Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/1. Vse po-šiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vra-čemo. Telefon uredn. 312.
UČITELJSKI TOVARIŠ
Stanovsko politiško glasilo UJU. - Poverjeništvo Ljubljana
Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 60 Din, za inozem. 80 Din. Posamezna štev. 1-50 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list. Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po Din 2'50 od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197.
Zborovanje zastopnikov okr. društev UJU
iz Slovenije v Celju.
Poročilo strokovnega tajnika pov. UJU — Ljubljana. — Dogodki in delo pov. UJU — Ljubljana po pokrajinski skupščini. — Vse le za čiste koristi
učiteljskega stanu, šolstva in prosvete naroda. (Seja širjega sosveta poverjeništva UJU Ljubljana, dne 2.februarja 1927 v Celju.) tajnik Josip Kobal poroča
Strokovni sledeče:
Dovolite mi, da Vam podam kratko poročilo o delovanju poverjeništva in ožje* ga sosveta za čas od zgodovinske pokrajin» ske skupščine pa do danes. V vse podrob* nosti se ne bom spuščal, ker mi to brani obširni dnevni red današnje seje, ki ga bomo rešili le, ako se bomo ogibali vsega nepotrebnega in razpravljali o vsem le kratko, stvarno in objektivno.
Konstituiranje
je izvršilo
sedanjega ožjega sosveta
se je izvršilo na prvi seji dne 17. julija 1926 v Celju. Imen posameznih funkcionar» jev ne bom našteval, saj smo tu med vami.
Takoj na prvi seji smo povdarili, da moramo s pozitivnim in intenzivnim delom uveljaviti nove smernice naše stanovske politike ter razširiti svoje delovanje tudi čez meje Slovenije na ostala poverjeništva.
To smo izvršili s tem, da smo razpo» slali naše smernice vsem poverjeništvom, posameznim funkcionarjem teh poverjeni» štev, listom in drugim važnim in merodaj» nim činiteljem.
»Učit. Tovariš« je po pokrajinski skup» ščini z isto doslednostjo in vnemo žago« varjal nove smernice kakor pred skupščino. S tem je mnogo pripomogel, da so prodi» rale naše smernice med učiteljstvo po vsej državi. Njih vpliv se je pokazal že takoj
na državani skupščini v Beogradu,
ki se je vršila v dneh 8., 9. in 10. avgusta 1926. Na njej ni bilo treba najmanje zago» varjati našega pokreta, ker je bilo jasno razvidno iz govorov večine delegatov, da moramo voditi v bodoče svojo organizacijo le na temelju čistih stanovskih in strokov« nih načel, nikakor pa ne biti več privesek katerekoli politične stranke.
Nasprotno pa ne moremo nikomur braniti, da se izven organizacije udejstvuje kulturno in politično, kjerkoli hoče.
Marsikateri izmed opozicijonalne manj« šine slovenskega učiteljstva je bil razoča» ran, ker je upal, da bo državna skupščina morda vendarle odklonila naše nove smer« niče, a tega ni storila, temveč jih je celo utrdila.
Seje poverjenikov UJU.
Omenjam naj tu, da je bil sprejet predlog našega ožjega sosveta, ki je pripo» ročal, naj se shajajo vsi poverjeniki vsaj vsak drugi mesec s predsednikom in tajni» kom Udruženja v kakem primernem mestu naše države v svrho intenzivnega dela in poglobitve ožjih stikov organizacije. Tak sestanek se je vršil 31. oktobra 1926 v Za« grebu. Podrobno poročilo je priobčil »Učit. Tovariš« štev. 13. od dne 4. novembra 1926. Zato ga tu ne bom navajal. Drugi se« stanek je bil sklican za 25. januar, a je bil preložen vsled naše prošnje na mesec fe« bruar zaradi priprav za današnjo sejo.
Organizacija »Edinstvo«.
Čeprav nudi naša organizacija vsakemu učitelju in učiteljici, naj si je kateregakoli
političnega in svetovnega naziranja, mož« nost organizirati se v njej, so vendar usta» novili nasprotniki naše enotne stanovske organizacije svojo lastno separatno organi« zacijo.
Slomškova zveza.
Funkcionarji Slomškove zveze so iskali stikov z našo organizacijo že kmalu po 10. januarju 1926. Prejšnji ožji sosvet je odgo« voril, da se ne more spuščati v nikaka raz« govarjanja, ker vodi posle poverjeništva le začasno. Počakajo naj torej na izvolitev novega ožjega sosveta.
Ker je obnovila Slomškova zveza svoj dopis, smo jo povabili, naj pošlje svoje za« stopnike na sejo ožjega sosveta, ki se je vršila 25. septembra 1926. Pri tej priliki se je od naše strani izrecno ugotovilo, da v smislu deklaracije ne moremo priznati no« bene druge stanovsko«politične organiza» cije in se torej tudi ne moremo spuščati v kaka pogajanja, pač pa hočemo pojasniti, kako si mislimo izvajanja načel deklaracije. Zastopniki Slomškove zveze so iznesli svo« je misli in pomisleke ter izjavili, da se v splošnem popolnoma strinjajo z deklara« cijo.
Od naše strani se je povdarjalo, da nas v pojmovanju nalog in smeri stanov« ske organizacije ne loči nič načelnega. Svo« bode mišljenja in vesti ne kratimo niko« mur. Zastopniki Slomškove zveze so še stavili vprašanje, kakšno stališče bi zavzelo Udruženje, ako se preustroji Slomškova zveza v kulturno organizacijo, ki bi se pe« čala le z znanstvenimi pedagoškimi vpra« šanji na pozitivno krščanski osnovi. Ome« njali so to zategadelj, ker so sev na tem razbila pogajanja 1919. leta.
Od strani ožjega sosveta se jim je dalo pojasnilo, da deklaracija ne brani ni« komur kulturnega udejstvovanja kjerkoli in je to popolnoma stvar članov Slomškove zveze, ali hočejo ustanoviti kako novo kul» turno»pedagoško organizacijo s katoliško smerjo, izrazila pa se je želja iz vrst ožje« ga sosyeta, da se taka organizacija ne osnuje na podlagi okrajnih podružnic po zgledu naše organizacije. Zastopniki Slom» škove zveze so se nato izjavili, da so na jasnem in bodo poročali o tem širjemu od« boru ter predlagali razdružitev Slomškove zveze.
Poročal sem o tej točki namenoma ob« širneje, da lahko sami uvidite, da se ožji sosvet ni mogel s stališča deklaracije po« gajati in sklepati kak pakt s Slomškovo zvezo in so vse zadevne vesti, ki jih na« sprotniki širijo, prosto izmišljene. (Odo« bravanje).
Realizacija sklepov celjske skupščine.
Ureditev teh je poveril ožji sosvet tov. Ribičiču, ki je na temelju njih sestavil delovni program poverjeništva, ožjega so« sveta in po njih organizacije. Postavili smo to kot posebno točko na dnevni red da« našnje seje. (Delovni program bo priobčen v eni prihodnjih številk).
Ivan Henrik Pestalozzi.
(Ob stoletnici njegove smrti.)
S Pestalozzijem se začenja nova doba v Pedagogiki — 19. stoletje. Rodil se je namreč Pestalozzi 12. januarja 1746 v Zü« rihu v Švici in umrl 17. februarja 1827 v Bruggu pri Zürihu.
Obhajali smo torej letos 12. januarja 181. rojstni dan ter se 17. februarja svečano spominjamo ob stoletnici njegove smrti nje« govega življenja in dela v prid in blagor človeštva na polju vzgoje in pouka.
Z lastno silo in vztrajnim delom se je preril skozi stare nazore v vzgoji ter je na meji 18. stoletja, ki se v zgodovini pedago« gike zove s ponosnim imenom »pedagoško stoletje« začel svoje reformatorsko delo, zlasti na polju začetne vzgoje in elementar« nega pouka. Bili so takrat burni časi v Ev« ropi pred prihodom Napoleona in bilo je obilo gorja in bede na svetu v vrstah, se» veda nižjih slojev.
Odkrito usmiljenje z nesrečnim in tla* čenim ljudstvom, živa skrb zanj, ter ognje« yita ljubezen do njega je bil pravi vrelec, iz katerega je črpal Pestalozzi svoje peda« goške nazore o vzgoji in pouku ter je zaje* mal iz svojih življenskih izkušenj in je
vzgled samouka. S svojim požrtvovalnim delom je hotel dvigniti nižje sloje na višjo stopnjo blaginje in kulture, ne z milosrčni* mi, materijelnimi darovi dobrotnika, pač pa z bogatimi darovi prave ljudske in poklicne vzgoje, v čemer se bistveno loči od filan« tropistov in novohumanistov, ki so se bri« gali le za višje plasti naroda s svojim delom za višje šolstvo.
Pestalozzijev vzgojni ideal je bil, iz« obražen narod, vzgojen k samopomoči. »Na« rava in cela zgodovina kliče človeštvu: pre» skrbi se sam! Nikdo te ne oskrbi in nikdo te ne more preskrbeti; najboljše kar se da storiti za človeka je, ga naučiti, da sam stori. Človek se mora v svoji notranjosti dvigniti, če se naj revež v svoji zunanjosti dvigne.« Družabni red pač more pospešiti ta notranji prerod človeka, ne more pa ga ustvariti in pognati. Občestvo in država lahko nudi sredstva za dvig, a dvigniti in poboljšati ga ne more.
Človek se more le z lastno silo dvigniti, i-e te sile ni, če ni čednosti, tudi ni nobe« nega preroda pri še tako skrbni vzgoji. Po« goji za notranji prerod in povzdigo so torej v človeku samem in ne zunaj njega. »Božji in večni je zakon človekove rasti v njem samem,« ■ vzgoja je le »umetnost vrtnarja«, kakor pravi Pestalozzi sam v svoji klasični
Najvažnejše in najkočljivejše je bilo vprašanje gospodarskega stanja poverjeni« štva. Izvoljeni odsek je izvršil revizijo po« verjeništva. Natančno poročilo je na dnev« nem redu današnje seje. Zato ga tu dalje ne bom omenjal.
Upravni, svet in nadzorstvo Učit. ti« skarne smo opozorili na vse nedostatke in predlagali sklicanje izrednega občnega zbo« ra, znižanje zadružnega deleža na 100 Din in zahtevali status quo, kakor je bil do 9. maja 1926.
Članstvo smo pozvali potom okrožnice, da pristopi k Učit. tiskarni.
Osnutek pravil UJU smo odposlali. O njem bo razpravljala seja poverjeništva in širši glavni odbor UJU v Beogradu v teko« čem mesecu.
Glede obmejnega šolstva je opozoril merodajne činitelje predsednik UJU.
Urejevanje »Učit. Tovariša« in »Popot« nika« se vrši v duhu stavljenih in sprejetih sklepov. Prvi nas seznanja o vseh vpraša« njih stanovskega, drugi pa pedagoško»stro» kovnega značaja.
Narodno»prosvetni odsek deluje stalno in skrbi za šolske odre.
Glede mladinskih knjig se je vršila pri prosvetni oblasti tozadevna anketa. Za vse mladinske spise v vezani in nevezani be« sedi se je določil pri naši organizaciji po« seben ocenjevalec.
