Dolžniški Usž
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE DOLENJSKIH OKRAJEV
TEDNIK ZA POLITIČNA. GOSPODARSKA IN KULTURNA VPRAŠANJA
LETO II. - ŠTEV. 47.
NOVO MESTO, 24. NOVEMBRA 1951
CETR1I I TNA NAROČNINA 75 DIN
IZHAJA VSAKO SOBOTO
OD SOVJETSKE ZVEZE ZAHTEVAMO
da se odreče načrtom o podrejanju Jugoslavije svojemu gospostvu
Govor tovariša Kardelja v splošni razpravi Generalne skupščine — šefu jugoslovanske delegacije je veljal eden izmed najdaljših in najtoplejših pozdravov — Narodi in vlada Jugoslavije dajejo Združenim narodom vso svojo podporo — Psovke sovjetskih delegatov: edini »odgovor« na naše obtožbe
15. novembra dopoldne je govoril v Parizu na 6. zasedanju Generalne skupščine OZN šef jugoslovanske delegacije tovariš Edvard Kardelj. Njegov govor je zbudil splošno pozornost v svetovnem tisku. Samo radio Združenih narodov je v 20 jezikih prenašal obširne izvlečke iz govora tovariša Kardelja, ki je opozoril delegate Generalne skupščine, da še nikoli v zgodovini ni ce-letno človeštva tako zelo hrepenelo po resnični mednarodni varnosti in miru in prav gotovo še nikoli ni v tako velikem obsegu in s tolikšno vestnostjo sodelovalo pri prizadevanjih za nujno okrepitev kot danes.
Minister Kardelj je nato opozoril skupščino na besede sovjetskega delegata Višinskega, da »se svet deli v prijatelje miru in v vojne hujskače«. Primer večletne napadalnosti, ki jo v vsej svoji politiki vodi Sovjetska zveza do narodov Jugoslavije, pa postavlja besede Višinskega na laž; miroljubne besede in predlogi namreč niso vedno dokazi miroljubnih namenov. Ko je tov. Kardelj govoril o oblikah napadalnosti SZ do Jugoslavije in opozoril na narašču-jočo vojaško moč ter vedno večje oboroževanje Madžarske, Romunije in Bolgarije, je dejal, da »so jugoslovanski narodi upravičeno zaskrbljeni za mir in svojo neodvisnost.«
Kaj hoče sovjetska vlada od Jugoslavije?
»V odnosih med Jugoslavijo in sosednimi državami sovjetskega bloka« je poudaril minister Kardelj, »ne obstoje nobena posebna sporna vprašanja, ki bi pojasnjevala agresivno akcijo proti Jugoslaviji. Jugoslovanski narodi ne goje nobene mržnje niti nobenega sovražnega namena proti sosedom.
V splošnih vprašanjih mednarodne politike je Jugoslavija vedno zavzemala miroljubno stališče, težila in teži po mirnem ln sporazumnem reševanju vprašanj in vsestranskem miroljubnem mednarodnem sodelovanju.
Jugoslavija ni velika država tn vsakdo ve, da ne more ogrožati neodvisnosti in varnosti Sovjetske zveze in celega bloka držav.
Ob sleherni priložnosti so uradni predstavniki jugoslovanske vlade naglas al i, da hoče Jugoslavija živeti v miru s sosednimi državami in je bila vsa naša zunanja politika v to usmerjena. Se več, lani sem na zasedanju OZN v imenu jugoslovanske vlade tudi uradno predlagal sosednim državam, katerih vlade si upajo trditi, da jih Jugoslavija ogroža, sklenitev nenapadalnega sporazuma.
Toda sovjetski agresivni pritisk na Jugoslavijo vendarle narašča iz leta v leto navzlie številnim »miroljubnim« deklaracijam, ki jih ob vsaki priložnosti dajejo sovjetski predstavniki.
Bistvo vprašanja je v tem, da je sovjetska vlada imela Jugoslavijo za svoj vojni plen, za svoje »trofejno blago« iz druge svetovne vojne ln je zato od vsega začetka delala na to, da bi se nova Jugoslavija, njeni narodi, njihova sila in njihova gospodarska bogastva podredili sovjetskemu gospostvu in izkoriščanju. Sovjetska vlada ne pozna več enakopravnosti sodelovanja narodov. Zahteva samo podrejanje ln pokornost narodov njenemu diktatu. Tudi ne bi mogel nihče te resnice tako jasno izraziti kakor jo je sama Izrazila z glasovito protljugoslovansko resolucijo In-formbiroja iz leta 1948, v kateri jugoslovanske narode odkrito pozivajo, nal prisilijo svojo vlado, da se podredi za-
htevam Kominforma, t. j., da se podvrže hegemoniji sovjetske vlade ali da odstranijo svojo vlado in postavijo drugo, to je takšno, ki se bo tej hegemoniji podredila.«
na aktivnost malih in srednjih držav pri iskanju načina ln poti iz sedanje mednarodne napetosti. Te države ne morejo in tudi ne marajo biti kakršen koli blok, vendar pa so zelo močan moralno-političen, pa tudi materialen činitelj, ki lahko bistveno pripomore k miroljubnim rešitvam bistvenih vprašanj. Poglavitna naloga Združenih narodov pa mora biti v tem, da delujejo v duhu mirnega reševanja sporov, ne-
Sporazum med Juge s aviio in Ameriko
o vojaški pomoči je podpisan
Tov. Kardelj govori na Kaj zahtevamo od sovjetske vlade?
»Toda v Jugoslaviji se ni še nikdar /godilo, da bi ljudstvo odstranilo svojo vlado zato, ker se ni hotela pokoriti tujemu gospostvu. Večkrat v zgodovini pa se je pripetilo, da je odstranilo vlade, ki so se začele tujemu gospostvu podrejati. Docela je jasno, da je tudi sedaj naše ljudstvo enodušno podprlo svojo vlado, ko se je uprla hegemonl-stičnim težnjam neke tuje vlade.
Od sovjetske vlade ne zahtevamo, da bi ljubila ali hvalila našo ureditev, od nje zahtevamo samo eno: da se odreče načrtom o podrejanju Jugoslavije svojemu gospostvu, da preneha z agresivnim pritiskom in sovražnimi dejanji proti naši državi in da pokaže tisti minimum spoštovanja do suverenosti svobodne države, brez katere sta kakršnokoli mednarodno sodelovanje in mir na svetu nemogoča.«
Minister Kardelj je nato poudaril, da SZ odgovarja na miroljubne jugoslovanske namene z žalitvami in obrekovanji. Sovjetski napadalni pritisk je značilen za sedanjo sovjetsko politiko in eden izmed poglavitnih vzrokov mednarodne krize. Tovariš Kardelj je nato podčrtal, da je kakršenkoli pakt velesil nepotreben, ker 60 narodov vsekakor pomeni več kot le pet držav. Ko je govoril o vlogi OZN in kolektivne varnosti, je tovariš Kardelj med drugim dejal tudi naslednje:
»Po mnenju jugoslovanske delegacije je bodočnost Organizacije Združenih narodov v veliki meri odvisna tudi od tega, do kod bomo zmožni razviti v njej samostojno miroljubno iniciativo vseh, to je velikih in malih narodov. Svetu nikakor ni potreben poseben pakt petih velesil, vsekakor pa mu je potrebna mnogo večja samostoj-
parlškem zasedanju OZN
posrednih razgovorov med spornimi strankami, strpnosti in posredovanja.
Narodi in vlada Jugoslavije bodo dajali Združenim narodom pri tem delu vso svojo podporo.«
14. novembra 1951 je bil v Beogradu podpisan sporazum med vladama FLRJ in ZDA o vojaški pomoči, ki jo bo dajala Jugoslaviji Amerika. Sporazum sta podpisala v imenu vlade FLRJ predsednik vlade maršal Josip Broz-Tito, v imenu vlade ZDA pa veleposlanik ZDA v Jugoslaviji George V. Allen. Po sporazumu bomo dobili od Amerike pomoč za oborožitev naše vojske, čuvarja miru in svobode. S podpisanim sporazumom hočeta obe vladi podpisnici zastaviti vse napore za zagotovitev miru in varnosti na svetu v okviru Ustanovne listine Združenih narodov. Sporazum krepi sposobnost naše armade; še bolj kakor doslej se bomo lahko uspešno zavzemali za našo osebno in skupnostno samoobrambo ter pomagali s tem ohranjevati in utrjevati načela Ustanovne listine Združenih narodov.
Ves svet ve, da pomeni močna, sodobno oborožena Jugoslavija trd in ne-omajan branik miru na Balkanu. Nevarnost pred napadalnostjo, s katero nam neprestano grozi Sovjetska zveza in njene podrejene države, je iz leta v leto večja. Tovariš Edvard Kardelj je pretekli teden na 6. zasedanju Generalne skupščine OZN v Parizu jasno povedal, da povečavanje vojaških sil Madžarske, Romunije in Bolgarije že dav-
no presega meje, dovoljene z mirovnimi pogodbami. Na naših mejah je bilo že pred dvema letoma 14 divizij omenjenih držav, sedaj pa je proti Jugoslaviji orientiranih okrog 25 od približno 53 divizij, s katerimi te države razpolagajo skupaj z Albanijo, ne računajoč policijskih sil. K tem divizijam pa je treba prišteti še sovjetske oborožene sile, ki stalno živijo v teh državah.
Za uresničitev načel Organizacije Združenih narodov bo dala Amerika na podlagi in v smislu zakonov o vzajemni pomoči in varnosti vladi FLRJ vojaško opremo, potrebščine, usluge in ostalo pomoč bb sporazumno določenih pogojih, ki so v skladu z Ustanovno listino Združenih narodov. Naša država pa bo seveda navzlic ameriški pomoči Še naprej razvijala in krepila lastne obrambne moči, pospeševala bo mednarodno sporazumevanje in dobro voljo ter z vsemi močmi sodelovala pri ohranitvi svetovnega miru. Dobro se namreč zavedamo, da je enotna, trdna socialistična Jugoslavija z dobro oboroženo ljudsko armado najmočnejši opomin vsakomur, ki bi se drznil v tem delu sveta začeti z napadalnostjo. Da ne želimo ničesar tujega in da hkrati ne bomo nikoli in nobenemu dali tega, kar je naše, pa dobro ve danes že ves svet.
29. NOVEMBRA BODO V BUČNI VASI ODKRILI PARTIZANSKI SPOMENIK
Člani Zveze borcev na Kamencah bodo na Dan republike, 29. novembra 1951 ob 10. uri dopoldne odkrili v Veliki Bučni vasi pri Novem mestu lep spomenik padlim partizanom in žrtvam fašizma. Delavna Zveza borcev na Kamencah je precej denarnih sredstev za spomenik padlim tovarišem in tovari-šlcam zbrala sama z raznimi prireditvami, stotisoč dinarjev pa so podarili za spomenik tudi borci in voditelji bivše Gubčeve brigade. Spomenik, ki ga predstavlja obelisk iz umetnega kamna, je bil izdelan v Ljubljani. Plošča z imeni padlih borcev in žrtev okupator-
Prcimenovanlc ulic In frgov v Novem mesto
Živahen zbor volivcev je razpravljal o bodoči Mestni občini
Večji del iteban'sheća ohra'a bo priftl učen novomeškemu okraju
Po predvideni novi upravni razdelitvi Slovenije bo ukinjenih poleg številnih manjših krajevnih ljudskih odborov, ki jih je zdaj v naši republiki okrog 1200, (občinskih ljudskih odborov pa bo v Sloveniji približno 500). tudi nekaj manjših okrajev. Zaradi slabo razvitega gospodarstva se bodo nekateri okraji združili, nekateri pa priključili k sosednjim okrajem. Na Dolenjskem bosta razpuščena okraja Trebnje in Grosuplje.
