CERKVENI GLASNIK ZA TRŽIŠKO ŽUPNIJO Izhaja zadnjo soboto v mesecu za naslednji mesec. — Posamezna številka 1"— Din LETO 1941 APRIL ŠTEV. 4. Kristus je vstal! Aleluja! Zares je vstal! Aleluja! In premagal je greli, pekel in smrt. Ali si tudi Ti z m jim vstal? Ali si v dobri velikonočni spovedi premagal gre'li in 'pekel? Če še nisi, stori to brž! Še je čas! Gorje pa, če bi zamudil zmago nad grehom iin peklom. Potem ne bo več vstajenja., potem bo samo še strašna smrt, ki bo v njo duša za večno pokopana, Tvoj delež. Če pa si s Kristusom vstal iz greha, blagor Ti! Glej samo, da več ne padeš. »Ceste torej vstali s Kristusom, iščite, kar je zgoraj, kjer je Kristus, sedeč na desnici Tx»žji. Kar je zgoraj, po tem hrepenite, ne po tem, kar je na zemlji. Zalkaj umirili site in vaše življenje je s Kristusom skrito v Bogu. Ko se prikaže Kristus, vaše življenje, >talkrait se ibosite tuidi v z njim prikazali v slavi.« (Kol 3, 1—4, Berilo pri maši uia veiliko soboto.) Jagnje božje, daj nam svoj mir! V zaidinjem škofijskem listu je objavil prev.zviišmi gospod škof nekaj navedli dušnim pastirjem. Med njimi je naivodi'lo, kako moramo moliti za mir. Ker je to navodilo važno za vse ver-niike, ga v inaišem lilstu objavljamo im se gjafli t a,kole: »llvala ljulbemu Bogu. da nam je na pripro-njo Kraljice miru v preteklem leiiu ohranil mir! Zahvaljujem se vsem duhovinilkom in po njih vernikom — zlasti bolnikom —, hi so mnogo molili iin svoje 'trpljenje darovali za mir. Zdi se, da nas vojska kot ogni en pas vedino bolj in vedno bliže oboa j a. V bodbče 'borno morali še 'bolj moliti, da nas usmiljeni Bog obvaruje vojslke, ki bi uničevala naše domove, ubijala naša življenja in nam odvzela svobodo, ki je tako velik dar božji. Ne upam si trditi, da srno tako uismiljeinje kalkor koli zaslužili, pač pa smemo imeli trdno zaupanje v uspeli svojih molitev, če bomo molitev spremljali, z dolbrimi deli in s samopremnigovanjcin. da ne borno z grehi. zlasti z iiz/zivajočimi grehi onečašee-vanja nedelje, bogokletni va, neciwtova-nja in 'pijančevanja žalili Boga in klicali nase kaizni njegove pravičnosti. Že v začetku vojske sem skupaj s stol- nim kapiitljeni! napravil obljubo, da postavimo Mariji, Kraljici miru, Srednici vseh milosti, zaobljubljeno cerkev — in sicer v Ljubljani, tam, kjer se bo pokazala največja potreba, če nas Bog po Muiijini priprošnji obvaruje grozot vojske in nam ohrani mir. Ko vam to ohljuibo naznanjam, želim, da bi se tej olbljulbi pridružile vse župnije v škofiji, da bi talko postala dblju-ba cele skolije. Saj druge olbvetznoislti župnije ne sprejmejo nase, kakor da žuipljuni ob svojem času po svojih močeh prispevajo, da se zgradi obljubljena ceHkev. Gospod pravi: »Kjer islta dva ali so trije zibrani v mojem imenu, sem jaz sredii med njimi« (Mi 18, 20), in nam s tem zatrjuje, da je slkupna; molitev v ii-iti namen Bogu posebno všeč, da Njega samega pritegne k nam, da nas go-toveje us!iši, če nam je v zveličani je. Po tej Jezusovi besedi se hočemo ravnati in v vsej škofiji imeti molitveno devetdnevnico za mir. ^Milosti in hoijeya miru peine oeliko-noene praznike želijo osem hipljanoni frči j ki in p h i It i a kaplana. Namen te devetdnevnice je po pri-prošnji preblažene