V pravno«obrambnem oziru smo pod« vzeli vse korake, ki so bili mogoči v danih razmerah. V mnogih slučajih smo posredo« vali na merodajnih mestih, ter zahtevali, da se popravijo storjene krivice. Posebej ome« njam tu slučaj krivične premestitve tov. Moderndorferja. Mnogo dopisov in brzo« javk smo odposlali, Izvršni odbor pa je po« sredoval večkrat po svojem predsedniku v ministrstvu prosvete. Po najnovejših poro» čilih, ki jih imamo, upamo, da uspemo.
Intervencije zaradi izplačila dolžnih razlik so se izvršile.
Istotako za priznanje doklad upravite« ljem, za kadrski rok, za ločitev prosvetne uprave od politične in še nešteta druga po« sredovanja.
Predaleč bi zašel, ako bi hotel vse to navesti. Opozarjam tu na naša poročila o delovanju ožjega sosveta, na poročila, ki smo jih ponatisnili iz »Narodne Prosvete« in na poročila Izvršnega odbora UJU, kar vse -kaže, da sta izvršila ožji sosvet in po» verjeništvo mnogo organizacijskega dela v prid sebi in vsemu organiziranemu učitelj« stvu.
Navedem naj tu, da je imel ožji sosvet doslej sedem sej. Koliko dela je izvršil, ste se lahko prepričali iz »Učit. Tovariša«. Opravilni zapisnik šteje do danes nekaj manj nego 800 številk brez dopisov, došlih na upravo, na glavnega blagajnika, na Na« rodnosprosvetni odsek in uredništva.
Poslovanje okrajnih društev.
Vse to delovanje pa bi se še poživilo, da so vsa društva točna v svojem poslova« nju. Zato mi oprostite, tov. predsedniki, ako se obračam do Vas vseh in prosim, ko bi skrbeli za redna in točna obvestila in pravočasne odgovore. Tako moram na ža« lost povedati, da nismo p'rejeli članskih se« znamov še od 12 okrajnih učiteljskih dru« štev, čeprav je minil termin že 15. septem« bra. Koliko jeze in nepotrebnega pisanja, pa tudi zabavljanja bi si prihranili, ko bi imeli pravočasno članske sezname v rokah. Da se je to zgodilo po naši želji, bi imelo že vse članstvo urejeno redno prejemanje listov. Namesto članskih seznamov pa pre* jemamo dnevno kopice reklamacij. Zato Vas prosimo v svojem in Vašem interesu,
knjigi »Lienhard in Geftrud« (1781.) (Lin* hart in Jerica ali Martin in Jera), katera knjiga ga je na mah proslavila po celem svetu; saj je bila v istini knjiga za ljudstvo, ki čudovito jasno in temeljito kaže, kako tesno je razmerje med preporodom posa« meznika in družbe.
Pestalozzi potemtakem ni empirist ka« kor J. Locke, ki bi zanikal vse nravne da« rove, sile in sposobnosti, ampak je nativist. Pestalozziju je vzgojitelj le »vrtnar«, ne pa stvarnik »človeške rastline«. In kakšen cilj naj z negovanjem te »rastline« doseže »vrt« nar«? Telesne in duševne sile razviti za sa« moohrano in jih izpopolniti do najvišjih na« ravnih oblik, to je Pestalozziju ideal člove* čanstva ali »humanitas«. Pestalozzi hoče, da »berač živi kot človek«, on primerja vzgojo »z veliko hišo«, katere najvišje nadstropje sicer žari v sijajni luči, a je le malo oblju* deno. V srednjem nadstropju je že več lju* di, a jim manjka stopnic navzgor. Če pa ne* katerniki kažejo voljo, se splaziti kakor ži* val kvišku v sili, jih dobe po prstih ali se jim celo odseka roke in noge. V zadnjem, spodnjem delu hiše stanuje nebrojna čreda ljudi, ki ima enako pravico do žarkega soln« ca in svežega zraka z zgornjimi prebivalci. A to maso ljudi se prepušča samo sebi v ogabni tmini brez oken, da celo se jim oči
da podrezate tajnike, ki naj sestavijo ven« dar že enkrat imenike in jih dopošljejo.
Sklepi okrajnih društev.
Nadalje vas prosimo tudi, da naročite društvenemu tajniku, naj spiše poleg poro« čila o društvenem zborovanju, ki ga pošlje uredništvu »Učit. Tov.« tudi za poverjeni« štvo na poseben list vsaj vse sklepe, ki naj pridejo v razpravo pri seji ožjega sosveta. Le redka so društva, ki to delajo.
Od večine pa izvem za sklepe in pred« loge šele iz »Učit. Tov.«, iz katerega izre« žem poročilo in denem v mapo dotičnega društva. Da pri tem lahko marsikaj pre« zrem, je jasno. Isto je za društveni odbor. Če ga hočem imeti, ga moram prepisati iz »Učit Tov.« in sam poiskati vse podatke dotičnih odbornikov, ker jih je treba točno javiti Izvršnemu odboru za »Glavni letni izveštaj«. Zato prosim: Kadar je izvoljen pri društvu nov odbor, naj napiše tajnik na pol pole papirja ime, značaj, funkcijo in bi« vališče vsakega odbornika posebej. Ako ta« ko delate, olajšate in prihranite poverjeni« štvu mnogo dela. Potrebno se mi je zdelo to povedati.
Položaj pri okrajnih učiteljskih društvih.
Po doposlanih poročilih posameznih okrajnih učiteljskih društev, ki jih je pre* jelo deloma poverjeništvo, deloma uredili« štvo »Učit. Tov.«, smo si ustvarili skoro popolnoma jasno sliko o položaju pri okraj« nih društvih. Število naših okrajnih učitelj« skih društev se ni prav nič znižalo. Po ne« katerih društvih je število članstva sicer ne« koliko padlo, je pa zato pri drugih društvih dokaj naraslo. Namesto izstopivših društev v radovljiškem in šmarsko«rogaškem okraju smo si osnovali novi društvi. Zastopnika teh dveh društev tov. Josip Cenčič in Sta« nislav Žagar sta že navzpča na današnji seji. (Burno pritrjevanje).
Iz nekaterih drugih društev so izstopili oni tovariši, ki ne odobravajo naših sedanjih smernic, čeprav so poprej sami nanje pri« segali. Osnovali so si svoja separatistična društva, ki nikakor - ne ujedinjujejo naše stanovske organizacije, ampak jo razdvaja« jo. To ni prava pot opozicije. Mnogi izmed naših sedanjih članov so bili drugačnega mišljenja nego prejšnje vodstvo organiza« cije. Niso pa zato izstopali, ampak tvorili lojalno opozicijo.
Stališče centrale UJU do »Edinstva«.
Potrebno se mi zdi, da omenim tu na« čelno odločbo Izvr. odbora glede izstopa kakega društva iz enega in vstopa v drugo poverjeništvo, ki pravi: »Tak postopek se ne more odobriti, dokler se ne izpremene pravila UJU v tem zmislu in niso soglasna vsa poverjeništva v tem pogledu. Sedaj je to povsem v nasprotju s čl. 9., toč. 6. pra« vil UJU.« Zanimiv je tudi odgovor Izvrš« nega odbora z dne 26. januarja 1927, štev. 101, ki ga je prejelo bivše šmarsko«rogaško učiteljsko društvo na svojo pritožbo. Glasi se: 1. O sporu slov. dela učiteljstva, organi« zovanega v UJU, hoče reševati glavni od« bor UJU na svoji redni seji, ki se skliče te« kom meseca februarja t. 1. 2. Izvršni odbor si ne more usvojiti društvenega naziranja, da bi ostalo šmarsko«rogaško učiteljsko društvo še nadalje član UJU, ako izstopi iz ljubljanskega poverjeništva, ki je legitimni predstavnik UJU ljubljanske in mariborske oblasti, ker je to protivno čl. 4. in 5. pravil UJU- Zveza sreskih učiteljskih društev »Edinstvo« v Ljubljani po čl. 5. pravil UJU ne more zamenjati UJU — poverjeništvo Ljubljana ter nima nikake zveze z UJU. Vsled tega se ne morejo smatrati njega čla«
zastré z raznimi obvezami in slepili pred pogledom v višje nadstropje.«
To so krepke besede, polne socialnega duha, v katerih tiči vsa veličina Pestaloz« zija. Na drugem mestu pa zopet pravi o svojih učencih: »Predejo tako urno kakor malo katera dninarica, a njihove duše ne dninarijo,« ker čutijo delo kot svojo dolž« nost, ne pa kot breme, delajo z veseljem ter uživajo delo kot blagoslov, a na drugi stra« ni si z delom opomorejo iz svojega bednega stanja.
Nikdo pred Pestalozzijem ni tako krepko povdarjal individualno vzgojo, svo« boden razvoj vseh sil individua ter pravice vseh ljudi, tudi najnižjih do vzgoje k »člo« veku«. Na drugi strani pa zopet ni nikdo pred njim tako značilno in ostro očrtal raz« merja med posameznikom in družbo. Pe« stalozzi pravi: »Ravno nadarjenost, indivi« dualnost v otroku, njegovo samostojnost kot posameznik najti in spoznati, kako se človečnost v raznih oblikah razvija in kako se kaže znova ista človečnost v vseh posa« meznikih, kako je posameznik zrcalo ce« lote, to spoznati je prava radost vzgojitelja, kateri vrši v istini svojo nalogo, ter ve za svoje razmerje do človeštva.« »Humanitas« pa Pestalozziju ni bila le abstrakten in me« glen vzor za nepraktične in nesrečne ljudi,
ni kot člani UJU. 4. Končno si dovoli Iz« vršni odbor opozoriti društvo, da s takim svojim postopanjem krši stanovsko in or» ganizačno disciplino, ker vse nasprotuje čl. 2. pravil UJU.
O spomenici »akcijskega odbora« in njegovih dopisih, o tožbi in listu »Edinstvo« ne bp,m govoril, ker je to storil tov. pover» jenik.
Nov učni načrt.
Ker so naši učni načrti za osnovne šole zastareli, je izdalo ministrstvo prosvete nov učni načrt. Izdelala ga je posebna komisija v ministrstvu. Vršila se je nato v septembru konferenca nadzornikov pri obeh prosvet» nih oddelkih v Sloveniji. Sreski šolski nad« zorniki pa so potem sklicali učiteljstvo po posameznih srezih na posvetovanje. Novi učni načrt je sicer prirejen mestoma po prin» - cipih, ki jih zasleduje moderno šolstvo. Po» zna se mu pa, da ga je izdelala samo go» spoda pri zelenih mizah, kar je velika po» greška. Ker upošteva načrt le štiriletno šol» sko dobo, in ker je načrt vsled neprimerne razdelitve snovi in ur večinoma neizvedljiv, ga je naše učiteljstvo odklonilo. Sedaj iz« delujejo v ministrstvu zopet nov načrt.
Osnutek novega šolskega zakona.
Koncem septembra 1926 je prejelo po« verjeništvo od Izvršnega odbora UJU v Beogradu projekt novega šolskega zakona, ki ga je nameraval Izvršni odbor predložiti takratnemu ministru prosvete g. Trifuno» viču. Načrt je bil isti, kakor je bil priobčen v »Učit. Tov.« štev. 22. od 4. junija 1925, samo da šo bile vanj vnešene izpremembe, ki jih je sprejela skupščina UJU v Subotici. Izpremenjena so bila tudi nekatera druga mesta.
