GLASOVA anorama KRANJ, 23. FEBRUARJA 1963 ŠTEVILKA 8 Drsalno revijo v Celovcu si je iz naših krajev ogledalo veliko ljudi. Dve nedelji zapovrstjo so imeli na mejnem prehodu na Jezerskem kar po štirideset avtobusov. Na sliki uspela točka drsalne revije z znano plesavko Ingrid Wendl r Drsalna revija v Celovcu ,Festival ljubezni' Pomisleke sem imel pred odhodom v Celovec, pomisleke sem imel tudi pozneje, po končani prireditvi pa jih nisem imel nič več. Revija me je navdušila, kakor je navdušila tudi vse ostale gledavce iz Avstrije, Italije in Jugoslavije. Bilo nas je precej gledavcev, precej si jih je ogledalo »Festival ljubezni«, kakor so prireditev imenovali že prejšnjo nedeljo in nihče izmed tistih, ki so jo videli, ni skoparil s priznanjem. Navdušen športnik sem, tudi potujem rad in zato me je z vso silo vleklo na to svetovno znano revijo na ledu. V nedeljo zjutraj smo se zbrali r.a avtobusni postaji v Skofji Loki in se odpeljali. — Seveda z zamudo, ker nekateri zlepa ne morejo od doma. Vožnja je bila zaradi snežnih neprilik precej zamudna in nestrpneži ter tisti, ki so v Celovcu imeli še kake druge »opravke«, so težko Norčij bo konec na pustni torek Nakup mask počasi uvrščamo med široko potrošnjo. Z. zboljšanjem življenjskih pogojev hočejo ljudje imeti tudi večjo izbiro pri maskah. Nekateri ljudje nosijo masko vedno. Drugi si jo pritrdijo na obraz samo v pustnem času in jim to zadostuje. Maska je v današnjih časih zaščitno tr;d-stvo, da te okolica preveč hitro ne prepozna. Cim boljšo masko si človek izmisli, tem bolj uspešno se Lahko za njo skriva. Vsaj na maškaradah in pustnih zabavah. Običajno so za ljudi, ki imajo dobro masko, razpisane visoke nagrade v denarju in drugih dobitkih, ki imajo družbeno priznanje. Naše tržišče je na splošno z maskami dobro založeno. Tako smo že napredovali, da si vsak potrošnik lahko zbere masko, ki mu najbolj pristoja v službi in doma. Letošnji pust bo prekašal vse prejšnje. V Tržiču so že prejšnja leta poznali pustni sejem. Letos pa je enaka strast udarila v glavo tudi Kranjčanom. V Kranj bo na pustni torek prišel »vesoljski potnik«. Računajo, da ga bodo dekleta zapeljivo sprejela. Na sliki vzorec za -zapeljevanje moških iz vesolja«. čakali konca. Po hitro opravljenih carinskih formalnostih smo se pripeljali v sosednjo Avstrijo, na Koroško, kjer na vsakem koraku zapaziš, da si še med Slovenci. Imena na trgovinah in gostilnah so večidel slovenska, seveda navadno že prikrojena nemški govorici. Ceste so bile lepo plužene na naši in avstrijski strani. Po rahlem sneženju se je pokazalo sonce in opoldne smo bili v Celovcu. Največja gneča je vladala v menjalnici, kjer je denar dobil drugo ime, kasneje pa v kioskih in na železniški postaji, kjer si se rahlo osušil do zadnjega beliča. Ob takem navalu 60 6i trgovci meli roke, zakaj v promet je (nadaljevanje na 2. str.) SREČANJA Z LJUDMI - SREČANJA Z LJUDMI - SREČANJA Z LJUDMI tiridesetletni FILIP RAVNIK, elektromehanik po po-|S klicu, zaposlen pri prometnem oddelku jeseniške Železarne je bil nedavno v smrtni mreži. Z akumulatorsko električno lokomotivo je čistil sneg na ozkotirni progi med Jesenicami in Javornikom. Zaradi zaledenelega snega je lokomotiva iztirila in se prevrnila po nasipu. So-vozač je imel še čas, da je pravočasno skočil iz lokomotive, medtem ko se je Ravnik z lokomotivo vred zakotalil po strmini 25 metrov globoko in le prisotnost duha ga je rešila gotove smrti. Očeta šestih nepreskrbljenih otrok sem obiskal na domu, ko šc ni popolnoma okreval. 0 Kako je prišlo do nesreče? — Z akumulatorsko električno lokomotivo sem usodnega dne čistil sneg s proge med Jesenicami in Javornikom. Zaradi hoje po progi je bil sneg mestoma zaledenel. Za las je manjkalo Imel sem hitrost največ 15 km na uro. Ko sem zapeljal na zaledeneli sneg, me je vrglo s tira in v trenutku se je lokomotiva prevrnila po nasipu. Zavedel sem se smrtne nevarnosti in se z nadčloveško močjo oprijel ročaja. Kotalil sem se z lokomotivo nekam daleč po strmini. Pričakoval sem, da me bo vsak trenutek stisnilo in da je smrt neizbežna. Spomnil sem se na svoje otroke. Ko sem bil že na pol omotičen, se je lokomotiva ustavila. Toda še vedno sem se bal, da me bo zdaj, zdaj stisnilo. O Kdo vam je prvi pomagal? — Ko se je lokomotiva ustavila, sem vedel, da sem nesrečo preživel. Zlezel sem iz lokomotive in ugotovil, da nisem huje poškodovan. Hotel sem po nasipu navzgor, pa nisem mogel. Pritekli so mi polagat in me zaradi udarcev prepeljali v bolnišnico, živčni zlom sem dobil nekaj dni pozneje, ko sem se resnično zavedel smrtne nevarnosti, ki sem ji za las ušel. POLDE ULAGA globus Danes bi na svetu težko našli državnika, na katerega Je bilo napravljeno več atentatov kot na francoskega predsednika de GauIIa. Od leta 1960 so ga njegovi politični nasprotniki poskušali kar osemkrat ubiti. To Je srečal Težki pogoji # Alfred Hitehcock, M tudi letošnjo zimo preživlja v švicarskem letovišču St. Mori-tzu, je sklenil pogodbo za novi televizijski film z ameriško igravko Javne Mansfield. Se pred kratkim je namreč izjavil, da nikoli ne bi ~nemal z igravko, kakršna je na primer Jajne Mansfield. Pogodbo sta sedaj sklenila pod razmeroma težkimi pogoji, .lavne bo dobila vlogo samo pod pogojem, če si ostriže dolge lase. Na to ni bilo treba dolgo Čakati, ker je ameriška igrav-ka ta pogoj takoj izpolnila. Stroški pogajanj Britanska vlada je porabila za potovanja, hotelske sobe, kosila in ostale izdatke na pogajanjih za pristop k Skupnemu evropskemu tržišču v Bruslju okroglo vsoto 400 milijonov dolarjev. Podatki so zanesljivi, ker so prišli iz ust Ed-vvarda Hetha, ki 'je Britance vodil v Bruslju. Drugi obisk V poročilih o obisku grškega kralja Pavla v Indiji so indijski časnikarji odkrili zanimiv podatek. Kralj Pavel Je drugi grški vladar, ki je obiskal Indijo. Prvi je pred 2288 leti obiskal Indijo Aleksander Veliki, ki jo je hotel osvoboditi. Zlomljena noga Sovjetski padavec Jevgenij Andrejev skače z višine 25 tisoč metrov. Pred kratkim pa si je zlomil nogo v gležnju, ko je padel s pločnika na ulico. DIVJA ICO Z A Novi poskus atentata na generala de Gaulla so v zadnjem trenutku odkrili Pravijo, da na vratih de Gaullove spalnice v Elizejski palači stoji napis: »Predsednika se lahko zbudi samo v primeru, če izbruhne nova sv« te na vojna.« Ce velja, da Ima predsednik mirno spanje, potem tega ne more trditi, da je varno njegovo življenje. Do sedaj so se po francoskih policijskih zapiskih zvrstili številni poskusi atentata na generala, za katerega v novejšem času pravi« jo, da sploh ni človek, sicer ne bi ušel vsem kroglam. Najprej je na popotovanju po notranjosti Francije eksplodirala bomba, ki so mu jO na pot nastavili pripadniki nasilne teroristične organizacije OAS. Potem so lansko leto streljali na njegov avtomobil in spremstvo, ko se jc vozil proti pariškemu letališču. Prejšnji teden pa so odkrili novo zaroto, ki so jo vodili vojaki neke vojaške šole in, ki jo Je francoski predsednik nameraval drugi dan obiskati. Našteli smo samo najbolj kritične poskuse. Pariški listi v teh dneh poročajo, da so od decembra meseca 1960. leta naredili osem poskusov, da bi nasilno usmrtili generala de Gaulla. V novejši francoski zgodovini ni primera, da bi kdaj v -tako kratkem času napravili toliko atentatov. Glava generala de Gaulla torej zarotnikom ni všeč. Zadnjo skupino so polovili, ker si Je neki zarotnik, ki bi pri atentatu moral sodelovati, v zadnjem hipu premislil in načrt izdal. Celotni načrt je nosil ime »OPERACIJA DIVJA KOZA«, po puški z daljnogledom za lov na divje koze, s katero naj bi ustrelili de Gaulla. Pri vsem tem general še ni zgubil smisla za humor. Ko | so ga po prvem poskusu usmrtitve vprašali za njegovo počutje, je odgovoril: »Ko sem slišal eksplozijo bombe sem si mislil, čimprej moram od tod. šele potem sem razumel. Saj to je bil atentat. Torej čimprej moram izginiti od tod.« Puška za lov na divje koze, s katero so prejšnji teden nameravali ubiti generala de Gaulla v neki vojaški šoli ReUi so... »Lepo umira veliko ljt> di. Toda pod težkimi po- }\oji živi lepo mnogo man\ judi, saj to prekaša človeške sposobnosti.* Nikita Hruščov, sovjetski premier »Nobena država in n(h. ben narod — ne glede- na moč in velikost — ne mort sam odločati o svoji usodi.* Lud\vig Erhard, zahodnonemškj vicekancler »Najstarejša vloga Rusije, ki izhaja iz geografiji in demografije1, je njena evropska pripadnost. Rusija leži v Evropi, kjer nir sta niti ZDA niti Kitajska.* Sebastian Hafner, angleški komentator »Strokovnjak je človek, iz oddaljenega mesta. Čim bolj je oddaljeno to mesto, tem več velja strokovnjak.* Pierve Mendes, France, francoski politik »Vsaka revolucija na Srednjem vzhodu je v stanju, da spremeni razmo- težje miru.* Lord Home, britanski zunanji > minister »Plačevavci davkov morajo vsako leto plačati mi lijarde frankov, da bi lahko uvažali premog iz tujine, medtem ko francoske rudnike zapirajo. Takšna jt resnica. Takšna je stvar nost.* . Maurice Tores, generalni sekretar KP Francije »Francija je proti združitvi Nemčije. Velika Britanija se združitve boji. Amerika je tudi naklonjena razdeljeni Nemčiji. Razlika je samo v tem, ker ZDA tega ne morejo javno povedati.