Device in Matere Marije sprositi od Boga, da se sklene pravičen in trajen mir med narodi in državami in da se našemu narodu in naši državi ohrani mir, red in svoboda. Ta devetdnevnica naj se opravlja v vseh župnijah, kuratnih in samostanskih cerkvah in kapelah od 4. do 12. aprila, to je: začne se prvi petek aprila, na spomin Žalostne Matere božje in se konča pred božjim grobom, na veliko soboto, morda najprimerneje pred slovesnim vstajenjem. Opravlja naj se na isledeči način: Zjutraj meld sveto mašo naj se moli sveti rožni venec, litainije Matere božje in molitev za mir (Ibrez običajnih molitev po lavretanskih liltanijadi); kjer pa je zvečer običajen blagoslov, se devetdnevnica more opraviti tudi zvečer. Ker se ob delavnikih mnogi verniki ne morejo udeleževat i svete maše, a je vendar važno, da (kolikor mogoče vsi verniki škofije ob tej devetdnevniei združijo svoje molitve v eno samo mogočno prošnjo, zato naj vse družine in posamezni verniki teh devet dini doma molijo sveti rožni venec v isiti namen. Gospodom dušnim pastirjem naročam, da to devetdnevnico s prižnice vernikom oznanijo in jiini zlasti toplo priporočajo, da jo v družinah opravljajo s skupno molitvijo rožnega venca. O, kalko bi bili srečni, ko bi s to de-vetdnevinico »prosili tako razpoloženje vladarjem, da bi od mrtvih vstali Jezus mogel prinesti — mir!« To je navoidiil o pre vzvišenega g. škofa. Pri nas Ibomo deveitdlnevnico opravljali zvečer ob 7. Le na cvetno nedeljo bo združena s poipoldainisiko službo božjo ob Naj ne bo družine v rzrcu. ki bi k tej devetdnevni ici ne pošiljala vsaj enega svojega zastopnika. Če pa je količkaj mogoče, naj se devetdnevnice udeležuje kar polnoštevilna družina, razen tistih, iki morajo biti doma zaradi kakega nujnega opravila. Zlasti pa maj siiaiši pošiljajo k devetelnevniei otroke. Viktor Za k ru j šok: Izpod Ljubelja v Caribrod Kot je »Glasnik že poročal, sem na poti z božičnih počitnic prevzel obširno ni.ško faro, ki obsega samo 20 okrutnih glavarstev in ima dkrog 5000 katoličanov. Tako j v prvih dneh svojega nastopa, sem dobiil pismo iz Caribroda (na jugoslovansiko-holgarski meji) od nekega Potočnika, naj pošljem na tamkajšnjo gimnazijo red iz verouka za njegovo hčerko, ki hodi v drugi razred. »No, talko poceni pa pri meni redi tudi niso,« sem si mislil, če tudi sem večkrat slišal, da sem v šoli preveč dober. — »Kar tako se redj ne pošil jajo, am pal k tja bom prišel in pogledal, ali Vaša hčerka ka j znav« sem odgovorili in naznanil dan in uro, kdaj boni prišel. Seveda so na več straneh tako name čakali, in ker so iprav v tistih dneh ustavili več vlakov, sem imel veliko težav, preden sem vse uredil. Naredil sem načrt, da bom dopoldne opravil v Pirotu, a popoldne v Garibrodu. Uporabil bi zato mešani, potniški in brz.i vlak. Ko sem šel zjutraj na postajo na mešani vlak, sem ravino ujel brzega, ki je vozil z dveurno zamudo. V Pirotu sem našel v gimnaziji 14 dijakov in na učiteljišču ">. Doipohline sem tam opravil in ko sem hotel hitro na vlalk sem zvedel. da gai zopet ne bo kmalu. Mirno sem v gostilni nekaj pojedel in še! počasi na postajo, kjer sem slučajno ujel mešani vlak, Ikii bi že pred petimi urami moral voziti. Srečno sem prišel v Caribrod v