala tragedija.
WALTER OSTANEK, rojen leta 1935 v kanadski državi Quebec kot sin slovenskih strašev, je letos prejel najvišje priznanje na polju glasbenega snemanja — Grammy Award. Z njim je bil javno počaščen na narodni CBS-prireditvi dne 24. februarja v LosAngelesu. Ostanek se že 35 let posveča polki v Severni Ameriki |er nosi upravičeno naslov “Kanadski kralj polk”. Je
1	astnik glasbene trgovine z ženo in sinom ter redno nastopa na lastnem radijskem in televizijskem sporedu- Živi v kraju St. Catherines, Ontario, blizu Niagarskih slapov, od koder večkrat skoči v Cleveland, ame-ri&ko Ljubljano.
Walter je že drugi slovenskega rodu, ki je prejel Grammy Award.
Ferdinand babnik, duhovnik zlatomašnik, je
ravno na praznik Vstajenja, 11. aprila letos, umrl v teindorfu ob Osojskem jezeru na avstrijskem Koro-7 em, kjer je užival svoj zasluženi pokoj. Po rodu iz gornje Šiške v Ljubljani je bil posvečen v duhovnika eta 1939, nato je kaplanoval v Šmihelu pri Novem J?e«u. Leta 1945 v maju je kot škofijski Šofer odpe-ljubljanskega škofa Rožmana v Celovec ter ga asneje peljal - namesto na mejo in domov, kakor j® hotel Škof — dalje proti Tirolski. S tem ga je rešil rivične kazni ali celo smrti.
Pokojnik je deloval kot izseljenski duhovnik na Ni-?0Zemskem, nato je služil v salzburški škofiji in kon-no v celovški do upokojitve. Pogreba v bližnji župniji 'ffen se je udeležilo okrog 25 duhovnikov.
Ferdinand Babnik je dolga leta rad prebiral naše ISLI. Lani ga je urednik — kot bolnik je že pole-aval _ obiskal ter pripeljal k njemu že skoraj oslepelega Vinka Zaletla, da sta se Se zadnjikrat srečala in Pomenila. Slika na desni prikazuje ta nenapovedani °bisk, s katerim sem obema pripravil veliko veselje.
Počivaj v miru božjem, dragi duhovni sobrat!
100-LETNICO Slovenskega planinskega društva so praznovali tudi argentinski Slovenci. Kaj bi je ne, saj so med njimi odlični planinci, ki so v Andih priplezali prvi na nekatere vrhove in si s tem pridobili pravico izbrati zanje slovenska imena. V Bariločah so pripravili dve spominski prireditvi. Prva je bila v Švicarskem klubu za zastopnike raznih narodnostnih skupin, druga pa je bila za slovensko občinstvo. Na obeh prireditvah je pridno sodelovala mladina, tako v kuhinji kot pri postrežbi. Obakrat je bila vstopnina razmeroma visoka. Namenjena pa je bila k zaključnim stroškom pri gradnji planinske koče na Cerro Capilla. KoČa je bila ob koncu poletja povsem izdelana, žal pa je slabo vreme preprečilo vojaškim helikopterjem prinesti na goro pripravljeno gradivo. Planince skrbi, da bodo morali z dograditvijo kože počakati do drugega poletja.
ZANIMIVA je statistika, kako je z vero pri Avstrijcih. Za vero v Boga se je izjavilo 78% prebivalstva, da ima človek dušo, pa le 61%.Greh priznava 58%Avstrij-cev, posmrtno življenje pa 46%. Za vstajenje od mrtvih se je izjavilo 41% ljudi, za obstoj nebes 39%, za obstoj pekla pa le 17%. Vsaka takale statistika dokazuje, kako so ljudje slabo poučeni. Kar dobe kot otroci pri katehetski uri, polagoma shlapi ali pa se popači, če se vernik sproti ne trudi. Vera je milost. Brez našega sodelovanja, poslušanja božje besede, branja svetega pisma in nabožnih knjig ter redne molitve jo je težko ohraniti.
Kako bi takale statistika izgledala za Avstralijo, kjer je tudi toliko modernih poganov ...