Anketa pri poverjeništvu UJU — Ljub« ljana je stavila svoje pripombe v zmislu zahtev, ki so jih stavila okrajna učiteljska društva leta 1925. Komaj pa ga je poverjeni» štvo vrnilo z nekaterimi svojimi izmenami in dopolnitvami, že je izšel nov projekt šol» skega zakona, ki ga je izdelal po naročilu prosvetnega ministra g. Radiča načelnik Osnovne Nastave dr. Sigismund Čajkovac, prof. na višji pedagoški šoli v Zagrebu.
Načrt smo ponatisnili. Izšel je kot pri» loga »Učit. Tov.« štev. 17. z dne 2. decem» bra 1926. Vse učiteljstvo smo pozvali k so» delovanju.
Med tem je sklicalo tudi ministrstvo prosvete posebno komisijo, ki je predela» vala ta načrt. V komisiji je bil tudi tovariš Flere. Komisija je že izvršila svoje delo.
Poverjeništvo je prejelo od komisije redigiran predlog zakona o narodnih šolah, ki ga je predložil g. minister prosvete Tri» funovič narodni skupščini v razpravo. Ker je na dnevnem redu današnje seje o tem posebna točka, ne bom izgubljal nadaljnjih besed.
Naše socialne ustanove.
Še nekaj besed o naših socialnih usta« novah! Predvsem omenjam tu Učiteljsko Samopomoč, ki se je razvila v mogočno silo. Danes šteje 2040 članov, in posmrtnina zna« ša 10.200 Din. To so lepi novci, ki jih prej» mejo preostali za umrlim. Rešeni so s tem težkih in bridkih skrbi toge in žalosti. Vse učiteljstvo bi moralo postati nje član.
Učiteljski dom v Mariboru se razvija prav povoljno. Ima že okrog 300.000 Din premoženja, kar je za njegov kratek obstoj precejšnja vsota, ki kaže veliko požrtvoval» nost tovarišev in tovarišic mariborske ob» lasti.
Manj ugoden je položaj Učiteljskega konvikta v Ljubljani. Omenjam tu poslani» co »Vsem dobrim srcem«, ki jo je objavila »Pomožna akcija« v »Učit. Tov.« in vseh dnevnikih. Pozdravljamo vsako akcijo, ki ima namen čimprej uresničiti naše dolgo» letne želje po lastnem domu.
Zveza državnih nameščencev.
Dotaknem naj se kratko zveze držav» nih nameščencev. Z okrožnico z dne 31. avgusta 1926, štev. 107 smo pozvali vsa društva, naj razpravljajo o pristopu k tej zvezi. Večina društev je smatrala to za neobhodno potrebno, da ustvarimo enkrat enotno fronto vseh državnih nameščencev v državi. Ona naj bi bila naša zaščitnica v vseh vprašanjih, ki so skupna nam vsem. Preko nje bi se ne smelo izvršiti ničesar! Z nadaljnjo okrožnico smo prosili vsa dru»
štva, da vstavijo v proračun za vsakega člana 12 Din letno, ki jih obračunajo glav» nemu blagajniku. V poslednjem času pa ste prejeli še kratek poziv zaradi prijave član» stva. Društva, ki še niso poslala članskih seznamov, naj pošljejo iste v 5 izvodih, ostala pa naj dopošljejo še 2 izvoda. V od« boru zveze je tov. poverjenik. Več o tem bo govoril pri 4. točki tov. Dimnik.
Naš tisk.
Tisk je danes velesila, ki vodi vse! Zato bi bila naša organizacija brez listov mrtva. Škoda le, da ne moremo izdajati vseh listov vsaj v istem obsegu in v istem številu kot prej. Slabo gospodarsko stanje poverjeni« štva iz prejšnje dobe nas je prisililo, da smo morali opustiti začasno »Prosveto« in »Omladino«. Zato pa nam je ostal zvest »Tovariš«, ki neustrašeno zastopa naše sta« novske interese.
Nameščanja in premeščanja učiteljstva.
Kljub prošnjam in protestom se ponav» lja leto za letom ista pesem. V začetku šolskega leta ima marsikatera šola preveč učnih oseb, dočim so druge šole brez uči» teljstva. Pripisujemo največ krivde našim prosvetnim oblastvom.
Da bi odpravili vsaj deloma ta nedosta» tek, smo se obrnili že dvakrat na vsa okraj» na učiteljska društva ter prosili poročila o nadštevilnih učnih osebah in pa o nezase» denih mestih, da bi mogli energično nasto« piti v tem oziru in ugotoviti vzroke teh ne« dostatkov. Odgovorila so le nekatera dru« štva, dočim so druga očividno zadovoljna. Na zadnjo tozadevno okrožnico pa le pro« simo odgovora, čeprav negativnega.
Naše pravne pridobitve.
Ako ne bi v dobi deklaracijskega giba» nja dosegli prav ničesar drugega kakor to, da je po večini prenehalo tisto ostudno pre» meščanje učiteljstva po § 71. pod plaščem službene potrebe, pod katerim se je skrivalo le politično kopito, bi bilo mnogo, jako mnogo.
Res je, da se ne moremo veseliti drugih posebnih pridobitev, pa tudi posebnih iz« gub ne zaznamujemo. Izplačevanje razlik napreduje le počasi. Ako pojde tako dalje, bomo čakali še najmanj 20 let na izplačila. Vlada se v tem oziru ne gane, akoprav pri« tiskamo vedno nanjo. Ukinitev stanovanj« skega zakona nam utegne prinesti nekaj ne« prilik. Upajmo pa, da se stanovanjska mi» zerija le zmanjša dotlej. V kolikor smo po» učeni, so iz finančnega zakona izpadle ne» varnosti, ki so grozile uradništvu. Vendar pa moramo biti pripravljeni, da bodo sku» šali z redukcijami tudi pri učiteljstvu. Zato moramo biti čuječi.
Omembe vredna se mi zdi pridobitev, da zadobi učitelj stalnost v službi takoj, ko napravi usposobljenostni izpit. 100% plačo mu seveda priznajo šele po podpisu dotič« nega odloka. Tudi avtomatično napredova» nje v položajni plači je važno za vse. Po» drobnejše o tem sledi v poročilu tovariša Dimnika.
Napredni hočemo biti v dejanju.
Dovolj! Podal sem Vam poročilo o sta»' nju organizacije, ne z lepimi, visokodone» čimi besedami, ampak tako kakršno je. Kar smo mogli, smo doslej storili. Vse drugo pride, mora priti še na vrsto. Borili se bo» mo dosledno proti vsem, ki hočejo razbiti za vsako ceno našo stanovsko organizacijo, ščitili bomo odločno svobodo mišljenja član» stva, ker je to temelj našega boja, a tudi temelj lepše, naprednejše in svobodnejše bodočnosti našega stanu.
Nismo napredni samo tedaj, kadar bo» mo prisegali samo na politična gesla go» tove stranke. Ne! Napreden je vsak učitelj, ki stremi za napredkom modernega šolstva, ki stremi za povzdigo svoje stroke, svojega stanu in narodne prosvete v državi.
Zato naprej, neustrašeno naprej po za» črtani poti v lepšo, svobodnejšo bodočnost! (Splošno odobravanje).
(Nadaljnje poročilo o seji sledi).
MIRKO VAUDA:
K novemu projektu novega šolskega zakona.
(Dalje.)
Olajšave šolskega obiska.
Čl. 14. dovoljuje takorekoč roditeljem, deco najvišjih (?) šolskih let obdržati ob času poljskega dela doma ter za tako deco uvaja zimske razrede. Načelno moramo biti proti tej določbi, ki je povrh glede pre» splošne, neprecizne navedbe »najviših go» dišta« ter »za vreme poljskih poslova«, ki trajajo od meseca marca do decembra, po» manjkljiva. Zopet ponavljam, da odklanja» mo uvedbo zimskih razredov, ker v tem slučaju podiramo, kar smo s poukom v po» letju ustvarili, da ne naštevam še številnih drugih zlih posledic zimskih razredov za učence in učiteljstvo.
Vendar sedaj sledečo drugo besedo! Kdor deluje na podeželskih šolah, živi in količkaj čuti z ljudstvom, je pri razmišlja» nju o tem členu prišel do dveh zaključkov.
1.	Izpostavljen in hrbet drži v vsem boju za redni pouk in šolski obisk večino» ma, če ne celo edino, ubogi učitelj sam!
2.	Silnejše in odločilnejše kot para» grafske določbe so in ostanejo — osobito v današnji dobi, socialne . in gospodarske razmere. Upajmo, da so te le prehodne; za» to pa predlagam čl. 14. kot prehodno do« ločbo za podeželske šole v sledeči obliki: Ako revni roditelji neobhodno rabijo deco, ki obiskuje 7. ali 8. šol. leto (ne glede na sta« rost!) z dobrim uspehom in dotedanjim rednim šolskim obiskom, se tako deco lah» ko v času najnujnejših poljskih opravil oprosti šolskega obiska naj več 3 mesece, a deco je uporabljati le za najlažja, otroški te» lesni razvitosti primerna opravila. — Uved» ba zimskih razredov pa naj odpade.
Čl. 15. naj s spremembo čl. 12. in 14. odpade; istotako ni potem potreben čl. 16.
Čl. 17. je na mestu. Večina držav je koledarskem letu ter je tako oproščeno osnovno šolo v tem smislu reformirala. Umestno bi bilo tu še dostaviti čl. 17. pro» jekta šolskega zakona iz leta 1925., ki go« vori o namenu nižje osnovne šole (prvih 4 šolskih let!)
Proti izrabljanju šolske dece za težka dela.
Čl. 18. Prvi stavek prvega odstavka tega člena naj ostane. Odpade pa naj 2. stavek ter celi 2. odstavek. Unese pa naj se določba, da pred in brez uspešnega do» vršenja osnovne šole (oziroma višji stopnji osnovne šole odgovarjajočih drugih šol!) ne sme noben učenec biti sprejet kot vaje« nec v kako obrt. Tudi sme stopiti v kako službo (kot hlapec, delavec itd.) ter se upo» rabljati za težje delo šele po dovršenih 8 šolskih letih. Tako bomo ne le dvignili ugled osnovne šole, marveč tudi ugled in prospeh obrtnega in delavskega stanu. Omenim, da v nekaterih državah obstojajo predlogi, da zadobi volilno pravico le oni državljan, ki je z uspehom dovršil vsaj osnovno šolo. Dosega lepe odpustnice iz osnovne šole postani pravi »potni list« v življenje!
Čl. 19. pozdravljamo, kajti v krajih z meščanskimi šolami ima učitelj >na višji stopnji osnovne šole oni slab šolarski ma« terijal, ki si ne upa na meščansko šolo in je zato delo v taki osnovni šoli često silno težko.
Skrbstveno šolstvo.
Čl. 20. navaja šole za defektno, torej telesno pohabljeno deco. Na mestu bi bil tu še dostavek o šolah za moralno defekt» no, propadlo deco, koji slučaji so zlasti v sedanji povojni dobi dovolj pogosti. Manj« ka tudi določba o pravilnikih, s katerimi se ima urediti ustroj in pouk na teh šolah, ker zahtevajo te šole nekaterih specialnih določb. Tudi v drugih državah je to ure« jeno s posebnimi pravilniki. Boljši je bil v tem oziru člen 11. projekta šolskega za» kona, ki je bil predložen narodni skupšči« ni 16. maja 1925.
Nadaljevalno šolstvo.