* Nikita Hruščov, sovjetski premier ■H AQ|1¥70 1 1111 ||0*711 sramom obiskala že precej t«l Wkjl>l T Ul iS Ellv#jH 1 mest v Evropi. Dvorano ogre- 77 jy vajo s plinskimi pečmi. (nadaljevanje s l.str.) slo vse: epominčki, igralne karte, lepotila in celo ameriški žvečibii gumi. Škode z nami trgovci- gotovo niso imeli, saj so spočetka nekaterim leteli šilingi iz žepa, da je bilo veselje. Navdušenje pa je pojenjalo, kakor hitro 6o po temeljitem preračunavanju ugotovili, da so cene za nas sila visoke Marši kao je tudi priznal, da doma nikdar ne bi čakal v vrsti za kolonjsko vodo, cigarete in celo za lizike. V pohajkovanju po celovških ulicah, ogledovanju izložb je vsem hitro minil čas in malo pred 3. uro smo se znašli pred celovškim razstaviščem. To je hala iz prenapetega betona, ki sprejme 3000 gledavcev. V njej se razen razstav odvijajo vsi večji kulturni in športni dogodki v Celovcu. Domovinsko pravico ima v njej celovško razstavišče, v zimskem času pa hokejski klub »KAC«. Tu je gostovala tudi dunajska'drsal- In drsalna revija? Najbolj flo nas navdušili drsavci, tako tisti, ki so drsali v solo točkah kot skupinski prizori. Drugim je bila najbolj všeč dekoracija in kostumu Tretji pa so se navduševali nad svetlobnimi učinki. Res, ni bilo točke, ki bi ji lahko očitali, da je bila slabo pripravljena. Tudi orkester je zelo dobro odigral svojo vlogo. Vse to je pripomoglo, da je postajalo vzdušje v dvorani vse bolj prijetno. Največ so k temu pripomogli seveda drsavci. Vsi 60 drsali z lahkoto Lri gleda vec večkrat ni vedel, ali so na tleh ali so v zraku. Skoraj se ne da opisati elegantnih plesnih korakov v ritmu cha-cha-cha, twist in dunajskega valčka, spioret in obratov ter ostalih akrobatskih skokov, ki so jih izvedli z veliko gotovostjo in preciznostjo. Isto velja tudi za skupinske točke, čeprav so bile le dekor selo izvedb. S svojim nastopom so balerine na ledu očarale mnoflco prisotnih gledavcev. Oblečene zdaj kot baletke, kot grajske gospodične in plesavke španskih plesov so kar najbolje odigrale svojo vlogo. Tudi dresirana opica Jackie, ki je skrbela za veseli del revije, je dokaj dobro drsala. Mnogo 60 seveda k uspehu pripomogli režiser, koreograf in kostum ografi. Nedvomno je, da bo revija povsod žela tudi materialne uspehe. Po končani reviji smo se zbirali na parkirnem prestoru in se v gneči avtobusov komaj znašli. Ob 7. uri smo utrujeni, a vendar zadovoljni zapustili Celovec. Na meji nas avstrijski cariniki niso niti pozdravili in tudi naši 60 nas kar hitro poslali naprej. Sledila je še turška kava na Jezerskem, ki jo je plačal Izletnik, in zadnji, kilometri so bili mimo. ANTON POGAČNIK j Vtisi z ulic svetovnega velemesta Veliki Pariz Razen kabaretov na glavni ulici so tudi hiše v stranskih ulicah in uličicah. Tja vabijo ne le vratarji, ampak tudi dekleta. V čisto navadnem kabaretu na Pigalu dobi čisto navadno dekle za eno točko strip-teasa skromen honorar deset frankov. Nekatera dekleta imajo srečo, da so angažirana v več kabaretih. Po izvedeni točki hitro nataknejo obleko in stečejo k naslednjemu delodajavcu. Tako lahko prislužijo, če jim posli 'cveto', trideset ali štirideset frankov. A kaj, ko je delovna doba pri tem delu tako kratka. Dekleta, ki postajajo pod napušči in ponujajo svoje usluge, imajo v bližini hotelske sobe ali pa popeljejo Iahkoverneže v bližnji lokal, kjer je za njegov prihod že vse pripravljeno. Medtem ko prižiga lahkovernež svoji deklici cigareto, postane ta silno žejna in natakar prinese pijačo, preden drugič izpuhneta dim. Nato postane dekle silno lačno in treba jo je nasititi. Naivneži, ki so zašli tja, ne da bi poznali Pigal in njegove načine slačenja človeške kože, navadno ob računu kaj pripomnijo k visoki ceni, pokažejo, da težko plačajo ali pa da sploh ne morejo plačati — in to pomeni nasilen odhod. Pripravita ga dva silaka, ki sta prej malomarno sedela ob vhodu. Videti je, da sta zato tam, da varujeta gosta, zdaj pa zaigrata svoj pravi poklic. Policija preganja greh mja Pigal prihaja tudi policija. Nekatera de-kleta se s policaji prijazno pozdravijo, jih i poprosijo za ogenj in celo pokramljajo z Lnjkni. Druga pa se urno umaknejo v senco, v k skrite veže ali stečejo- v temo samotnih ulic. ,Ce priredi policija racije, dekleta sezujejo čevlje in urno teko, kar jih nesejo noge. A so policaji običajno urnejši. Nekaj jih vedno ujamejo in naložijt) v »črno marico«. Tudi v Parizu in tudi na »trgu ljubezni« je Sušmarstvo prepovedano. Za prodajanje ljubezni je treba dovoljenje. Tista dekreta, ki ga imajo, si prižigajo s policaji cigarete, druga pa pred njimi bežijo. » Na Pigalu je lokal, v katerem se prodaja črna ljubezen. Od raznovrstnih mulatk do temnopoltih deklet različnih tonov temne kože je mogoče izbirati v njem. In dogodivščina, ki nam prikaže del pigal-skega življenja: Na prometnem kraju stojijo tri dekleta. Blondinka med dvema črnolaskama. Vse na njih je takšno, da jih moraš opaziti. Približajo se trije mladeniči. Po videzu so študentje in ne Francozi. Dekleta jih prijazno nagovorijo in jim ponudijo zabavo. Fantje se ustavijo in" se spogledajo. Potem se hkrati nasmehnejo. To si dekleta razlagajo po svoje. Najbližjega že prime blondinka za komolec. A fantje se pogajajo za ceno. Ne zdi se jim primerna, zato na \ se načine mešetarijo. Enemu uide poreden nasmeh. To je dovolj, da jih dekleta spregledajo. Tisti trenutek zanje niso več resne stranke. Dekleta hitro precenijo, zakaj je kdo prišel na Pigal. Precej točno znajo ugotoviti, koliko ima kdo v denarnici. Ko torej dekleta vidijo, da jih fantje vlečejo in da sploh niso imeli namena iti z njimi, zlijejo nanje hudo ploho, ki izzveni nekako takole: »Pojdite dalje! Kaj nas motite? Me smo v službi. Ne zamujajte nas in ne odjedajte nam kruha!« . PIŠE: FRANCE ŽVAN V tem času (ura je okrog devete) ulični pro-dajavci menjajo na svojih stojnicah blago in cene. V Parizu je namreč vse polno uličnih prodajaln in tudi na Pigalu jih ne manjka. Taka prodajalna ima pomaknjene svoje prodajne pulte na ulico, tako da je blago na ogled vsem, ki gredo po pločniku. Na tiste mize, ki segajo na ulico, nameščajo prodajavci ob tej uri ostrige in druge pikantne specialitete. K njim poslavljajo 'pikantne cene'. Tam stane po deveti uri ena ostriga 5 novih frankov. (Da se bomo razumeli: za štiri ostrige je mogoče kupiti najlon moško srajco, v Limskem kanalu pa stanejo štiri ostrige sto dvajset dinarjev). Lasulje in jabolka VGrand Magazinu sem opazoval kaj nenavadno prodajo. Prodajavci so bili sami mladi fantje, kupovavke pa same ženske najrazličnejših starosti. Tisti prodajavci, ki trenutno niso imeli dela s kupovavkami, so se posvečali lutkam. Natikali so $im na glave svoje prodajno blago — lasulje vseh barv in oblik. Prodaja je kaj zanimiva. Večina dam dolgo ogleduje, kako si druge Evine naslednice natikajo na glavo po petdeset lasulj, preden je ena prava. Potem pristopijo k prodajavcu in mu tiho pojasnijo svoje skrite želje. Točno se dogovorita za barvo in dolgost las. Tudi to mu zaupa, kakšno pričesko kani nositi v prihodnjih tednih. Lasje na lasulji namreč stojijo, kakor jih naravnajo in si ni potrebno pri frizerju urejati frizure. Najbolj gredo v promet sive, srebrne, opečno rdeče in skoraj vijoličaste lasulje. Nekatere dame, ki priha-ajo ta dan v trgovino, odhajajo čez četrt ure iz nje s čisto drugačnimi lasmi in frizuro. Pravijo, da odvrne lasulja več kot najtoplejša kučma in da je zato za zimski čas še celo primerna. Fantje — prodajavci — so mojstri svojega dela in naredijo damam frizure točno po njihovih željah. In cena? Petintrideset frankov. V eni uri so prodali štirinajst lasulj. Po verjetnostnem računu jih gre torej dnevno v denar več kot sto. Zvečer sem se zanimal v precej veliki zelenjavni trgovini, koliko jabolk so prodali ta dan. Draga so. Tristo dinarjev velja kila. Povedali so mi, da jih je »šlo« okrog petdeset kil. Na kilo jabolk so torej ta dan prodali dve lasulji. Želel sem videti kaj modernejšega Montmartre je četrt pariških umetnikov, trgovin z umetninami in spominki, pa tudi lokalov z zabavo, programi in petjem. Ti lokali se razlikujejo od onih na Pigalu le po) tem, da so skromnejši in v primeri z onimi skoraj neznatni. Tudi na Montmartru »cvet« ljubezen«. Tam sta doma umetnost in boherast vo in zato morajo biti montmartrski lokali pripravljeni sprejemati boheme in umetnike. Zato tam ni strip-teasa, pač pa povsod pojo. V teh lokalih so zaslovela prenekatera nepomembna pariška dekleta. Kljub vsemu so lokali na Montmartru skromne hiše, z obledelimi fasadami in skromno, največkrat amortizirano opremo. Najbrž je vse odvisno tudi od tega, da imajo montmartrski umetniki malo ali nič d©» narja. Nekateri lokali so kljub temu slavni. Slavni so postali ,ker je morda nekoč zahajal vanje kak nepomemben mazač z vrha hriba, ki je pozneje po bogve kakšnem naključju postal slaven slikar, ali pa je zbudila zanimanje kaka prikupna pevka, ki ji je uspelo zbuditi prozornost pariških bohemov. Kraljevi dvorec v znamenitem pariškem predmestju Versaillesu t: S Mesto s plastično slreho člani leningrajske akademije za arhitekturo in gradnjo so pripravili projekt novega mesta, ki zaenkrat razpolaga le z vsega skupaj nekaj hišami. Veliko središče diamantnih rudnikov v Sovjetski zvezi, Mirni, bo z njim dobilo resnega konkurenta. Mesto Ajkal, ki ga gradijo v severni Sibiriji — na področju večnega ledu, ni vzbudilo zanimanja prebivavcev Sovjetske zveze samo zaradi tega, ker leži 500 kilometrov severno od Mirnija, pa tudi ne zaradi novoodprtih rudnikov, ki bodo oskrbovali sovjetsko industrijo z znatnimi količinami diamantov. Vsa pazljivost mu je posvečena zato, ker je Ajkal označen kot eksperimentalno mesto, kjer bodo poizkusili uporabiti plastično streho. Ta naj bi pokrivala celo mesto in ga ščitila pred slabimi vremenskimi pogoji in kjer doseže temperatura v osemmesečni zimi tudi minus 50 stopinj Celzija. Čez nekaj let bo zgrajenih v Ajkalu že lepo število stolpnic. Mestno središče s parkom, športni stadion in najvažnejši komunalni objekti bodo pokriti s streho iz plastične mase, kar bi omogočilo prebivavcem, da bi živeli pod povsem normalnimi pogoji. Projektanti domnevajo, da bo taka streha lahko obdržala skozi vse leto stalno temperaturo od 20 do 30 stopinj, kar je za Sibirijo nečojemljivo. Pretekli teden se je na beograjsko letališče spustilo prvo reaktivno letalo, ki ga je naše podjetje JAT kupilo v Franciji. Od treh potniških letal tipa Caravellc, ki smo jih kupili od francoske tovarne Sud Aviation, so zdaj dobavili prvo letalo, drugi dve pa bodo dobavili pozneje. Letala bodo od aprila meseca naprej letela na mednarodnih progah, ki jih vzdržuje JAT. Caravelle spada med najsodobnejša potniška letala. Razvije hitrost 800 km na uro in lahko sprejme 80 potnikov. Letalo lahko preleti 2000 km brez pristajanja. Dolgo je 32 metrov. V začetku leta je bilo v prometu na mednarodnih letalskih progah že 166 takšnih letal Sovjetski znanstvenik odgovarja na vprašanje: ičo preživeli al Čim bolj postaja vsem jasno, da bi v primeru vojne pretilo človeštvu popolno uničen je, tembolj se nekateri ljudje »igrajo« z mislimi, da bi lahko praktično preizkusili svoje atomske bombe. Prepričani so, da bodo njihova atomska zaklonišča sijajna obramba proti orožju, ki so ga namenili drugim. S kakšno reportersko iznajdljivostjo so pisali časopisi o napetih trenutkih, pri katerih so bili bombniki z atomskimi bombami že v skrajni pripravljenosti in čakali samo na ukaz enega samega človeka, že dejstvo, da so življenja treh milijard ljudi v rokah peščice in da ima ta peščica ljudi svoje glave popolnoma varne (vsaj tako mislijo), je nekaj kar je nesmiselno. Aleksander Kuzin, dopisni član akademije znanosti SZ, radiobiolog, je na podlagi znanih dejstev o posledicah nuklearnih eksplozij napisal članek o dejanskih posledicah nuklearne vojne. Veliko število ljudi si namreč še vedno dela utvare, čeprav je Hiro-šima obupen spomin, ki bi moral vsakomur odpreti oči. Še celo sami znanstveniki ne želijo spoznati dejstev, ki jih odkrivata bombi — vrženi na Japonsko. ' v ■ - Bogate vojne zaloge V svetovni literaturi je veliko knjig in detaljnih analiz o nevarnostih, ki pretijo človeštvu, če bi začeli uporabljati nuklearno orožje. 