KOTIČEK NAŠffl MLADm,
GALERIJA MLADIH je Ha tokrat na deželo iskat novo ime za svojo vrsto. Izbrala je MICHELLE TRUDEN, vnukinjo naše dolgoletne naročnice Misli, Frančiške Truden v Berriju, S.A., med slovenskimi sadjarji večno zelenega Riverlanda. Preko nje smo dobili sliko in nekaj podatkov. Michelle je hčerka njenega sina Jožeta, ki je sam prišel mlad s starši preko Francije v Avstralijo.
Dekle je končala srednjo Solo in napravila zrelostni izpit na Glossop High School blizu Berrija. Za na-daljni študij jo je zanimalo poslovanje, računovodstvo. Dve leti je živela v Mt.Gambierju in se delno zaposlila v davčni posvetovalnici. Nato se je vrnila v Beni ter nadaljevala Šolanje z dopisovanjem, zaposlena pa je bila pri Berrivale Orchards. V letu 1992 je končala Študije in v oktobru graduirala na Deakin univerzi v Geelongu, Vic. Prejela je Bachelor of Business De-gree (majoring in Accountancv). S tem pa Michelle se ni zaključila svojega študija. Še je zaposlena pri istem podjetju (Credit Supervisor), obenem pa je začela z dopisovalnim študijem na Australian Institute of Credit Management. Po njenih načrtih bo Študirala dalje in leta 1997 postala polnoveljavni računovodja
-	Certified Practising Accountant.
Michelle se je letos v aprilu poročila. Z moiem Ja-
VENČE K
ZA MARIJO
V GOZDU SPLETLI SO OTROCI CVETNI VENČEK ZA MARIJO,
DA H KAPELICI GA V POLJU OB POVRATKU POLOŽIJO.
DRUŽBICA VESELA ČUTI,
DA MARIJA ROŽIC ČAKA -PA NI V VENČKU PRAV NOBENA PO LEPOTI NJEJ ENAKA.
"PRAV NOBENA," V MALČKIH POJE, "A MARIJI Z VENČKOM DALI BOMO SMEH, MLADOST, LJUBEZEN,
V ČAST JI KOLO ZAPLESALI."
LJUBKA ŠORLI
sonom, ki ga veseli kmetovanje, zlasti sadjereja, sta ie pred dvema letoma kupila zemljo s sadnimi drevesi, nameravata pa svojo dejavnost se povečati in se posebej posvetiti vinogradništvu. Koliko lepih načrtov, ki jih bosta tudi dosegla, če bosta složna z zakonu in pridna pri delu.
Kot smo videli, pridnosti naši Mihelci ravno ne manjka. Od mature si sama služi vsakdanji kruh in pokriva 'študijske stroške. Njej in Jasonu želimo obilo lepih uspehov.
Naj dodam Še to, da je Michelle kot otrok kar dobro klepetala po slovensko, ko je bila več s svojimi starimi starši. Ob razvoju samostojne Slovenije je & bolj ponosna na očetovo kulturno dediščino ter se zeli bolj posvetiti slovenskemu jeziku. Kot pridni Študentki to ne bo ravno teiko.
Moram povedati, da je striček žalosten. Niti enega pisma mi niste poslali zadnji čas. Pa so se lani nekateri ponujali za celo mladinsko stran. Verjetno bi jo moral sam pisati. Zato spet prosim: pomagajte mi vsaj z enim pismom na mesec popestriti ta Kotiček mladih!
—	Striček
+ + +
Teta.“Janezek, ali hodiš rad v solo?”
Janezek: “Rad grem v'Solo, pa rad grem tudi iz šole-Samo tam v šoli pa nisem prav nič rad.”
RIM, Italija — Papeški slovenski zavod SLOVENIK °bvešca vse, ki so v prvem letu suverene Republike Slovenije obiskali to našo slovensko osrednjo ustano-y° v Rimu (bilo jih je vsega skupaj 2650 obiskovalcev lz vseh delov sveta), da se je sreča nasmehnila tistim, kso ob obisku prejeli naslednje številke:
0058; 0872; 1498; 1927 in 2470 Ti so uvrščeni med srebne izžrebance. Vsak, ki je lastnik ene gornjih Številk, ima možnost, da teden dni Preživi v Rimu in biva brezplačno v Sloveniku.