Čl. 22. v kolikor se ne identificira z na« daljevalno šolo, katero zahtevamo kot se» stavni in obvezni del osnovne šole, naj ostane. O nadaljevalni šoli pa naj slede iz»
tudi ne zgolj poklicna izobrazba, ki ne more ustvariti in do veljave spraviti človečnosti v posamezniku.
Pestalozzi se zavzema za intelektuelno in moralno»versko vzgojo, kateri se naj pod« redi poklicna in strokovna izobrazba ter slika ta ideal v 13. pismu knjige »Kako Je« rica uči svoje otroke«, naravnost pesniško. Tam tudi govori o verski vzgoji; zahteva vero s srcem in ne vere na jeziku. On vidi propast posameznika in naroda v opustoše« nem srcu brez verske in moralne vzgoje. Le tisti je v vsakem stanu in poklicu pri« praven ter vrl človek v družabnem življenju, kdor je strokovno izobražen ter nravno in versko vzgojen. Torej dvoje povdarja Pe« stalozzi: glavna je individualna vzgoja, na katero se opira socialna in enako glavna oziroma višja je vzgoja k pravi človečnosti na podlagi nravno«verske vzgoje napram poklicni ali strokovni izobrazbi. Saj soci» alna pedagogika itak ni nova znanost, ki bi hodila popolnoma ločeno svojo pot, ona je le posebna smer oziroma naziranje v peda« gogiki, ki gleda vzgojo in znanost o njej s posebnega socialnega stališča. Človek v so» cialni pedagogiki ni osamljeno, abstraktno bitje, ampak socialno bitje — posameznik človeške družbe, ki je iz nje izšel ter je za njo določen. Brez dvoma je posameznik bitje, ki se bistveno loči od drugih po svo«
jih individualnih lastnostih, ter je in ostane individualizacija glavna naloga vse vzgojne umetnosti.
S tem pa ni rečeno, da se sme drugi vi» dik: človek se vzgaja za človeško družbo, popolnoma zanemariti; saj ne vzgajamo po» sameznika zase, ampak za družbo, kakor ga obratno tudi družba že od prvega začetka vzgaja telesno in duševno.
Družina, šola, cerkev, poklic in država nas obdajajo neprestano z raznimi vzgoj» nimi napravami, da celo naše imetje in živ» ljenje je odvisno od teh vzgojnih činiteljev, ki ne delujejo vedno v vsakem oziru dobro, temveč večkrat tudi slabo, kakoršna je pač družba sama. Vzgoja je le v družbi možna za družbo ter po družbi. Zato ni socialne pedagogike brez individua kakor ni indivi» dualne pedagogike brez družbe.
Mogočni vpliv Pestalozzijeve pedagogi» ke je bil izreden; saj so k njemu prihajali razni državniki in kronane glave po svet, da bi svoje države na podlagi vzgoje izpre» menili v kulturne države, iz njegove zna» čajne in vrle osebnosti izhaja v prvi vrsti ta vpliv, ker je s svojim vzornim življenjem in neumornim, požrtvovalnim delom kazal brez vsake ošabnosti in napuha oduševlje» no, iskreno ljubezen do otrok — do tlače» nega naroda in vsega človeštva.
Kolikokrat so se mu načrti in delo iz» jalovih, a on ni omagal, ampak začel znova in vztrajal do konca svojega življenja kot 81»letni starček brez tarnanja, vnet le za blagor ljudstva. Njegovo življenje ostane na vse veke ganljiv vzor vdanosti, zvestobe, vztrajnosti ip ljubezni za vse učitelje in vzgojitelje.
Potomci so mu ob prvi stoletnici nje» govega rojstva postavili časten spomenik z napisom: Tukaj počiva Henrik Pestalozzi, rojen v Ziirihu 12. januarja 1746, umrl v Bruggu 17. februarja 1827. Rešitelj siroma« kov v Neuhofu, propovednik ljudstva v Linhartu in Jerici, v Stansu oče sirot, v Burgdorfu in Miinchen=Buchseeju ustanov« nik ljudske šole, v Iverdonu (Ifertnu) vzgo« jitelj človeštva. Človek, kristijan, državljan. Vse za druge, zase nič. Blagoslov njegovemu imenu. — V drugi vrsti pa tvorijo njegovi pedagoški nazori bogat zaklad, zlasti za osnovni pouk in vzgojo. N. pr. njegov naj« važnejši metodični princip: pouk se mora psihologizirati, ki je dandanes znova oživel v klicu »iz otroka ven«, je dal pedagogiki celo stoletje pravo podlago.
Zato je Ivan Pestalozzi poleg Čeha Ja« na Komensky=ja in Francoza Jeana Rous« seausja najodličnejši pedagog vsega sveta.
črpnejša določila, vsaj v obsegu čl. 25. iz našega projekta šolskega zakona leta 1920.
Analfabetski tečaji.
Čl. 23. Tečaju za nepismene moramo priznati pač vso važnost in nujnost, a kot je polaz »dobrovoljan«, tako bodi prosto» voljen in primerno dobro (kot nadurni puk po težkem delu v osnovni šoli) nagrajen tudi pouk v tem tečaju ter pri takih te» lesno in bogvekako duševno »doraslih« učencih!
•
S tem sem s kratkimi opombami pri« občil svoja mnenja k posameznim členom 2. poglavja projekta zakona o narodnih šolah. Smatram pa, da prikazuje to po« glavje velike vrzeli ter s 24. členom nika» kor še ni sklenjeno.
V to poglavje še spadajo ter bi morale sedaj slediti še sledeče določbe: smoter in učna obveznost ostalih narodnih šol, torej v prvi vrsti nadaljevalnih, potem meščan» skih, pomožnih in drugih šol. Čakati bomo še torej morali na posebne zakone ali uredbe o teh šolah, katere torej zakono« daja izključuje iz področja in pojmovnega obsega narodnih šol, čeprav vrste istih ime» noma navaja v 8. členu. Zato je naziv za« kona popolnoma pogrešen ter bi se na pod» lagi obstoječega projekta moral zvati pra« vilno le »Osnova zakona o zabaviščih in osnovnih šolah kraljevine SHS.«
(Dalje prihodnjič.)
Nevolje bugarskog učiteljstva.
(Konec.)
Razmerje med delodajalci in delojemalci.
Radnici su odavno osetili na svojim ledima ovo pravilo: što je veča ponuda a manja potražnja radnih snaga, to se ove teže plasiraju, jeftinije plačaju, nameču im se nepovoljniji uslovi. Te takozvane re« zervne armije radnika uzrok su obaranju radnica i produženju radnog vremena. Utvrdeno je i to važi kao elementarna isti« na; položaj radnika u prvome redu zavisi od odnosa izmedu ponuda i potražnje rad« nih snaga.
Taj temeljni sociološki zakon jednako važi i za intelektualne radnike. Krajnje je vreme da se i kod nas shvati: činovnici su u istom položaju prema državi kao što su radnici prema poslodavcima. Što je manje inteligencije, u toliko se ona više traži i bolje nagraduje i obrnuto: Što je ima više, u toliko pada njena vrednost, u toliko se večma njen celokupni položaj pogoršava.
Brezposelnost učiteljstva.
Ono što bugarske učitelje baca u naj« veču brigu, to je besposlica. Ona je uzela i uzima strašne razmere. Neprestano gubi karakter privremenosti. Postaje nešto nor» malno. Sve više izjednačuje po položaju in« telektualne radnike sa njihovim manuelnim drugovima i najrečitije dokazuje da su in« teresi i jednih i drugih identični.
Hiperprodukcija inteligence.
U Bugarskoj ima vrlo mnogo inteli« gencije. Ako se ne može govoriti o hiper« produkciji, a ono se ne može da ospori ni to, da tamo danas traži posao hiljade inteligenata, a posla nema. Nečemo ulaziti u to, da li su i u Bugarskoj mnoga činov« nička mesta popunjena ljudima bez kvali« fikacija, več čemo računati s onim što je» ste. Još pre rata u Bugarskoj se osečala navala od inteligencije. Sada još više. Gra» niče bugarske države ishodom rata su su« žene. Mnoga i mnoga 'činovnička mesta ukinuta. Zatim skoro sva inteligencija (ve» činom učitelji i sveštenici) iz Makedonije, Trakije i Dobrudže je emigrirala u Bugar» sku.
Učiteljski naraščaj.
Dalje, usled nezapamčene ekonomske krize, koja je u Bugarskoj oštrija nego i kod nas, mnogi učitelji i uopšte inteligenti, koji su ranije bili privatno zaposleni, okre» nuli su se državi i traže službu. Pa onda, dolaze nove generacije. Samo prošle škol» ske godine je svršilo 1800 — hiljadu osam stotina mladiča i devojaka učiteljske škole i sve to čeka postavljenje, a mesta nema. Ne samo što nema praznih mesta, nego se još u obliku redukcije vrše otpuštanja.
Boj za obstanek.
Toliki broj kandidata za službu s jed» ne strane, a neverovatno malo ili nimalo upražnjenih mesta s druge strane, sve je to izazvalo bezobzirnu konkurenciju, borbu za parče hleba, pri čemu su mnogi karakteri poklecnuli. Često se dešavaju nemile poja» ve: pribegavanje nepoštenim načinima, uza» jamno podvaljivanje i t. d. sve u svrhu da se konkurent potisne, da se dode do želje« ne službe.
Beg inteligence v manuelne poklice.
U Bugarskoj su učestali slueajevi, da se inteligentni ljudi, sa srednjom po čak i sa fakultetskom spremom, odaju poljo« privrednom zanimanju. Nisu to velikopo» sednici niti opet stručnjaci — agronomi, več siromašni inteligenti, koji nisu mogli dobiti službu ili takvi, koji nisu zadovoljni svojim položajem činovnika, hteli bi da bu« du nezavisniji i veruju, da če tako bolje
t
sebe materijalno da obezbede. Uzimaju zemlju pod arendu i obraduju je. Tu skoro pričao mi je jedan bugarski novinar, bivši sudija, ovo. Dvojica njegovih kolega, od« ličnih sudija, koji bi mogli doči do dobrih karijera, zahvaljuju se na službi, nabavljuju poljoprivrednu literaturu i počinju se ba« viti zemljoradnjom. Ova fakta vrlo lepo ilustruju stanje bugarskih činovnika. Kad su sudije primorane da napuštaju državnu službu šta li je tek ostalo za učitelje. S dru« ge strane ona ističu kolika je besposlica kad se mnogi školovani ljudi lačaji fizič« kog posla, na koji nisu naviknuti i koji je za njih mučenje. Ipak tih, koji na ovaj na«» čin rešavaju pitanje zaposlenja, je sasvim malo u uporedenju sa onima, koji čekaju službu.
Enotna, strnjena organizacija je rešitev.
Svake se godine povečava i povečava« če se armija kandidata za učiteljsku služ« bu. Za to smo rekli da če se teško popra« viti stanje bugarskog učiteljstva. Bar u sa« dašnjim prilikama. Ono se može samo ublažiti stvaranjem jedne jedine organiza« cije na strogoj sindikalnoj bazi, organiza« cije, koj a bi obuhvatila sve učitelje(ice) i u kojoj bi se svaki, od najzaturanijeg kon« zervativca do najekstremnijeg liberalca, ose« čao kao u svojoj kuči. Za radikalno lečenje ovog stanja potrebne su dublje promene, koje zasecaju u samu strukturu današnjeg društva. Ali to je drugo pitanje. S.