gimnazijo, točno olb treh popoldne, ikalkor sem to preje naznanil. Čakal me je g. ravnatelj in omenjena učenka. Katoličanka je na vsej gimnaziji samo ona. Kar v pisarni sem jo izprašal in morami reči, da je dobro odgovarjala. Naročil sem ji še, kaj se mora do konca šolskega leta naučiti, napisali sem red in odšla sva. Motel sem na vlak, a gimnaizijlka mi je prigovarjala, na j grem z njo na njen dom. Oče, da me čalka na postaji — čakal je na brzi vlaik, a, jaz sem prišel z drugim — a mati, da je reikiai, da moram pniti, ker me pozna. »Odlkod ipa je mali (loma,« sem povprašal. »Od Svete Ane nad Tržičem,« se je glasil odgovor »in pravi, da sile jo Vi poročili«, mi ipripovedu je učetmka. »Če je talko, pa morami iti,« sem se odločil, saj bo vlak najbrže imel zamudo. No. vlak je pa kakor nalašč točno odšel in jaz som osiial. Našel sem znano Šentančainko, 'ki se je preid leti poročila s finančnim stražnikom im živi sedaj zadovoljno v krogu svoje družine v Caribrodu. Tudi mož me je našel, ko me na postaji ni dočakal. Hiiro je- mineval čas, ko smo obnavljali ispomine. Seveda nismo bili dolgo sami. Še tri katoliške družine so tam. Vsi sio prišli, da me pozdravijo, ker že 'talko dolgo niiso videli duhovnika. Šest otrok se je zbralo okrog mene. podobice so pomagale, -da sem prišel do njihovih str in kar začeli smo z veraulkom. Malo sem izpraševa'1. malo razlagal, pa so se še matere vmešale in spraševale, kako naj otroke uče in kaj naj jih nauče. »Moramo pa me učiti, Iker Vas ni,« so mi govorile. Hvala Bogu. da imamo še take matere, ki razumejo svojo dolžnost; nazadnje so se še očetje pridružili in še en fant — profesor je prišel in priredili smo slovenski večer. Ilitro so minevale ure, če tudi sem se odpeljal šele opolnoči. Obljubil sem, da bom na velikonočni ponedel jek zopet prišel, da bomo v Caribrodu imeli sv. mašo in če mogoče tudi iprvo sveto obhajilo. Ali !bom mogel obljubo držati. pa še ne ve,m. Zalkaj fara je velika in povsod bii radi iuneli vsaj za praznike sveto mašo. In če Bog da, bomo na veli ikoni očmi ponedeljek na bolgarski meji oživl jali spomine na naše .kraje in prijatelje iptod1 Ljubeljem, ki jim že sedaj pošiljam velikoinočne pozdrave. »Za brate in sestre naše župnije, ki so se izselili . boste molili po litanijah. Kako sem bil vesel, ko sem v »Glasniku« čiital. da je ljubljanski prevzvišcnii gospod šlkof tako določil. Ali ni Šenl-ančanka na llxillgarski meji ipotrebna božje pomoči, da bo svoje otroke dobro vzgojila, jih (poučila v veri, jih ohranila Cerkvi in narodu. In koliko je takih slovenskih mater raztresenih ne samo po naiši državi, anupak po viseini širnem svetu. Molimo zanje, da bodo t božjo pomočjo oi-1 ale v orne Bogu. Cer-ikvi in na roditi. To in ono Bolniki in stari ljudje bodo lahko opravili svojo, velikomočino dolžnost v c vnetnem it edini. V Dolini bo za to priložnost v itorek I. aprila, pi-i Sv. Ani in na Čegelšah v sredo 2. aprila. Po Tržiču iin Bistrici bomo spovedovali bolnike v Sredo 2. aprila popoldne, sv. obhajilo bomo pa delili v četrtek zjutraj dne 5. aprila. V četrtelk "5. aprila zjutraj bo za 'tiste, Iki ne morejo po klancu v župnijsko cerkev, na razpolago spovednik tudi v zakristiji pri Sv. Andreju. Vse bolniiike iin