Naj povemo, da je papeški zavod Slovenik organiziral to Žrebanje v počastitev Republike Slovenije, ki jo Je Vatikan , prvi med državami, kot suvereno priznal.
Vljudno prosim vse izžrebane, da se čimprej oglase v°dstvu Slovenika na naslov: Pontificio Collegio Slo-veno, Via Appia Nuova 884, 00178 Roma, ali na telefonsko Številko 718.47.44, ali pa na naš telefax ‘številko 718.72.82.
Čestitamo! — Maksimilijan Jezernik, Rector
SURFERS PARADISE,QLD.- Slovenci Kraljičine dežele smo v soboto 1. maja 1993 imeli priliko na žejnem hribčku društva “Planinka” v Cornubiji pozdraviti slovenskega kralja narodno-zabavne glasbe za leto 1992, zlagovalca “Lojtrce domačih” — AL-PIJA NIPIČA. Prišel je na povabilo brisbanskega Slovenko-avstralskega društva “Planinka” z velikim Veseljem in tudi mi smo veseli in ponosni, da se je vabilu odzval. Na odru so ga spremljali sydneyski muzikantje “Veseli Gorenjci” s pevko Olgo. Poudariti J^oram, da v vsej gneči ni bilo žive duše, ki bi izrazila Kakršnokoli nezadovoljstvo s tem večerom. Ravno nasprotno: od začetka pa tja do druge ure zjutraj si lahko slišal le še in še in še, z dolgimi aplavzi. Čutiti je bi-0 kot da so sami “Avseniki” z nami. Ta domača prireditev bo zapisana v zgodovini Planinke kot najuspeŠ-nejši večer na tem delčku avstralske Slovenije.
Ne mislim kakor koli podcenjevati različne skupine Pevcev in godcev, ki so v teku let gostovali med nami.
si so bili dobri, nekateri odlični, moram pa se stri-jjjati z večino gostov te prireditve, da je ta večer prekosil vse.
Alfi NipiJ je bil neverjetno sproščen, kot da bi se Poznali že vrsto let. Podpisoval je svoje kasete, CD-s ln kar so mu pač nudili v podpis, bil je vseskozi zelo Prijazen in vesel. Ne verjamem, daje bil kdo med 140 S°sti (kar je za našo narodno skupino veliko) kdo, s a-erim Alfi ni spregovoril, 'te je le želel. Tudi člani ^sambla “Veseli Gorenjci”, mladi fantje sydneyskih s °venskih družin (razen klarinetaŠa, ki je avstralskega r°du) so se nam hitro priljubili s svojo domačnostjo.
Ne smemo pozabiti, da so vsi nastopajoči prispeli v Sob°to zjutraj iz Sydneya. kjer so imeli enako uspešne
KRIŽEM AVSTRALSKE __________________________SLOVENIJE	|
večerne nastope v klubih, v verskem središču in tudi Wollongongu. Nekaj kratkih uric počitka čez dan, pa spet pred občinstvo z nastopom. A kake utrujenosti ni bilo opaziti na njih. Vsi so izgledali odpočiti, kaj živahni in zbrani. V nedeljo popoldan pa so že bili na poti v Sydney, saj so muzikanti morali v ponedeljek zjutraj na delo. Proti koncu tedna pa jih je Čakala Canberra, naslednji teden pa Melbourne ...
Tale večer z Alfijem je zopet pokazal in potrdil, kdo smo in od kod smo. Saj Alfi ni mogel veijeti: ko je začel peti stare popevke, se mu je pridružila cela dvorana. Večkrat je utihnil, da je petje dvorane prišlo do Izraza. Solze so mu prišle v oČi, ko je tako daleč od doma doživljal, česar doma morda že dolgo ni. V potrdilo je, da bomo rojaki v svetu obdržali več stdrih pesmi, pa tudi Šeg in navad, kot pa sama matična dežela.