Splošne vesti.
—	Anketa poverjeništva UJU Ljubljana o projektu šolskega zakona. Oba prosvetna oddelka sta dovolila dopust onim tovari« sem, ki so bili na seji širjega sosveta v Ce« lju izvoljeni, da podrobno pregledajo načrt šolskega zakona. Anketa je predelala ves načrt in sestavila nove predloge, ki naj jih Izvršni odbor izroči vsem poslanskim klu« bom v upoštevanje.
—	42«letnico prosvetnega delovanja
praznuje urednik Narodne Prosvete«, učitelj v pokoju Staniša Stanišič. »Narodna Prosveta« posveča temu jubileju dolg uvodnik in spomni naj se redkega ju« bileja tudi naš list. Stanišič je rojen v Uži« ci leta 1866. in je že leta 1884. bil stalen učitelj. Njegovo delovanje v šoli ga je vo« dilo po mnogih večjih in manjših krajih Srbije, dokler ni leta 1913. postal šolski nadzornik in deloval do leta 1926. — torej polnih 42 let. Tudi vojna mu ni prizana« šala. Vse grozote iste je moral pretrpeti — sam je prehodil trnjevo pot preko Alba« nije in izgubil med vojno sina in hčer. Na književnem polju se je ves čas zelo mnogo udejstvoval in je sedaj urednik »Narodne Prosvete«. Za svoje delo je bil odlikovan z redom sv. Save IV. in V. reda. V delu je iskal uteho in njegovo delovanje je ro« dilo obilen sad, kar mu bo gotovo v naj« večje zadovoljstvo. Ob njegovem jubileju pa mu tudi slovensko učiteljstvo najiskre« nejše častita!
—	Stanje UJU Poverjeništvo Beograd je največji in je na tem teritoriju usluž« benih 9605 učiteljev(ic). V UJU je včla« njenih 6200—6400 učiteljev(ic). Neorgani« ziranih je 30%. — Poverjeništvo Zagreb šteje 4258 uslužbenih učnih oseb, a od teh 2500—2988 včlanjenih v UJU. Od v UJU neorganiziranega učiteljstva je 600—900 učiteljev(ic) udruženjji v »Savezu hrvatskih učit. društava«. — Poverjeništvo Sarajevo ima 1275 učiteljev(ic), od teh 720—750 čla« nov UJU. Neorganiziranih je 41%. — Dal« matinsko poverjeništvo šteje 1166 nastav« ljenih učiteljev(ic) in od teh 750—850 or« ganiziranih v UJU. Neorganiziranega uči« teljstva je 31%. — Na teritoriju ljubljan« skega poverjeništva je nastavljenih 3600 učnih oseb in je od teh organiziranih v UJU 2700—3000. To je najboljše organizi« rano poverjeništvo, ker je izven organiza« cije komaj 17% učiteljstva. V tem letu je imelo to poverjeništvo zelo lep uspeh. Dru« go udruženje učiteljstva v Sloveniji »Slom« škova zveza« je pristopilo k UJU in je s tem vzpostavljena pot za skupno delo. Na žalost se tu in tam pojavlja pri nekaterih društvih tendenca izstopanja iz UJU, am« pak so to le maloštevilni slučaji, ki jih Iz« vršni odbor ne more upoštevati, dasi stoje v celoti na našem programu. V Ljubljani je poverjeništvo UJU in le potom tega se more stopiti v stik s centralo UJU. — Iz »Narodne Prosvete«.
—	Slušatelji višje pedagoške šole so poslali deputacijo k predsedniku vlade, ki je bila od istega sprejeta 7. t. m. Interve« nirali so v zadevi zadnjega reduciranja šole.
—	Predsednik UJU tov. Vlad Petrovič
je bil 7. t. m. pri g. prosvetnem ministru radi intervencije o proračunu za Višjo pe« dagoško šolo.
—	Utrditev uradniške organizacije v naši državi. V nedeljo, dne 6. t. m. se je vršil občni zbor »Saveza javnih namješte« nika i umirovljenika u Zagrebu«. Zveza državnih nameščencev za Slovenijo« je po« slala na ta občni zbor dva delegata, ki naj skušata urediti nesoglasja, ki so nastala na skupščini »Glavnega saveza« med istim in Zagrebškim Savezom. Na podlagi stvarnih podatkov, ki sta jih prejela slovenska dele« gata, se bode stvar razčistila in s tem utr« dila uradniška organizacija v naši državi.
v — Člani prosvetnega odseka. Za izredne ,ne Prosvetnega sveta izvoljeni so med drugimi tudi g. Josip Škavič, prof. iz Za« greba, g. Vlado Petrovič, predsednik UJU in Peter Vuksanovič, učitelj.
—	Nagrade veroučiteljev. Vsi nestalno nastavljeni veroučitelji meščanskih šol dobe nagrade za učne ure od 1. aprila do 31. de« cembra 1926. Predložiti morajo seznam, in sicer ločeno za dobo od 1. aprila do 30. ju« nija in od 1. septembra do 31. decembra 1926.
—	Izenačenje pravopisa. V prosvetnem ministrstvu se v kratkem zopet sestane ko« misija, ki se je bavila že lansko leto z za« devo izenačenja pravopisa srbohrvatskega jezika. Prosvetni minister pripisuje tej za« devi veliko važnost, ker se kaže čedalje večja potreba enotne terminologije v šolah in učnih knjigah.
—	Potne pristojbine državnih name« ščencev. Z zakonom, objavljenem v »Služ« benih Novinah« štev. 278 z 1. 1926. so bile zvišane dnevnice oficirjem in vojaškim uradnikom. Najnižja dnevnica oficirjev znaša 100 Din, a pri višjih oficirjih 170 Din. •Ker pa se istočasno niso zvišale dnevnice ostalim državnim nameščencem upravičeno protestiramo proti takemu zapostavljanju in zahtevamo, da se to zgodi v najkrajšem času ter izda uredbo o potninah tudi za ci« vilne državne uradnike.
—	Pevska društva, pevski zbori, pevci in pevke, prijatelji naše pesmi! Naročite se na »Zbore«, mesečno revijo za novo zbo« rovsko glasbo z glasbeno=književno prilogo! Pošljite naročnino v znesku 40 Din čimprej, da bo uprava lahko ugotovila število na« klade. Lanskim naročnikom smo v zadnji številki priložili pološnice. — Naslov: uprava Zborov, pevsko društvo »Ljubljan« ski Zvon« v Ljubljani. Če bi se na »Zbore« naročile vse učiteljske in šolske knjižnice, bi list izvrstno podprle!
—	III. književna tombola Jugosloven« ske Matice, koje žrebanje prične nepreklicno 4. marca t. 1., obsega sledeče dobitke: 150 amb a šest knjig, 120 tern a deset knjig, 80 kvatern a štirinajst knjig, 50 činkvin a sedemnajst knjig in 5 tombol a sedemnajst knjig in knjige po prosti izberi od zneska 600 Din do zneska 1200JDin. Glavni dobi« tek obsega vseh 46. letnikov »Ljubljanske« ga Zvona« in ima veliko raritetno vred« nost. Tombolske tablice a 3 Din so napro« daj pri vseh šolah in vseh podružnicah Ju« goslovenske Matice v Sloveniji.
—	Narodne knjižnice in čitalnice. Od« sek za nar. prosvečivanje je pokrenil potom šolskih nadzornikov akcijo za ustanavlja« nje narodnih knjižnic in čitalnic v Srbiji, Bosni in drugih krajih, posebno pa tam, kjer je še mnogo prebivalcev nepismenih. Po odobritvi proračuna bo nakazana v to svrho podpora.
—	Ustanove vdovam in sirotam držav« nih nameščencev. Hranilni in posojilni kon« sorcij javnih nameščencev in upokojencev v Ljubljani razpisuje za leto 1927. iz sklada Ivana Rostana 15 ustanov po 300 Din za naj« bednejše vdove in sirote po državnih na« meščencih. Prošnje naj se pošljejo na upravni odbor konsorcija do 1. marca 1927. Prosilke naj prošnjam prilože od občin« skega ali župnijskega urada potrjeno doka« žilo, da so res ubožne ali pa radi bolezni in onemoglosti nesposobne za pridobivanje.
—	Koledar Nabavljalnih zadrug držav« nih uslužbencev v Sloveniji za leto 1927. je izšel v samozaložbi v Ljubljani. Izven ko« ledarskega dela vsebuje poleg drugih tudi dva članka prav dobre gospodarske vse« bine, in sicer »Dobri in slabi zadružniki« in »Narodno « gospodarska razmotrivanja na sedanje razmere in potreb v bodočnosti«.
—	V proslavo 25« oziroma 30«letnice zadružnega in kulturnega delovanja gosp. Ivana Rostana, finančnega računskega nad« svetnika v Ljubljani, je podalo uredništvo Koledarja nabavljalne zadruge pregled nje« govega marljivega delovanja na zadružnem in kulturnem polju. Koledar je z ozirom na dobro vsebino priporočljiv posebno onim, ki se zanimajo za zadružna vprašanja, uči« teljstvu pa posebno zaradi sodelovanja pri nabavljalnih zadrugah drž. nameščencev.
—	Patrijotsko zavednemu učiteljstvu! »Jadranska Straža«, društvo, ki stremi za tem, da širi propagando za naše, za državo v gospodarskem in obrambnem oziru tako potrebno morje, brez katerega nobena ci« vilizirana, kulturna država ne more obstati, priredi dne 24. t. m., t. j. na debeli četrtek »Veliki ples v slovanskih nošah«, katerega se, po dosedanjih prijavah, udeleže bratje in sestre iz vseh pokrajin naše države ter slovanski bratje izven nje. Slika, ki jo bo nudil ta večer, bo edina te vrste in- bo ostala vsakemu v najlepšem spominu. Ple« sali se bodo tudi slovanski plesi. Vse te lepe slovanske noše, ki bodo tu zbrane, bo« do dale plesu ono obiležje, katerega zahte« va značaj društva, ki ga priredi. Ta večer bo sestanek vseh plemen v državi in slo« vanskih bratov izven nje, bo to manifesta« cija slovanske bratske vzajemnosti in pa« trijotske misli. Obračamo se na naše uči« teljstvo v mestih in po deželi, da se v čim večjem številu udeleži tega večera, in sicer ako je le mogoče2 v narodnih nošah, dru« gače pa v civiliu. Ples se vrši v »Unionu« in začne ob Yi9. uri. Da si prihranimo dra« go poštnino, prosimo da smatra naše uči« teljstvo ta poziv kot — vabilo.
—	Zahvala. Podpisani sem prejel od tukajšnjega šolskega upravitelja Frana Po« gačnika za leto 1926. lepo darilo 1000 Din, ki jih je zbral za šolsko mladino naš mar« Ijivi »šolski oder«. Za gmotno podporo se v imenu dece prisrčno zahvaljujem našemu zavednemu učiteljstvu, vrlim fantom in de« kletom, ki pri vseh prireditvah sodelujejo. Želim, da prosvetno delo uspeva, se krepi in raste v korist našega okoliša. — Št. Vid« Grobelno, dne 7. svečana 1927. — Jernej Cerovšek, načelnik krajnega šol. sveta.