stare ljudi priglasite do '1. marca. Tujega spovednika in sicer enega od g. pp. frančiškanov z Brezi j bomo imeli v župni cerkvi v četrtek ~->. aprila popoldne, v ipetek 4. aprila do sobote popoldne 5. aprilla. V soboto mu bo prišel na pomoč g. prof. dr. Lenčdk, ki bo spo-vedoval tudi v nedeljo 6. aprila. K spovedi naj pridejio žene v četrtelk popoldne im zvečer iter v ipetek zjutraj. V petek zvečer, v soboto zjutraj in zvečer ter v nedeljo pa naj pridejo k spovedi možje in fantje. Porabite priložnost. Dajte isipovednilkem dosti dela, tako da bodo za ve'iiko noč imeli vsi žuipljaini velikonočno dolžnoist že opravljeno. Na drugi strani zadnjega »Glasnika« je bila. neljuba, pomota,. Namesto Duhovniška sobota smio brali Duhovniška dobrota. Oznanila za april 4. Prvi potok v mescu in spomin Marije sedem žalosti. Zjutraj ob i|k»1 6 govor, ipoitem bo skupno sveto obhajiilo za Marijino družbo žena. Ob 6 je oiigliina sveta maša pred Najsvetejšem za žive in tiurtve članice Marijine družbe žeina. Na predvečer se vrši skupna molitev svete ure od 8. do '). ure. — 4.—1 J. aprila: Devetdnevni-ca za mir. Vsak večer ot> 7 sv. rožni venec in 'lita ii i jo MB z molitvijo za mir. Na cvetno nedeljo bo poibožnosit združena s popoldansko isluž'bo Ibožjo. Na veliko soboto bo sklep devet-dnevilice pred Vstajenjem ob pol 5. Prva sobota v mescu ali duhovniška sobota. Po šesti sveti maši se izpostavi Najsvetejše i,n od,moli .molitev za daihovnilke. 6. Cvetna nedelja in prva nedelja v mescu. Zjuitraj pri šesti sveti ni,a.ši je skupno obhajilo -mož iin fantov. Pri vseh svetih ,mašah se bere .pasijon po evangelistu svetem Mateju. Ob tri-četrt na 10 je siloveson bi a,gosi o v oljik iin zelenja ter procesija okoli cerkve. 8. Veliki torek. Med sv. mašo se ,bere popis Jezusovega trpljenja po evamgeliju sv. Lulke. 9. Velika sreda. Med sveto mašo se 'bere popis Jezusovega 'trpljenja po evangeliju svetega Mniika. Popoldne ob 4 so pete jutranjice. tO. Veliki četrtek. Ta da:n je opomin zadnje večerje, postavitve sv. Rešnjega Telesa, Jezusovega krvavega ipotu na Oljslki gori in Jud >-vega izdajstva. V stfHimiin na postavitev svete maže je ta dain samo ena sveta maša. Sveto obhajilo se deli .prvič ob ijx>1 6 zjutraj. Ob 9 je slovesna sveta maša. Pri gloriji za.pojo orgle in zvonovi, ki potem utihnejo do velike sobote v sponii,n ina Jezusovo itrpljemje. Med sveto mašo se bo zadnjič delilo sveto obhajilo. Pristopite k svetemu obhajilu v obilnem številni. Po sveti maši se preinese sv. Rešuje Telo v kapelico (spomin Jezusove poti na Oljsko goro). Po kratkih molitvah v kapellici se razkrijejo oltarji. To nas sipominja na to, da so Jezusa rti) smrti oropali oiblačil in da so si jih vojaki imed seiboj razdelili. Pcvpoldine ob 4 so ,pete jutra-njice. Zvečer ima v kapelici uro molitve ddkli-ška Marijina družba od 7.—8. ure, Marijina družba za žene pa od 8.-9. ure. 11. Veliki petek. Spomin smrti našega Gospoda Jezusa Kristusa. Ob 6 zjutraj sveti križev pot. Ob 8 prične sveto opravilo. Najprej tiho žalovanje nad grehi isveta, ki so zakrivili Jezusovo smrt (imašnik ležii preti oltarjem), maito branje iz sitare zaveze o velikonočnem jagnjetu in popis Jezusovega trpljenja po evangeliju sv. Janeza. Sledijo molitve za vse ljudi vsega sveta, odikrivainje in češčenje svetega križa, |K>tfin masne molitve velikega petka. Nato se prenese sveto Režnje Telo v božji grob. Popoldne olb 4 so pete juitranjiice. Zvečer ob tričetr.t na 8 je zadnja postna pridiga in petje žalostink cerkvenega pevskega zlbora. 