285 Etnolog 26 (2016) ODZIV SLOVENSKEGA ETNOGRAFSKEGA MUZEJA NA AKTUALNA MIGRANTSKA GIBANJA Dejavnosti v ~asu od decembra 2015 do oktobra 2016 Gregor Ila{, Mojca Ra~i~ Slovenski etnografski muzej s svojim poslanstvom kot prostor dialoga med kulturami raziskuje in preko razstav opredmeti sre~evanja s kulturami in manj{inami, ki so prisotne na na{em prostoru. Te vsebine je mogo~e videti na stalni razstavi Jaz, mi in drugi (predvsem na razdelku ^ez meje doma~ega kraja – moja odhajanja), predstavljene pa bodo tudi na razstavi o slovenskih sre~evanjih z Afganistanom, ki jo na~rtujemo v letu 2017. Sicer smo pripravili {e {tevilne druge razstave in projekte v smislu medkulturne komunikacije. Kot dru`beno anga`iran muzej pa se je doslej morda {e najbolj izkazal pri vklju~evanju romske skupnosti v soustvarjanje muzejskih vsebin. Ob krepitvi tako imenovane balkanske poti jeseni 2015, ko se je pove~al prehod migrantov prek Slovenije,1 smo tudi zaposleni v Slovenskem etnografskem muzeju za~utili potrebo, da se odzovemo na aktualna dogajanja v dru`bi. S svojimi dejavnostmi in programi smo `eleli odgovoriti na nara{~ajo~o nestrpnost do migrantov, predvsem pa opozoriti na stiske posameznikov, ki so se zna{li v na{i bli`ini, in jim po svojih mo~eh pomagati. Z vklju~evanjem v na{e programe smo migrante `eleli seznanjati s slovensko kulturno dedi{~ino in prispevati k njihovi hitrej{i integraciji ali pa jim v~asih morda samo polep{ati dan. In ne nazadnje smo se ob taki medkulturni komunikaciji tudi mi od njih u~ili. Prispevek je poro~ilo o dejavnostih, ki jih je muzej izvedel brez dolgoro~nega oziroma predhodnega programskega in finan~nega na~rtovanja. Objava ni zastavljena problemsko, kljub temu, da smo se sodelujo~i v programih soo~ali z dolo~enimi pomisleki, dilemami, zagatami in te`avami. Potrebno pa je povedati, da uporabljamo termin migrant za vse osebe, ki so zaradi takega ali druga~nega vzroka zapustile svoj dom in i{~ejo novega v drugi dr`avi. Sicer so se v ~asu, ko so potekali v prispevku predstavljeni programi v SEM, na splo{no in mno`i~no uporabljali izrazi kot begunec ali prebe`nik zlasti za osebe, ki so be`ale iz kriznih `ari{~ na Bli`njem in Srednjem Vzhodu ali Afrike. Za tiste, ki so bili nastanjeni v azilnem domu, pa je bil v splo{ni 1 Od srede oktobra 2015 do konca januarja 2016 je prestopilo meje Slovenije po uradnih podatkih 422.724 migrantov. Glej: �14. 10. 2016�. 286 Gregor Ila{, Mojca Ra~i~ rabi izraz azilant. V prispevku za te osebe povzemamo terminologijo po spletni strani Ministrstva za notranje zadeve.2 Oseba, ki vlo`i pro{njo za mednarodno za{~ito (oziroma azil) in lahko prebiva v azilnem domu ali pa tudi ne, je prosilec za mednarodno za{~ito (azil). Zaradi poenostavitve smo se odlo~ili za besedno zvezo prosilec za azil. Iz istega razloga uporabljamo generi~ni mo{ki spol za migrantke in prosilke za azil. Migracije Tretjega decembra 2015, na Ta veseli dan kulture, smo v Slovenskem etnografskem muzeju odprli razstavni sklop {tirih razstav s krovnim naslovom Migracije. Pritli~ne razstavne prostore smo ponudili organizacijam in posameznikom, ki so `e izvedli ve~ projektov na temo migracij. Predvsem pa smo `eleli dati glas in prostor ljudem, ki so bili udele`eni v procesih migracij. Program sta koordinirala kustos Ralf ̂ eplak Mencin in bibliotekar Gregor Ila{. Razstave so bile na ogled do 17. januarja 2016. Prva razstava iz tega sklopa, Podobe enakosti, je bila sestavljena iz fotozgodb, ki so jih ustvarile migrantke in Rominje. Na ogled so bile fotografije v Sloveniji `ive~ih deklet in ̀ ena iz Gruzije, Ukrajine, Rusije, Srbije in Nem~ije, ki so se udele`ile