Še in Se bi lahko pisal o tem domačem obisKu in večeru domače pesmi, ki nam bo ostal za vselej v spominu. A dovolj za danes. Toplo, pozdravljam rojake - bralce “Misli”, te naše najstarejše pa vendar vedno mlade revije avstralskih Slovencev, ki je nam vsem prirastla k srcu. Tudi preko nje prenašamo našo bogato narodno dediščino na naše zanamce na tem petem kontinentu. JoŽe Vah
Jenton	850 1836 ;
y URNISHINGS	
Anthony Grl 20A Derreck Ave Bulleen 3105	Izdelujemo kuhinjsko pohištvo po Vaši želji ter hiSno in pisarniško ! pohištvo vseh vrst ...
Melbournskim Slovencem se priporota	,
KAMNOSEŠKO PODJETJE	;
GIOVANNI VERGA MEMORIALS Pty. Lfcd. Inc.
VIZZINI MEMORIALS Pty. Ltd. Inc.
85-87 Trawalla Ave., Thomastown, Vic.	;
Tel. 359 5509, po urah na domu 478 4474	;
Nagrobne spomenike izvrlujemo po dogovoru.	J
Garancija za vsako nale delo!	»
_____ ,i  .............................. ^
Admiral Motor Inn
Vala gostitelja sta MURRAY in FRANK BERIC Eno-, dvo- in trisobna odlično opremljena stanovanja,kopalni oazen.sončna terasa,pralnica, TV, ventilatorji, zajtrk po želji . . .
Samo par minut hoje do plaie in srediiča mesta. Vpraiajta za ostale informacijel 2965-2967 Gold Coast Highway (ali pa P. O. Box 691)
SURFERS PARADIŠE, QLD.4217 Telefon: (075)398 759
FAIRFIELD WEST, N.S.VV. - Že nekaj let sem naročena na list “Misli”. Povedati moram, da precitam prav vsak kotek v njemu. Sleherni mesec ga komaj čakam. Kot vidim iz lista, ste Se mnogim pomagali najti izgubljenega sorodnika ali znanca, pa bi prosila, da pomagate tudi meni.
Iščem namreč prijatelja, za katerega vem, daje prižel v Avstralijo leta 1968 in že od takrat ne vemo prav nič o njem. Njegovo ime je FILIP RESNIK. Po domače smo ga klicali “Lipče”. doma pa je iz Smarce pri Kamniku. Skupaj smo živeli v Šmarci pri teti Pavli.
Ako bi kdo vedel kaj o njem, te Se živi in kje, ali pa bo mogoče sam čital te vrstice, zelo bi bila vesela po tolikih letih dobiti z njim zvezo. Prepričana sem, da bo uredništvo Misli rado posredovalo kakršno koli novico o pogrešanem.
Za uslugo se zahvaljujeta Jožica in Ante Beljan
BELL POST HILL, VIC. - Najprej se zahvaljujem gospe Heleni Pirc iz Adelaide, S. A., ki je poslala Mislim podatke o umrlem rojaku. Vsi bi morali javiti vsak smrtni primer med nami, saj sem prepričana, da marsikdo rojakov umre in njegovo ime ne pride med imena Matice mrtvih. Ti so zlasti samci, ali pa poročeni z ženami drugih narodnosti.
Ker sem tudi jaz iz njegovega rojstnega kraja, naj dodam samo nekaj popravkov, da bodo pokojnikovi podatki popolnejši:
Pokojnikov priimek je LEBAN in ne LEBAR, kot je zapisano. (Pogledal sem pismo in videl, da sem napako naredil jaz ter se zanjo oproščam Pirčevim. - Ur.)
OBVESTILO
The Slovenian Studies Foundation Trust, ki ima na skrbi lektorat slovenskega jezika na Macquarie univerzi v Sydneyu, obvešča, da smo organizirali LOTERIJO z izredno lepimi sedmimi dobitki, v skupni vrednosti 17,026.00 dolarjev Prvi dobitek je potovanje v Slovenijo za dve osebi, z dodatnim enotedenskim bivanjem v enem najboljših letoviških krajev v Sloveniji, z enodnevnim zgodovinskim izletom po dolini Soče.
Če pohitite z nakupom srečk, poletje lahko preživite doma v Sloveniji. Žrebanje bo na Slovenskem društvu Sydney dne 26. junija 1993, ob praznovanju druge obletnice rojstva slovenske države. Večer bodo skupno pripravile vse sydneyske slovenske organizacije.