—	Vljudna vprašanja. (Dopis iz mari« borske oblasti.) 1. Kaj dela naša Šolska Matica? Ali ne smemo vse leto nič slišati o naši prvi šolski družbi? Ali bi nas ne mogla sproti informirati o njenem delova« nju ali nedelovanju. Prosimo malo infor« macij, ker Schreinerjeva ustanova je za nas eminentne važnosti. 2. Ko smo bili še »dva naroda«, nas je Slov. Šol. Matica pri« peljala tudi pod okrilje H r v. k n j i ž. zbora in to za polovično ceno. Danes, ko smo baje en narod, pa ne vemo, ali sploh še Hrvaški knjiž. zbor obstoja, kaj še, da zvemo kaj o njegovih publikacijah. 3. Be« neški Slovenci so si ponatisnili naše Sveto pismo, ker so smeli rabiti le doma tiskane knjige. Ker so v Italiji slovenske šole za« tvorjene, jim je sv. pismo odveč, zato so si nekateri naši trgovci preskrbeli sv. pi« smo iz Benečije in ga prodajajo tu polo« vico ceneje od našega sv. pisma. Sedaj pa pride prosvetni oddelek in zaukaže učitelj« stvu, da vsa ta sv. pisma konfiscira. Ali ne smejo dobiti učenci v roke knjig, ki so dobesedno iste vsebine, le da so polovico cenejše? Kdo more braniti staršem, da preskrbe otrokom cenejše knjige vsaj za domačo rabo. Prosimo odgovora. 4. Krajni šolski sveti pošiljajo polovico šolskih glob na sresko poglavarstvo. Prej za učiteljice ženskih ročnih del, sedaj pa jih nimamo; za koga pa sedaj?
—	Spremne listine pri preselitvah učen« cev. Prosvetni oddelek pri velikem županu ljubljanske oblasti je odredil z odlokom P. br. 1308 z dne 9. februarja 1927, da pri« klopi odslej pri preselitvah učencev vsak šolski upravitelj k običajnim zadevnim li« stinam tudi vse zvezke preselivšega se učenca, ker pismeni izdelki najbolje pooči« tujejo učencev značaj in zmožnosti in ker služijo novemu učitelju v orientacijo glede znanja preselivšega se učenca in ker se da« lje s tem učenec tudi obvaruje izdatkov za nove zvezke.
Boj za svobodo in neodvisnost učiteljskega stanu.
—e Pred seboj imam 13 dopisov — ne«
srečno število — bivših članov in članic na« šega društva, v katerih javljajo svoj izstop iz društva, oziroma iz poverjeništva UJU. Interesantno je, kako nekateri motivirajo svoj izstop, iz česar se da sklepati, da ni« majo najmanjšega smisla o pomenu stanov« ske organizacije in da ne znajo ločiti sta« novske od politične organizacije, čeravno je bilo o tem že toliko razprav. Izmed vseh teh 13 članov pa se je eden najbolj odrezal in res odkritosrčno povedal zakaj ne more biti več član UJU z besedami: »Ker ne mo« rem z nekaterimi, sedaj v sreskem učitelj« skemu društvu včlanjenimi člani — tako prisrčno občevati, kakor bi bilo to v dru« štvu med člani na mestu, izjavljam, da po 19 letih — z današnjim dnem — kot član — izstop"am iz društva, kar naj se blagovoli vzeti na znanje.«
S temi besedami je povedal vse, in si« cer, da on hoče občevati in se organizirati le s svojimi političnimi somišljeniki. Njemu je na ta način kravji mešetar več, ki je nje« govih političnih nazorov, nego učitelj na« sprotnega polit, naziranja. Lepšega spri« čevala si ni mogel dati sebi in vsem onim, ki tvorijo kader separatistične organizacije. Mi mu moramo biti le hvaležni za to od« krito priznanje, ne vem pa, €e mu bodo hva« ležni njegovi sočlani, ki jih je kompromiti« ral in desavuiral radi narodnega in držav« nega edinstva.
Neka druga bivša članica komentira svoj izstop takole: »Dokler se zopet (?) ne uvede prva točka o državnem in narodnem edinstvu v naš program, izstopim iz organi« zacije UJU kot članica.«
Tej se je gotovo pokazal v sanjah ju« goslovenski Belcebub in ji pokazal program prejšnjega (?) UJU, kjer je videla v prvi točki pravil napisano z debelimi črkami »narodno in državno edinstvo«. Drugače si ne moremo misliti — o uboga šentforijan« ska dolina. Niti leta 1920. ne pozneje niso vnesli v pravila UJU narodnega in držav« nega edinstva, šele sedaj so se ga spomnili z motivacijo, da preprečijo vstop v UJU članom bivše Slomškove zveze. S tem so dali vsemu politično kopito.
Rekord pa je odnesel en član s tem, da je s sedanjim izstopom že trikrat zatajil or« ganizacijo, kakor Judež Iškarijot Kristusa, prvič bivšo »Zavezo«, drugič »Slomškovo zvezo« in tretjič UJU. — Josip Macarol.
Nova napredovanja, imenovanja, upokojitve itd.
—i Upokojitve. Upokojeni so: Ivan Pil« gram, Ivana Jamšek, Ana Saršensšepic, Mar« jeta Podkrajšek, Josip čuček, Ana Steska, Josip Widmoser, Melbior Ranteš.
—i Novi sreski šolski nadzorniki. Ime« novani so za sreske šolske nadzornike: za ljubljansko 'okolico Miroslav Pretnar; za Kamnik Gustav Lukežič; za Črnomelj Ciril Vizjak; za Mursko Soboto Gustav Čižek; za Konjice Božidar Gselman; za Celje Ri« hard Pestevšek.
—i Za upravitelje osnovnih šol so ime« novani: V Mostah Janko Grad; v Dolnji vasi Mirko Kosin; za veroučitelja v Ljub« ljani Fran Šmid in Feliks Tavčar.
—i Imenovanja: V Reko, srez Laško Antonija Ježovnik. V Dalnjo vas«Laverca Zora Kosin. V osnovni šoli v Beogradu Ana Budz.
Učiteljski pravnik.
—§ Čl. 100. urad. zak. Sreski šolski nad« zornik — nadzorovanje svoje žene«učiteljice in sorodnikov. Ker se slučaji, da so sreski šolski nadzorniki v svoji službi v neposred« nem službenem razmerju s svojimi sorod« niki in celo s svojo ženo, je odločil g. po« močnik ministra prosvete z odlokom O. N. br. 40.000/26. od 31. januarja 1927 v interesu službe in v smislu čl. 89. urad. zakona:
1.	da na šolah, kjer službujejo žena ali sorodniki sreskega šolskega nadzornika na« šteti v čl. 100. urad. zakona, ne vrši predpi« • sanega nadzorovanja in ocenjevanja ta sre« ski šolski nadzornik, temveč oblastni šolski nadzornik dotične oblasti, odnosno oseba, ki jo za to določi ministrstvo prosvete;
2.	da vse osebne zadeve dotičnega učitelj« stva, ki bi jih imel reševati v smislu pravil« nika P. br. 4151 od 9. aprila 1925 sreski šol« ski nadzornik, rešuje zanje oblastni šolski nadzornik dotične oblasti, odnosno oseba, ki jo za to določi ministrstvo prosvete;
3.	istotako vodi proti njim disciplinsko preiskavo, odnosno urejuje spore med tem učiteljstvom oblastni šolski nadzornik ali za to pooblaščena oseba.
—§ Odtegljaji zneskov za naturalno sta« novanje. Računovodstvo delegacije ministr« stva finac sporoča, da odteguje gornje zne« ske od 1. maja 1924 dalje na podlagi člena 39. uradniškega zakona.
Vestnik upokojencev.
—up Društvo upokojenega učiteljstva v Ljubljani izplača po smrti vsakega pravega društvenika tolikrat po 5 Din posmrtnine, kolikor šteje društvo ob času smrti društve« nikov — torej sedaj 1755 Din, ker ima dru« štvo 351 društvenikov. Novi društveniki morajo plačati pri sprejemu vpisnine itd. 25 Din, razen tega še zaostala društvena vpla« čila — od začetka drugega leta njih upoko« jitve. Soproge upokojenih učiteljev se spre« jemajo pod istimi pogoji. Vabimo k vstopu v naše društvo. V priglasitvi je naznačiti rojstni dan in dan upokojitve, kakor tudi potrdilo, da so zdravi. — Odbor upokojene« ga učiteljstva v Ljubljani, dne 5. februarja 1927. — Predsednik: Ivan Lokar.
Prosveta.
IZVENŠOLSKO DELO UČITELJSTVA.
Sklep O. Z. državnih nameščencev, da naj izstopijo vsi državni nameščenci iz kul« turnih društev, in odlok ministrstva prosve« te, ki priporoča dejstvovanje učiteljstva iz« ven šole, nam daje povod, da se oglaša uči« teljstvo in pove svoje mnenje o izvenšol« skem delu, ki je ravno tako potrebno, ka« kor delo v šoli.
Najvažnejša leta za vzgojo dece.
Vidimo, posebno na deželi, kako se na« še težavno delo v šoli, v pošolski dobi od nepoklicanih ljudi uničuje. To je le mo« goče, ker prepušča učiteljstvo mladino v letih, ko se prebuja, ko pričenja živeti sa« mostojnejše življenje, samo sebi ali pa lju« dem, ki imajo kake sebične ali politične na« mene.
Vemo, da so »nora leta«, t. j. doba ne« kako od 16.—19. 1., najvažnejša leta v vzgoji vsakega človeka. V tej dobi je, bodi fant ali punca, dovzeten za vse, za dobro ali slabo, kakor nikoli poprej. Ne bom popisoval du« ševno preobrazovanje vsakega posamezni« ka, ker se lahko vsak spomni na svoja leta nazaj, kako se je vzgajal, kdo je najbolj vplival nanj, ali profesor pedagogike, zgo« dovine, jezikov, godbe, ali romani, ali druž« ba, ali kako nežno bitje. Prepričan sem, da bo vedel vsakdo za sebe najbolje, kakor tudi, da so vplivale poslednje tri »vzgojne institucije« bolje kakor prve.
Iz tega sledi, ako hočemo imeti trajne uspehe šolskega dela, ga moramo nadalje« vati tudi z vzgojo v pošolski dobi učenca in ker je družba važen vzgojni faktor, prenesi učitelj svoje delovanje tudi v društva. Tu« kaj se zbirajo enako misleči, ako si njihovih misli, bodeš vedno dobrodošel med njimi, oni te bodo vzljubili in postaneš jim du« ševni vodnik in šele tedaj postaneš pravi učitelj.
Kje naj učitelj deluje?
Ne bom našteval v katerih panogah in v kakih društvih se uveljavljaj, ker bi mor« da kako važno društvo prezrl ali kako na« vedel preveč. Sodeluj v društvih, do katerih imaš veselje in si zmožen dela v njem, kajti strokovna zmožnost, resnost, veselje do dela in vztrajnost so predpogoj uspehov. Ako tega nimaš, je bolje, da se ne uveljav« ljaš v izvenšolskem delu, ker lahko več ško« duješ kakor koristiš. Nekateri mislijo, da se naj učitelj uveljavlja le v društvih, ki so politično nevtralna. To mnenje jd popolno« ma napačno. Prvič, je teh društev jako ma« lo. Drugič, ker smo Slovenci politični fana« tiki, ki znamo vsako društvo razkričati za »versko« ali »brezversko« in s tem že dobi politični pečat. Smo svobodni državljani, ki imamo kot taki tudi po zakonu pravico se politično udejstvovati. Ako se sme-vsak, od najvišjega duhovnika, do zadnjega delavca, zakaj bi se ne smel učitelj!