usposabljanja z naslovom Podobe enakosti. Usposabljanje in razstavo je pripravil zavod Apis3, da bi krepil dru`beno vlogo in mo~ migrantskih in romskih `ensk. Tudi druga razstava, MIGRACIJE – Ljubezen – Izginjajo~i – Dobrodo{el. si, je nastala v okviru zavoda Apis. Osredoto~ala se je na razloge za migriranje tako Slovencev v tujino kot tujih dr`avljanov v Slovenijo. Jedro razstave so bile fotografije Mance Juvan, DK-ja in Fernande Prado Ver~i~, ozadje njihovega nastanka z osebnimi izku{njami avtorjev pa je bilo prikazano skozi video vsebine. Slednje so bile dostopne na pametnih mobilnih telefonih preko tehnologije NFC. Vse vsebine so na voljo tudi na spletni strani projekta www.migracije.si. Obiskovalec na razstavi Migracije (foto: Jure Rus) 2 �14. 10. 2016�. 3 Zavod Apis je bil ustanovljen leta 2012 kot Zavod za avtorsko produkcijo, izobra`evanje, inovativnost in sodelovanje na podro~jih dru`beno odgovornega delovanja, ohranjanja spomina in ~lovekovih pravic. 287 Odziv Slovenskega etnografskega muzeja na aktualna migrantska gibanja Tretjo fotografsko razstavo, Migracije in mladi, je pripravilo nekaj dijakov ~etrtega letnika Srednje {ole za oblikovanje in fotografijo, pod mentorstvom profesorice in fotografinje Mance Juvan. Dijaki so ustvarili fotografske serije na temo in vpra{anja migracij. V sredi{~e svojega zanimanja so postavili predvsem izku{nje in `ivljenje mladih migrantov, svojih vrstnikov. ^etrto razstavo, prostorsko postavitev ̂ akajo~i, smo pripravili v sodelovanju z Muzejem premoderne umetnosti4, kjer so na{li svoje zato~i{~e kipi, ki so jih ustvarili {tudentje kiparstva ALUO pod mentorstvom profesorja in akademskega kiparja Alena O`bolta. Projekt je nastal leta 2010 na pobudo Evropskega parlamenta oziroma Informacijske pisarne te institucije za Slovenijo v okviru evropskega leta boja proti rev{~ini in socialni izklju~enosti. Pet let kasneje je prostorska postavitev za`ivela v drugem javnem prostoru, na muzejski plo{~adi in pred Kavarno SEM. V novem kontekstu, v kontekstu aktualne t. i. migrantske krize, so figure, postavljene v vrsto, simbolizirale ~akalne vrste migrantov na mejah oziroma v zbirnih centrih. Pri mimoido~ih so podobno kot `ivi ljudje, ki so ~akali na vstop v Slovenijo, zbujale odpor in zgra`anje ali so~utje in naklonjenost. Prostorska postavitev ^akajo~i pred Kavarno SEM (foto: Gregor Ila{) Spremljajo~i dogodki in prireditve ob razstavnem sklopu migracije Razstava predmetov iz nastanitvenega centra v [entilju v zbirkah SEM V ~asu postavitve razstav pod skupnim naslovom Migracije so bili na ogled tudi predmeti iz nastanitvenega centra [entilj, ki jih je kustos Ralf ^eplak Mencin pridobil za kustodiat za zbirke iz Azije, Oceanije in Avstralije. Predmeti 4 Muzej stoji v Spodnjem Hoti~u pri Litiji, njegov skrbnik je Toma` Dernov{ek - Vin~i. 288 Gregor Ila{, Mojca Ra~i~ so bili zbrani med prostovoljnim delom, ki so ga {tirje sodelavci Slovenskega etnografskega muzeja opravili sredi novembra 2015.5 Nekaj pa jih je bilo pridobljenih {e naknadno s pomo~jo enote Civilne za{~ite v Bre`icah in Voja{nice Franca Ur{i~a iz Novega mesta. Razstavljeni so bili predmeti, ki so jih pri svojem delu v nastanitvenih centrih uporabljali prostovoljci (brezrokavnik, za{~itni kombinezon, razni respiratorji za enkratno uporabo …), ter nekaj informativnega gradiva in predmetov, ki so bili namenjeni migrantom (letaki v angle{~ini in arab{~ini, ve~jezi~ni slovar, toaletne potreb{~ine, zlo`ljiva postelja, odeja UNHCR- ja …), pa tudi 10 m rezilne `ice oziroma tehni~ne ovire, kakr{no je vlada RS v tem ~asu postavljala kot pregrado na meji med Slovenijo in Hrva{ko. Okrogla