Cena srečki je pet dolarjev. Lahko jih naročite po pošti ali telefonu (02)544 1813 in (02)389 7673. Sprejemamo tudi kreditne karte.
Vzdrževanje univerzitetnega študija slovenskega jezika je za nafe narodno ime važna zadeva in zasluži vse razumevanje in pomoč slehernega Slovenca v Avstraliji. Podprite naše napore!
Rojen pa je bil Alojz v Črničah (po domače se reče pri hiši “pri NežetČevih). Celega datuma rojstva ne vem, leto pa je gotovo 1926 in ne 1925. Zapušča pa pet otrok in ne šest. Ker je bil poročen z ženo italijanskega rodu, se je zelo malo družil s Slovenci. V Melbournu ima sestrično Zorko Peršič, ki ji je vsa leta za veli' ke praznike telefoniral in z njo po domače poklepetal-Mislim, da je zahajal v tamkajšnji italijanski klub. v
Pozdrave p. uredniku in Pirčevim! - Stanka Persic
ELIZABETH DOWNS, S. A. - Dolgo se že nisem oglasila. Čas je spet, da poravnam naročnino.
Ko smo živeli Se v Whyalli, sem včasih kaj napisal* o na& mali slovenski skupini, zdaj že bivši. Ni je ve£> smo se kar razkropili. Tu v Adelaidi pa nima pomena pisati o uspehih in neuspehih - saj Vam drugi poro&; jo. (Urednik protestira in apelirji na gospo Marto, naj se od Časa do Časa oglasi in kaj pove o Adelaidi!)
Vesela dogajanja v samostojni rodni domovini Slo'
SLO VENI AN FUNERAL SER VICE
Tel: 724 5408
A F D A
Fax: 728 2253
Sydneyskim Slovencem v času žalovanja 24 ur dnevno na uslugo: v velikem Sydneyu, na deželi, v Canberri A.C.T., kakor tudi pri meddržavnih ali prekomorskih prevozih pokojnih.
Misli, maj 19^
M
veniji so nam dala veselje in korajžo, saj smo priznani kot narod in ne samo kot gotova skupina. Prav to pa nam tu še ne gre v glavo. Mnogi tega enostavno ne jemljejo resno. Se bolj Žalostno pa je, ko se naii ljudje tukaj nezdravo prepirajo, kar v gotovih primerih sko-raj meji na sovraštvo. Doma si ljudje raznih mišljenj podajajo roko, tu pa prav pogosto užaljeni mečemo drugemu polena pod noge. Nismo vsi enaki kot prsti na roki niso. Lahko in prav bi bilo, da si podamo roke v spravo — a ta tako lepa slovenska beseda je pri mno-še vedno prezirana. Kar se Janezek naufci, to Janez zna, pravi star pregovor. Mnogim je žal v srcu ife tisto, kar so jih v loli in po Soli učili po vojni. Sprava res ni lahka, a bi se dala izvesti. Treba je razumeti zgodbo na obeh straneh, pa imeti dobro voljo. Bolj moramo Sledati na to, kaj nas druži, ne kaj nas razdvaja.
Nikogar nimam namena žaliti s temi besedami, a Vsak naj si sam izpraša vest in popravi zamujeno.
Za konec naj izrazim srčno Željo, da bi le prišel as, ko bi rekli drug drugemu: Oprosti! Začnimo znova z združenimi močmi!
Tele misli so privrele iz srca, morda bo prostor tudi zanje:
Podajmo si, bratje in sestre, rokž, saj bije v nas dobro slovensko srce; prisluhnimo malo vesti slabotni, saj nismo iz skale in steber pohotni.
Prilijmo se olja na iskro plamena, srce ki kljubuje, postane naj pena!
Sinovi smo, hčere slovenske krvi: v srcih slovenskih ponos naj brsti, sklenimo Že danes, Četudi s težavo: prožimo vsem roko v spravo!