12. Velika sobota. Ob 7 zjutraj je blagoslov ognja, s katerim se potem prižgo tudi luči v cerkvi. Sledi blagoslov velikonočne sveče, branje 12 prerokb iz starega zakona., blagoslov krstne vode in nato slovesna sveta 'maša, aned katero pri gloriji zapojo orgle in zvonovi. Vsi obredi velike sobote so se včasih opravljali ponoči od sobote na nedeljo. Sveto Obhajilo se na veliko soboto deli srnino med sveto imašo. Vsak post preneha na veliko soboto opoldne. Blagoslov velikonočnih jedi 'bo na veliko soboto popoldne na Bistrici, po Dolini in pri Sv. Ami, kakor itudi v vmesnih 'krajih, jk> običajnem redu. Za .bistriško sosesko se bo delil blagoslov ,na dveh mestih: najprej ob 1 popoldne pri Koširju i|>oleg (kolodvora1 in potem pri Aljanfiiču na Bistrici. V župiii ceitkvi bo blagoslov jedil točno ob 2, pri Sv. Andreju pa ob |H>1 3 .popoldne. Slovesno vstajenje in procesija .bo i|x> slovesnih jutranjicah, ki se prično ob .tričetrt na 3 popoldne. Procesija gre pc običajnem redu. Tisti, ki opraviljajo pni procesiji kako častno službo, naj blagovolijo biti (pravočasno na mestu. Med procesijo naj .lxxio trgovine in izložbe zaprte. Olikan človek ine lx> med procesijo ipostaja'1 .na t rgu I 13. Velika noč. Ob 6 je sveta maša pred Najsvetejšim. Ob 10 je slovesna, peta sveta maša z leviti. Popoldne ob 3 so slovesne pete .1 it ti -nije Matere božje. 14. Veliki ponedeljek. Nezapoivedan praznik. Službe ibožje so ikakor olb nedel jah. 13. Veliki torek. Ob (> je orglaina farna sveta maša. Ob 10 je sveta imaša v cerkvi sv. Jožefa na hribu. 20. Bela nedelja. Službe .božje so v nem redu. Pri vseh treh svetih .mašah je letno darovanje za oba gg. ikaplaina. 24. Sv. Jurij. Ob 6 je v župni cerkvi orgla-na sveta maša pri oltarju sv. Jurija. Ob 10 je sveta .maša v cerkvi sv. Jurija nad Bistrico za sosesko in z darovanjem za cerkev. 25. Sv. Marko. Ob 6 je v župni cerkvi orgla-na sveta maša. Ob 7 .gre čez trg procesija v cerkev sv. Jožefa, kjer je sveta maša s pridigo. Po sveti imaši se vrne procesija .po krajši poti naizaj v župno cerkev. 27. II. nedelja po veliki noči. Službe božje so v župni cerkvi po navadnem redu. Ob 10 je sveta maša s pridigo in darovanjem tudi v cerikvi sv. Jurija nad Bistrico. Shodi cerkvenih organizacij: III. red: shod nadomešča postno ,|x»božnofrt in molitev za mi.r na cvetno .nedeljo. Vesoljna odveza: 6. 13. Dekliška Marijina družba: shod in slkupno sv. oibhajilo 20. Marijina družba za žene: Shod in skupno sv. obhajilo 4. Mladinska pobožnost: 20. i|>oti>oldne. Molitvena pomoč KA: na cvetni petek po križeveim potu in .molitvah za imir. na veliki petek nadomešča postna pobožnost, pozneje vsak petek ob 8. Šolska spoved ipo napovedi v cerkvi in v šoli. Župnijska kronika za februar 1941 V februarju v naši župniji rojeni: 1. Kranjec Doroteja se je rodila 3. februarja pri Sv. Ani 74, kot hčerka Srainjec Franceta in Antonije, roj. K rasni,k. 2. Renata Apolonija Božič se je r