miza Na predve~er dneva ~lovekovih pravic (10. december) smo skupaj z Zavodom Apis pripravili okroglo mizo o zapiranju mej EU, o zapostavljanju ~lovekovih pravic, rasizmu in islamofobiji. Na okrogli mizi z naslovom Trdnjava Evropa so sodelovali: Saïd Khatibi, nagrajeni al`irski pisatelj, novinar in urednik ~asopisa Doha v Katarju, Talha Ahmad iz mednarodne muslimanske skupnosti Ahmadiyya iz Dru{tva za informiranje o Islamu, dr. Andrej Kurnik, politolog, docent na Fakulteti za dru`bene vede, aktivist, soorganizator Demonstracij za mir in druga~no Evropo, ter dr. Ale{ Bu~ar Ru~man, docent na Fakulteti za varnostne vede in avtor znanstvene monografije Migracije in kriminaliteta. Premiera filmov in koncert Ob mednarodnem dnevu migrantov (18. december) smo zopet v sodelovanju z Zavodom Apis organizirali premiero kratkih filmov in koncert skupine Vagantes. Kratke filme so ustvarile migrantke oz. `enske z migrantskimi koreninami iz Gruzije, Kolumbije, Ukrajine, Srbije in Rusije, udele`enke projekta Podobe enakosti. Skupina Vagantes pa je predstavila glasbeno sre~anje z Orientom, ki je na koncertu zdru`ilo iransko, arabsko, gr{ko in tur{ko glasbo. Video predstavitev Ob 50-letnici muzejskih {tudij na Univerzi v Leicestru je le-ta aprila 2016 organizirala mednarodno konferenco z naslovom Muzeji v globalni sodobnosti. Velik del programa je bil posve~en migracijam. Gregor Ila{ je za konferenco sestavil kratko video predstavitev o projektu Migracije.6 Video je dostopen tudi na muzejskem YouTube kanalu. 5 Poleg Ralfa Mencina ^eplaka {e Tanja Ro`enebergar, Mojca Ra~i~ in Gregor Ila{. Miha [pi~ek in Gregor Ila{ pa sta opravila tudi enodnevno prostovoljno delo v Dobovi januarja 2016. 6 �14. 10. 2016�. 289 Odziv Slovenskega etnografskega muzeja na aktualna migrantska gibanja Priprave na razstavo Afganistan – slovenski pogledi Ob pripravi na etnolo{ko muzejsko razstavo Afganistan – slovenski pogledi, ki je na~rtovana za leto 2017 in katere del bo posve~en tudi begunskemu vpra{anju, so se Ralf ^eplak Mencin, Gregor Ila{, Jure Rus in avstrijski fotograf Karlheinz Fessl 18. marca 2016 z avtomobilom odpeljali na 1000 kilometrov dolgo pot v begunski center Idomeni na gr{ko-makedonski meji. Namen poti je bil raziskati in dokumentirati stanje beguncev, posebej afganistanskih. Kasneje so imeli kolegi tudi predavanje o svojem terenskem delu v Knji`nici Logatec. V ~asu razstave bi `eleli v muzejski trgovini Lectariji prodajati izdelke, ki se navezujejo na afganistansko rokodelsko dedi{~ino in estetiko. Ker se zdi uvoz avtenti~nih izdelkov direktno iz Afganistana dokaj nemogo~ podvig, smo za~eli iskati stike z Afganistanci, ki so pri nas zaprosili za azil in ki bi lahko ustvarjali izdelke za prodajo ob razstavi. Zgledovali smo se po projektih kot na primer Razkrite roke7ali Craft Flow.8 SEM sosed Dober mesec dni po zaprtju razstavnega sklopa Migracije je bila 23. februarja 2016 v nekdanji samski dom na Kotnikovi ulici 8, ki je v neposredni bli`ini Slovenskega etnografskega muzeja, nastanjena prva skupina prosilcev za azil.9 Odprtje te nove izpostave azilnega doma je nekaj dni zatem spro`ilo shod dveh nasprotujo~ih si skupin, od katerih je ena podpirala nastanitev prosilcev za azil v sredi{~u mesta in tudi sicer izra`ala dobrodo{lico migrantom, druga pa je temu nasprotovala. Po tem shodu, ki so se ga sicer povsem zasebno udele`ili tudi nekateri zaposleni v SEM, je bil na strokovnem kolegiju sprejet sklep, da v smislu inkluzivnega oz. vklju~ujo~ega muzeja Slovenski etnografski muzej za~ne izvajati program za prosilce za azil, ki prebivajo na Kotnikovi. Izbrano je bilo krovno ime za vse