Delaj iz idealnega prepričanja.
Ne pričakuj za delo plačila niti v novcu niti v priznanju tvojih zaslug od nikogar. Zavedaj se, da se nesebično požrtvovalno delo za narod ne da poplačati niti z denar« jem niti z priznalnimi dekreti. Napredek v
delu je najlepše plačilo! — Pripravljen mo< raš biti, da bodeš zadel celo na odpor pri po» litičnih in drugih nasprotnikih. Nič hudega, to je le dober znak, da je tvoje delo pra« vilno.
Ne pričakuj niti priznanja pri »lastnih ljudeh«, ker dostikrat ti bodo metali celo polena pod noge, posebno če ne bodeš pu« stil gotovih ljudi v ospredje, ki jih dičijo naslovi, ki jih navadni Zemljani nimamo. To so ljudje, ki potrebujejo vaše hrbte name« sto klinov, da stopajo višje in višje ... Tudi to se preboli!
Ali nas društveno delo ovira za šolo?
Nekateri so proti delu v društvih, pra* vijo: »Kdor dela v društvih, ta zanemarja delo v šoli.« Vem pa, da kdor dela v dru« štvih3 ta dela tudi v šoli, ker nihče si ne nakopavlje društvenega dela, če ne zmore niti šolskega. Vem tudi, da »lenuhi«, ki ne opravljajo svojih dolžnosti v šoli, ne delajo niti izven nje (izjemoma, če so dobro pla« čani). Drugi pravijo: »Če delam v tem dru« štvu se zamerim Aju, če delam v drugem, se zamerim Beju, zato ne delam nikjer!« Če bi vsak tako delal, bi zaspalo vse kulturno delo v spanje pravičnega in nastal bi splo» šen zastoj. Kulturnemu delu niso vrata na stežaj odprta, nastavljenih je mnogo zaprek, ki se jih v boju odstranjuje. Borbeno raz« položenje vsakega je znak življenske sile!
Ali se naj primora učitelja, da dela izven šole naredbenim potom?
Sem odločno proti temu. Službena prag« matika nam itak predpisuje, kakor ostalemu uradništvu, delo v šoli. Zakaj bi se ravno učitelju predpisovalo kulturno«prosvetno delo izven šole, kot poseben privilegij. Ali ni dolžnost vsakega zavednega Jugoslovena, da pomaga po svojih zmožnostih zviševati kulturni nivo naroda.
Vsak »moraš« je zopern, ki gotovo ne vzbuja veselja do dela. Ugotoviti pa mo> ramo, da je učiteljstvo vedelo ceniti izven« šolsko delo; je delalo, ko niso prihajali od« loki in bo, a ne vsled odlokov, ampak ker se zaveda važnosti kulturnega dela.
Kdo nas ščiti pri preganjanjih zaradi kul« turnega dela?
Ni dvoma, da se učitelje, ki se udejstvu« jejo v društvih, - po političnih nasprotnikih preganja, tudi z ovadbami, denuncijacijami in drugimi nečednimi sredstvi.
Kdo naj nas ščiti?
Predvsem učiteljska organizacija UJU, ki mora ščititi kulturno delo učitelja, v dru« gi vrsti tudi oblasti, da zavračajo vse ovad« be in denuncijacije, ki so prozorne in izvi« rajo radi kulturnega udejstvovanja učitelja. V ne mali meri ga ščititi je dolžnost tudi kulturne organizacije v kateri dela, ako se politično udejstvuje, tudi politične stranke.
Upoštevanje prosvetnega dela.
Ako delamo prostovoljno iz idealnega prepričanja, ne zahtevamo nobene plače in ne priznanja, niti ocene, do katere bi imeli sicer pravico, upoštevajoč veliko važnost kulturnega dela. A eno, kar smemo zahte« vati od naših oblasti je, da nam pustijo pro« sto udejstvovanje in če je možnost, da se namešča učitelje v kraje, kjer mu je dana prilika dela in ne kakor je bil pred kratkim slučaj v mariborski oblasti, da se je telo« vadnega vaditelja namestilo v zadnjo gor« sko vas, dočim je več telovadnih društev prosilo brezuspešno zanj.
To je moje osebno mnenje o izvenšol« skj£m delu učitelja. Kdor je drugega mne« nja, naj se oglasi.	C. Hočevar.
—p Zložljivi oder v šolski sobi. Tov. Fran Grašič, šolski upravitelj v Iški vasi, ki je popolnoma sam zgradil zložljivi oder, je poslal Prosvetnemu odseku Pov. UJU po« pis istega. Kulise tega je poslikal tov. Lu« lik. V lažje razumevanje opisa je priloženih tudi šest fotografij. Oder, ki zavzema raz« stavljen 18 m2 prostora, se lahko postavi razložen na prostor 3 m dolg in 1 m širok. Ker so taki zložljivi odri zelo primerni za šolske sobe, naprošamo vse tov. upr. šol, ki že imajo take odre, da nam pošljejo opis istih in po možnosti tudi skice. Te opise in skice bodemo poslali na vpogled onim, ki želijo postaviti na šolah odre. Obenem pa obve« ščamo dotičnike, ki se za gornji opis zani« majo, da ga jim pošljemo na vpogled proti povrnitvi poštnine.
Naša društvena zborovanja.
Danes je jasno, da je bilo narodno edinstvo le plašč pod katerim so se skrivale druge zadeve. — Tudi zmeda, in razdor po okrajnih društvih, ki se ga je zanašalo z raznimi navidezno ogroženimi gesli je imelo služiti temu. — Nad razdvojenim učiteljskim stanom je pač lažje vladati kot nad strnjenim. — Ogromna večina učiteljstva se ni dala odvrniti od edino prave poti stanovske politike. — Poverjeništvo UJU je kot zagovornik popolnega stanovskega edinstva pravi predstavitelj najpozitivnejše smeri za edinstvo
naroda in edinstvo države.
Vabila
= Učiteljsko društvo za ljubljansko okolico zboruje v soboto 5. marca 1927 ob 10. uri v Mestnem domu v Ljubljani s sle« dečim dnevnim redom: 1. O seji širjega so« sveta v Celju, poroča tov. predsednik. 2. O pomožni šoli, predava tov. Zora Rakova 3. Slučajnosti. Pristop k zborovanju imajo le oni člani(ice), ki so podpisali pristopno iz« javo. Eno uro pred zborovanjem istotam odborova seja. — Predsednik.
= Učiteljsko društvo za okraj Slovenj« gradeč zboruje glasom društvenega sklepa v soboto, dne 5. marca 1927 ob 10. uri v Šent Ilju pod Turjakom s sledečim vzporedom: 1. Zapisnik zadnjega zborovanja. 2. Poro« čilo o seji širjega sosveta poverjeništva UJU dne 2. februarja 1927 v Celju. 3. Društvene in stanovske zadeve. 4. Predavanje o domo« znanstvu šolskega okoliša Št. Ilj pod Tur« jakom. 5. Slučajnosti. Popoldne izlet po električni gozdni železnici v romantično »Mi« slinjsko grapo«, ogled električnih naprav, tovarne za lepenko i. dr. Za kosilo naj se udeleženci javijo do 2. marca 1927 pri šol« skem upravitelju v Št. Ilju pod Turjakom. Posebna vabila se ne bodo pošiljala. Na polnoštevilno snidenje vabi — predsednik.
Kulturni krožki:
+ Pedagoški krožek v Prekmurju.
Dne 13. januarja t. 1. so zborovali člani črenševskega pedagoškega krožka v Odran« cih. Predavala je tov. Grubelnik o higijeni učencev. Besed ji ni narekovala le teme« ljita strokovna izobrazba, ampak tudi za dobrobit učeče se mladine vneto srce in resna življenska izkušnja.
Tov. Kreps je razkazal udeležencem svoj vzorno urejeni šolski vrt. Razložil je smisel in smoter šolskega vrta, ki mora vzbujati kot vzgojni faktor v učencih ve« selje do dela ter jih prepričati o koristi te največje sile v razvoju človeškega napred« ka. Ker mnogo rim. kat. šol nima šolskega vrta (zemlja je oddana od krajnih šolskih svetov v najem), je prečital predavatelj resolucijo, v kateri naproša prosvetno ob« last, da zahteva od krajnih šolskih svetov za šolske vrtove potrebno zemljo. — Tajs niča.
Poročila:
= Belokranjsko učiteljsko društvo je
imelo dne 15. januarja 1927 svoj 36. redni občni zbor v Črnomlju.
Občni zbor je vodila namesto doseda« njega predsednika tov. Barleta, ki je dne 17.
novembra 1926 odložil predsedništvo, zdru« štvena tajnica tov. Završanova.
Pozdravila je navzoče člane, osobito tov. ravnatelja Novaka, ki je vodil tečaj, sreske« ga šolskega nadzornika, ki je za tečaj vse potrebno izposloval in nove tovarišice Ske« teljevo, Pavletičevo in Vardjanovo.
Zapisnik o zadnjem zborovanju se je prečital in odobril.
Tajnica je prečitala vse dopise, ki so došli društvu. Vzeli so se na znanje.
Iz društva je izstopil kot redni član tov. Lovšin, uprav, v pokoju na Vinici.
Tovariši(ice), ki še niso vrnili »Prijav«, naj iste podpišejo ali vrnejo. Za častnega člana društva je bil soglasno izvoljen več« letni predsednik društva tov. K. Barle.
Iz tajnikovega poročila je bilo razvidno, da je štelo društvo v minulem letu 84 čla« nov(ic). Med letom je odšlo 6 tovarišev(ic): Dereani«Krašovec Vida, Kos Alfred, Kressal Alojzij, Lenarčič Ruža, Štrbenk Drago, Scheithauer Ema. Zborovalo je društvo osemkrat. O priliki urad. učit. skupščine je priredilo društvo učiteljski koncert in upri« zorilo Tučičevo: »Golgoto«. Oboje z lepim uspehom.
Blagajniško poročilo je odpadlo radi odsotnosti blagajnika.
Volitev predsednika se je vršila po list« kih. Izmed petih predlaganih kandidatov je bil izvoljen predsednikom tov. Albin Raz« potnik, uprav, v Strekljevcu, podpredsedni« kom pa tov. Ljubic Matko. uprav, v Podzem« lju. Ostali odbor se je volil po predlogih, in sicer: tajnica tov. Završanova, blagajničarka tov. Strubelj«Šetinova, odbor, in nam.: Čebu« lar Albin, Živojinovič Slobodan. Podržaj Ferdo, Škerletova Tončka in Riglar lanez.
Pregledovalca računov sta tov. Lumbar Gabro ni tovarišica Pavlinova Milka.
Novi predsednik se je zahvalil vsem udeležencem in prihodnje zborovanje sc je določilo za 19. februar 1927 v Metliki. Pri« dite vsi!	Tajnica.
+ Učiteljsko društvo za laški okraj je
imelo svoj občni zbor dne 15. januarja 1927 na Zidanem mostu. Udeležba je bila kljub slabemu vremenu povoljna. Navzočih je bilo 71 članov. V svojem otvoritvenem govoru se spominja predsednik umrlega tov. Rado Rajnarja in velikih zaslug največjega jugo« slovenskega državnika Nikola Pašiča.