Od okraja Grosuplje naj bi se novomeškemu okraju priključil krajevni ljudski odbor Ambrus in del KLO Za-gradec, od okraja Trebnje pO tile kraji:
Sela- Sumberk, Veliki Gaber, Do-brnič, St. Lovrenc pri Veliki Loki. Velika Loka/Trebnje, Dol. Nemška vas, Lukovk, Cešnjice, Trebelno, Mirna vas.
ravče in Sv Križ pri Litiji, h krškemu okraju pa bi se priključil KLO St. Janž.
Novomeški okraj se bo po združitvi s številnimi kraji sedanjega trebanjskega okraja znatno povečal in bo postal velika gospodarsko zaokrožena celota z izrazito poljedelskim obeležjem in naraščajočo industrijo v mestih in trgih. — Priprave za reorganizacijo okrajev bodo decembra zaključena.
2190 novih traktorjev za naše kmetijstvo
Glavna zadružna zveza Jugoslavije je te dni kupila v Italiji, Nemčiji, Franciji in Angliji 2190 traktorjev, ki bodo dobavljeni v decembru in začetku prihodnjega leta. Razen traktorjev je Zve-
del KLO Čatež, Mirna, Račje selo. Mo-   za kupila tudi večje število traktorskih
kronog, del KLO Ma^ovec, del KLO Telče, St. Fl'ioert, št. Lovrenc pri St Rupertu, del KLO Vel. Cirnik in Bistrica.
Po dosedanjem predlogu bi se priključili k okra.m Ljubi; na-okolica KLO Primskovo, del KLO Čatež, Mo-
plugov in nekatere druge stroje.
Zveza bo traktorje in stroje prodajala kmečkim delovnim zadrugam, državnim posestvom in splošnim kmetijskim zairugam po npbavni ceni s pri-bitkom nabavnih in prodajnih stroškov.
V torek 13. novembra se Je zbralo na redni zbor volivcev Novega mesta v dvorani DLP nad 20« ljudi. Nenavaden čas sklicanja zbora (ob pol sedmih zvečer, ko gospodinje prav gotovo še nimajo časa za sestanke Id podobno) je kriv, da nI prišlo še več ljudi, saj so mnogi prihajali vse do osme ure zvečer In ie kasneje.
V delovnem predsedstvu zbora volivcev so bili tovariši dr. Davorin Gros, Marija Mavric In Bogdan Vrančlč. Na dnevnem redu Je bilo poročilo odbornika MLO tov. Adolfa Turka o priključitvi nekaterih oko llšklh krajev k bodoči Mestni občini, poro čilo odbornika MLO tov. B. Komelja o delu Komisije za preimenovanje novomeških ulic ln trgov ter slučajnosti.
Živahno razpravljanje po prvem poročilu, da bi se sedanjemu področju MLO priključili še kraji: Ootna vas, Edlnščlna, Regerča vas, šmlhel. Mala Bučna vas In ozemlje do Jer-
Zadružniki so zborovali v Zagrebu
Pretekli teden je bila v Zagrebu tretja letna skupščina sveta Glavne zadružne zveze Jugoslavije, na kateri se je zbralo nad 1000 delegatov iz vseh ljudskih republik in nekaj zastopnikov zadružnih organizacij iz raznih evropskih držav. Skupščini so prisostvovali člani CK KPJ, zastopniki vlade, JA in predstavniki zadružnih ter ostalih organizacij. Predsednik Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo vlade FLRJ Mi-jalko Todorovlč je govoril o razvoju zadružništva in o ugledu našega zadružništva v tujih državah. Skupščina je sprejela poročilo Glavnega odbora zadružne zveze FLRJ o stanju zadružništva, poročilo nadzornega odbora, odobrila pa je tudi pravila sekcije že-na-zadružnic Jugoslavije.
V soboto je imel na skupščini daljši govor član Centralnega komiteja KPJ in predsednik Gospodarskega sveta vlade FLRJ tovariš Boris Kidrič. Izvlečke iz njegovega govora bomo objavili v prihodnji številki.
Skupščina je izvolila nov upravni odbor Glavne zadružne zveze.
mana v Ločni, Je pokazalo živo zanimanje volivcev za meje bodoče občine. Zelo glasni so bili na zboru volivcev nekateri Cegelnl-rani, katerim nt šlo v račun dejstvo, da je zbor razpravljal o priključitvi novih krajev k mestu, ne pa o odcepitvi, katero bi nekateri prebivalci kmetje na Cegelnlcl menda radi dosegli. Prav gotovo priključitev Ce-gelnlce k občini Prečna med vsemi volivci tega kraja ne bi vzbudilo zadovoljstva. No-vomeščanl so z glasovanjem potrdili, da se strinjajo s priključitvijo navedenih krajev k MLO, seveda pa bodo volivci teh krajev na svojih zborih še sami razpravljali o pri ključltvl.
Z zanimanjem so ljudje poslušali tudi predlog tovariša Komelja o imenih novome Škth ulic In trgov. Leta 1807. je bilo vpeljano v Novem mestu novo oštevilčenje hiš. pre Imenovanje ulic pa je mesto doživelo leta 1*92. ln 1930.. če ne upoštevamo odstranitev okupatorjevih napisov ln »preimenovanj« takoj po osvoboditvi leta 1945. Mesto ima danes 72 ulic ln trgov, mnoga Imena teh ulic in trgov pa ne odgovarjajo več svojemu pravemu namenu. Nekatere ulice so razcep ijene v stranske rokave, nekatere so sploh brez Imen. druge spet Imajo srednjeveška nesodobna Imena, ki mestu ravno niso več v čast. Komisija za preimenovanje Je opravila odgovorno delo, da se Je pri določanju novih Imen za ceste In ollce ozirala predvsem na taka Imena, ki bodo meščanom govorila o zaslužnih možeh za preteklost Novega mesta ln o NOB. Z manjšimi popravki je bil tudi predlog komisije sprejet.
Pri slučajnostih Je bilo načeto težko vprašanje stanovanj v mestu (o tem bomo v kratkem poročali več v posebnem članku), volivci iz Kolonije pa so upravičeno zahte vali pojasnil, kako Je s preskrbo vode na Cankarjevi cesti. Kolonija je že mesece brez vode, motor na Ločenskl cesti pa spet pokvarjen. Morda bi Be dalo odpomočl prebivalcem v Koloniji b tem. da bi jim vsaj dvakrat na teden pripeljali vodo a kamionom ali vozom Iz mestaT (V kratkem bomo v daljšem članku pisali o zgodovini In proble mlh novomeškega vodovoda, zato dane« o tem vprašanju samo toliko). Volivci so raz pravljalt z odborniki MLO tadl o važnih vprašanjih snage ln reda v Novem mestu In o ostalih zadevah komunalnega gospodar stva. Plodno razpravljanje bo prav gotovo dobro služilo Izvršnemu odboru MLO pri njegovem nadaljnjem delu.
Volivci Novega mesta so na tem zboru pokazali živo zanimanje za gospodarstvo v mestu. Lahko trdimo, da se bo ob takt pomoči dalo v mesta marsikaj Izboljšati In urediti, z obravnavanjem življenjskih vprašanj, ki zelo zanimajo vsakega prebivalca mesta, pa bodo zbori volivcev prav gotovo tudi v prihodnje dobro obiskani.
Novomešhi»PIONIR«spet med zmagovale
Vrsti visokih ln najvišjih priznanj, ki so si jih dolenjski gradbinci, zidarji, tesarji, obrtniki, šoferji, nadeščenci. tehniki In Inženirji »Pionirja« v Novem mestu priborili v zadnjih dveh letih, Je delovni kolektiv podjetja v preteklem tednu priključil novo pomembno delovno zmago:
14 dni pred obljubo Je Izpolnil letošnje gradbene naloge. Delovni kolektiv Je dal be sedo, da bo do Dneva republike — 29. no vembra - zaključil na vseh gradbiščih gradbena dela. vendar pa je delovni polet vseh delavcev In nameščencev podjetja tudi letos pokazal, kaj zmorejo zavedni »Plonlrjevcl« v okrajih Črnomelj, Kočevje, Krško in No vo mesto.
»Pionir« Je Imel letos odprto največje gradbišče v Vidmu, kjer zida tovarno rota cijskega papirja, eno naših najpomembnej iib podjetij, ki nas b,» v znatni meri osamo
svojllo v naši papirni industriji. — Na Kočevskem Je postavil »Pionir« vrsto kmetij sklh gospodarskih stavb, hlevov, silosov Itd , v Brežicah stanovanjsko kolonijo J V, večje gradbene objekte pa tudi v Ortneku ln Straži, bolnišnico za tuberkulozo v Novem mestu, tovarno učil v Črnomlju ln različne naprave v rudniku na Senovem. »Pionir« si Je letos zasluženo priboril tretje mesto v velikem tekmovanju na čast 10. obletnice ustanovitve OF, dobil 250.000 din nagrade, od Glavnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije pa zvezno pohvalo. Zmagam v aprilu 1951 so ee priključili novi uspehi v tekmovanja na čast 10. obletnice Jugoslovanske armade ln v pravkar predčasno Izpolnjenem letnem planu gradbenih del.
Delovnemu kolektivu novomeškega »Plo nlrja« In vsem njegovim gradbiščem v ko čevskem, krškem, črnomaljskem tn novomeškem okraju naše prisrčne čestitke!
jev bo s spomenikom vred govorila poznim rodovom o veličastnem obdobju naše narodne zgodovine, ko se je slovensko ljudstvo kakor en mož dvignilo in v ljudski revoluciji obračunalo s tujimi okupatorji in domačimi izdajalci. Spomenik je hkrati dokaz velike zavednosti ljudstva na Kamencah, Daljnjem vrhu, Trški gori, Muhaberju, v Bučni vasi, Bršljinu in v vseh drugih okoliških vaseh, ki je od leta 1941 dalje bilo z vsem srcem na strani Osvobodilne fronte.
Zveza borcev na Kamencah vabi na Dan republike k odkritju spomenika v Bučni vasi svojce padlih partizanov in žrtev fašizma, vse bivše partizane iz domačih in okoliških krajev, borce in oficirje Gubčeve brigade, člane Zveze borcev na Dolenjskem in vse ostale prijatelje Dolenjske. Začetek slavnosti ob 10. url dopoldne v Veliki Bučni vasi.
DR. VLADIMIR VELEBIT IMENOVAN ZA POSLANIKA V ITALIJI
Z ukazom Prezldlja Ljudske skupščine FLRJ Je bil Imenovan za tzrednega ln po ohlaščenega ministra FLRJ v Italiji dr. Via dlmlr Velebit, hI vsi pomočnik ministra za zunanjo trgovino. Dosedanji poslanik FLRJ v Rimu dr. Mladen Ivekovlč je premeščen v ministrstvo za zunanje zadeve FLRJ,
Župančičeva hiša na Vinici in delovna soba v Ljubljani zaščiteni
Minister — predsednik Sveta vlade LRS za presveto in kulturo je izdal odločbo o zavarovanju Zupančičeve rojstne hiše na Vinici. Po tej odločbi se rojstna hiša pokojnega pesnika Otona Župančiča na Vinici št. 5, z vsem spomeniškim gradivom, ki je spravljeno v dveh sobah hkrati s spomenikom in ograjenim vrtom pri hiši zavaruje kot kulturni spomenik. Zavarovana pa je tudi pesnikova delovna soba in knjižnica v njegovem zadnjem stanovanju v Nunski ulici št. 4 v Ljubljani hkrati z vso sobno opremo ter knjižnim in ostalim inventarjem.