dejavnosti – SEM sosed, saj se je azilni dom nahajal v sosednji ulici, zato smo zaposleni v muzeju `eleli sprejeti prosilce za azil kot svoje sosede. Glede na organiziranost muzeja sodi tovrstna dejavnost pod okrilje Kustodiata za slovenske izseljence, zamejce, pripadnike narodnih manj{in in drugih etnij v Sloveniji, ki pa je `e od leta 2013 brez kustosa. Zato je dejavnosti koordinirala Mojca Ra~i~, sicer zaposlena kot bibliotekarka v knji`nici SEM. Pred za~etkom izvajanja dejavnosti je bilo treba navezati stike z odgovornimi za namestitev prosilcev za azil v Sloveniji z Ministrstva za notranje zadeve in z zaposlenimi v azilnem domu ter s predstavniki nevladnih organizacij, ki v njem izvajajo {tevilne programe in dejavnosti, predvsem s prostovoljci Slovenske filantropije in In{tituta za afri{ke {tudije10. Prve stike z nevladnimi organizacijami in sosednjimi ustanovami11, ki 7 �14. 10. 2016�. 8 �14. 10. 2016�. 9 V domu lahko biva do 90 oseb in je namenjen izklju~no mo{kim. 10 In{titut za afri{ke {tudije je bil na primer uradni izvajalec programa Izvajanje pomo~i pri nastanitvi in oskrbi prosilcev za mednarodno za{~ito v azilnem domu. 11 V glavnem je {lo za ustanove, s katerimi se SEM povezuje tudi v okviru Kulturne ~etrti Tabor. 290 Gregor Ila{, Mojca Ra~i~ jim je bilo podobno kot nam mar za na{e nove sosede, pa tudi s samimi prosilci za azil smo navezali v za~etku marca na sre~anju, do katerega je pri{lo v Stari elektrarni12 na pobudo iniciative Staknimo glave, ki se je zavzemala za dostojnej{i sprejem migrantov. K uvidu v samoorganiziranost pa je pripomogel obisk Socialnega centra Rog, kjer se je `e od za~etka leta 2016 ob ponedeljkih odvijal Cafe international13, katerega namen je bil ustvariti prijeten in spro{~en prostor interakcije, socializacije in integracije. Vodstvo po razstavi Vrata. Prostorski in simbolni prehodi `ivljenja Prvo dejavnost v okviru programa SEM sosed smo izvedli konec marca 2016, ko smo prosilce za azil povabili k ogledu na{e ob~asne razstave Vrata. Ve~ina prosilcev je govorila arabski ali perzijski jezik, zato jih je avtorica razstave Polona Sketelj vodila najprej s pomo~jo prevajalca za arab{~ino, naslednji dan pa {e s pomo~jo prevajalcev za perzij{~ino. Na vodstvu po razstavi so spoznali delce slovenske materialne, socialne in duhovne dedi{~ine ter na{li marsikatero sorodnost s svojo kulturo. Po ogledu smo jih povabili na dru`enje, na katerem so se nam {e sami nekoliko podrobneje predstavili. Rokodelske delavnice Lon~arsko delavnico smo izvedli meseca aprila v Lon~arskem ateljeju SEM. Vodja ateljeja akademska kiparka Eva Peterson Lenassi je udele`ence u~ila oblikovanja gline na lon~arskem vretenu, lon~ar in tudi sam migrant Guillermo Escalante pa jim je pomagal pri ustvarjanju v tehniki {~ipanja, tako da je vsak udele`enec ustvaril vsaj dva izdelka. Prosilci za azil med ustvarjanjem v Lon~arskem ateljeju SEM (foto: Jure Rus) 12 Opu{~ena mestna elektrarna iz 19. stoletja, ki je danes kulturni, tehni{ki in zgodovinski spomenik, le`i na vogalu Slom{kove in Kotnikove ulice, nasproti azilnega doma. V njej izvaja svoje dejavnosti Zavod Bunker, ki je bil tudi pobudnik nastanka Kulturne ~etrti Tabor in iniciative Staknimo glave. 