S slovenskimi pozdravi! — Marta Zrim
pARRAMATTA, N.S.VV. - Ob veliki izgubi ljubega ^oža in dobrega očeta, + JOŽETA LIPEC, bi se rada 'nienu naše družine iskreno zahvalila vsem, ki so sočustvovali z nami v težkih dnevih velike žalosti. Hva-za vsako pomoč, za ustne in pismene izreke sožalj®’ za poklone cvetja,, zlasti pa za udeležbo pri molila fožnega venca, pri pogrebni maši in pogrebu. Res • P° levilo prijateljev in znancev je spremilo dragega c° u? na “dnji P°ti- Zahvala za lepo petje tako v erkvi kot na pokopališču.
“osebna zahvala patroma čč. Valerijanu in Davidu /1 ministrantu Robertu, vsem sorodnikom in naj-'znjim prijateljem za sleherno oporo in tolažbo. Tebi, ljubi mož Jože in dobri oče, pa naš topli Poniin: ostal boš in živel v naših srcih. Počivaj v °^jem miru pri Bogu!
Žalujoča žena Marija in hčerke Sonja, Irena in Mary
REŠITEV Dopolnilnice aprilske Številke:
I. koleno; 2. majnik; 3. služba; 4. čebula; 5. križec; 6. Detela; 7. slepar; 8. dolina; 9. vejica; 10. krmilo;
II. krivda; 12. sosedi; 13. Polona; 14. brivec.
Tretja vrsta Srk od zgoraj navzdol se glasi: LJUBITELJ MISLI.
Rešitev so poslali: Joie Grilj, Ivanka Študent, Joie Krištof, Ivanka Krempl, Ivan Podlesnik, Barbara Bog-nar. Izžrebana je bila Ivanka Študent.
BALCATTA, W. A. - Najprej lepo pozdravljeni! Preteklo leto sem bila s soprogom Stefanom na obisku v Sloveniji po dolgih devetintridesetih letih. Lepo je bilo, da smo se srečali s sorodniki, znanci in prijatelji po tolikem času. Veliko smo se imeli pogovoriti.
Moje sestrične in bratranec doma v Sloveniji, pa tudi Marija, poročena v Franciji, so me prosili, če bi na kakšen način zvedela za njihovega brata Jožefa Pugelj. Rojen je bil na Velikem Brdu, poŠta Ilirska Bistri-
:	Melbournskim	rojakom je	na uslugo	j
i	ZOBNI TEHNIK — DENTAL	TECHNICIAN	j
|	LUBI	PIRNAT	J
■	18 WRIDGWAY	A VE., BURWOOD, Vic.	j
j	Telefon: 808 4159	|
I	Izdelava umetnega	zobovja in	vsa popravila.	j
;	FuU	denture	Service	and	repairs.	j
    .................................
DO YOU NEED A GOOD PLUMBER? POTREBUJETE KLEPARJA. VODNEGA ALI PLINSKEGA INŠTALATERJA?
Rojakom Melbourna in okolice se priporoča in je na uslugo JOŽE ŽUGIČ,
5 Waverley Ave., E.Kevv - Tel.: 817 3631
Melbournskim Slovencem se priporočal KAMNOSEŠKO PODJETJE
LUCI ANO VERGA & SONS ALDO and JOE MEMORIALS P/L
10 BANCELL STR£ET,
CAMPBELLFIELD, VIC. 3061 Tel.;	^sa
3£9 1179 P	dela	*°
A.H.: 470 409S&^	pod	garancijo!
Križanka (Ivanka Žabkar)
ca. Njegov naslov v Tasmaniji je: GouId’s Country, Tasmania 7216. Že dolga leta se ni oglasil domačim, pa bi tako radi imeli kak glas od njega ali o njem.
Po vrnitvi v Perth sem bratrancu v Tasmanijo pisala, pa mi ni odpisal. Pismo pa je le kdo moral sprejeti, ker se ni vrnilo. Iskala sem njegovo ime po tasmanski telefonski knjigi,pa ga nisem naSla. Zato se zdaj obračam na Misli in preko njih na dobre ljudi. Morda ga kdo pozna ali kaj ve o njem.
Z najlep&mi pozdravi - Danica Plej
Teta je dala Toniku bonbone in mu naročila, naj jih z mlajšo sestrico pošteno razdeli.