2e poskusne atomske eksplozije do se- daj so pokazale nevarnost radioaktivnega sevanja ne samo na kraju eksplozije, temveč so zasledili povečano radioaktivnost tudi na popolnoma drugih delih Zemlje. Seveda prihodnost ni nič kaj rožnata, saj znanstveniki trdijo, da se je količina nuklearnega orožja povzpela lansko leto na 200 do 300 tisoč megatonov. Vsaka izmed nasprotujočih se strani bi v vojni seveda želela drugo čimprej uničiti in pri tem ne bi izbirala sredstev — počistila bi svoje nuklearne zaloge. Propad ljudstev Eksplozija ene same bombe moči 10 megatonov povzroči radioaktivnost na 5000 kvadratnih kilometrih ali na površini, ki je velika kot če- nov kvadratnih kilometrov še trtina Slovenije. Dva do tri občutno poveča. Vemo pa, da dni po eksploziji ima žarče- se zaradi žarčenja nad 200 do nje moč 1000 rentgenov, med- 300 rentgeni pojavijo različna tem ko -vsaka doza nad 500 obolenja. Eden izmed bole-rentgeni povzroči 50-odstotno ženskih pojavov je zmanjša-smrtnost. Pri 1000 rentgenih nje odpornosti proti infekcij-pa se številka dvigne na 80 skim boleznim, na drugi stra-do 90 odstotkov. V Sloveniji ni pa postanejo mikrobi teh bi bilo uničenih več kot 300 bolezni še bolj odporni. Od-tisoč prebivavcev na račun več je posebej naglašati, da ene same bombe. Ta dejstva se težave z ruševinami, poža-so tako fantastično strahot- ri in ogromnim števliom mrt-na, da jim ljudje sploh ne vih in poškodovanih nekaj-verjamejo, čeprav so podprta krat stopnjujejo in predstav-z dokazi. ljajo nerešljive probleme pri Pri eksploziji 123 tisoč me- zdravljenju epidemij, saj so gatonov bi se smrtnonosni pogoji zanje naravnost ideal-val razširil na površini 62,5 ni. milijonov kvadratnih kilometrov.' Da bi si popolnoma Degenerirani predstavljali, kakšna kata- ° _ strofa bi to bila, naj navede- OStaneK mo, da meri Evropa 10,2 mi- Vsa radioaktivnost bi se s lijona kvadratnih kilometrov, krajev eksplozije z leti raz- ZDA pa 9,4 kvadratnih kilo- širila, osvojila bi atmosfero metrov. Te številke nam ne in se prenesla z zračnimi to- puščajo nobenega upanja na kovi okoli vse Zemlje, segla kakršnokoli rešitev. Poleg bi v vsak kotiček. Zaradi ra- ozemlja, ki je podvrženo naj- dioaktivnega dežja bi bila pri- močnejšemu radioaktivnemu zadeta vsa bitja. Ena izmed sevanju, pa predstavlja 1000 takih radioaktivnih nevarno- do 3000 kvadratnih kilometrov sti je na primer strjevanje področje, ki ob eksploziji si- hrbteničnega mozga. Razpa- cer ne doseže stopnjo smrt- dajoči radioaktivni odpadki riosti, povzpne pa se na 200 prinašajo še druge posledice, do 200 rentgenov, s tem se V letih,od 1954 do 1960 jebi- površina prejšnjih 62,5 mjjijo-, ]o v.ojgvjru atomskih jposku- 'Zanimivosti NOVO LETALIŠČE PRI MOSKVI V bližini Moskve gradijo moderno letališče, ki naj bi doseglo ali celo preseglo letališče v New Yorku in ki je do sedaj največje na svetu. Zgrajeno naj bi bilo do konca letošnjega leta in bo lahko sprejelo 3000 potnikov vsako uro. Od Moskve je oddaljeno 43 kilometrov. Za zvezo bodo skrbeli helikopterji, ki bodo vzletali z letališča vsakih 10 do 15 minut. Da bi si lahko predstavljali ogromen prostor, ki ga zajema letališče, naj omenimo, da se bo lahko 14 avionov s sto potniki naenkrat približalo zgradbi letališča. To se pravi, da bo lahko izstopilo 1400 potnikov naenkrat pred vhodom v zgradbo. MADŽARSKI KMETIJSKI STROJ Madžarski strokovnjaki so zgradili stroj, ki suši, reže in pakira iucerno v vreče. Stroj je avtomatičen in v eni uri lahko pripravi 1500 kilogramov te živalske hrane, in to na način, pri katerem se prepreči izguba vitaminov. Ta stroj je vzbudil zeio veliko zanimanje strokovnjakov. OGLEDALA ZARADI JELENOV NA CESTI Na Nizozemskem se je pogosto dogajalo, da je našlo veliko jelenov smrt pod kolesi avtomobilov, ker so tekli čez cesto in pri tem zašli v objem žarometov. Da bi to preprečili, so postavili na vsako stran avtomobilske ceste kovinska ogledala, ki odbijajo svetlobo avtomobilskih luči v gozd in ga osvetljujejo. Jeleni, ki jih svetloba oslepi, obstanejo sedaj že v gozdu in ne pridejo na cesto. Ogledala so postavili pred šestimi meseci in do danes ni bil povožen še noben jelen. sov sproščeno ogromno energije — skupno za okoli 100 megatonov. Znanstveniki pa še vedno niso v celoti raziskali, kakšne bi bile lahko posledice na človeškem potomstvu, saj bi bile pogojene že v zarodku in neozdravljive — kot na primer slabo umnost, duševne motnje, slepota, telesna pohabljenost in tako dalje. Prav tako ni mogoče predvideti umrljivost zaradi levkemije. Ljudje bi se zaradi tako povečane radioaktivnosti hitreje starali in telesno hirali. Aleksander Kuzin obenem še meni, da ne bi bilo pretirano trditi, da bi po atomski vojni število smrtnih primerov na Zemlji doseglo skoraj 2 milijarde in da bi preostalih 800 milijonov ne moglo pričakovati drugega kakor smrt zaradi levkemije in raka. PUSTNI OBIČAJI «i pet je pred nami pustih ni čas. Po mestih in vaseh se vrstijo pustne prireditve, plesi itd., toda vse to je le odraz našega časa, vse je tako daleč od običajev, ki so še do nedavna živeli med našim ljudstvom. Tu in tam so se razni turistični delavci zavzeli, da rešijo pozabe, da ohranijo našemu človeku košček prave slovenske patriarhalnosti, ki diha iz naših starih ljudskih običajev. V prekmurskih vaseh se vrstijo »borova gostii-vanja,« na Dravskem polju privabljajo radovedneže od blizu in od daleč »KURENTI« s svojimi pošastnimi maskami; v Ptuju so v zadnjih letih organizirali nekakšne festivale pustnih mask iz vse Slovenije. Toda vse to je samo še atrakcija, oder brez prave življenjske vsebine. Cas je tudi tu opravil svoje. Običaji, ki jih je naš človek še do včeraj doživljal kot del sebe, ki jih danes samo še igra — vendar ne toliko zaradi svoje notranje potrebe — so že zdavnaj izgubili svoje prvotno vsebinsko jedro. Ostala je samo še oblika, ki so jo rodovi zvesti* tradiciji, ne da bi se sami zavedali bistva, ohranili prav do današnjih dni. Ne vemo, da se v teh običajih1 zrcali zgodovina kulture, pot duhovnega razvoja naroda, ki sega daleč nazaj v pogansko davnino, ko so človeku še vladale nadnaravne sile, dobri in zli demoni, ko je človek še veroval v čarobno moč predmetov in dejanj. V tej luči bi danes radi osvetlili stare slovenske pustne tradicije. Čas norčij in zabave Pustni čas pade v bližino spomladanskega sončnega obrata, v prehodno obdobje med zimo in pomladjo. Temu času je človek v davnini pripisoval poseben pomen. Po nje- govem pojmovanju so se v tem času sprostile skrivnostne naravne sile v vsej svoji moči, takrat so stopili v boj dobri in zli duhovi, demoni zime in smrti z demoni pomladi, sonca in rodovitnosti. V svojem boju za obstanek človek ni ostal pasiven, temveč je s čarnimi dejanji hotel pomagati k zmagi vseh pozitivnih' sil v naravi. Tu je miselno jedro, iz katerega je zrasla cela vrsta običajev in obredov, ki so pri različnih narodih različni, ki pa so vsi dediščina istega — poganskega verovanja. Načini, s katerimi je človek v ta boj posegel, so bili različni. Začnimo kar najpreprosteje z našimi pustnimi maskami. Seveda ne mislimo na maske- iz papirja, najlona in polivinila, temveč na izvirne ljudske maske, ki so se še do danes ohranile nor. na Dravskem polhi. Ptujski »kurenti« so še zadnja ustalina živ^skih mask s čarodeino močio. Kurent je oblečen v kožuh z dlako navzven, na glavi nosi visoko »larfo — masko« prav tako iz živalske ko^e. z robiji in dolgim rdečim jezikom. V tej živalski maski je utelešena podoba demona, kakršno je nosit* človek v svoii zavesti (iz ljudskih pravliic vemo, da si_ je človek sile v naravi povečini predstavi ial plastično, utelesil iih je — npr. vile, volkodlaki), človek si je nadel podobo demona, da bi se tako uspešneie boieval. Po dejanjih, ki iih kurent izvaja, vemo, da je to podoba demona pomladi, sonca in živi jen iske radosti. Ptuiski kurent ima v rokah bičevko, okrog pasu ima navezane zvonce; ostri predmeti, kot so bičevka in roarlii na maski ter ropot zvoncev — to je njesovo orožie, s katerim odeania zle duhove. Da ie naš slovenski kurent podoba zmagovavca pomladi in sonca v boju z zimo in smrtjo, nam potrjuje tudi naše ljud- sko pripovedništvo, ki predstavlja kurenta kot simbol neugnane življenjske sile. Med gorenjskimi pustnimi figurami je kurentu enakovreden »PUST«. Do nedavna je bila marsikje na Gorenjskem živa navada, da so nekoga našemili v ovčji kožuh z navzven obrnjeno dlako in vso glavo mu je pokrivala maska iz ovčje kože. To je bila osrednja pustna figura, ki je imela še do zadnjega svojo posebno vlogo v vrsti pustnih šeg. Šeme so pusta vozile v sprevodu na saneh. Orači in viačenje pustnega ploha (W( arna vsebina se skriva j še v celi vrsti drugih pustnih navad, Mnogo-kje na Slovenskem je bila šega, da so pustne šeme orale s plugom. Ponekod so s plugom obšli vas, v preteklosti so s tem naredili čar-ni krog, ki naj bi vse leto varoval vas pred zli duhovi. Drugod, npr. na Štajerskem in Dolenjskem, so v zorane brazde snega metali posevke, s tem so v davnini hoteli že v tem zgodnjem pomladanskem času pričarati rodovitnost polj. Na štajerskem nastopa v vlogi orača kurent sam. Pustno oranje poznajo tudi drugi evropski narodi (Nemci, Angleži). V Angliji so v preteklosti shranjevali pustni plug na posebnem mestu, kar priča za svetost tega opravila. Mnoga ljudstva izvajajo še danes v okviru svojih poljedelskih običajev razne plese in tako z gibanjem kličejo demone rasti. Tudi naše ljudsko izročilo pravi, da so »o pustu plesali za dolg lan in debelo repo«, in v tem je