Novomeška Križatija — kulturni spomenik
V 36. številki Uradnega lista LRS je bila objavljena odločba o zavarovanju ene najstarejših stavb v Novem mestu, zgodovinske Križatije. Z zakonito zaščito Križatije bo Mestni ljudski odbor v Novem mestu kot upravni organ odslej skrbel za njeno obnovo in vzdrževanje, stavba pa bo v doglednem času lahko spet služila kulturnim potrebam mesta.
Obisk pri rudarjih v Kočevju
Pred dnevi sta obiskali kočevske rudarje in pripadnike Ljudske milice, ki pomagajo s prostovoljnim delom v proizvodnji naših rudnikov, godba Ljudske milice iz Ljubljane in drsalna sekcija SD Triglava. V polni dvorani v Salski vasi je bil zanimiv nastop godbenikov in plesalcev-drsalcev, s katerimi so bili rudarji in miličniki zelo zadovoljni. Takih obiskov si rudarji še želijo.
Na Kočevskem oddajajo kmetje namesto žita krompir
Namesto zaostankov v belih žitih so kmetje v kočevskem okraju doslej prodali državi nad 30.000 kg krompirja in 7000 kg koruze. Odkup zdaj hitreje napreduje in bo do konca novembra v celoti zaključen. K. O.
Stran 2
DOLENJSKI LIST
Štev. 47,
»Kje bomo vzeli denar, da bomo plačali kmetom škodo, ki znaša po nepopolnih podatkih 90.000 din?« Tako se sprašujejo na okrajni lovski podzvezi v Črnomlju.
»Se daleč nismo zmožni plačati vse škode!« pravijo na lovski podzvezi v Novem mestu. Najbolj upravičeno pa se vprašujejo kmetje: kdo bo povrnil škodo za uničene pridelke in razorane travnike in košenine? Škoda, ki so jo letos povzročile divje svinje v obeh okrajih, gre namreč v stotisoče dinarjev.
Pozanimali smo se pri obeh lovskih podzvezah, kje je vzrok, da se je škodljiva divjad tako razmnožila in zakaj je lovske družine bolj ne preganjajo. Pokazali so nam na karti predale, kjer se divje svinje v glavnem zadržujejo in odkoder prihajajo delat škodo. Stvar pa je v tem, da so ta področja v sestavu državnega rezervatnega lovišča Rog in s tem — prepovedno ozemlje za člane lovskih družin. To je hkrati tudi sporno ozemlje pri razmejitvi državnega in privatnih lovišč, ki se, kakor kaže, nikakor ne more rešiti.
Mislim, da ga ni lovca, ki ne bi potrdil, da so rezervatna lovišča za gojitev divjadi nujno potrebna. O tem so si vsi edini. Obstaja pa vprašanje škodljive divjadi, predvsem pa divjih svinj in volkov. Skoda, povzročena zlasti po divjih svinjah, je iz leta v leto večje, tako da je lovske podzveze iz najemnine za lovišča ne morejo plačati. Postavlja se vprašanje: ali zvišati najemnino za lovišča, ali pa naj okrajni ljudski odbor v proračunu predvidi potrebno vsoto za plačilo škode. Zvišanju najemnine bodo ugovarjali lovci, saj so že brez tega prispevki lovskih upravičencev precejšnji. Okrajni ljudski odbori prav tako nimajo preveč denarja, da bi ga razmetavali. Najmanj kar pa je mogoče pričakovati, pa je to, da bi kmetovalci trpeli škodo. Pokreniti je treba torej vse, da se število škodljive divjadi zniža na takšno število, da bo mogoče preprečevati škodo. To pa bo mogoče le ob pravilni razmejitvi lovišč in večjem sodelovanju lovskih družin in Uprave državnega lovišča Rog.
Ze dokaj časa se bije papirnata vojska med posameznimi lovskimi družinami in lovskimi podzvezami ter okrajnimi ljudskimi odbori Novo mesto in Črnomelj na eni strani, ter upravo drž. lovišča Rog na drugi strani za pravilno razmejitev lovišč. Spor bi moral rešiti Svet za gozdarstvo pri vladi LRS. vendar do danes še ni ničesar ukrenje-nega, kar bi kazalo na voljo, da se zadeva hitro in na pravilen način reši Na več predlogov in urgenc lovskih družin, lovske podzveze in okraj, ljudskega odbora v Črnomlju je ministrstvo za gozdarstvo, oddelek za lovstvo, letos 4. aprila pod številko 4438-43 kratko sporočilo, »da se Uprava državnega lovišča v Kočevju s poslanim predlogom ne strinja«. # Da gre v resnici tu samo za majhne površine, navajamo razmejitev, ki jo trdovratno zagovarja uprava državnega lovišča in pa razmejitev, ki jo pred-
lagajo prej navedene ustanove in ki jo narekujejo tudi gospodarski interesi. Po zahtevi uprave drž. lovišča gre razmejitev od vasi Zvirče po cesti na Pre-valje - Hinje-Smuka-Dvor-Podturn-Cr-mošnjice-Blatnik, pod Klečem in Planino na Lahinjo-Grodec-Topličice-Bistri-ca - Miklarje - Nemška loka - Predgrad-Kolpa.
Po predlogu zainteresiranih lovskih družin, lovskih podzvez, predvsem pa v interesu kmetovalcev pa naj bi šla razmejitev le nekoliko drugače, in sicer: Zvirče po gozdni poti na Seč,
■ ■ *
meja; vendar naj tudi v tem predlogu ne gre za kakšne kvadratne metre površine, če bi bilo treba tu in tam kaj na licu mesta urediti, da bi bilo zadoščeno vsem predpisom.
Divje svinje in volkovi se ne zadržujejo toliko v središču kočevskega Roga kot v obrobnih goščah. Njihova znana stalna prebivališča so: predel med cestama Hinje-Zvirče in Smuka-Stari log, potem Brezova reber in Ra-doha, ki sta na območju okrajnih lovišč, predeli pod Planino in Klečem, pod Sredgoro, Mrzlo drago in Bukovo
$e nehat o »amerikanskih prošnjikih«
Zimska brakada
dalje po cesti pod Volčjo gorico-Novi log-Smuka, naprej po cesti kot jo navaja uprava drž. lovišča do Blatnika, od tam na Kleč-Planino, Kal nad Sred-goro-križišče nad Slabo gorico po cesti na Hrib-Nemška loka-Brezovica-Videm in od tam do nekdanje cerkve Sv. Duha po vrhu grebena nad gozdom Gra-ščica do Kožic in od tam po robu kolp-ske doline nad vasmi Laze, Vrt in Bilpa. To bi bila obenem dovolj vidna
Volitve 0F v okraju Kočevje
V nekaterih vaških odborih OF na Kočevskem kot n. pr. v Brigi, Banji Loki, Novih selih, Polomu itd. so imele osnovne frontne organizacije v preteklem tednu občne zbore z volitvami novih odborov. Udeležba na volitvah je bila prav dobra. Na občnih zborih frontnih organizacij so sekretarji poročali najprej o delu odborov v letu 1951 in pri tem navajali uspehe posameznih krajev, njihov napredek v komunalnem gospodarstvu in ljudsko-prosvetnem delu.
Predvideno je, da bodo volitve v glavnem zaključene do 30. novembra.
Angela Strana ubira napačne strune
Angela Struna v Žužemberku je huda na obvezne oddaje. Ob neki priliki, ko je bila posebno nataknjena, je vedela celo povedati, da so tisti, ki »pobirajo obvezne oddaje« — hudiči in da živijo samo tisti »na stolčkih«, pa da še ti ne bi živeli, če jih kmet ne bi podpiral. Angela si je izbrala nehvaležno področje za svoje besedičenje. Rada bi razbijala povezanost mesta in vasi, niso ji všeč uredbe naše ljudske oblasti in podobno. Ko jo je obiskal miličnik žužemberške postaje LM, da bi jo povprašal kako misli s temi rečmi, pa je proti možu dejala takole:
»Ti cigani me hočejo vzeti...«
Na vprašanje miličnika, kaj je rekla in koga je s tem »ciganom« mislila, se je Angela Struna začela izmikati po-
štenemu odgovoru, nato pa je le priznala, koga si je pod »ciganom« predstavljala.
Odnos Angele Strune do ljudskega miličnika je značilen za njeno stališče do naše ljudske oblasti. Marsikje padajo s strani nezavednih državljanov ali pa raznih špekulantov grobe besede na račun Ljudske milice. Ljudje, ki tako govorijo, seveda nočejo vedeti, kako naporna je ta služba. Nočejo vedeti, da je služba miličnika izredno odgovorna in težka. Zato se bo gospa Angela Struna zagovarjala pred pristojnimi organi, kar jo bo poučilo, da naši zakoni strogo kaznujejo vsako žalitev človeške dostojanstvenosti, prav tako pa tudi zmerjanje organov ljudske oblasti.
goro ter gozd Graščica nad vasjo Pred-grad. V teh predelih se predvsem zadržujejo divje svinje.
Poleg te razmejitve pa bi bilo potrebno za uspešno Dokončevanje škodljivih divjadi več sodelovanja med lovskimi družinami in upravo drž. lovišč Priporočljivi bi bili zlasti skupni pogoni, ko zapade prvi sneg. Vsekakor pa je treba to zadevo Čimprej urediti na tak ali drugačen način.
Zelje posameznika bo treba podrediti širšim skupnim gospodarskim interesom. Skoda, ki je iz leta v leto povzroča Škodljiva divjad, je že tolikšna, da nujno terja učinkovitih ukrepov.
Okrajni odbor Zveze borcev NOB v
Novem mestu nam je poslal naslednji dopia z željo, da ga objavimo in po-viimo, kako gledajo naši partizani ln aktivisti na nesramno beračenje za ameriškimi paketi, o čemer smo v zadnjih mesecih že večkrat pisali.
»V 38. številki Vašega lista ste dne
22. septembra 1951 na strani 5 in 6 in še kasneje lepo opisali »uboge, prezeble, lačne in bose« dolenjske reveže, ki prosijo »ameriške strice in tete«, naj bi jim poslali najpotrebnejše za življenje, posebno pa mašne knjižice in »pa-ternoštre«, da bodo zanje molili in jim izprosili večno zveličanje. Pokazalo pa se je, da so to premožni kmetje, špekulantski mlinarji in celo državni nameščenci. Ta lažnjiva pisma in izjave o slabosti naše države so tako izmišljena in ogabna, da moramo borci narodnoosvobodilne vojne zahtevati poštene ukrepe proti piscem takih pisem.
Ali ni 66-letna »porodnica« Ivana Hrovatič potrebna krepke kazni, ali niso zaslužile s svojim sramotenjem naše socialistične države kazni tudi Slavka Cimermančič, Pekarekovi, Jožefa Cimprič, Frančiška Golobic, Avber Ro-zika, Pepca Kobe, Pepca Regina, Jožefa Skubto in Franc Brajer. In kaj naj bi zaslužila državna poštarica Francka Turk?
Mi, borci NOV, smo med domovinsko vojno marsikaj pretrpeli, izgubili
smo brate, može in očete, požgane so nam bile domačije, uničeno polje, vinogradi in sadovnjaki. V letih po vojni nismo imeli časa obnoviti lastne domove, ker smo bili zaposleni z delom za skupnost, vendar pa navzlic temu ne prosimo tako suženjsko niti klečeplazno za drobtinice z bogatinove mize. Mi hočemo našo s tolikimi žrtvami pridobljeno svobodno domovino sami obnoviti, pri tem pa se seveda ne branimo poštene in nesebične pomoči.