Tonfcek je naštel deset bonbonov sebi, sestrici pa jih je dal samo šest. Teta je opazila in fanta pokregala: “Kaj sem ti naročila? Ali ne znaš Šteti?”
Tonček pa:“Jaz že, Anica pa Še ne.”
Katehet:“Kakšno kazen je Bog naložil Adamu, ker je jedel od prepovedanega drevesa?”
Franček: “Jaz vem. Poročiti seje moral z Evo.”
HEIDELBERG CABINETS
FRANK ARNUŠ	PTY.	LTD.
Priporočamo se melbournskim rojakom za izdelavo kuhinjskih omar in drugega pohištva po zmerni ceni.
7	LONGVIEVV COURT, THOMASTOVVN 3074 (Bundoora Industrial Park)
128
TEL.: 465 0263 A H. : 469 7275
Vodoravno: 1. mesec v letu (v slovenskem izrazu);
5. na kup stresam; 8. telesna poškodba; 9. last enega bližnjih sorodnikov; 11. žensko ime; 12. Šolska potrebščina; 14. ena izmed barv; 16. vrtna cvetlica; 18-zapreke; 19. gozdna žival; 20. dolžnosti; 24. moč bur-je nakazana v tem glagolu; 25. oseba, ki se nepoklicno ukvarja; 26. oblika las; 27. dodatek k gotovi hrani; 28. tropiČni sadež.
Navpično: 1. je užitna ali pa strupena; 2. poklic v zvezi s časom; 3. bog ljubezni v grški mitologiji; 4.obi-fcaj, nekaj stalnega; 5. pu&avnik, ne mara za družbo;
6. zapravljanje; 7. teman, v mrak se pogreza; 10. divja žival; 13. ne zastarelo; 14. knjiga vseh knjig; 15. necepljena jablana ali hruška; 17.čistoča; 19. povrtnina; 21.preroško znamenje; 22. plin brez barve in vonja (vrsta ogljikovega vodika); 23. ogenj, ki ni brez pomena.
Rešitev pošljite do 10. junija na uredništvo.
PA SPET NEKAJ UVOŽENEGA
IZ REPUBLIKE SLOVENIJE
+ Bolj ko jih kujemo v zvezde, bolj je mratno.
+ Besede so temeljni kamen za zidanje gradov v obiske.
+ Kako bomo zagrizli v sončno prihodnost, ko P3 nam v želodcu leži Se neprebavljena preteklost!
+ Domovina vam bo vetno hvaležna za tisto,
he-
sar zanjo ne boste več storili.
+ Če so dolžni nedolžni, ni Čudno, da smo nedolfa1 dolini.
+ Imel sem prav. Ali mislite, da mi bodo to lahko odpustili?
+ Direktor: Res so hudi časi. Vsak dan teže ugotovil od kod veter piha.
+ Najbolj trdohvi so tisti z najmehkejiimi hrbtenicami.
+ Zanimivo je, koliko jih je pripravljenih nadomestiti nenadomestlji ve.
*■ Dobro je, da mladina ne ve, kaj vse so nam v pf* teklosti obljubljali.
+ Denar odpira vrata in zapira usta.
+ Vsi smo enaki. Ali res note biti nihče malo bolj + Le kako bi mogla biti oblast v rokah delavcev, & morajo imeti oni roke proste, da lahko delajo.
Ko na trkanje odpre hišfna vrata. - “Klavir sem Pfl' šel uglasit.” — “Kako? Saj vas vendar nisem klical.” '' “Vi ne, ampak vaš sosed.”
HOJA ZA KRISTUSOM — Knjižica je v obliki molitvenika in obsega nesmrtne spise Tomaja Kempčana. Cena 5 dolarjev.
kristjan moli je naslov molitvenika vredne vsebine na 305 straneh. Cena 5 dolaijev.
LUČ V ŽIVLJENJE je molitvenik z velikimi črkami za ostarele, ki Sojim opešale oči. Cena 10 dolaijev.
VSE POTI — V tekoči vezani besedi izražena topla razmišljanja je napisala v Melbournu Draga Gelt. Od vsake knjige gre en dolar za Dom Počitka m. Romane v Kew. Cena 15 dolarjev.