iskati košček te vsebinske usedline. Po svojem značaju je oranju na moč sorodna navada »viačenje pustnega ploha«. Kot bomo videli iz razlag, je hotel človek del življenjske sile, ki se je v tem zgodnjem pomla- danskem času v vsej svoji moči sprostila v naravi, pritegniti tudi nase. Kranjski ploh nam živi v spominu kot sramotilno sredstvo za dekleta, ki se je možilo, pa ne omožilo. Da bi pa razumeli vsebinsko jedro tega običaja, si pokličemo na pomoč npr. prekmurski običaj »borovega gostiivanja«. V Prek-murju je navada, da gredo fantje in dekleta iz vasi, ki v vsem letu ni premogla neveste, na pustni torek po borovega ženina. Posekajo bor, ga okrasijo s cvetjem in na vozu pripeljejo v vas, kjer ga »gostiivanjski škof« poroči z nevesto (seveda nadomešča bor mlad fant). Bor - drevo živlejnja - naj pričara dekletu ženina, z njim pa rodovitnost v zakonu. Kranjski ploh je le derivat tega običaja, inačica, ki pa ji je čas zabrisal prvotni pomen in mu dal šaljiv aH žaljiv značaj. V Ziljski dolini so imeli navado, da so dekleta na pustni torek vlekla skozi vas drevesno deblo ali ploh, na njem pa slamnato punco, ki so jo vrgli v vodnjak. Lutka je v tem primeru simbol zime, drevo pa simbol novega porajajočega se življenja in rodovitnosti. Drevo kot simbol življenjske energije in rodovitnosti poznamo tudi iz drugih običajev; pri nekaterih narodih je bila navada, da so ob sklenitvi zakona zasadili drevo, ki naj pričara v zakon vse zdrave lastnosti življenja. Pustni kresovi Tudi pustni kresovi, ki so bili v preteklosti močno razširjeni prav na Gorenjskem (v kranjski okolici ta navada še do danes ni zamrla), imajo svoje korenine daleč nazaj, v verovanju naših prednikov. Primitivne kulture vseh časov so ognju pripisovale posebno očiščevalno moč. Ogenj odganja vse človeku in naravi sovražne sile. In na pragu pomladi so z ognjem očiščevali ozračja zime, smrti, torej pustni ognji v svoji prvotni vsebin ni niso nič drugega kot iz«i raz kulta rodovitnosti. Kro^ sove na kranjskem polju zažigajo otroci, tudi gorivo zbirajo otroci — hodijo ocl hiše do hiše in vsaka gospodinja mora dati kakšno butaro. Danes gledamo v tem, le še koščbk splošnega pustnega veselja. Vendar pa nam prav to, da se gorivo zbira z obhodom po vasi, dokazuje, da so bili vsi bistver.ar zavzeti za učinek tega magičnega dejanja. V Voklera pri Kranju so otroci sežigali slamnate lutke in rekli, da »pusta žgo« - torej lutke, ki so nekoč v davnini predstavljale zle duhove. In tudi slamnata figura PUSTA, ki ga na pepelnično sredo pokopavajo, ni v svojem pr« votnem pomenu prav nifi drugega kot izraz zmage pozitivnih sil v naravi, danca pa-seveda le ena izmed pustnih šal, ki naznanja, da ja pustovanja tisto leto zares konec. Književnost se je razvijala v obeh narečjih precej vzporedno. Kot pri nas tako so tudi Lužičani dobili v svojem jeziku naprej nabožne fknjige. Šele v začetku 19. stoletja je nastopil prvi pesnik — Hendrij Zejler. Bil je Prešernov sodobnik. Leta 1856 pa se je rodil največji iužiškosrbski književnik Jakub Bart čišinski. Njegovo delo je znano po vsem svotu. Razen pesnice Nine VVitkoje je treba omeniti še slikarja in pisatelja Mercina Novvaka-Njechornskega, ki pravkar razstavlja svoje slike in grafike v Kranju. Dragocen zaklad lužiškosrbske kultur* predstavlja ljudsko pesništvo, polno otožnosti, včasih pa tudi šegavosti. Toda te je dosti manj. Stare pesmi so uglašene v molu. Spremljali so jih na glasbilih, ki so danes le še v muzejih. Na meh, na tarakavo in na trostruno violino ne igra nihče več ... Davni Veneti živijo le še v prav starih pripovedkah in legendah. In še v nemški oznaki za Lužiške Srbe — VVenden. Stare noše, šege in navade mj ckaj prav posebnega, čistega in lepega |\j predstavljajo lužiškosrbske ženske noše. Medtem ko je moška ljudska noša že davno pozabljena, dekliške, ženske in žalne noše vdov Še niso zavržene. S ponosom jih nosijo, posebno ob prazničnih dneh. Seveda se te ženske noše ločijo tudi po pokrajinah, najlepše so pač v Dolnji Lužici, v Blotih. Kdor je bil v Berlinu raed obema vojnama, je imel priložnost, srečati dekleta s spretno zloženo belo ruto — Slovanski narod, ki je še manjši kot slovenski to so bile ženske iz Blot (Spreevvald), ki so služile v mestu kot pestunje ali dojilje ali pa so prišle po opravkih iz bližnjih slovanskih vasi. Šege Lužiških Srbov se močno razlikujejo od šeg drugih slovanskih narodov. Vanje so vpleteni skrivnostni poganski in krščanski ele- menti, pa še dosti drugih, katerih izvor jc treba iskati v vplival čestih -vojnih pohodov, ki so divjali čez deželo in ljudsko miselnost. Kaj vsa je moral ta narod hočeš nočeš prevzeti wf tujcev! Prisrčno gostoljubje odlikuje kmečke ia mestne ljudi. Ta slovanska prvina pa je tu gotovo še potencirana. Ljudje so gostu hvaležni, da jih je obiskal, da se zanima zanje, da jira poda prijateljsko roko. ; Lužičani in mi Zelo stare vezi vežejo Lužiške Srbe z nam u Podobna usoda je zlasti pri Slove vzbudila zanimanje za tega slovanskega Benjamina. Medtem ko smo se do ustanov:.a nove Jugoslavije omejevali na književne, organi-* zacijske in podobne stike, je s prihodom luži-* žkosrbske mladinske delovne brigade na proga* Brčko—Banoviči zavel povsem nov veter v naša) medsebojne odnose. Danes je ime Jugoslavija! pri Lužiških Srbih bolj cenjeno kot kjerkoli drugje. Naša domovina jim je vzgled, naš bojj za svobodo jim je vzor, že samo ime naš« dežele jim zveni v blagozvočju: rjana Jugoslavia^ spravvna, prečelna (krasna Jugoslavija, častna^ ljubljena). Ali bomo kdaj vrnili ljubezen za ljubezen, zvestobo za zvestobo? - CZ. j S Radijski spored Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 22. in 24. ure ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. • Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 8., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. SOBOTA — 23. februarja 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji 8.35 Glasba Aleksandra Laj ovi ca 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo 9.25 Glasbeni avtomat 9.45 Črnske duhovne pesmi 10.15 Variacije na otroško popevko 10.40 Seznanite se 6 Parkerjevimi 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Kmetijski nasveti: Nada Rihtaršič: — Ekonomika proizvodnje krompirja 12.15 Slovenske narodne pesmi 12.30 Mili Balakirev in Aram Hačaturjan 13.30 Ob zvokih zabavne glasbe 14.05 S planin do morja 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Odlomki iz del velikih skladateljev 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Gremo v kino 17.50 Deset minut ob zvokih kitare 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Monologi iz VVagnerjevih oper 18.45 Naši popotniki na tujem 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Pustni variete 22.15 Oddaja za naše izseljence 23.05 Sobotni ples DRUGI PROGRAM 19.05 Koncertni večer violinista Viktorja Pikajzna 20.45 Boris Hristov v Verdijevih operah 21.30 Zabavna glasba za ples in razvedrilo 22.15 Jazz na koncertnem odru NEDELJA — 24. februarja 6.00 6.30 7.40 8.00 8.30 8.50 9.05 10.00 10.30 11.30 11.50 12.05 13.30 14.00 14.15 15.15 15.30 16.00 1620 17.05 Dobro jutro Napotki za turiste Pogovor s poslušavci Mladinska radijska igra Na obisku pri dveh mladinskih skladateljih Glasbena medigra Dopoldanski sestanek z zabavno glasbo Se pomnite, tovariši Operna matineja jugoslovanskih solistov Reportaža Melodije za dober tek Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo — I Za našo vas Koncert pri vas doma Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo — II Zveneče kaskade Koncertni drobiž Humoreska tega tedna Ogrlica s popevkami in prijetnimi melodijami Godala v ritmu 17.14 Radijska igra 20.45 Na vrtiljaku zabavne glasbe 22.15 Komorno glasbena soareja jugoslovanskih avtorjev 18.15 Tri turkestanske ljubavne pesmi 18.30 športna nedelja 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Izberite svojo melodijo 21.00 Pianist iz Texasa 22.15 Skupni program JRT 23.05 Ples do polnoči DRUGI PROGRAM 12.00 Nedeljski koncert ob dvanajstih 13.10 Za ljubitelje operne umetnosti 14.00 Koncert v ritmu 14.30 Iz komorne glasbe . romantičnih mojstrov 15.15 To vam bo ugajalo 19.05 V nedeljo zvečer — zaplešimo tvvist 20.00 Od valčka do jazza 20.20 Koncert za godala v d-duru PONEDELJEK — 25. februarja 12.30 Ob zvokih zabavne glasbe 13.30 Odlomki iz malo znanih oper 14.05 Simfonija št. 5 v D-duru 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Zveneče kaskade 15.40 Literarni sprehod 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Obdobja slovenskega samospeva 17.45 Zabavni orkester Franck Purcel 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Melodije v večernem mraku 8.05 Slovenske pesmi o morju 8.25 Iz francoske baletne glasbe 8.55 Za mlade radovedneže 9.25 Pianistka Eva Bernathova igra Franza Liszta 930 Dalmatinske narodne pesmi 10.15 Seminarska scena iz Massenetove »Manon« 10.30 Naš podlistek 1035 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Radijska kmečka univerza 12.15 Četrt ure z Zadovoljnimi Kranjci 1825 Z narodnimi melodijami po naši domovini 18.45 Radijska univerza 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Skupni program JRT 20.45 Kulturni globus 22.15 Nočni akordi 22.50 Literarni nokturno 23.05 Zaplešite z nami DRUGI PROGRAM 19.05 Napredujte v angleščini 19.20 Prva kitara na svetu 20.00 Ne vse — toda i vsakomur nekaj i 20.45 Zabavni omnibus TOREK — 26. februarja 8.05 Zbori in ansambli iz komičnih oper 8.35 Zabavni orkester RTV Ljubljana 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo 9.25 Domača glasba na harfo 9.45 Srbske narodne pesmi 10.15 »Z udarcem po pavkah« 10.40 Napredujte v angleščini 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Kmetijski nasveti — Ing. Jože Ferčej: Zreja telet z manj dela 12.15 Poje Gorenjski vokalni oktet 12.30 Ob zvokih zabavne glasbe 13.30 Majhna revija srbskih skladateljev 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo 14.35 Jugoslavija v pesmi in plesu 15.15 Zveneče kaskade . 