Eno pa nam je sveto! To je naša čast in boj za pravice delovnega ljudstva. Prav zato prosimo »Dolenjski list«, ki ima točne podatke in dokaze o teh nepoštenih ljudeh, ki so prosili neznane izseljence v Ameriki za pomoč na tako nesramen in za našo delovno socialistično skupnost ponižujoč način, da objavi naše pismo ln zahtevo, da se take izkoriščevalce preda ljudskemu sodišču in uvede proti njim in sličnim obrekovalcem kazenski postopek. Ko-ristolovci in brezznačajni umazanci zaprošene podpore in pomoči naših zavednih in delovnih rojakov iz Amerike niso bili niti niso najmanj potrebni, še manj pa vredni. Hkrati prosimo, da se objavi v najkrajšem času obsodba teh obrekovalcev naše socialistične domovine.
Borci narodnoosvobodilne vojne novomeškega okraja
Z ustanovitvijo kmečke delovne zadruge »Ivan Cankar« v Veliki Loki so se vaščani povezali v eno veliko družino, katere cilj je bil vsakomur razumljiv: skupno gospodarjenje in — napredek!
Kmalu pa so opazili v svoji sredi zadružnike, katerim besedica »napredek« ni ugajala. Začeli so gledati samo na osebne koristi in na razdor. Svojega škodljivega dela pa niso dolgo uganjali.
Pred okrajnim sodiščem v Trebnjem se je zagovarjalo pred kratkim nekaj kmetov-zadružnikov, ki so rovarili proti zadrugi. Med glavnimi je bil Jože Kotar, ki je s 13 ha celokupne zemlje vstopil v zadrugo leta 1949. Kmalu je začel opuščati delo v zadrugi, lani si je neupravičeno pripisoval delovne dneve, ki jih ni opravil, zadružnikom pa je govoril, da bo izstopil, ker »v zadrugi zanj ni življenja, pač pa bo ustanovil novo zadrugo, tako brez knjigovodstva ...« Grozil je članom z nožem in z besedami, da bo po izstopu
Metliški volivci so spregovorili
Da t>e Metličani vsak dau bolj zavedaj*
tri/.UUbll bvilUHOV HllJ.l S SV i/JU  |JUU»li.O OUiU.alj„,
jo pokazai zbor Vu«',t'J.  .....    ... uVa, .
..j    .u.jo   iiajnuij   oblekam zbor.
Tajnica  A1LU  je ^,......<*  „ spioenc.
delu  oUboi'a.   v ediiu  veo  na../g prdiaja okrajnega   Ljuu ■•■
in mestue ljudske odbore. Lokalno gospo darslvo, komunalne zadeve, finančno poslovanje odborov in pudobno — vse to zahteva pametnega gospodarjenja, soueiuvatija vteii odbornikov in volivcev. Da bi bi|a ta pomoč bolj občutna, je bilo pri MLO postav Ijenih pet svetov državljanov: za stanovanj ska, komunalna, kmetijska, prosvetna in socialno-zdravstvena vprašanja. Najbolj je doslej delal stanovanjski svet, medtem ko so se ostali 'o malo uveljavili. Zato mar-sikakšen dober predlog volivcev ostane še vedno le — dobra zamisel: nedelavnost svetov pri MLO zato te ne daje mestu potrebne razgibanosti in gospodarskega napredka. Tako je na primer s škropljenjem sadnega drevja, s težkimi stanovanjskimi problemi, s kritiki o potrošnji vode in pod.
Med drugim so db razpravljanju po po ročilih odbornikov govorili volivci o zame njavi semenskega krompirja, o gojitvi plemenite ameriške vrbe, ki bi v Logu ob Kolpi lahko dobro uspevala, in podobno. Pri plačcvattju davkov Metličani niso med zadnjim). Poročevalec za finančne zadeve pri MLO pa je podčrtal pomen poravnave vseh davčnih zaostankov še pred uvedbo novega finančnega sistema. Kmetje v Metliki dolgujejo na davških še 144.651 dinarjev, obrtniki  pa celo 157.351 dinarjev.
Do 20. novembra bodo lastniki sadnega drevja očistili vsa drevesa, nato pa bodo sadje škropili. MLO bo poskrbel za Človeka, ki bo vodil škropljenje Sadjarstvo je za Belo krajino nadvse pomembno — to je pokazalo tudi živahno odobravanje volivcev,
ko so se menili o obvoznem škropljenje in zatiranju nevarnega ameriškega kaparja.
Zadružna sekcija bo organizirala v kratkem osemdnevni tečaj za pletenje raz nih predmetov iz tičkanja — Pogovorili »o se tudi o cestah Najprej bodo posuli cesto na pokopališče, nato pa popravili tudi pot Orabrovec.
Predlogi volivcev bodo Mestnemu ljudskemu odboru v veliko pomoč. Gospodarski in kulturni razvoj mesta bo mogoč le s fako pomočjo — zato bodo ljudje na dobro pripravljene zbore volivcev tudi vnaprej radi  prihajali. —r/—
Mt Hiški zadružniki preimenoval
Na večer 10. novembra so se vsi delavni člani KDZ »Partizan« v Metliki zbrali v prostoru, ki so ga sami predelali iz razmeroma velikega hleva v čedno skladišče, ki služi obenem tudi za vinsko klet. To skladišče je bilo za lanski pridelek dovolj prostorno, letos je že bolj tesno, prihodnje leto pa izgleda, da bo že kar premajhno. Tudi to je eden izmed vzrokov, da naši za-drdružniki tako radi govorijo o velikih delih, ki so še pred njimi.
Udeležba je bila številna, prav tako kakor vselej in pri vseh delih. Sestanku, ki je bil sklican ob izpolnitvi letnega plana, je prisostvoval tudi predsed-
obračunal z vsemi, ki se ne bi strinjali z njegovim predlogom za izstop iz zadruge. Martinu Zidarju, članu upravnega odbora, je n. pr. grozil, da ga bo ubil, če ne bo Kotar prišel do kobile »Šimle«, katero je vložil v zadrugo. Za izstop je nagovarjal tudi druge zadružnike. Pokazal je svoje prave barve: v zadrugo je vstopil le zaradi plačevanja manjših davkov in obveznih oddaj. Pri njegovem razdiralnem delu mu je vneto pomagala žena Frančiška, ki je lani naredila v zadrugi komaj 35 delovnih dni, letos pa še — nič. Pridobila sta na svojo stran tudi Gliho Terezijo, mater 11 otrok, da je začela odtegovati otroke od dela v zadrugi in jih zadrževala na ohišnici ali pa jih pošiljala na pomoč zasebnim kmetom.
Delo v zadrugi bi močno zaostalo, če seveda ostali zadružniki ne bi delali namesto lenuhov. Čeprav se je Kotar izgovarjal, da je le »za šalo« nagovarjal zadružnike k izstopu, je to kaj čudna šala. Zadružniki, ki hočejo naprej, takih šal niso mogli razumeti. Zaradi razširjanja lažnjivih vesti o zadrugi, gospodarskega zaviranja zadruge in nagovarjanja drugih zadružnikov k izstopu je okr. sodišče obsodilo Jožeta Kot-irja na 1 leto in 6 mesecev strogega zapora ter zaplembo celotnega premoženja z zakonitimi omejitvami. Kotar Frančiška je bila obsojena na 6 mesecev, Gliha Terezija pa na 4 mesece zapora. Pri slednji je sodišče upoštevalo število nepreskrbljenih otrok in ji zato zmanjšalo kazen.
Zadruga, očiščena zaviračev ln ner-gačev-lenuhov pa bo krepko zaorala nove brazde v pravem tovarištvu in ljubezni do slovenske zemlje.       A. Z.
no letos po stari šegi i mošt v vino
nik zadruge Ivan Urh, ljudski poslanec belokranjskih nižin. Na ta večer res ni ničesar manjkalo. Najprej je bila zadružna večerja, potem pa rajanje, ki ga je spremljalo nešteto starih in novih borbenih in narodnih pesmi. Vesela in dolga je Martinova noč, prav taka je naša povest, le žal, da to ni mogoče opisati. Cim pa so naši zadružniki vsak na svoj način ugotovili, da ne pijejo več mošta, ampak vino, so drug drugemu želeli lahko noč.
Metliška KDZ »Partizan« je od svoje ustanovitve priredila že marsikaj zabavnega in veselega za svoje člane, toda o tem ni — začuda — ničesar zvedel niti Janez Popotni... R. R.
Naše gospodarstvo poln bole dobre strokovne delavce
Drugi način organiziranja šole je takozvani strnjeni pouk, ki smo ga imeli v lanskem šolskem letu. Učenec prihaja v šolo vsak dan v dobi treh mesecev in pol. Na ta način je učenec 3 mesece in pol v šoli, 8 mesecev in pol pa v delavnici. Sprememba načina dela ni tako hitra in ne vpliva toliko na uspeh dela. Ta način je pokazal precej dobre uspehe v šoli in delavnici, vendar pa je bila povezava z delavnico zelo slaba. Ta način šolanja je pospešil oddaljitev od delavnice in učenčevega strokovnega dela. Delav-niški dnevnik ni prišel do veljave.
Tretji način pa je, da hodi učenec v šolo tri dni v tednu, tri dni pa je v delavnici. Ker takega načina še nisem preizkusil, ga ne morem analizirati. Vsekakor pa bi bil ta način nekaka srednja not med obema skrajnostima. V takem šolanju bi prišel v poštev delavniški dnevnik, menjavanje načina dela pa bi ne vplivalo tako močno na učenca I
Naj si bo organizacija kakršnakoli, nujno je. da se šola poveže z delavnico in obratno, kajti le na ta način bo naše odgovorno deio uspešno. Eden izmed najboljših pogojev za sodelovanje šole in delavnice je vsekakor dijaška knjižica učencev v gospodarstvu. V njo opisujejo svoja opazovanja učitelj kakor tudi podjetje. V njej so vpisane vse zamude ali druge učenčeve pregrehe. Potrebno je, da te knjižice vsak teden pregleda mojster ali pomočnik, ki je odgovoren v podjetju za vzgojo kadra, jih podpiše in doda tudi svoja opazovanja glede učenca. Učenec ho na ta način spoznal, da delata šola in delavnica skupno in da drug drugoga podpira in izpopolnjuje če učenec sam od sebe ne pokaže tedensko
knjižice, ga je treba opomniti, da jo pokaže. Pripomniti moram, da so bili primeri zelo redki, da bi bile knjižice pregledane in podpisane, kar je dalo učencu misel, da marsikatera podjetja ali mojstri ne jemljejo šole resno in njenega prizadevanja za izboljšanje učnih in vzgojnih uspehov.
Vajenec je še mlad človek, ki je potreben vodstva in nadzorstva. Le redki so primeri, da mojster vpraša za delo učenca v šoli. V navado je prišlo celo to, da pušča učenca popolnoma prostega. Vsekakor je tak način kvaren za vzgojo učenca, ki je v najbolj >nerodnih letih«. To so leta, v katerih je vzor mladim ljudem človek, ki ne da dosti na splošno-veljavna pravila človeške družbe, ampak dela raje, kakor pravimo, po svoji glavi. Taki vzori privedejo učenca v gospodarstvu na stran pota in težko je to pozneje popraviti. Pa ne samo to. Poleg vseh že zgoraj navedenih zaprek v vzgojnem delu je še ena, ki je po mojem mnenju glavna ovira za vzgojo učenca v zavednega in predanega delavca in obrtnika,, da je v pravem odnosu do dela in delovne discipline. Ne gre samo za pravi odnos do dola, temveč gre za dvig proizvodnje, gre za celotno mišljenje in vživljanje delavca in obrtnika v današnjo gospodarsko stvarnost, gre za pogled v bodočnost našega razvijajočega se samostojnega gospodarstva.