DREAMS VISIONS — Cankarjeva knjiga “Podobe iz sanj” v odličnem angleškem prevodu. Slovenian Research Center of USA. Lepo da-
0 angleško govoreči osebi. Cena 11 dolarjev.
^HISPER — Anglesko-slovenske pesmi Danijele Hliš. — Cena 10 dol.
MEN VVHO BUILT THE SNOWY - O življenju ob graditvi Snowy
°untains projekta napisal v angleščini Ivan Kobal. Cena 8 dolarjev.
THE GLIMMER OF HOPE (Svit upanja) — Izšla v angleškem jeziku J' samozaložbi pisca Jožeta Komidarja, N. S. W. Obsega spomine na Lo-
0 dolino med revolucijo in razmišlja o komunizmu. Cena 6 dolarjev.
ČASOMER ŽIVLJENJA — Avtobiografska razmišljanja je napisal 'ev betela, Avstrija. Knjiga je izšla v Argentini. Cena 13. dolaijev.
CELJSKE MOHORJEVKE 1993 so pošle, imamo pa se CELOVŠKE 140 dolarjev) in GORIŠKE (40 dolarjev) MOHORJEVKE. Odlične knjige, vredne branja. Mohorjeva družba praznuje letos že 140 letnico.
Imamo že več drugih knjig iz rodne domovine, zamejstva in zdomstva
a
LEPOTE SLOVENSKIH CERKVA je monumentalna knjiga z 283 čudovitimi barvnimi posnetki. Avtor fotografij je Jože Anderlič, besedilo pa je napisal dr. M. Zadnikar. Kupi jo, da bo postala tvoj družinski zaklad, ki ga boš s ponosom pokazal obiskovalcem druge narodnosti. Cena 49 dolaijev.
PRATIKA 1993 Celjske Mohorjeve družbe je na razpolago za res skromnih pet dolarjev.
SLOVENSKO AVSTRALSKO DRUŠTVO CANBERRA Inc.
pozdravlja vse rojake in bralce MISLI s prisrčnim vabilomi:
KADAR SE MUDITE V CANBERRI, OBIŠČITE NAS!
Vsem rojakom in njih prijateljem sporočamo: naš DOM, poznan pod imenom TRIGLAV, na Inving Street, PHILLIP (CANBERRA), A. C. T., je odprt gostom vsak dan (vključno sobote, nedelje in praznike, razen velikega petka in večera božične vigilije) od 11.30 a.m. do 11.45 p.m.
Naš bar je odprt od 11.30 dopoldan dnevno ter nudi tudi številne slovenske pijače. Kuhinja servira okusno domače pripravljeno hrano vsak dan od šestih do devetih zvečer, ob nedeljah pa tudi °d poldne do druge ure in od šeste ure zvečer.
Kadar se mudite v Canberri - dobrodošli v slovenskem domu;
Pri nas Vam bo tudi vselej kdo na razpolago za razne informacije o Canberri in okolici.
Naša telefonska številka: (062) 82 1083.
SLOVIM- ' AUS1RALIAN I y \
GROUPS FOR SLOVENIJA
We have been organising groups to Slovenija since 1982.
DONVALE TRAVEL
1042—1044 Doncaster Road, EAST DONCASTER, Vlctoria 3109 Telefon: 842 5666
Lic. No: 302 1 8
SJL O V E N I J A VAS PRIČAKUJE!
ENROL NOW FOR TWO ECONOMICAL GROUPS:
9 / 6 / 93 and 23 / 6 / 93 PRIGLASITE SE SEDAJ ZA SKUPNO POTOVANJE:
9/6/93 in 23/6/93 Zelo dobre ekonomske prilike
za obisk lepe Slovenije
in vseh strani sveta . ..
Pokličite ali obtičite naš urad za podrobnejša pojasnila,
da Vam lahko pomagamo pravočasno dobiti potni list in potrebne vize!
Ne pozabite, da je že od leta 1952 ime GREGORICH dobro poznano in na uslugo vsem, ki se odpravljajo na potovanje! PRIDEMO TUDI NA DOM!
ERIC IVAN GREGORICH
DONVALE TRAVEL
1042—1044 Doncasler Road, F VST DONCASTKR, Vic. 3109 Telefon: 842 5666