15.30 V torek na svidenje 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Koncert po željah poslušavcev 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Iz zlatih dni zborovske glasbe 18.45 S knjižnega trga 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Flavta, oboa, violončelo in čembalo 20.15 Radijska igra 21.15 Zabavna orkestra Jackie Gleason in Joe Bushkin 21.40 IV. simfonija v h-duru 22.15 Skupni program JRT 23.05 Klavir in zabavni orkester 2320 Skupni program JRT DRUGI PROGRAM 19.05 Iz muzeja plošč 20.00 Nekaj novitet iz našega arhiva zabavne glasbe 20.45 Iz solistične glasbe 21.10 Dvajset minut z zabavnim orkestrom RTV Zagreb 21.30 Mednarodna radijska in televizijska univerza 21.45 Jazz do 22.00 ČETRTEK — 28. februarja 8.05 Schubertove skladbe 8.20 Dvajset minut ob glasbenem avtomatu 8.40 Claude Debussy — francoski muzik 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo 9.25 Predstavljamo basista Bernarda Ladvsza 10.15 Glasbena medigra 10.20 Pet minut za novo pesmico 10.40 Tečaj ruskega jezika 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Kmetijski nasveti — Dr. Franc Ločniškar: Kako povečamo perutninarsko proizvodnjo 12.15 Kvintet Milana Vitka iz Maribora 12.30 Ob zvokih zabavne glasbe 13.30 Dve simfonični pesnitvi 14.05 Kratek spored Arniča 1420 Portret v miniaturi 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Zveneče kaskade 15.30 Turistična oddaja 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Glasbena križanka številka 10 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Melodije v večernem mraku 18.29 Nastop ameriškega ■ orgličarja 18.45 Kulturna kronika 19.05 Glasbene razglednice 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20.45 V ritmu počasnega \ 3.1 Č Iv ti 21.00 Izročilo XX. stoletja 21.40 Igrajo slovenski solisti 22.15 Skupni program JRT 23.05 George Shearing in njegov kvintet 2320 Skupni program JRT DRUGI PROGRAM 19.05 Seznanite se s Parkerjevimi 19.20 Yosquin des Prez in njegovi sodobniki 19.55 Simfonični poem 2025 Glasbena medigra 20.45 Komorni intermezzo 21.00 Melodije po pošti PETEK — 1. marca SREDA — 27. februarja 8.05 Matineja v narodnem tonu 8.55 Pisani svet pravljic in zgodb 925 Vedre melodije 9.40 II. dejanje opere »Šola za žene« 10.15 Tri skladbe za violino in klavir 1029 Pesmi in plesi iz Vojvodine 10.45 Človek in zdravje 1035 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Radijska kmečka univerza 12.15 Spevi iz domačih in tujih oper 1330 Ob zvokih zabavne glasbe 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo 14.35 Sedem bagatel za orkester 15.15 Zveneče kaskade 1526 Igra pianistka Annie Fischer 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Govorica glasbenih instrumentov 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Melodije v večernem mraku 1825 Ob zvokih domačih narodnih ansamblov in pevcev 18.45 Ljudski parlament 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Lucia Lammermoor - opera 22.15 Za mlade plesavce 2230 Literarni nokturno 23.05-Medigra na strunah 23.12 Skupni program JRT DRUGI PROGRAM 19.05 Tečaj ruskega jezika 1920 Spored komorne glasbe 20.00 Večeri naših aranžerjev 2130 Zvočna paleta 8.05 Zabavata vas dva orkestra 825 Ob zvokih nekdanjih plesov 835 Pionirski tednik 925 Iz skladb Aleksandra Lajovica 9.45 Pesem naših partizanov 10.15 Odlomek iz opere Madame Butterflv 10.35 Naš podlistek 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Kmetijski nasveti — dr. ing. France Adamič: Pravilna poševna pa! meta 12.15 Ob zvokih zabavne glasbe 12.45 Hrvatski samospevi 1330 S sopranistkami ljubljanske opere 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo 1435 Od Ljubljane do Skopja 15.15 Napotki za turiste 1520 Zveneče kaskade 15.45 Jezikovni pogovori 16.00 Vsak dan za vas 17.05 V podvečer 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Melodije v večernem mraku 1825 Pojo ruski zbori 18.45 Iz naših kolektivov 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Klavir in godala 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled 20.30 Obrazi in značaji 21.00 Nekaj lahke glasbe 21.15 O morju in pomorščakih 22.15 Romantičnim i plesavcem 2230 Literarni nokturno 23.05 Nočni koncert DRUGI PROGRAM 19.05 Zapišite narek 19.20 Iz jugoslovanske simfonične glasbe 19.53 Ogrski kvartet 20.45 Petnajst minut z velikimi zabavnimi orkestri televizija SOBOTA — 23. februarja RTV Beograd 18.15 »Nevarna ploščica« T V igra 19.15 Po muzejih in galerijah RTV Ljubljana 19.30 TV obzornik 19.45 Propagandna oddaja RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.30 Sprehod skozi čas RAI 21.05 »Studio ena« RTV Ljubljana 19.00 Ti si kriv — kratki film RTV Beograd 19.15 Mala TV univerza RTV Ljubljana 1930 TV obzornik RTV Beograd 20.00 TV dnevnik 2030 Tedenski športni , pregled RTV Ljubljana 20.45 žive oblike: Maksim Gaspari RTV Zagreb 21.10 Prebrisana vdova — prenos iz zagrebškega gledališča TOREK — 26. februarja kino Ni sporeda! SREDA — 27. februarja RTV Ljubljana 17.00 Ruščina na TV 17.30 Angleščina na TV 18.30 Snežna kraljica — TV slikanica 1830 Pionirski TV studio RTV Ljubljana 1930 TV obzornik RTV Beograd 19.45 Propagandni filmi 20.00 TV dnevnik RTV Zagreb 20.30 Glasbeni atelje 21.30 Panorama ČETRTEK — 28. februarja RTV Zagreb 10.00 TV v šoli RTV Beograd 18.00 Slike sveta 18.20 Planet zemlja RTV Zagreb 19.00 Zagrebški tednik RTV Ljubljana 19.30 TV obzornik RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.30 Po Jugoslaviji RTV Zagreb 20.55 Kratki propagandni filmi RTV Beograd 21.05 Knjige in pisatelji Evrovizija 21.30 Svetovno prvenstvo • v drsanju — prenos iz Cortine NEDELJA - 24. februarja PETEK — 1. marca RTV Beograd 10.00 Kmetijska oddaja RTV Ljubljana 10.30 »Ribe« zgodba za mladino RTV Zagreb 11.00 Prenos športnega dogodka 18.00 Občinsko dete — umetniški film 1930 TV helikopter RTV Beograd 20.00 TV dnevnik 20.45 Muzej voščenih lutk 21.45 Srečanje na vaji jazz orkestra PONEDELJEK — 25. febr. RTV Ljubljana 1830 Bela črta — zgodba za otroke RTV Ljubljana 17.00 Ruščina na TV 1730 Angleščina na TV 18.00 Srečno vožnjo 1830 Elektronski računski stroj 19.00 Boj za obstanek v morju 1930 TV obzornik 19.45 Propagandna oddaja RTV Beograd 20.00 TV dnevnik 2030 »Sedem smrtnih grehov« prenos iz gledališča Evrovizija 21.30 Svetovno prvenstvo v drsanju — prenos iz Cortk»3 SOBOTA - 23. februarja Center — amer. barv. CS film VELIKA ZEMLJA ob 16.30 in 19. uri, premiera angl. filma V RITMU TWISTA ob 22. uri Storžič — francoski film NOC VOHUNOV ob 16., 18. in 20. uri Svoboda — premiera franc. filma ULICA DES PRARIES ob 18. in 20. uri Cerklje — amer. barv. CS film POT OKOLI SVETA V 80 DNEH ob 19.30 NEDELJA - 24. februarja Center - angl. VV film V RITMU TWISTA ob 14. uri, francoski film VRELI ASFALT ob 16. in 18. uri, premiera slovenskega filma PEŠČENI GRAD ob 20. uri Storžič — ameriški barvni CŠ film VELIKA ZEMLJA, francoski film NOC VOHU NOV ob 15., 17. in 19. uri, premiera egip. filma ZA VEDNO SKUPAJ ob 21. uri Cerklje — amer. barv. CS film POT OKOLI SVETA V 80 DNEH ob 16. in 19. uri PONEDELJEK - 25. febr. Center t- francoski film ULICA DES PRARIES ob 16.30 in 19. uri Storžič — 6lovenski film PEŠČENI GRAD ob 16. 18. in 20. uri Jesenice »RADIO« 23. do 25. februarja ameriški CS film STRELJANJE V DODGE CITYJU 26. do 27. februarja ameriški barvni CS film VRNITEV V MESTECE PEYTON Jesenice »PLAVŽ« 23. do 24. februarja francoski VV film NAIVNA DEKLETA 25. do 27. februarja ameriški CS film STRELJANJE V DODGE CITYJU 28. do 1. marca amer. barvni CS film VRNITEV V MESTECE PEYTON Žirovnica 23. februarja jugoslovanski film KOZARA 24. februarja angleški CS film EKSPRESS BONGO 27. februarja francoski W film NAIVNA DEKLETA Dovje 23. februarja angL CS film EKSPRESS BONGO 24. februarja nemški barv. CS film MED ČASOM IN VEČNOSTJO 28. februarja američki CS film STRELJANJE V DODGE CITYJU Koroška Bela 1 23. februarja ameriški barv. CS film VRNITEV V MESTECE PEYTON 24. februarja jugoslovanski film KOZARA 25. februarja franc. W film NAIVNA DEKLETA Kropa 23. februarja italij. film SLADKO ŽIVLJENJE ob 20. uri 24. februarja domači barvni film KAROLINA RESKA ob 15. uri in 19.30 28. februarja italij. film PRECEP ob 19.30 Ljubno 23. februarja ameriški barv. film- KARNEVAL V NEW ORLEANSU ob 19.30 24. februarja ameriški barv. film KARNEVAL V NEW ORLEANSU ob 16. uri 28. februarja jugoslovanski film MALI ČLOVEK ob 19.30 Duplica 23. februarja ameriški film VSE ZA SMEH ob 19. uri 24. februarja ameriški film VSE ZA SMEH ob 15., 17. in 19. uri 24. februarja mladin, predstava MACARIO ob 10. uri dopoldne 27. februarja francoski film KOT 2ENSKA RIFIFI ob 17. uri 28. februarja francoski film KOT ŽENSKA RIFIFI ob 19. uri RADOVLJICA 23. februarja italijanski film DELFINI ob 20. uri 24. februarja italijanski film DELFINI ob 18. uri 24. ameriški barvni CS film TRAPER KELLY ob 16. in 20. uri ter matineja ob 10. uri dopoldne 26. februarja italijanski ffltp ZAVOŽENO ŽIVLJENJE ob 20. uri 27. februarja italijanski film ZAVOŽENO ŽIVLJENJE ob 18. in 20. uri 26. februarja zap. nemški film MRŽNJA BREZ USMILJENJA ob 20. uri 1. marca zap. nemški film MRŽNJA BREZ USMILJENJA ob 20. uri gledališče PREŠERNOVO GLEDALIŠČE NEDELJA - 24. februarja ob 10. uri »URA PRAVLJIC-n — Revija mask za otroke in filmska risanka — najlepše maske bodo nagrajene. turistični informator SMUČANJE Mojstrana — Jutri ob 10. uri bo na okoliških smuči- ščih spominsko tekmovanje i pa }e prostih 50 ležAsć. Go»ti- v tekih za memorial deset kratnega državnega prvaka Jožka Janša. Prireditelji pričakujejo, da se bo tekmovanja udeležilo mnogo tekačev z Raven, Lovrenca, Maribora, Ljubljane, Dola, Ihana, Kranja, Žirovnice, Gorij, Bo^ hinja, Jesenic, Rateč, Mojstrane itd. Škofja Loka — Jutri popoldne bo tu tekmovanje smučarskih skakavcev. Tekmovanje bodo izvedle srednje šole. Olševek — Jutri s pričet-kom ob 14. uri bo na tukajšnji skakalnici drugo letošnje tekmovanje. SANKANJE Idrija — Že včeraj se je z žrebanjem startnih številk v Idriji začelo šesto republiško prvenstvo v sankanju za ženske in moške enosede ter šče Grad Hrib v PREDDVO-RU ima še 6 prostih ležiič. Na pustni torek bo ob 15. uri motorizirani pustni sprevod iz Preddvora na Jezerslco V, hotelu Jezero v BOHINJU bodo imeli 24. in 26. februar-j j a Pustni ples, v t o rak pa bodo nagradili najlepše ma-J ske. Ceste so prevozne, r, - -cm cest k Savici, na Po>k-juko in čez Rovtanco. V vseh hotelih in v zasebnih tujskih so#, bah je še dovolj prostih pow stelj. Tudi na Bledu bod« imeli v vseh hoteiih pustnš, prireditve. Prostih postelj j3 še dovolj na razpolago. Žic-' niča na Stražo obratuje, smu-. ka je ugodna. V