13 Organizira ga Protirasisti~na fronta brez meja. 291 Odziv Slovenskega etnografskega muzeja na aktualna migrantska gibanja Sredi maja smo organizirali pletarsko delavnico. Vodil jo je pletar Janko Marin~ iz Ko~evja, mojster, ki pou~uje pletarstvo tudi na pletarski {oli v Rokodelskem centru Ribnica. Vsak udele`enec je izdelal ko{arico in se je lahko preizkusil tudi v izdelovanju viter. Pridru`ilo se nam je tudi nekaj {tudentk Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo FF UL. Ra~unalni{ka soba Ker smo `eleli, da bi prosilci za azil prihajali k nam v muzej tudi samostojno, in ker se zavedamo pomena uporabe sodobnih komunikacijskih sredstev, smo v knji`nici Slovenskega etnografskega muzeja uredili prostor s tremi ra~unalniki, z dostopom do interneta in arabsko pisavo. Vendar je bil obisk manj{i, kot smo pri~akovali, saj prosilcem za azil zado{~ajo za komunikacijo pametni telefoni, medtem ko smo opazili, da je njihova ra~unalni{ka pismenost ve~inoma precej slaba. Posamezniki pa so kljub temu zaznali muzejsko knji`nico kot prostor, kjer lahko dobijo pomo~ pri uporabi telefona ali ra~unalnika. Nekateri so bili dele`ni tudi manj{ih donacij s strani zaposlenih v muzeju. Te~aj slovenskega jezika Konec aprila 2016 smo v sodelovanju s ^lovekoljubnim dobrodelnim dru{tvom Up z Jesenic za~eli s pou~evanjem slovenskega jezika. Posebnost te~aja je bila, da je potekal v arabskem in perzijskem jeziku. Vodila sta ga prostovoljca dru{tva Up, Wasim Alkhatib in Hosein Mazarei, oba z osebno izku{njo migranta. U~enje slovenskega jezika smo obogatili z ogledom dveh razstav. Kustos Ralf ^eplak Mencin, eden izmed avtorjev razstave Med naravo in kulturo, je udele`ence te~aja popeljal po razstavnem sklopu Odsev daljnih svetov, kjer so predstavljene tudi na{e zbirke iz Azije. Po gostujo~i razstavi pa jih je vodila njena avtorica Nada Pretnar, predstavnica Gibanja BDS Slovenija – za pravice Palestincev. Poleti 2016 so {tevilni prosilci za azil iz Sirije na osnovi Dublinskega sporazuma dobili odlo~bo o vrnitvi v dr`avo, kjer so se prvi~ registrirali, prevajalec za perzij{~ino pa je dobil zaposlitev v enem od begunskih centrov v Gr~iji, zato je nekoliko upadla vnema za te~aj sloven{~ine. Jeseni smo tako nadaljevali samo s te~ajem v arab{~ini, Wasimu Alkhatibu pa se je kot u~iteljica-prostovoljka pridru`ila {e etnologinja in kulturna antropologinja Marina Vrhovac. [iritev programa SEM sosed Sredi aprila 2016 smo organizirali {e dve vodstvi po razstavi Vrata, in sicer za prosilce za azil, ki so nastanjeni v azilnem domu na Vi~u. Na ta na~in nam je prvi~ uspelo privabiti v muzej tudi nekaj prosilk za azil. Podobno kot avtorica razstave Polona Sketelj na prvih dveh vodstvih po razstavi, sta bili tudi muzejski vodi~ki Petra Gorenc in Ana Svetel na drugih dveh vodstvih prijetno presene~eni nad zanimanjem udele`encev za predstavljene vsebine, {e zlasti pa nad njihovim 292 Gregor Ila{, Mojca Ra~i~ odkrivanjem sorodnosti z doma~im okoljem. Za prevajanje v arab{~ino sta nam prijazno prisko~ila na pomo~ ~astni generalni konzul Ha{emitske kraljevine Jordanije Samir Amarin, za prevajanje v perzij{~ino pa Iran~an Ramin Shadani, ki je `e pridobil status osebe z mednarodno za{~ito v Sloveniji, se vpisal na {tudij strojni{tva in delal kot prostovoljec. Na{a zahvala pa je {la tudi prostovoljcem in prostovoljkam, ki so poskrbeli za prevoz skupin do muzeja. Zaradi oddaljenosti azilnega doma na Vi~u, kjer so nastanjene dru`ine z otroki, oziroma zaradi te`av s prevozi, pa nam poleti ni uspelo izpeljali osmih na~rtovanih delavnic za otroke. Kljub podobnim zagatam glede prevozov oziroma oddaljenosti od muzeja smo s pomo~jo Ognjena Radivojevi}a, zaposlenega v Slovenski filantropiji, vzpostavili stik tudi z migranti, ki so `e pridobili status osebe z mednarodno za{~ito in ki so nastanjeni v integracijskih hi{ah v Ljubljani in Mariboru. Oktobra 2016 smo jih popeljali po razstavi Vrata, zaradi njihovega statusa in posledi~no ve~jega interesa po vklju~evanju v slovensko dru`bo pa na~rtujemo nove in dolgoro~nej{e oblike sodelovanja.