Mnenja sem, da učenec teh lastnosti, ki som jih pravkar naštel ne prinese s
JOŽE ZAMLJEN-DREJCE
seboj ampak mu jih moramo privzgojiti in mu vcepili čut odgovornosti do poklica, do kolektiva, ki neprestano ustvarja nove dobrine za dvig življenjskih potreb delovnih množic. VeČina učencev se rekrulira iz kmečkih družin, iz družin malih kmečkih pridelovalcev in kmečkih delavcev. Rekrutirajo se iz krajev, ki so še globoko zasidrani v patriarhalnosti, v miselnosti osebnostnega dviganja. Vso ta miselnost pa se še veča z vzgojnimi metodami tako mislečih obrtniških pomočnikov in mojstrov. Ne mislim s tem reči, da so vsi enaki, vendar je vzgojim moč tako čutečih veliko močnejša, kot pa onih, ki so v vsem svojem življenju tuji in oddaljeni patriarhalnim prilikam, v katerih so živeli novi učenci v gospodar-stvu. Za taike mlade ljudi so potrebni močni in oprijemljivi zgledi, da se jih oprimejo in da začno nov način življenja, da vstopijo prekvašeni in prevzgojen! s socialističnim duhom v novo življenje, sila odgovornim . pred celotnim delovnim ljudstvom. Ali je možno, da bo učenec, ki trenutno men ju je vtise, spreminja način vzgoje, večkrat na dan menja okolico, pravilno vzgojen in bo postal znača-jen človek? Prav gotovo ne I Vtisi se tako hitro menjajo, da ostanejo le bežni in večajo žejo po starih, ustaljenih prilikili To je eden izmed večjih vzrokov, da uspeli i niso in ne morejo biti veliki Precej primerom poznam, ko so taki vzori spodkopali moralne in zdravstvene
I osnove mladega človeka. Posebno Še dan ' današnji čas, ko so slabe stanovanjske prilike, prehrana tudi ni najboljša, ni utrjena po vsaki vojni zrahljana morala, moramo paziti in nadzorovati življenje učencev v gospodarstvu. Idealno bi bilo, da bi imeli v Novem mestu vajeniški dom, v katerem bi imeli ti mladi ljudje prepotrebno nadzorstvo in vzgojo. Mnenja sem, da bi obrtna zbornica skupno z vsemi ostalimi podjetji in mojstri — ne sicer lahko — vendar pa zadovoljivo rešila to vprašanje, ki vedno bolj grozeče kaže svoje rane. Ali veste, da ima skoraj tričetrtina teh mladih, doraščujočih 'ljudi samo enkrat na dan toplo hrano in se jih skoraj polovico opaja z alkoholom, da skoraj vsi kade? Vse to močno vpliva na mladega človeka, ki poleg vsega še telesno dela. Te posledice se pokažejo v kasnejših letih in so vidne šele tedaj, ko bi moral Človek imeti največ moči in sile. Vse to se da odpraviti z ustanovitvijo vajeniške menze, kjer bi vajenci dobili ob pravem času primerno hrano. Na vsak način mora biti to skrb delodajalcev, če hočejo, da bodo imeli dober in zdrav strokovni naraščaj. Poudarili moram, da so to zelo resni problemi, ker ogrožajo napredek v uspehih in proizvodnji. *
Učenec, ki je sedaj v delavnici in v šoli, bo kmalu postal član naše skupnosti, marsikdo bo tudi na vodilnem mest,u Prav zalo moramo skrbeti zanj. če sam po svojih nagnjenjih ne najde poti do samoiz-obrazbe. Kje se mu bo izoblikovali
pravi odnos do ljudi, njegovo vedenje, če ne v različnih kulturno umetniških in prosvetnih društvih ali aktiviih? Zelb zmotno je mišljenje, da je vsako tako delo nepotrebno ali še celo škodljivo za mladega Človeka, posebno pa še za učenca v gospodarstvu.
Kar poglejmo statistiko, ki sem jO napravil pri 120 učencih v gospodarstvu. Do pred kratkim se ni nihče od njih pečal s petjem alr glasbo. Samo 10% učencev v gospodarstvu JI redno hodilo v knjižnico in še ti so največ brali detektivske in romantične romane. Samo Z% so se pečali z dramatiko. Redno je obiskovalo gledališče samo 8%, kino pa jih je obiskovalo samo 25%; Vsi ti obiskovalci so najbolj hvalili romantične in gangsterske gledališke predstave in filme. Najbolj všeč jim je bil film »Tarzan«, v zelo vzgojni igri »Globoke so korenine« pa jim je bil najbolj všeč prizor, ko je ameriški policaj pobil na tla zamorca. Najbolj jim je všeč knjiga »Tarzan v džungli in male slikanice iz »Jutrovih zbirk«. K predavanjem jih je redno hodilo 1 do 2% in k telovadbi samo 6%. Ljudska tehnika je zanimala samo 4% itd.
Kaj se vam ne dozdeva, da so ti mladi ljudje močno oddaljeni o<-| naših vsakdanjih kulturnih in gospodarskih potreb in na tak način ne moremo vzgojiti dobrega člana človeške družbe? Saj je vendar poznano, da glasba plemeniti duha in srce. da gledališka umetnost daje uglajenost v družbi, da knjiga širi obzorje, da je. k ral ko povedano, kulturno prosvetno življenje na;boliše in najmočnejše vzgojno sredstvo. Prav to bi hotel povedati ob tej priliki. Vajenec je nov
štev. 47.
DOLENJSKI LIST
Stran 5
PREDPISI IN 1MDDE VELJAJO IX VSE!
V zadnjem času se v Novem mestu   polnoletne sinove, češ »... da so to reč
množijo primeri, da posamezniki ne upoštevajo predpisov cestnega prometa, navzlic ponovnim opozorilom hodijo čez železniški most, vozniki prehitevajo vozila na mostu itd. Organi ljudske oblasti odkrivajo ob raznih prilikah po vaseh primere nedovoljene posesti strelnega orožja, dasiravno je bilo že neštetokrat poudarjeno, da ni nihče upravičen do strelnega orožja, kdor nima za to oblastvenega dovoljenja. Pri zagovorih zaradi prekrškov cestnega reda in prometa se krivci navadno izgovarjajo na nevednost, opravičujoč se, da so nek prekršek zakrivili prvič, zaradi prepovedane hoje čez most pa navajajo posamezniki najčudovitejše izgovore in izmišljotine. Pri najdenem I orožju se izgovarjajo starši na sicer '
privlekli otroci domov še med vojno ali pa takoj po vojni« in »... tega tako ne uporabljamo, saj nam leži kar tako doma« ter podobno.
Organi ljudske oblasti, ki so ponovno opozorili prebivalstvo na upoštevanje vseh prometnih predpisov, cestnega reda, upoštevanja nočnega miru, na zakon o posesti in nošnji lovskega ter ostalega strelnega orožja, bodo odslej v ugotovljenih primerih morali krivce kaznovati strožje kakor so jih doslej. Izdani predpisi in uredbe veljajo brezpogojno za vse državljane, zato se v prihodnje ne bodo mogli jemati v obzir nikaki izgovori, da posamezniki »niso vedeli« za to ali ono sicer obče znano prepoved ali cestno-prometni predpis.
IZ flAŠIH K&AJBV
Konferenca žena Novega mesta
Pretekli petek so se zbrale žene Novega mesta k letni skupščini. Dobra udeležba, veliko zanimanje za delo organizacije in nadvse živahno razpravljanje o perečih problemih, ki zanimajo sodobno ženo, vse to je dalo pravo sliko razgibanega dela, ki ga je zabeležila organizacija AFŽ v preteklem letu.
O novih gospodarskih ukrepih je poročala tovarlšlca Milka Kolenc, poročilo o dosedanjem delu odbora pa je podala tovarišica Angelca Pretnarjeva. V razgibanem razpravljanju so žene med drugim govorile tudi o otroški restavraciji v Novem mestu, praktičnih gospodinjskih tečajih, v vzgoji otrok v osnovni šoli, o poizkusih duhovščine, kako privabljati otroke k verouku, o
Domu igre In dela In o vrsti zanimivih vprašanj. Ob zaključku konference je govoril tudi sekretar okrajnega komiteja KPS tov. Martin Zugelj in podal ženam kratek, a jedrnat politični pregled s posebnim ozirom na delokrog organizacije naših žena v sedanjih pogojih našega gospodarstva. Dotaknil se je vseh važnih notranjih in zunanjih političnih vprašanj, vzgoje otrok v šoli in izven nje, predvsem pa tudi vzgoje odraslih ljudi, ki naj vzgajajo mladino v dobre državljane. Pri volitvah je bila soglasno izvoljena za predsednico tov. Angelca Pretnar, za tajnico pa tov. Francka Pungerčar. — Nadvse uspelo konferenco so žene zapustile z vidnim zadovoljstvom.
Letošnji Teden tehnike v okraju Črnomelj
Za otvoritev Tedna tehnike so v okraju Črnomelj pripravili razstavo, kjer so razstavljala podjetja in osnovne organizacije Ljudske tehnike. Med razstavljslei so bila podjetja- rudnik Kanižarica. Tovarna učil. Radio-center. Okrajno gradbeno podjetje, Elektro-Liubljana (DES). Zeleznli varna in še nekaj privatnih obrtnikov ter modelarji, brodarii, radioamaterji, fotografi in elektrotehniki. Razstava po izložbah je v Crnom lju  zanimala  vsakega posameznika.
VABILO
Krajevni odbor Zveze borcev Kamence pri Novem mestu vabi svojce padlih borcev in žrtev fašizma, vse bivše partizane domaČega kraja, borce in oficirje Gubčeve brigade, člane ZB In vse ostale na slavnostno otvoritev
P A RT t Z A XS K F. C, A S POMEN i K A
v Veliki Bučni vasi pri Novem mestu, ki bo v četrtek 29. nov.
1951 ob 10. uri dopoldne. Sodeluje godba JA iz Novega mesta in pevski zbor SKUD »Dušan Jereb«. — Po odkritju spomenika pogostitev svojcev in gostov. Popoldne ljudska zabava v Bučni vasi.
KINO NOVO MESTO PREDVAJA:
Od 23. do ti. novembra: angleški Jfllm »OBALA«. Predfilm: Kulturno življenje NRM
Od 27. do 29. novembra: Jugoslovanski film »BARBA ZVANE«. Predfilm: filmske novosti Rt. 40.
Od 3(1. novembra do 3. decembra: angle Rkl tlim »FANY«. Predrilm: Velika Brlta nlja—Jugoslavija II.
CEVLJAERSKO PRESIVALKO z morebitno prakso sprejme takoj v službo mestno podjetje Usnjarski proizvodi, Črnomelj. Glede ostalega osebni dogovor. - 125
NAGROBNO PLOŠČO, spomenik, okvir aH robnik, graviranje rumenih ln črnih crk vse to vam oskrbi Mestno kamnose&tvo MLO Novo mesto v GerdešlcevI ulici 8. poleg novega mostu v Ragov log).
PREKLIC. Prckllcujem osebno Izkaznico it. 0315.S73, Izdano na Ime Dragan Alojz iz SmarJete. - 123
ZAHVALA. Podpisana se zahvaljujem zdrav nlknm In osebju bolnišnice v Kandijl zh pomoč ln požrtvovalno postrežbo v moji bolezni. — Marija Volfing, Bučna vas.