S;>orthotehx na POKLJUKI imajo še ne-" kaj prostora na skupnem ležišču. Ces*a na Pokljuko jO plužena in prevozna za vsa vozila. V KRANJSKI GORI je v vseh hotelih na razpo'a-. go skupaj 60 prostih postelj, dvosede. Danes ves dan in | dovolj prostora pa je tudi v. jutri dopoldne pa bo na'spo- ! zasebnih sobah. Dom v PLA-* redu tekmovanje za naslove j NICI irna 30 postelj, medtem republiških prvakov na 1100 ko je več prostih postelj v metrov dolgi progi sko razliko 144 metrov z višin- i zasebnih sobah v RATEČAH Pro- ' m v gostišču Mojmir. VI GOZD MARTULJKU je 35 prostih postelj v domu Franca Rozmana, 24 postelj v hotelu Špik in 28 postelj v gostišču pri Jožici. Dovolj pro-stor je tudi v planinskih ko-: čah na VRŠIČU in sicer ▼ Erjavčevi koči in v koči na Gozdu. Mihov dom je odprt samo ob sobotah in nedeljah. Vse vlečnice in obe sc-dežnicii obratujejo vsak dan od 9. do 17. ure. Snežne razmere so zelo ugodne. V domu na ČRNEM VRHU nad Jesenicami je 9 prostih postelj, v danski del slovenskega prven- domu pOD GOLlCO pa 35. stva bo moštvo Triglava ju- t^^^ ^tvo v TRŽIČU tri odigralo v Novi Gorici. | Medtem ko so prvo tekmo ga je dokaj zahtevna in ima 14 zavojev. HOKEJ Jesenice — Drevi ob 19. uri ' bo na tukajšnjem umetnem drsališču mednarodna hokejska tekma med avstrijskim moštvom iz Brucka in Kranjsko goro. NOGOMET Nova Gorica — Tretjo tekmo v pripravah na spomla- s prvoligašem izgubili z 1:16, pa so minulo nedeljo v Vipavi s prvakom primorske podzvezne lige dobili s 5:1. športne prireditve Kranjsko turistično društvo prireja na pustni torek, ob 15. uri tradicionalno pustno parado. Na Titovem trgu bodo Kranjčani sprejeli prvo vesoljsko bitje, v sredo ob 16. uri pa bodo pokopali Pusta na novem mostu čez Kokro. Hotel Evropa še sprejema rezervacije za pusto vanje na pustno soboto in pustni torek. Sedaj je v KRANJU še dovolj prostih postelj: hotel Evropa (10), Jelen (15) in v zasebnih tujskih sobah (12). Dom na Joštu pa razpolaga z 26 prostimi ležišči. V starem domu na KRVAVCU je vse prosto, medtem ko so v novem domu prosta samo skupna ležišča in nekaj postelj v sobah. V domu na JEZERKEM sprejemajo še rezervacije za pustovanja (sobota, torek). Cena rezervaciji s konsumacijo vetja 1.500 din. V domu j« prostih le nekaj postelj (4), v zasebnih sobah prireja danes pustno zabavo v vseh prostorih tržiškega gradu. TVD Partizan pa ples danes in v torek v vseh svo* jih prostorih. Pustovanje bd tudi v restavraciji Pri Pošfcij kjer je dovolj prostih postelj j sicer pa je tudi v zasebnih' sobah dovolj prostora. Dovolj prostora je tudi v planinskih' domovih pod STORŽlCEM in na KOFCAH. Ljubeljska cesta "je zaradi plazov nepre-' vozna tudi do gostišča. V*" turističnem domu BRDO PRI LJUBNEM imajo prostih 7 postelj, nekaj prostora pa je tudi v gostišču Posavc. S prostimi posteljami razpolagajo tudi v domu pod F.ani-no na TREBIJI. Ob koncu našega informatorja naj omenimo, da menda ni kraja, kjer ne bi bilo pustne zabave ali prireditve. Naštevanje vseh pustnih prireditev in zabav bi zavzelo precej prostora, sicer pa naj velja pravilo — povsod boste dobrodošli, zlasti z originalno masko, ki imajo večinoma prost vstop. Mimogrede bi omenili, da bodo na pustni prireditvi v Zalogu pri Komendi, ki jo prireja KUD Prežihov Voranc (jutri ob 15. v šolskih prostorih) igrali »Veseli trgovci«. Jutri bo pa ob 15. v kulturnem domu v Pred osi jak priredila pustovanje strelska družina »Frane Mrak«. f DOM 9 DR UZIMA « MODA # DOM # DRL/ZIM A # MODA m DOM * DR L ZIX A # MODA m DOM # DR U ZIMA # MODA Vedno moderno Prav gotovo smo krive same; da moda brezobzirno sploh enostaven kostim? Kobili svojo pot naprej, se včasih ustavi, se ozre nazaj in siim z ozkim krilom in jopi-zopet hiti. Vedno si želimo sprememb, enkrat hočemo co, ki sega malce čez pas, je biti dekliško preproste, drugič zopet dame. raven, ima dva ali štiri žepe ter klasične zavihke ali je Včasih pa le premislimo, no je; izbrati je treba le mo- celo brez njin> Rokavi so posebno še, če smo z delom dele, ki so vedno modni, in preobremenjene in če nam to zaradi svoje preprostosti, denarnica ne dovoljuje pre- umirjenosti v barvni lestvici vstavljeni, dolgi in zmerno široki. Kostim boste le spreminjale tako, da ga boste en- velikih izdatkov, da bi bilo ter dobrega kroja in mate- j.rat noSjie z bluzo ali rutko prijetno, če bi se modno kolo riala ustavilo in nam ne bi bilo Oblačila kot treba preurejati in popravljati oblek. To zadnje se lahko uresniči in prav enos tav- ali samo ustreznim nakitom. O obleki v srajčjem stilu smo že dostikrat slišale, kako je praktična in primerna vsaki postavi. Kadar je modna tendenca poudariti ženski vitki pas, jo nosimo s pa-4am, sicer brez. Twinset — oblačilo sestavljeno iz jopice ali krila in puloverja — v istem barvnem tonu je prav tako vedno primerno. Skrbimo le, da je vedno čisto in bomo čedno pa 2 oblečene. Puloverji z visokim zavihanim ovratnikom, ki niso samo v zimskih dneh prijetno topli, ampak v vsaki sezoni tudi modni. Klasičen plašč — je kot kostim enostavno gladek, neo-prijet, vstavljenimi rokavi in zavihki. Žene, ki so rade elegantno oblečene, ne težijo pa za zadnjimi modnimi muhami, si ga bodo prav go- 6 enostaven kostim £ preprosta obleka v srajčjem stilu Q praktičen twinset 0j klasičen plašč H nepogrešljiv trenchcoat Prav vsi našteti modeli so večni ljubljenci modnega oblačenja, in če se bomo odločili za tako neupadljiva oblačila, si nam res na bo treba beliti glave zaradi nakupa novih stvari. nasveti MIZARSKI KLEJ Mizarski klej pred upora bo razdrobimo v koščke in tovo omislile. Norčavi pust bo takole priča- J? namočimo v mrzlo vodo kalo nagajivo dekle. Pletena Naslednji dan jih zavremo v čepica je napolnjena s papirjem, da stoji pokonča ob robu pa je našit zvit svilen pa pir malo vode, vendar ne neposredno nad ognjem, ker se klej prismodi, ampak v vodni kopeli. STRNJENO LEPILO Strnjeno lepilo iz tube raztopimo v acetonu in ga potem normalno uporabljamo. PREJA ZA VEZENJE Prejo za vezenje najprej prekuhamo. Tako poskusimo Trenchcoat — dežni plašč v klasičnem 6tilu si lahko privoščimo, saj je že dolgo vrsto let neizpremenjen in vedno cenjen, le barve pokoketirajo z modo. Tako, to so oblačila, ki 'x>-do morda katero izmed vas ogrela in si boste izbrale podoben model. Vedno pa si pred nakupom zapomnimo, da izberemo res kvalitetno blago, zakaj oblačilu iz slabega blaga se bo preveč hitro poznala letnica. Stara resnica ali gre ob barvo, pa tudi to, je, da je dobro blago vodno Svetel dežni plašč s klobučkom bo pogost sprcmljevavec koliko so barve stalne. eenejše kot slabo. deževnih dni 5 c-^ssaaas^ DEKLETA IN KOZMETIKA Ne. samo v večjih mestih, tudi v manjših krajih se vsiljuje vprašanje, ali dekleta v srednjih šolah lahko, uporabljajo kozmetične pripomočke aH ne. V višjih razredih so profesorji včasih presenečeni, ko nenadoma zagledajo kopico deklet z močno našminkani-mi trepalnicami, obrvmi in sem in tja s sumljivo rdečimi ustnica-^nuV „' , '.: w Mislim, da bi se želje mladih deklet po lepotičenju ne dalo preprečiti, tudi s strogo prepovedjo ne. Z nasvetom bi se pa morda le kaj doseglo. Vsa ta mlada bitja si ne dajo dopovedati, da nenaravnost ne ugaja. Nočem vsiljevati stare, že obrabljene fraze — pa čeprav je v njej precej resnice — da je mladost sama lopa; res je namreč, da se tudi mlada dekleta morajo negovati, vendar z besedo »nega« ne mislimo samo na ličila in puder. V šolskih klopeh ne pristoja, da imaš močno naličene oči, pa čeprav se ti zdi, da si tako videti dosti prikupnejša. Če se že ne moreš loči-fc od svmčnika. in tuša, uporabljaj ju le za večerne pri-iožnosti—--«bjsk gledališča *&i žol-iske»a plesa. Razumna žena -uporablja za-"podnevno rabo ličila le v zelo skromni meri. Pudra raje sploh ne uporabljaj, ker je tvoja koža še tako mlada, da bi si jo s pudrom samo prezgodaj utrudila. Koža diha namreč skozi' pore, ki jih puder zamaši, in koža začne venetL Tudi košate frizure, ki so tako ali tako nemoderne, pri naših deklicah pa še vedno cenjene, rtžso okras dekliški glavi. S tem vam seveda nočem jemati veseija do topiranja, le pri tem delu mora? v potem natančno zgladiti lase is si urediti primemo pričesko. No nekaj pa ne smete nikdar pozabiti: na skrbno vsa-kdanje umivanje. Doraščajoče človeško telo se še bolj poti in zato boste le z umivanjem preprečile neprijeten vonj po znoju. Kako se neguje obraz, smo že dostikrat pisali. Kljub temu bom se enkrat poudarila, da je zelo važno, da si kožo pred spanjem dodobra očistite. Ko ugotovite, kakšna je vaša koža, 6.1 jo boste očistile ali s čistilno vodo (če je koža mastna) ali s či--stilnim mlekom (če je koža suha). $5 h ^2 •i \SAnMNJl LjDDjE Portret režiserja Delberla Manna Filmski ljudje, večinoma pa tudi drugi, gledajo na televizijo običajno samo kot na tekmeca — in to nevarnega tekmeca filma, čeprav televizija povsod, kjer se znatneje razširi, ogroža finančni položaj filmskih podjetij, pa ne smemo pozabiti, da je po drugi strani »veliko platno« dobilo nekaj močno »poživilnih« injekcij od »malega platna«. Največji je ta vpliv seveda v Združenih državah, kjer je televizija najbolj razvita in kjer tudi film najbolj potrebuje take vplive. Kako pozitiven je lahko vpliv televizije na film, nam lahko pokaže prav primer režiserja DELBERTA MANNA, čigar film »Sredi noči« pravkar gledamo. V zvezi z njim se moramo seveda dotakniti tudi scenarista Paddvja Chavefskega in njegovega dela. Televizija in film Delbert Mann, ki je bil rojen leta 1920, se jejx> študiju na univerzi in vojaški službi posvetE najprej gledališki režiji, nato pa se je leta 1949 zaposlil na televiziji kot asistent režije in še istega leta napredoval do samostojne režije. Od takrat je zrežiral za ameriško Film televizijsko družbo NBC številne uspele programe, razen tega pa se je uveljavil tudi kot filmski režiser — prvič s filmom »Marty« (1955). Leta 1954 je Delbert Mann zrežiral televizijsko dramo »Marty«, ki jo je napisal avtor številka 1 ameriške televizije: Paddy Chayefsky. Za to sv>^ delo je Chayef-sky dobil prvo nagrado za_te-levizijska dela, »Martyiu« pa je bilo usojeno tudi, da postane prvo televizijsko delo, ki ga bodo prenesli na film. Zanimivo je, da sta se producenta Burt Lancaster "in Harold Hecht lotila snemanja filma »Marty« zato, ker sta potrebovala finančno neuspel film, da bi tako zmanjšala