Po odobrenju zadnjega zapisnika so se obravnavali došli dopisi. Nato so sledila po« ročila tajnice, blagajnika in računskih pre« gledovalcev. Prvi dve poročili sta se vzeli na
znanje, o zadnjem se bo pa sklepalo pri pri« hodnjem zborovanju, do katerega naj pred« loži dosedanji blagajnik v redu zaključeno blagajniško knjigo s prilogami.
Članarina za tekoče upravno leto ostane neizpremenjena ter se bode pobiralo od čla« na mesečno 15 Din, od z učitelji poročenih učiteljic pa 7'50 Din. Blagajniku se naroča, da plačuje mesečno redno članarino UJU in Slov. Šolski Matici, vse druge predvidene po« stavke pa naj izplača šele, ko bo o tem skle« pal novi občni zbor. Na ta način se bode društveni rezervni fond znatno okrepil.
Poskusna volitev, kakor jo predvideva tozadevni predlog našega učiteljskega dru« štva, se je prav dobro obnesla. Volilne listke je poslalo 92 članov. V odbor so bili izvolje« ni: tov. Plavšak kot predsednik; Kislinger, Lebar, Pleskovič, Lapornikova, Hofbauer, Omerzu Marija, Beg, Jurko; kot namestniki pa tov. Razpotnikova, Zencovicheva in Ma« jer Drago.
Upravitelji posameznih šol so iznesli iz« preminjevalne predloge k sestavi novega šol« skega zakona. Tozadevne pismene predloge se odpošlje UJU v nadaljnjo razpravljanje.
Sklepi: 1. Učiteljsko društvo za laški okraj protestira proti nezakonitem postopa« nju v slučaju tov. Moderndorferja. Zahteva« mo, da se najprvo izvede zakonito zajamče« na disciplinarna preiskava, ki bode doka« zala krivdo ali nedolžnost imenovanega.
2.	UJU se podiva, da naprosi vse poli« tične stranke v Sloveniji in izven nje, da pre« prečijo na vsak način nameravano skrajšanje šolske dobe, kakor jo predvideva novi šolski zakon, ker bi nas ravno ta točka zakona uvr« stila med najmanj kultivirane evropske na« rode.
3.	Učiteljstvo, včlanjeno v Učit. društvu za laški okraj naj priredi v prid Učiteljske* mu konviktu v Ljubljani v svojih službenih krajih zbirke oziroma prireditve. Doneski naj se izročijo društvenemu blagajniku. Društvo pa naj pozove oba pripravljalna odbora za konvikt. da se združita, nakar se bo nabrana vsota nakazala.
4.	UJU naj preskrbi novi stalež učitelj« stva za leto 1927., ki naj izide okrog Božiča tega leta po vzorcu nekdanjega štajerskega »Standesausweisa«.
Pri zadnji točki dnevnega reda predlaga tov. Tori, da naj sprejme naše društvo v svoja pravila točko o narodnem in držav» nem edinstvu. Predlog ni prodrl, ker je za njega glasovalo samo osem članov.
+ Občni zbor učiteljskega društva za okraj Slovenjgradec se je vršil 13. januarja 1927 v Slovenjgradcu. Navzočih od 35 čla« nov 28.
Uvodoma želi tov. predsednik vsem srečepolno novo leto 1927.
Na novo sta vstopila v naše društvo tov. Lazar in Vrhnjak, tako, da je sedaj ra« zen enega vse učiteljstvo včlanjeno v UJU. — Učiteljstvo se spominja bivšega učitelja pri Št. Joštu na Kozjaku, tov. Repič Mar« tina, kateri nas je zapustil dne 3. jan. t. 1.
Nadalje apelira tov. predsednik na sta« novsko edinstvo, kajti le močna enota do« seže uspeh!
Zapisnik zadnjega zborovanja se pre« čita in odobri.
Vse učiteljstvo radovoljno sprejme predlog tov. predsednika plačevati mesečno 5 Din v prid »Učit. domu v Mariboru«, in sicer v 10 obrokih = 50 Din.
Protest. Na občnem zboru zbrano uči« teljstvo slovenjegraškega okraja odločno protestira proti premestitvi tov. Modern« dorferja v Mežici in pozivlje Poverjeništvo UJU v Ljubljani, da izposluje ukinitev ne« opravičene premestitve, ki se je odredila brez predhodno izvršene disciplinarne pre« iskave in obsodbe.
Vse učiteljstvo pristopi k »Obrambne« mu skladu. Ljubljana« ter plačuje vsak član mesečno članarino a 1 Din.
Dopolnitev društvenih pravil; doda s §:
a)	1. Društvo zastopa na zunaj vsako« kratni predsednik, oziroma ob njegovi od« sotnosti podpredsednik.
b)	13. Blagjnik sprejema in oddaja denar ter opravlja društveno imovino. V slučaju zadržka ga nadomestuje predsednik.
c)	20. Ako bi se društvo oblastno raz« pustilo, preide vse društveno premoženje UJU in to povrne društveno premoženje novo ustanovljenemu sreskemu društvu.
Stara pravila iz leta 1874., (v nemškem
.: 1 — \ „„ „	l-rnnilrn
Tajniško poročilo: Društvo šteje 35 članov. Odborovih sej je bilo 2, zborovanj pa 5, ki so bila v splošnem dobro obiskana. Predavanj je bilo v preteklem letu dvoje: »O novih učnih načrtih« (tov. sreski šolski nad« zornik Grmovšek), »O rokotvornem pouku na osnovnih šolah« (tov. Kavčič) v zvezi z rakotvornim tečajem. — V pretresu je bila med drugim tudi deklaracija pred pokrajin« sko skupščino v Celju, katera je bila z vse« mi proti 1 glasu sprejeta. Nad. razprav ni bilo, ker so se delgati s tozadevnimi vpra« šanji strinjali.
Blagajniško poročilo: Pregledovalca ra« čunovv sta našla vse račune v redu. Dohod« ki: 4552-85 Din; izdatki 349370 Din; ostane: 1059-15 Din.
Volitve so se vršile po listkih. Izvolje« na je bila na novo za blagajničarko tov. Zorka Rozman, učiteljica v Šmartnem pri Slovenjgradcu s pooblastilom, prejemati in oddajati društveni denar in opravljati dru« štveno imovino. V slučaju zadržka jo na« domestuje predsednik.
Odbor ie sledeči (razen omeniene spre« membe, kakor lanski"): predsednik tov. Purkhart: podpredsednik tovariš Leopold Konač: tajnik tov. Josin Verčkovnik: bla« cajničarka tov. Zorka Rozman; odbornika Fran Kavčič in .Tož^f Križman. Pre^ledo« valca računov tov. Šmid Matilda in Moder Janko.
V »Prosvetnoskulturni odsek« so izvo« lieni sledeči tovariši(ice): Kavčič, Kokolj, Kopač Vavpot in Veljak.
Prihodnje učiteljsko zborovanje se vrši dne 5. marca 1927 ob 10. uri v šoli v Šent Ilju pod Turjakom.
Naša gospodarska organizacija.
—g Vabilo na 16. redni občni zbor »Uči* teljske gospodarske in kreditne zadruge r. z. z o. z. v Celju, ki se bo vršil v nedeljo 6. marca 1927 ob K10. uri dopoldne v okoliški deški osnovni šoli v Celju, Razlagova ulica štev. 5, po sledečem dnevnem redu: 1. Po« ločilo načelstva o poslovanju zadruge v letu 1926. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobrenje letnega računa. 4. Volitev izžrebanih odbor« nikov načelstva in volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti. — Učiteljska gospodarska in kreditna zadruga r. z. z o. z. v Celju, dne 13. februarja 1927. — Ludovik Černej 1. r. — Fr. Voglar 1. r.
—g Opozorilo za člane Učit. Samopo« moči. V zadnjem času so nekateri člani zelo zaostajali s plačili. V 1. 1926. je društveni odbor izključil 40 članov, ki so U. S. ostali dolžni 2955 Din, v letu 1927. izključeni člani (16) pa znesek 1572 Din. S takimi neporav« nanimi dolgovi se močno krči društveni re= zervni fond in tako dela občutno krivico redno plačujočim članom. Po § 9. d) dru« štvenih pravil »morajo izstopivši in iz« ključeni društveniki doplačati vsa zaostala vplačila, ki se morejo iztirjati tudi sodnim potom.« Člani naj vendar upoštevajo, da je U. S. te od njih nevplačane zneske že davno prej izplačalo v posmrtninah dedičem umr« lih članov. Upoštevajo naj pa tudi, da je članstvo pri U. S. prostovoljno, vezano pa na dolžnost rednega plačevanja, od katerega zavisi redno, takojšnje izplačevanje posmrt« nin. Društveni odbor je sklenil na svoji seji, dne 13. februarja 1927, da mora društvena uprava od izstopivših in izključenih članov iztirjati vse zaostanke in to, če treba tudi z odvetnikom pri sodišču. Društvena uprava prosi vse člane, zlasti prizadete, da upošte» vajo § 9. d) društvenih pravil in pa gornji sklep društvenega odbora, ker jim bodo si« cer narasli večji, nepotrebni stroški.
Z	------------ ,
Rokotvornica tamburic
I.VARDIAN
SISAK, Hrv. 67
priporoča kot stara delavnica svoje najboljše
tambure
vseh vrst.
Na željo se pošlje cenik zastonj.
* * * * * * * * *
*
* *
*
jeziku) se prepišejo v društveno kroniko. -Jt*-*--*--*-*--*-***-*--*-*-**"*-*-*-'*--*"
MULI OGLASI
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. — Najmanjši znesek Din 5 —.
NOVA ŠOLSKA TABLA
dvojna, na škripcih, se ugodno proda. Ponudbe na upravo U. T.
ZGODOVINSKO UČNO SNOV,
ki jo predpisuje novi učni načrt, dobite v J. Nerat: „Zgodovinski čitanki", ki jo je založila Učit. tiskarna v Ljubljani. Cena je 15 Din.
UPRAVA POPOTNIKA
ima več nevezanih letnikov Popotnika na prodaj
do leta 25/26 a 20 Din od leta 25/26 a 50 Din. Dalje ima posamezne številke vseh letnikov a 5 Din kom na razpolago.
UPRAVA ZVONČKA
Ima več vezanih in nevezanih letnikov na prodaj in sicer boljše vezane ž 60.— Din. navadno vezane a 45.— Din in nevezane ž 30,— Din. Dalje ima nešteto posameznih številk vseh let-
nikov S 3.— Din komad na razpolago.
Z LAHKOTO DOSEZA-TE DOBRE USPEHE PRI POUKU.
ako imate uvedene ročne zemljevide kulturnih skupin, katere je izdal Učit. dom v Mariboru. Izšli so sledeči: I. Pohorje s Kozjakom, — II. Slov. gorice s ptujskim in dravskim poljem, — III. Prekmurje z Medji-
murjem, — VI. Celjska kotlina s Spodnjim slov. Posavjem, — V. Ljubljanska In Mariborska oblast (Slovenija). Cene znižane.
PASTELINA ZA MODELIRANJE.
Sestavljena iz sterilnih snovi; neškodljiva tudi za ranjene ali razpokane roke. Izdeluje in razpošilja: Magister Fr. Minarik na Bledu.