Na razstavi je bila najzanimivejša izložba Radio centra; v njej je hila razstavljena nova radio postaja, ki so jo napravili radioamaterji iz Črnomlja pod vodstvom radio-tehnika Vinka Vrščaja. Oddajna postaja bo v kratkem pričela z rednimi oddajami za Belo krajino. Poseben odbor bo skrbel, da bodo oddaje redne in da bodo vsi lastniki radio aparatov v Beli krajini lahko zvedeli vse novice iz okraja. Poleg postaje so bili razstavljeni tudi izdelki radioamaterja Vlada Zoren, ki je napravil kompleten radio aparat popolnoma sam.
Poleg lepe razstave je pripravljalni ln okrajni odbor Ljudske tehnike pripravii vrsto predavanj v podjetjih, na vasi, v iriTTiTiaziji in v večjih krajih. V sporazumu s Svetom za kulturo in prosveto pri OILO je odbor organiziral na vseh išolah in gimnazijah redna predavanja o tehniki. V Črnomlju, na vaseh, v podjetjih in gimnaziji so predvajali tudi tehnično filme s podrobno razlago. Da bi se ljudje čimbolj seznanili z današnjo tehniko, so bile organizirane ekskurzije v razna podjetja. Ohrtna fiola je obiskala rudnik Ksnižarico in tovarno Belsad. sindikat pa Tovarno učil. Podjetja so v Tednu tehnike pregledala in očistila stroje ter imela v svojih ddovnih kolektivih strokovna predavanja. Zvočna aparatura v Črnomlju je redno objavljala delo in uspehe v Tednu tehnike ter najav-ljala predavanja.
Po končanem Tednu tehnike Je okrajni odbor s prireditvenim odborom imel sejo, na kateri je sprejel več obvez, kot na primer: takoj je treba ustanoviti kino-fntoklnb, do konca leta je treba ustanoviti dve kmetijsko tehnični dmMvi, dve postaji mladih tehnikov ter posvetili več pažnje pionirjem in se v ta namen povezati s Svetom za kulturo in prosveto pri OTLO. Dosedanje organizacije Ljudske tehnike je treha utrditi in takoj pričeti s pripravami za letno skupščino. Pregledati je treba dosedanje članstvo, pridobiti novega in urediti članarino. V vseh podjetjih, kjer imajo za to pogoje, je treha ustanoviti elektro-strojne klube. Na volitve v okrajni odbor Ljudske tehnike in osnovnih organizacij se je treba temeljito pripraviti
Taksno je bilo delo Ljudske tehnike črnomaljskega okraja v Tednu tehnike. Upamo, da bodo naši uspehi tudi v bodoče zadovoljivi, ker se zavedamo in razumemo besede tovariša Tita: »Osvojiti si tehniko — pomeni zgraditi socializem«. M. K.
NA OBISKU V DIJAŠKEM DOMU V DOL. TOPLICAH
Z ustanovitvijo nižje gimnazije v Dol. Toplicah, kateri je bil dodeljen precej velik okoliš, je bilo treba misliti tudi na ustanovitev Internata za dijake, ki so oddaljeni po osem pa tudi več kilometrov od sole. S pridobitvijo zaallnega stanovanja, ki pa ga je bilo treba še temeljito popraviti ln opremiti, je bil dijaški dom že lani toliko urejen, da je pod svojo streho lahko sprejel dijake. Sedaj prezldavajo še eno sobo, da bo mogoče sprejeti še nekaj mladine, ki želi stanovati v Internatu.
Dijaški dom ima tudi menzo, kjer dobivajo dijaki dobro, tečno In Izdatno hrano. Dliakl se v svojem domu počutijo prav dobro, nekateri celo bolje kot doma, ker so z vsem preskrbljeni. Hišni red je strog in se ga Je treba tudi držati, študij dijakov je vsako popoldne od 15. do 18. ure pod vodstvom pedagoškega vodje. Po odmoru je večerja, ob 20. uri pa morajo vsi spat.
Veliko skrb posveča Internatu gimnazijsko učlteljstvo. Upravnica Teodora Bajec skrbi, da Je povsod vse v redu In da so dijaki zadovoljni. Pomen Internata in dobro preskrbo gojencev priznavajo tudi starši otrok, ki vidijo, kako dobro so njihovi otroci preskrbljeni v Internatu In kolikšno skrb posveča upravno osebje učeči se mladini.
ST. JERNEJ
Velika motorna mlatllnlca. ki Je menda last Zadružnega sklada, je že od mlačve pšenice do nedavnega vedrila na prostem, Izpostavljena dežju In soncu. Do konca meseca oktobra Je bila še vedno na prostem; končno so se Je le usmilili In Jo zapeljali pod streho novega skladišča Zadružnega sklada poleg delavnice. Malo več skrbi ol le bilo treba Imeti za stroje skupne lastnine. Ce že nI dovolj strehe, pa bi Jo vsaj z lepenko zaščitili na mestu, kjer je.
GRADIŠČE
Plačevanje davčnih zaostankov ln četrte akontacije se bliža kraju. Do 10. novembra je bilo plačanih že nad 80 '/• celotnega predpisa In to brez vsakršnega administrativnega nkrepa. Da poteka plačilo davka dokaj redno, Je precejšnja zasluga novega administratorja na krajevnem ljudskem odboru tov. sretnika. Neposredno korist od teca bodo Imeli sami davkoplačevalci, ker se bodo s rednim in pravočasnim plačevanjem davka Izognili visokim stroškom prisilne izterjatve.
TREBNJE Plačevanje davkov poteka t trebanjskem okraju zelo dobro. DoRlej so davkoplačevalci plačali 85 odstotkov vseh davkov brez kakršnih koli prisilnih ukrepov. Davčne komisije pri krajevnih ljudskih odborih so same brez pomoči aktivistov z okraja Izterjale zapadle davke.
PREČNA
Samosvoja rihiča mlinar Pavel Kio iz Prečne in žagarski pomočnik Jože TTršiČ sta se spravila nad ribe v Temenici kar z dinamitom. Kic je bil zato obsojen na 2000 din, Uršič pa na 500 din denarne kazni. Ribarska zadruga v Novem mestu pa je svojo odškodninsko zahtevo v znesku 10.000 dinarjev  uveljavila  pred  civilnim sodiščem.
DELO SVETA ZA KOMUNALNE ZADEVE V DOL. TOPLICAH
Svet za komunalne zadeve je pred dnevi na svoji seji sprejel več važnih sklepov, ki bodo za razvoj zdravilišča važnega pomena. Seji je prisostvoval tudi okrajni poverjenik tov. More Slavko. Rarpravll jall bo o vodovodu, regulacijskem načrtu kraja In stanovanjskem vprašanju. Ker je bil bivši član krajevnega sveta za komunalne zadeve Jože Poljanšek premeščen na drugo mesto, je bil za njegovega naslednika doto čen sedanji ravnatelj zdravilišča tov. Martin Kene.
Odbor za vodovod zaradi raznih težkoč nI delal žest mesecev. Vodovod je v zelo slabem stanju, tako da je zdravilišče večkrat tudi po nekaj dni brez pitne vode. Na seji so sklenili, da mora predsednik Sveta Izpo-slovatl po možnosti še letos pri Komiteju za turizem In gostinstvo primeren kredit za po pravilo vodovoda. Za ta kredit naj bi se takoj nabavil potreben material &a gradnjo. Novih pip pri Javnem vodovodu ne bodo več delali, pa* pa bodo te. kolikor Jih je sedaj še, nadalje uporabljali in vzdrževali. Posamezni gospodarji naj skrbe za to, da si sami napeljejo vodovod v svoje zgradbe.
Z« razvoj zdravilišča JG nujno potreben regulacijski načrt, o katerem se precej govori že vsa leta po osvoboditvi. Doslej še nI bil izdelan, kar zelo ovira gradnje novih stavb. Takoj po osvoboditvi Je Ing. Sitar
sicer Izdelal sltuacljskl načrt v velikem obsegu ln pri tem je ostalo. Upravnik Invalidskega doma tov. Tomlje, ki se zelo za v/ema. da bi zdravilišče prišlo čimprej do regulacijskega načrta, je poročal, da pride že prihodnji teden od Urada za urbanizem ln komunalno tehniko Ing. Gvardjančlč, ki Ima nalogo, da januarja ln februarja 1952 napravi regulacijski načrt zdravilišča Dol. Toplice; Tudi tov. More se Je zavzel za regulacijo zdravilišča, ki se iz leta v leto lepše razvija, zlasti pa še za regulacijo Sušice, v kateri se nabira vsa nesnaga, kar povzroča nevarnost epidemij — zlasti tifusa — zaradi katerega bi se moralo zdravilišče zapreti tudi sredi glavne sezone.
Na seji so razpravljali še o rešitvi občutne stanovanjske krize. S tem v zvezi je treba poskrbeti za lekarno in za zdraviliški kraj prepotrebno higiensko brlvnlco. Razpravljali so tudi o potrebi nove klavnice In o odstranitvi ruševin, ki kaze zdraviliški kraj. D. G.
GROBLJE PRI šT. JERNEJU Ker Je ukradel voz detelje Izpod kozolca Janeza Lekšeta In Marije Cujnik lz Grobelj pri št. Jerneju (vredne 12.1IM1 din) je hll posestnik Franc Luzar, lastnih 14 ha zemlje, doma Iz Hrvaškega broda št. 15 pri Zame-škem obsojen pred okrajnim sodiščem na 6 mesecev zapora, plačilo stroškov kazenskega postopka in na 500 din povprečnlne.
P. R.
IZ METLIKE
V počastitev štlrlstoletnlce slovenske knjige sta gimnazijski In osnovnošolski učiteljski zbor pripravila razstavo slovenske knjige. Razstava je hila odprta ves dan. Obiskalo jo je okrog dveBto ljudi. Posebno pozornost zasluži dejstvo, da je polovica teh obiskovalcev Iz okoliških vasi. Okusno okrašeni prostor ln v nJem razstavljene knjige so prijetno vplivale na goste. Morda Je prav pripomniti, da smo pogrešali še marsikoga, ki bi bil moral ogledati knjižni kulturni Izraz slovenskega naroda.
Organizacija AF2 Je za žensko mladino pripravila gospodinjski tečaj. Za tečaj se je prijavilo 4« deklet. 20 jih je Iz metliške okolice. Zaradi pomanjkanja prostora so se kandidatke morale razdeliti v dve skupini. V zimski tečaj so sprejeta dekleta lz okolice, Metllčanke pa pridejo na vrsto proti pomladi.
V tečaju se dekleta nče praktičnega gospodinjstva, kuhanja, pospravljanja, vmes so vpleteni nasveti za pranje, likanje, čiščenje madežev. Tudi za krojenje In šivanje se zanimajo. Poslušale bodo zdravniška, živinorejska ln vzgojna predavanja. Nekaj časa
bodo posvetile lepemu vedenju, tudi na ples ne bodo pozabile.
Ce stopiš med tečajnice, te razveseli pri Jeten pogled na bele predpasnike, bele 1 ti pisane rute ln žive poglede, ki kažejo veselje ln voljo do znanja. Pa saj se tudi spretno sučejo okrog štedilnika! Voditeljica tečaja tov. Romana Hanzel pričakuje, da se bodo marsičesa naučile. N. G.
DIVJI PRAŠIČI V PREDGRAĐU
Pred dnevi sta se pojavila na odprtem polju na Predgrajsklh njivah, kjer so kmetje e.rall. dva velika divja prašiča. Ljudje so vpili In klicali lovce, a teh nI bilo od nI koder. Bil je pravi direndaj. Janko Ivan je hotel prašiče zavrniti, a so ga mrcine skoraj podrle na tla ln se je moral umakniti, prašiča pa sta na koncu Predgrađa odšla v gozd. S. J.