davčne dajatve svoje družbe. Seveda sta producenta potem, ko so začele prihajati . zelo pohvalne kritike, svoj namen povsem spremenila in sta celo vložila v reklamo »Martyja« več, kot pa je stal sam film.... Toda to le mimogrede! Zakaj film »Marty«, tak kot so ga ustvarili scenarist Chayefsky, režiser Delbert Mann in nosi-vec glavne vloge Ernest Bor-gnine, je pomenil tako osvežitev ameriškega filma, tako pomembno njegovo približanje resničnemu ameriškemu človeku, da uspeh pri kritiki ni mogel izostati. Chayefsky je znal verno in neposredno oblikovati svet tako imenovanih malih ljudi, običajni, vsakdanji, nedramatični svet, ki ga človek v resnici živi in ki nima nič skupnega s svetom hollvvvoodskih filmov. Režiser Delbert Mann pa je predvsem uspel ustvariti verodostojno okolje in vzdušje ter vzpostaviti ravnotežje med glavnim in stranskim dogajanjem — razen tega pa je znal s pridom uporabiti svoje izkušnje s televizije. Pozabiti ne smemo tudi igravca Emesta Borgnina, ki je mnogo doprinesel k prepričljivosti lika malega, de-r)elega in grdega, toda dobrega mesarja Martvja. Po ogromnem uspehu ,Mar-tyja« (prva nagrada v Can-nesu, štirje Oscarji in števil- na druga priznanja) sta Pad-dy Chayefsky in Delbert Mann v produkciji Lančaster-Hecht posnela še film »Fantovščina-« (1956). Sicer »Fan-> l/.7ščina« pri kritiki ni požela tako nedelj ene hvale kot »Marty«, toda prav tako kot prvi Mannov film je tudi ta zelo blizu resničnosti vsakdanjega življenja, verna slika preprostih ljudi v preprostem okolju. Odlična igra Za vse filme Delberta Manna je značilna odlična igra, ki poleg vernega prikazovanja sredine in sijajnega vzdušja jasno priča o režiserjevi sposobnosti. To velja tako za Martyja — Emesta Borgnina (ki je dobil Oscarja) ter Dona Murraya in druge v »Fantovščini-« kot za igravce v Mannovih filmih. Buri Ives je razen So-phije Loren in Antonyja Per-kinsa ustvaril v filmu »Strast pod bresti-« (1957) odlično kreacijo, čeprav film sam ni finančno uspel, kljub temu da gre za uspel prenos istoimenskega gledališkega dela priljubljenega dramatika Eu-gena O'Neilla. »Ločene mize« (1958), v katerih se prepletajo tri zgodbe o propadajoči veličini, odlikuje razen Mannove r žije tudi odličen dialog Terencea Rattigana, fotografija Char-lesa Langa, ml. in pa odlična igra Davida Nivcna, najboljša v njegovi karieri. Naslednji film Delberta Manna je bil »Sredi noči« (1959), ki ga sedaj gledamo pri nas in ki nas je ponovno opozoril na svojega režiserja. V njem je Mann ponovno sodeloval s scenaristom Pad-dyjem Chayefskym in uspeh ni izostal, čeprav je nekoliko manjši kot pri »Martyju<-. V tej zgodbi o petdesetletniku, ki se zaljubi v svojo tajnico, in o njegovi družni spet srečamo vsakdanje ameriške ljudi in njihovo življenje, v posebno odliko .pa je filmu še odlična igra Frederica Marčna. Novi uspeh Dekle v kožuščku — sovjetska lgravka Tatjana Lavrova ) neposredno približal vsakdanjemu življenju preprostega ameriškega človeka. Ce pa dodamo k temu še drugi dve deli teh dveh avtorjev: »Fantovščina« in »Sredi noči« ter Mannove »Ločene mize« in »Temo na vrhu stopnic«, mo- ramo priznati Mannu in Cha* yefskemu posebno mesto ▼ ameriškem filmu: mesto dveh Izrednih poznavavcev življe« nja ameriškega človeka in svojevrstnih oblikovavcev nje* gove filmske podobe. DUŠAN OGRIZEK I Deborah Kerr In GIady8 Cooper v filmu »Ločene mize« Delberta Manna., Zadnja filma Delberta Manna pa sta bila film po drami VVilliama In-gea »Tema na vrhu stopnic« (1960) z Robertom Prestonom in Dorothy McGuire ter komedija na račun reklamnih agentov »Ljubi, vrni se« (1962) z Ročko m Hud senom, Tonyjem Randallom in Doris Day. Kot že omenjeno je Delbert Mann dosegel svoj največji uspeh v sodelovanju s scenaristom Paddvjem Cha-yefskym. 2e samo »Marty« bi zadostoval, da bi imena Chayefsky, Delbert Mann in Borgnine za vedno ostala zapisana v zgodovini ameriškega filma. Zakaj s tem delom sevje ameriški film po zaslugi dveh televizij, ustvarjav-cev in pod vplivom televizije kot samostojnega ustvarjalnega medija kot le malokdaj »PEŠČENI GRAD« mladega slovenskega režiserja Boštjana Hladnika (Ples v dežju) je neuspel poskus odličnega pozna-vavca filmske tehnike, da bi povsem svobodno — praktično brez scenarija — podal svojo zelo medlo predstavo o življenju nekaterih »naših« mladih ljudi, ki pa nimajo nobene zveze z našo stvarnostjo. Zato je film na žalost samo primer nekoristnega trošenja družbenih sredstev, odlične kamere (Janez Kališnik), nadarjenih mladih igrav-eev (Milena Dravić, Ali Raner, Ljubiša Samar-džić) in gledavčevega časa ... »ULICA DES PRAIRIES« znanega francoskega režiserja Denysa de la Patelliera (Velike družine. Taksi za Tobruk) je zanimivo delo iz meščanskega okolja. V zgodbi o očetu in njegovih dveh otrocih, izmed katerih enega zveza s prostitutko pripelje pred sodišče za mladoletne prestopnike, igrajo Jean Gabin, Claude Brasseur in Roger Dum as. Zanimivo in vredno ogleda. »V RITMU TWISTA« je angleški glasbeni film o mladem zabavnem ansamblu, ki z melodijami v ritmu tvvista pride celo v Bruxelles. V filmu je seveda nekaj obvezne ljubezni in nočnih lokalov, med igravci in pevci pa so med drugim Biilie Furie, Hellen Shapiro in nadarjeni mladi igravec Michael Anderson. Vzdržal se je vsakršne opazke in je dejal samo: »Hvala lepa, gospodična,'.« Potem pa je zastavil vprašanje Margareti Bamardovi. Bila je Meda in je globoko dihala kot pred težko preizkušnjo. Ostro, kot udarec z bičem, je zadonelo vprašanje: »Gospodična, kaj si obetate od mojih preiskav? Ali naj najdem resnico ali ne?« Ponosno je dvignila glavo. Vedel sem, kaj bo odgovorila. Margareta je bila fanatična ljubiteljica resnice. Njen odgovor je bil jasen in odločen — in mi je — zaprl sapo: »Ne!« Vsi smo planili pokonci! Poirot se je sklonil naprej in ji je vprašujoče pogledal v obraz: »Gospodična Margareta, vi nočete zvedeti resnice, vendar pa jo vsaj govorite!« Sel je k vratom, pa se je spet obrnil, kot da je še nekaj pozabil in je vprašal Mary Drover-jevo: »Povejte mi, draga moja. ali imate kakega prijatelja?« Mary, ki mu je zaskrbljeno zrla v obraz, je močno zardela: Oh, gospod Poirot, saj ... saj ... ne vem!« Smehljaje je odvrnil: »Dobro je, dobro, dete moje! Pojdite, Hastings, v Eastbourne morava!« Voz je čakal pred vrati. Vstopila sva in se odpeljala vzdolž obale skozi Pevensev v Eastbourne. »Ali vas zdaj lahko nekaj vprašam, Poirot?« »Ne zdaj! Ustvarite si sami lastne misli o tem, kaj nameravam!« Umolknil sem spet. Poirot je brundal zadovoljno predse. V Peven-seyu je dal ustaviti in si je z menoj ogledal grad. Ko sva se spet vračala k vozu, sva za trenutek obstala in gledala kopico otrok, ki so se igrali in v igri prepevali s kričavimi, presunljivimi glasovi pesmico ... »Kaj pojejo, Hastings? Prav nič ne razumem besed!« Prisluhnil sem, dokler nisem ujel kitice: .. pa si lisičko ujamem, zaprem jo tam na samem, nič več je ne spustim ...!« ». . . pa si lisičko ujamem, zaprem jo tam na samem, nič več je ne spustim,« je ponovil Poirot. Njegov obraz je naenkrat postal resen in strog. »Slrašno je to, Hastings,« je dejal čez nekaj časa. »Kako tu lovite lisice!« »Jaz ne! Tega si nisem mogel nikoli privoščiti. Ne verjamem pa tudi, da bi v t?j okolici bilo mnogo lovov na lisico.« »Mislim, v Angliji sploh! Svojevrsten Šport! Pri brlogu čakaš, potem zavpiješ: Haloo!, mislim, ali ne? — nato pa se začne lov, čez drn in strn — in lisica bc/i — beži — dos>;.krat se -obrne, psi pa za njo. kor.eno jo ujamejo ;n takrat pogine hitro in strašno ...« »Zveni bolj grozno, kot je samo po sebi . . ■- »AH mislite, da je lisici to všeč? Vsekakor pi je takale nagla smrt boljša, boljša je nagla, čeprav grozna, smrt kot ->a ti-to. kar so prce v.-M otroci: zapreti jo in r.iv v v i/p -t :i . . Ne. ti pa nikakor ni dobro!« Stese! je glavo, p.>-n pa je rekel s spremenjenim glaom: -I. tri ©bišcem trga Custa.« Potem je naročil vezniku, noj cipc'je nt a j proti Londonu. »Saj sle vendar hoteli v Ea.r;tbi>urn?,~ sen vzkliknil. -Čemu — za svoje namene ven popolnami dovolj!« 33 ALEKSANDER BONAFARTK CEST Razgovoru Poirota s ti tim Eadnlni ilovckom — Aleksandrom Bonapartom Cuslom — nisem prisostvoval. S pomočjo svojih zvez s policijo in zaradi izrednosti zadeve je Poirot takoj dobil dovoljenje, da sme obiskati Custa v zaporu, tod.i dovoljenje se ni raztezalo tudi name. Razen teara pa je Poiro* želel govoriti z njim med štirimi očmi, na samem, brez prič. Poirot pa mi je kasneje pop:sal pogovor tako natančno, da ga poznam v vseh podrobnostih, kot bi bil sam zraven. Zdelo se je, da jse je Cust čisto posušil; držal se je še bolj zgrbljeno kot sicer in je mehanično vlekel nitke iz svojega suknjiča. Nekaj časa je Poirot molčal; nemo je sedel možu nasproti in ga gledal. Pokoj je legel na malo sobico... Gotovo je bil presunljiv trenutek ko sta si sedela nasproti oba glavna igravca te žaloigre. Na Polrotovem mestu bi bil jaz nedvomno občutil dramatičnost trenutka — Poirot pa, čeprav se je dostikrat zdelo drugače — je bil strogo realen, šlo mu je le za to, da je na moža pred seboj izvajal določen vpliv. Nazadnje je vprašal nežno: »Ali veste, kdo sem?« Oni drugi je odkimal: »Ne — ne, mislim, da ne. Ali ste morda branivec? Govoril je vljudno, toda precej brez zanimanja in zdelo se je, da je popolnoma pogreznjen v svoje globoke misli in razmišljanja. i »Hercule Poirot sem...« je dejal moj prijatelj zelo mehko in je pri tem opazoval vpliv svojih besed. Mr. Cust je nekoliko dvignil glavo in rekel: »Ah? Tako?« Inšpektor Crome ne bi bil mogel zadeti tona bolje. »Tako?« je ponovil čez čas s spremenjenim glasom. Njegovo zanimanje se je vzbudilo. Vzravnal se je in pogledal Poirota. Poirot je vezal njegov pogled in je pokimal enkrat, dvakrat. »Da,« je dejal, »jaz sem tisti mož, ki ste mu pisali pisma.« Takoj je bil spoj spet pretrgan, vir. ''=st je pove:iI glavo in odvrnil razdre." :-.io: »NikoH vam nisem nisol! Pisma niso biia moja. To tem povedal že ne veni kolikokrat!« »Vem to.< j j odvrnil Foirct, »toda, kdo jih jj pc:: n pisni?« »S >vrnž..ii\! Ivneti moram sovralnika! Vsi so proti imeni. Policija — in viaš* — vsi proii menil Velika raro'a! Poirot ni rek?! ničesar. »Vsak je proti meni — že cd nekdaj!« »2e cd otročjih let?« Mr. Cust je premišljal. »Me — ne, takrat pfSl i.a prav ne. Meja mati n:z jc imela zelo ra.ia. feda bl!a j-.* častihlepna — strašno Častihlepna, Zaradi tega ml je tudi dala ta smešna iiii- na. L':;n jc namreč tako nespametna, da je ini. densko jezero je tega leta popolnoma zamrznilo in so po njem potovali s konjskimi vpregami. Bili smo izžrebani V razred je vstopit poverjenik Pionirskega lista. V rokah je držal šop izvodov lista. Kakor vedno, smo tudi sedaj planili in že listali po najnovejši številki časopisa. Tedaj nekdo zakriči: •Hura! Poglejte! Nas pionirski odred je bil izžreban! 5 sank dobimo!* Stekli smp k njemu, kakor da v naših izvodih ni natisnjeno *ta. obvestilo. Potem pa smo brž pobrskali po svojih listih in tudi sami brali. To je bilo veselja v razredu! Žreb je torej določil talon našega pionirskega odreda m prav mi prejmemo pet sank. Zelo smo hvaležni Pionirskemu listu, ki nam je omogočil tako lepo darilo. Kar zal nam je, da smo v tekmovanju za pridobivanje novih naročnikov dobil: le deset novih in s tem dva talona. Radi bi jih dobili več, toda na naši "soli ie bilo že doslej 165 naročnikov. Sicer je to malo, če primerjamo število vseh učencev, toda vsi ti učenci imaio po enega ali dva, nekateri tudi tri ati več bratov in sestra in prav vsi prebirajo Pionirski list. Mno?i pa so seveda tudi naročniki Cicibana, Pionirja, Kii-rirčka. Malih novin, Vesele sveske in TIMA. Tako res nismo mogli dobiti več naročnikov. Da, ko bi za tekmovanje vedeli v začetku šolskega leta, bi se pri nabiranji novih naroči ikov še bol j potrudili! Vem pa, d t 'bomo odslej še boli vneti naročniki, hkrati pa tudi vneti bravci priljtjbtjgnega časopisa. FRANC SUSTAR Doživetja v gozda 7 i:i sem v gozdu. Stopal sem počasi in poslušal žvrgolenje ptic. Po vejah so se pozibavale veverice. Prišel sem - na gozdno jaso m upal, da najdem nekaj gob. Gosposka mušnica se jc bahavo razgledovala naokrog. Tisti dan z gobami nisem imel sreče. Od nekod pa sem zaslišal t enak, zelo tenak glas. Stopal sem dalje in naletel na perje. Cvrdno — bilo je vendar perje dcmr.čega petelina. Tu sr2*Ii gozda! Previdno sem utiral pot skozi grmovje. Naenkrat sem obstal kakor vkopan. Prizor, kot ga le redko vidiš! Pred mano je sedela lisica in zadovoljno opazovala svoje mladiče. Igrali so se in res ne vem, če se še katera žival zna tako ljubko in razposajeno igrati. Poskakovali so, se vlekli za repke, pa se spet poganjali drug drugemu za vrat. Bili so ljubki, da malokatera žival tako. Majhni, šilasti gobčki, črne. kot pikice drobne oči, pokončna ušesa in košati repki, s katerim5 so živalce pometale pred svojim domom. Tudi stara ni počivala. Skočila je v grmovje in prinesla otrplo miš*. Takrat je nastal direndaj. Uboga sirota —- sem po-miloval miško. Stara jo jc spustila v sredo med mladice, da so se trgali zanjo. Potem jim jo je spet vzela, dokler jim nazadnje nI popolnoma prepustila dobrega plena. Naposled se je stara splazila ▼ rov, za njo pa še mladički. Bilo jih je šest. To bodo sosedje veseli, ko jim bo toliko tetk pobiralo kokoši! v »•Poskrbljeno je za novi rod!« sent si rekel in vesele odžvižgal priti domu. - STANE BERGANT Zabavna stran • Zabavna stran • Zabavna stran • Zabavna stran • Zabavna stran • Zabavna stran H O R O S K O P Križanka št. 8 Velja od 23. februarja do 2. marca OVEN (21.3.-20.4.) - Prijetne novosti v ljubezni in poslovnih zadevah, vendar je uspeh odvisen od tvojih zmožnosti. Neko srečanje ti naprti vrsto nevšečnosti, ki jih s težavo odpraviš. S sklepi še počakaj. Psimo. BIK (21.4.-20.5.) - Očitki zaradi dela te za nekaj časa postavijo na slepi tir. Ugodne perspektive v službi, vendar razmisli o ponudbah. Nesporazum še ne pomeni konca ljubezni. Pazi, da ti jo »pust« ne zagode. Zaupen pogovor. DVOJČKA (21.5.-20.6.) - Za- lostni dogodek in vreme sta prekrižala narčte. Se vedno upaš, da nekomu pomagaš. Zaradi preglobokih čustev spoznaš, da je protekcija isto kot dobra zveza, zato odpoveš udeležbo pri krepki kro-kadi. RAK (21. 6.-22.7.) - Zastrupljenost z neko idejo, ki bo dobič- konosna. V ožjem krogu boš nekaj proslavljal. Previdnost, da ne na-stradaš na račun tujih napak. Nakup se posreči. LEV (23.7.-22.8.) - Nepričko-van razplet čustvenih motenj. Pojavi se oseba, ki si domišlja, da jo ljubiš. Skrajna previdnost: nekdo v maski ti pripravlja neprijetno presenečenje. DEVICA (23. 8.-22. 9.) - Spremembam v službi komaj slediš, zato pa doma in v sentimentalnih zadevah večja ažurnost. Zanosi se na znanca v maski. TEHTNICA (23. 9.-22.10.) - Sporočilo z ugodnimi pogoji. Otreseš se vmešavanja tujih oseb. Ne odbijaj povabila iz trmoglavosti. Zaradi pustnih krofov zastoj v prebavi. Potešena sla. ŠKORPIJON (23. 10.-22. 11.) -Zaradi čustvenih razmer te kritizirajo »od zgoraj in spodaj«. Kljub temu uspevaš tudi v poslu. Klo- futa bo imela ugodne dolgoročne posledice. STRELEC (23. 11.-22.12.) - Zaradi nekega priznanja boš vsestransko domišljav. Pozabljen dolg te vrže s tira, pa se vešče iz-mažeš. Razširjeno obzorje in ne podcenjuješ več modrih naukov. KOZOROG (23. 12.-20.1.) - Razmišljanje o pokojninskem zakonu med delom se bo odražalo v denarnici. Občudovali in izrabljali bodo tvojo duhovitost šele v torek. Draga oseba se ti maščuje. VODNAR (21. 1.-19.2.) - Skrbno skrivana zaljubljenost je v nevarnosti. Izvrstna družba te preseneti. Zapralvjenih tisočakov ne moreš zamaskirati. Pazi na zJrav-je. Izogibaj se prepiru. RIBI (20. 2.-20. 3.) - Poslovne te zave prehodnega značaja. Nekdo pričakuje izpolnitev obljube dane v slabem trenutku. Ljubezen v obrokih. Zaradi pustnih izdatkov se bo denarnica postila, draga oseba pa te bo gledala izpod čela. Telefon ti požre nekaj živcev. Zapoznel honorar. 1 2 3 4 5 1 | 1 s 9 10 H i? 12 14 15 14 ^5 n 1? si 20 21 i 22 ■ 11 Bolnik v mavcu Brez besed V trgovini — Hej Janez, popiti morate zdravilo! — Glejte ... Glejte ... Tudi pri vas je prišlo do znižanja! Vodoravno: 1. grški filozof, 7. rastlina iz katere pridobivajo zdra-vdno olje, 9. žensko ime, 10. vzdevek Goethejeve matere, 11. avtomobilska oznaka Gorice, 12. nasvet, 13. zasoljeni, 14. velikan, 16. ogib, 17. glasbena nota, 19. vodna žival, 20. obrisan, 21. listnato drevo, 23. pripadnik indoevropskoga pismena. Navpično: 1. del vrat, 2. kopališče pri Benetkah, 3. srbsko moško ime, 4. osebni zoimek, 5. mesto v severozahodnem delu Mehike, 6. potreben, 8. čebelje tvorbe, 12. ovitek, 13. umetnik.. 14. Kokoš, 15. vrsta jedi, 17. del Kranja, 18. moško ime, 20. žar, 22. rimsko 101. Rešitev križanke št. 7 Vodoravno: 1. strip, 6. termin, 8. RR, 9. otiš, 11. imovina, 13. piti, 14. ir, 15. Ninive, 17. šareč. Pred 20 leti so Rusi na zalede-neli, z debelim snegom pokrit: stepi pred Volgogiadom obkolili 6. nemSko armado pod poveljstvom maršala von Paulusa, ki je štela nad 200.COO mož. Deset tednov je umirala nemška armada, ki ji Hitler ni dovolil nobenega poskusa re":tve. Okrog 150.090 mrtvih jc obležalo na bojišču. Bitka na Volgi Ta poraz je bil za nadaljnje nemške ©gracije na Vzhodu odločilnega pomena — BIL JE ZAČETEK KONCA. "Potek tega odločilnega dogodka nam opisujejo Rusi in Nemci. Bilo je o božiča. V težkih kosmih je na debelo naletaval sneg. Od Kazakstana sem je strupeno brilo. Prek zmrznjene Volge ie veter tuiil med podrtinami Volgo-grada. Sneg, ki ga je podil vihar v oblakih, je pokril vse: izgorele oklopnike, razstreljene topove, zapuščene sirelske jarke in mrtve. Mrliči v snegu Mrtvecev že davno niso mogli »več pokopavah', zakaj zemlja je bila trdo zmrznjena in lakota je še žive tako oslabela, da za težko delo pokopavanja sploh niso bili več sposobni. Sneg jim je odvzel težko delo. V bližini kolodvora Gumrak, kakih osem kilometrov zahodno od Volgog-~dj, je bila postojanka maršala Panlosa. Okrog njegovega bunkerja je bilo še nekaj drugih za njegov štab. Mladi stotnik To-epke je taval skozi snežni metež. »Ste vi, Toepke?« se je nenadoma oglasilo iz teme. Stotnik je stopil bliže. »Da, gospod maršal.« »Stopile noter!« Maršal je odprl vrata v podzemeljsko zatočišče. Izpod stropa je brlela utripajoča žarnica, v ilovnati pečici je gorelo nekaj tresk. Od daleč je bilo slišati grmenje ruskih topov, s fronte ob Volgi je prinašal veter za* molile detonacije, sicer pa je vladala tišina v kotlu okrog Voigo- grada. Celo brnenje letalskih motorjev je utihnilo — snežni metež je zavrl ves zračni promet. Na božični večer niso Nemci po zračni poti izkrcali v stalingrajskem kotlu niti moke niti municija in ne bencina, obvez in morfija za ranjence. Brez besed je Paulus vzel v roke tabelo o preskrbi, ki mu jo je nudil stotnik. Koliko moke je še v kotlu, koliko bencina, nafte, motornega olja? Koliko municije za tanke, za metavce min, za strojnice, za protitankovske topove, za lahko in težko ^rtilerijo, za težke in lahke protiIe'.»lske topove? Koliko seruma proti tetanusu, koliko morfija, obvez, koliko sočivja, konserv, masti? ? Sredi med branjem je nenadoma dvignil glavo: »Saj vendar ne moremo spet skrčiti krušnih obrokov, Toepke?!« Morali bomo, gospod maršal.« — .Maršal, ki je bil doslej vajen izdajati povelja, je sedel zdaj slab* brez moči v »kotlu« pred" Volgogradom, z 200.000 možmi svoje armade, odvisen od nekaj letal, ki so mu prinašala, kadar je bilo to mogoče, kruh, komserve, obveze. Zamudil je poslednjo priliko, ko bi se bilo še mogoče umakniti. Štiri, pet dni pred božičem se mu je ponudila še zadnja prilika. Tedaj so se od jugozahoda približali tanki armade generalnega polkovnika. Hotha, ki naj bi razbremenila obkoljeno armado, na 48 km obkdljujočem obroču. Vsak vojak v kotlu je pričakoval povelja za prodor v zaledje in s tem umik iz kotla, toda povelja ni bilo. Tanki generala Hotha so se spet umaknili, bili so nujno potrebni za fronto ob Donu, kjer je tudi grozil propad. In ko je utihnilo grmenje rešilnih tankov, ni nihče v kotlu razumel Paulusovega obotavljanja. Nenadoma je stotnik Toepke vprašal: »Gospod maršal, zakaj pa nismo poskusili z umikom? Dolgo so visele besede v prostoru. Nepremično je zrl maršal vanj. V njem je videl predstavnika vseh 200.000 mož v kotlu. Potem pa je dejal: »Nimam pravice, da bi kršil povelja ali se ne zmenil zanje. Gotovo imajo svoj smisel. Ml od tu ne moremo presojati razlogov zanje.« In po kratkem molku: »Od vsakega posameznega vojaka zahtevam pokorščino, zato moram ta-« di jaz biti pokoren.« V stotniku se je dvignilo: »Tudi potem, če Ffihrer našega stanja ne presoja pravilno? Lok je očitno prenapet.«