NOVO MESTO
Vsako Jesen je težava z žaganjem drv.
V mestu sta samo dve premikajoči krožni žagi. kar Je za vse mesto premalo. V pode želskih krajih ln vaseh na je ve* motornih žag, ki niso polno zaposlene. Ali ne bi kazalo nekaj takih žag dobiti v mesto In Jim dati v zakup žaganje drv v enem aH drugem koncu mesta? Prepričani smo, da bi hilo s tem ustreženo marsikateremu lastniku drv, Izpred naših hiš ln ulic pa bi bili odstrn njeni kupi drv, kt nikakor niso v prid lepšemu Izgledu mesta. P.
KOLODVORSKA CESTA V STRAŽI JE NUJNO POTREBNA POPRAVILA
Železniška postaja v Straži Je glede Izvoza lesa med prvimi v Jugoslaviji. Sem dnevno dovažajo velike množine lesa vseh vrst In drv za kurjavo. Z ogromnim pro metom lesa pa trpijo tudi ceste, na katere pa ne polagajo toliko pažnje, kot bi bilo potrebno. To se čuti zlasti ob deževju, ko mora potnik v jutranjih urah. ko se še do hro ne vidi. bresti po lužah, ki Jih je vse polno po kotanjah na cesti. Od postaje do Straže Je Človek že ves premočen ln blaten.
V Baml Straži pa je najhujše. Tu je nakopičenega ogromno lesa, da se mu ne moreš izogniti. Tod vlačijo hlode kar po cesti, kar jo še bolj kvari. Blata Je toliko, da se v njega vdiraš skoraj do kolen. Ko pride pešce do železniške postaje, je Že tako umazan, da se čevlji ne vidijo iz blata. Tn čin-vek naj tak potuje dalje. Veliko je že bilo pritožb, a vse zaman. Niti Krajevni odbor, niti cestna uprava ne pnkreneta ničesar, da bi se v tem ozlru kaj izboljšalo in bi se cesta popravila vsaj toliko, da bi ljudje lahko prišli do postaje. D. G.
Gibanje prebivalstva
Splošno trgovsko podtefle — Crnomell
ima vedno v zalogi: vse prehranbene predmete kakor mlevske izdelke, sladkor, mast, olje itd. — razno železnino, tekstilne izdelke in galanterijsko blago po najnižjih dnevnih cenah
Kmetijskim zadrugam dostavljamo naročeno blago do njihovega skladišča. Obiščite nas ln si brezobvezno za nakup oglejte naše zaloge!
član naših bodočih gospodarstvenikov, tako kot so v današnjem času prav obrtniki postali nov kader naše današnje gospodarske podjetnosti. Poleg tega pa so bili obrtniki v gasu, ko se ie dvigala naša narodna zavest in naše gospodarstvo edini, ki so krepko stali v naši ustvarjalnosti, v naši finančni moči in v naši kulturni tvornosti. Prav nesmiselno bi bilo, če bi obrtniki danes, ko imamo vse pravice in vso iniciativo za dvig gospodarskega stanja v posameznih pokrajinah naše domovine, postali pasiven del naše kulturnosti in naše prosvete, ki je vedno rasla na delu obrtnikov in podjetij. Prav zato ne zavirajte obrtni in malo proizvodni šk i mladini udejstvovanja v kulturno prosvetnih društvih! Prav tem je nujna potreba, da se udejstvujejo v tej panogi, da bo lahko izpolnjevala vse tisto, kar izpolnjujemo danes mi, t. J-izboljševati našim zanamcem lepše in boljše življenje kot ga imamo mi.
Prav te naloge, ki se stavljajo pred nas, Pa nam narekujejo, kar sem že v prejšnjem poglavju tolmačil, t. j. da osnujemo lep in vsem nalogam ustrezajoči internat ali kakor bi s preprostimi besedami povedal: ne samo stanovanje in hrano, temveč dom, kjer bo nnš obrtni in industrijski mladinec imel prostor, kjer^bo dobro in udobno živel in imel starejšega tovariša, ki mu bo svetoval kaj in kako naj dela in kjer bodo vsi naši mladinci dobili dovolj moralne, stro kovne in kulturno prosvetne pomoči.
K popolni oskrbi v internatu in menzi spada prav gotovo tudi popolna zdravniška oskrha in reden zdravniški pregled vsako leto ali še bolje vsakega pol leta. Mogoče mi bo kdo oporekal v tem
oziru. Toda — temu ni tako! Poglejmo si stvar od blizu! Učenci v gospodarstvu so v letih največjega telesnega in duševnega razvoja. Njihovo delo je, 6koraj bi lahko rekli, enako odraslemu Človeku, zato kaj lahko nastanejo razne motnje in bolezni. Bil je primer, ko se je šele na pomočniškem izpitu ugotovilo, da učenec ne more napraviti pomočniškega izpita zaradi opešanja vida. Ce bi bil reden zdravniški pregled, bi se kaj takega prav gotovo ne zgodilo. Zdravnik bi učencu predlagal drugo stroko in učenec bi bil danes pomočnik aH izučen delavec, tako pa mu je bila učna doba brez haska, ker je postal le priučen delavec v isti stroki, v kateri ni mogel položiti pomočniškega izpila.
Mnenja sem, da je nujno potrebno organizirati v novomeškem okraju obrtno mladinski dom in k temu priključiti menzo, za kullurno-prosvetno udejstvo-vanje pa ustanoviti kulturno umetniško društvo vajencev. Marsikdo pravi, naj bi bili vajenci vključeni v posamezna kulturno prosvetna društva. Izkušnja nam je pokazala da v kulturno prosvetna društva učenci v gospod»rstvu ne vstopajo radi i/, čisto enostavnega vzroka, ker se počutijo v njih manjvredne v pevskem, glasbenem in igralskem znanju med že starimi pevci, godbeniki ali igralci. Prav zato bi bilo po mojem mnenju bolje ustanoviti samostojno kulturno prosvetno društvo učencev v gospodarstvu, ki bo dejalo učencem prve osnove, jim vŽigalo veselje do prosvetnega dela in siguren nastop. Tako društvo bi postal nekak re-zervar za kulturno prosvelne delavce v starejših društvih, kakor so razni SKUD in KUD.
Za poglobitev in razširitev obzorja
učencev v gospodarstvu bi priporočal nedeljske dopoldanske matineje. Te matineje naj bi bile zelo pestre in mikavne. Obravnavale naj bi najrazličnejše probleme iz vseh panog našega gospodarstvo, politike, glasbe in kulture sploh, zdravstva itd. Spremljali naj bi jih s fiflmi, glasbenimi vložki, dramatičnimi prizori itd. Te matineje naj bi izvajali SKUD >Dušan Jereb< e pevskim zborom, orkestrom, dramo, filmsko podjetje, Ljudska tehnika, športno in telovadno društvo itd.
Lanska razstava lokalnega gospodarstva in letošnji semenj v Novem mestu sta nam pokazala neizpodbitno dejstvo razmaha lokalne industrije, obrtništva in domače obrti. Prav ti dve gospodarski prireditvi, kakor tudi razgovori s posameznimi obrlniki in podjetniki, so potrdili, da je naše lokalno gospodarstvo pred zelo važnimi vprašanji, ki jih moramo na vsak način re&iti, da bomo zadostili potrebam delovnega ljudstva po predmetih vsakdanje potrošnje, stanovanjske udobnosti td. Ta vprašanja so kaj različna od pridobivanja surovinskih materialov, trpežne izdelave do okusne uporabljivosti. Vsa ta vprašanja morajo reSeVMti delavci in obrtniki! sami od predmeta do predmeta in morajo pri tem pnka.zati, kakor so nekateri že na razstavi in sejmu, veliko iznajdljivost in sa-modejavnost. Ce vseh teh rešitev ne bo dala šola. potem bo moral pač vsak to spoznati šele po delu samem in dvig proizvodnje in njene tržne sposobnosti bo počasen in še težji. Prav iz teh razlogov je potrebno, da dvignemo nižje strokovno šolstvo in da za to šolstvo žrtvujemo vse svoje sile in moči.
V OKRAJU NOVO MESTO
V mesecu oktobru se je v novomefikem okraju rodilo 132 otrok, od tega 64 dečkov in 68 deklic. Porok je bilo 17, umrlo pa je 54 oseb (26 molkih in 28 žensk).
Poročili so se:
Komandir NZ Banko Tgnac iz Kopra in delavka Plnntan Rozalija iz Stopič. Električar Brurinr Brnnislav in holniSka strežnica Božič Kristina, oba iz Novega mesta. Tesar Mirtič Jože iz Strai.e in Lajk Ana iz Dolža Delavec Petrička Zvonko in delavka Hrgar Marija, oba iz Smihela. Podoficir JA Radivojevič Dragan iz Slnvkovic — Srbija in zasebnica Jozovič Frančiška iz Novega mesta. KIjnčavničar Zupančič Avgust iz Smihela in Povše Marija iz Novega mesta. Podoficir JA Dimitrijevič Kostadin in gospodinja Mitova Milevka, oba Iz Prečne. Logar pri OLO Klohčar Franc lz Porlgradn In učiteljica Fabian Radojka iz UrSnih sel. Knjigovodja Tretinjek Zvonimir iz Smihela in gospodinja Kopic Marija Iz Novega j mesta.
I     Sin kmeta Novak Franc iz Rake — Krško
l in hči kmeta Jordan Jožefa iz ZameSkegn.
• Mizarski pomočnik Hančič Franc iz Mengša in  kuharica Oizerl Stanislava iz Zbur. Kmet   Raje   Anton   in   zasebnica Svetlin
I Marija, oba iz Mirne peči.
Kmečki delavec LekSe Frane In šivilja Koro.Sec Karolina, oba iz Prekope. Čevljarski pomočnik Modlc Alojz iz Orehovice In trgovska pomočnica Volčjak Marija iz Šmarja. Delavec Cigoja Miroslav iz Jesenic in kmečka delavka Skoda Branislava iz Prekope.
Nameščenec Košičck Franc Iz Novega mesta in servirka Gruden Martina li Bele cerkve.
Delavec Bizovičar VlncPnrij Iz Slov. Ja-vornika   in  hči   kmeta   Avguštin Veronika Iz Uršnih sel. — Čestitamo! ITmrlI so:
TTžitkarica Kalčič Jožefa, 76 let. Iz Smihela. Hči tesarja Kastelic Špelca, 1 mesec, iz UrSnih sel. Užitkar Stine Anton, 73 let. \7. Novecra mesta. Gospodinja Zupančič Vnl-burga, 85 Ipt, Iz Novega mesta. Sin delavca Potočnr Milan, 6 dni, iz Novega mesta. Kmetica Prešeren Frančiška. 53 let. Iz Smo-lenje vasi. Hči mizarja Prah Tvnnka. 9 me seeev. iz St. Ruperta. Gospodinja Mrgole Marija, 66 let. iz ftkocjana. Delavec TTmek Alojz. 48 let. iz Tržišča. Kmet Stine Karol. 6,1 let, iz Novega mesta. Kmet Kuplenik Ferdinand, 55 let. iz Suhora. Kmetica Zor man Marija, 31 let, iz NcmSko vasi. nči kmetice Andrejčič Jožefa, 28 let. iz Gradišča. Gospodin ia Seiko Marija. 69 let, iz Kamene. Užitkar Verdenik Jurij. 74 let, iz Kamene. Rin kmeta Cimermančič Franc. 15 let, iz Podgrada. H*i delavke Cimprič Jožefa. 1 mesec, iz Podgrada. TTžitkarica Koračln Marila, 71 let, iz Podgrada. TTžitkarica Novak Marija. 81 tet, iz Smolenje vasi. Gospodin ia Judež Marija, 71 let. iz Smolenje vasi. Go-snodinia Može Cerili ia, 87 let, iz Stopič Gospodinja Cej Marija. 42 let. iz Straže. Gosnodinja Hrovat, Marija, 70 let, iz Stopič.
Matičar   Gutman   Franc.  48  let.   iz Dol Toplic. Sin mizarja Novak Slavko, 2 meseca, iz UrSnih sel. Užitkar Kopina Janez, 81 let. iz Rele cerkve.
TTžitkarica Gorjuo Jožefa, 79 let, iz Grn-dišča. Gospodinja Skedeli Frančiška. 67 let, iz Gradišča. Gospodinja Turk Marija. SO let. Ifl Gradišča. Užitkarica Amhrnžič Marija. 77 let. iz Orehovice. Sin kmeta Jurgalič Karol. 24 let, lz Prekope. Mizarski vaiener Mator Franc. 17 let, iz Ljubljane. Kmet Kresa! Martin. 66 let, iz Zameškega.
Kmet Onidovee Alojz. 6fi let, iz Ajdovca. Užitkar Bobnar Janez, 92 let. iz Aidovca Hči kmeta Kodelič Anica. 1 mesec, iz Dvora. Sin kmetice Hočevar Jože, 7 mesecev, iz Ajdovca. Kmetica Mirtič Ana, 69 let. iz Dvora. Kmet Kiimeli Jakob. K9 let. iz Dvora. Kmet Novak Jože. 72 let, iz Ratja. Sin Vrneta ftkufea Vincencii, 13 let. Iz Rcla-Riuje. Užitkar Struna Franc. R3 let, Iz Smihela pri Žužemberku. Gospodinji Šmalr Ana. 62 let, iz Mirne peči. Kmet Pust Anton. 76 let. iz Globodola. Čevljarski pomočnik Kračevee Martin. 17 let, iz St. Petra.
Užitkar Gorenc Jože. 85 let, iz Zagrada. Sin krnela Ogrinee Jožo. 1 leto, iz Zagrada. Užitkarica Saje Marija, 88 let, iz Zlmr. Užitkarica Jerič Ana, 85 let, iz Dobrave. Užitkarica Hočevar Marija, 77 let. iz Skoc-jana. Hči kmeta Glohevnik Neža, 1 leto, iz škorjana. Gospodinja Hrastar Julijana, 65 let, iz Zagrada.
V OKRAJU KOČEVJE
V mesecu oktohru 1951 se je rodilo v kočevskem okraju 28 otrok. Od teh je 19 dečkov in 9 deklic. Umrlo je 15 oseb, porok pa je bilo 20.
Poročili so se:
Knjigovodja Beljan Ivan Iz Kočevja in kn.jigovndkinja Pusovnik Terezija iz Maribor«. Delavec Canuk K. iz Murske Sobote in kuharica Azura, roj. Malinovič M. iz Delnic Poljodelec Guhrovšck Frančišek iz Starega Loga 90 in poljedelka Riigler I.eopoldina iz Starega loga 90. Mizarski pomočnik Fi-lipič Dušan lz Kočevja in poljedelka Ora-žem Marija iz Grčaric. Delavec Hudnhivnik Danici iz OsHnice in delavka Tomer, roj Turk Olea iz Sel 14. Poljedelec Tdič Gero iz Zol.ine 34 in delavka Brcnčič Egidifa iz Zeljn. Kmet Kotnik Janez iz Postoine in kmetica ftilc Štefanija iz (!or. Laz. Lovsk' nadzornik Kovačič Alojzij iz Jelendola in delavka Pintar Danica iz Grčaric.
Šofer Mislej Slavko iz Ribnice In de lavka Mohnr Ana iz Grčaric. Mesar Nosan Jožef iz Ribnice in kuharica Levstek Neža iz Brega 17. Delavec PirS Janez iz Grčarskih raven in gospodinja GorSe, roj. Žagar Marija iz Grčarskih raven. Zidar Pinosa Luigo iz Novih Ložin in delavka Marlinčič Juli jana iz Gor. Lož.in. Skladiščnik Remec Mi roslav iz Konca vasi in nam. Šinkovec Fran čićka iz Stare cerkve. Rudar Somrnk Adolf iz Rrega 1 in gospodinja ZakraiSek, roj. Petrič Angela iz Skrlovire 2. Ključavničar Skvarč Dušan iz Kočevja in nameščenka Jnžnič Ana iz Kočevja. Delavec Šinkovec Alojzij iz Stare cerkve in dolavka Zakraj-ček Rilvestrija iz Konca vasi. Delavec Šti mer Vincencij iz Oneka in pol iedelkn Za dravec Ana iz Oneka. Nameščenec Vričko Jožef iz Novega mesta ifl gospodinja Dojak Marija iz Grčarskih raven. Delavec Vukelif' Josip iz Pule in pletilja Hodnik Jožefa iz Banje loko. Zidar \Veihondl Ivan iz Mahov-nika in kuharica Fiefengrober Jera Iz Mahovnikn.   — Čestitamo!
Umrli so:
Prevžitkaricn Arkn. roj. ("Var Marjeta. Iz Bukovice, stara 91  let. S'vilja Bolha Frančiška, iz Ribnice, stara 80 lc-t, Delavec Je-šelnik Leopold, Iz Kočevske reke, star 17 let fpadel  v partizanih  19431. Rudar Kovačevih Milan, iz  Mahovnika,  star 22 let  fpadel v partizanih   1943).   Rudar  KamAek   Adolf, lz Kočevja,   star  20  let   (padol   v partizanih 19431.   Rudarski  strojnik  Klufevftek Alfred iz Kočevja, star 30 let. (prosrlaScn k mrtvim^ — prnjlfl.Seni sedaj k mrtvim. Prevžltkaric.! Kordifi, roj. Knavs Antonija, iz Retij. stnr.i 91 let. Delavka Lavrič Marija, iz Travnika, stara  60 let.  Nameščenec   MarČič  Julij, Iz Ribnice,  star  62 let.   Kmet   Miklič Anton, iz   Rogatega   hriba,   star   82   let. Delavce Miklič  Janez,  iz  Novega  kota, star 54 let Kmet Mihelič Alojzij, iz Ribnice, star 76 lel Gospodinja  Omprzn.  roj.  Oražem  Neža. Iz Prigorice, stara 63 let. Prev/.itkar Ruparči Janez, iz Loskojra potoka, star 72 let. Otro'-Sever Franc, iz Kočevia. star 2 dni. Otroi.-Štrukelj Anton, iz Kočevja. Rtar 9 ur. Dc lavec Stupica Franc, iz Soriražire. stnr 42 let Gosnodinja   Sptra.  roi.  Koiir Jožefa,  iz 7,i msric, stara 57 let. Poljerlelka Šumak Olga, iz Suhega potoka, stara 26 let.
Ureja uredAiski odbor - Odgovorni uredniK Tone GoSnlk - Naslov uredništva in upravi« Novo mesto Ljubljanska cesta 25, teJefon At 127 - Postni predal 33 - Tekoči račut pri Komunalni banki v Novem mestu fitev 616-1 90322-1 - Četrtletna naročnina 75 din polletna 150 din, oelole.lna 300 din — Naroč nina se plačuje vnaprej - Tiska tiskarna Ljudske nravlee v Lluh1.ia.nl
Združenje državnih sost.nsk h ood etij
nudi svojim članom najrazličnejše špecerijsko blago, galanterijo, alkoholne pijače, rum, liker, konjak itd. — Na najnižje dnevne cene dajemo članom popust. Oglejte si zaloge blaga, naročajte pri svojem Združenju
NOVO MESTO
Sokolska ulica št. 1
telefon št. 5
-27
Stran 4
DOLENJSKI LIST
Štev. 47,
IZOBRAŽU1MO SE
Ni še dolgo tega, ko sem hodil po gorjanskih vaseh tam pod Kukovo goro. Prav rad grem med te ljudi, saj se tam res kaj pametnega in imenitnega pogovorimo. Kaj bi se opravičeval, kaj sem delal tam. Najbolje je, da povem naravnost. Preizkušali smo letošnji mošt. Nihče ni hotel priznati, da ga je pridelal, ampak vsak je zatrjeval, da mu ga je bog dal. Naj si bo že kakorkoli, kislo je in nedozorelo; sonca ni bilo in toplota je bila vse drugod, samo v vinograd ni hotela priti.
Pa je pogovor tekel tudi drugod. Kapar je napadel naše sadovnjake, ki so bili včasih ponos kmečkega človeka in je vrag z njim, pa z »Durlo« in drugimi škropili. Drevo hira in se suši. Pa ne samo to! Polje ne rodi tako kot je prejšnja leta in človek ne dobi še tistega, kar je vsejal, kaj šele za kruh in vsakdanjo jed.
Kozarec je krožil okrog nas in beseda je nanesla tudi na bolezni, ki jim nismo kos. Ne samo, da razsajajo stare bolezni, ki jih vsakdo pozna, ampak je prišla k nam griža in kolera, pa jetika in kaj vem kaj še vse je prišlo na dnevni red našega sedenja.
In končno nas je prestrašil Korejec in Indijec, perzijska nafta in Egipt, vse te daljne dežele, ki jih poznamo še kvečjemu iz knjig, tiskanih v Kraj-čevi tiskarni v Novem mestu, ko so ljudje plačevali še v goldinarjih. In ko mi je rekel sin pokojnega starega Kosa iz Vrhpolja, ki je skupno s Cankarjem na ljubljanskem gradu avstrijski are-stantovski kruh jedel, da vsi skupaj nič ne vemo, mi je padlo v glavo, da smo vsi skupaj pozabili na nekdanje pogovore s starimi in mladimi na vasi. V letih partizanščine smo se z ljudmi marsikaj pogovorili. Govorili smo jim o svetu, o življenju ljudi na najrazličnejših koncih sveta, o tem, kaj delajo Rusi, Angleži, kapitalisti in kaj hočemo mi in naše vodstvo. Danes pa smo na to pozabili.
Pa mi misel nI dala miru. Po raz-orani poti iz Vrhpolja proti Šmarju, za katero ne najdejo nikoli časa, da bi jo popravili, mi je prišla na misel beseda trinajstkratnega funkcionarja iz večno osvobojene Kire, Bakšeta ali Piparja:
»Dajte, naredite shod na Kiri, pa bomo vse vedeli, kot vi, ki ste v dolini!«
Mož ni slabo mislil, še manj pa slabo povedal. In ko sem pri Reclju, ne pri Jankotu, temveč pri Pavli (oh, tej Pavli, ki zna privabljati človeku iz svoje kuhinje »nebeške vonjave«), še enkrat premislil vse razgovore, se mi je posvetilo. Da, res, treba je shode, ampak shode, na katerih se bomo pogovarjali o kmetovanju, o zdravstvu, o tujih zemljah, o prometu, gospodarstvu na splošno in kaj jaz vem še o čem?
LETNA SKUPŠČINA KULTURNO-UMETNIŠKEGA DRUŠTVA V DOL. TOPLICAH
9. novembra je imelo KUD v Dol. Toplicah redni letni občni zbor, na katerem so člani društva pregledali dosedanje delo. Doslej se je KUD v Toplicah zaradi pomanjkanja prostorov moralo omejevati le na najnujnejše prosvetno delo. Nov zadružni dom pa omogoča najširši razmah ljudsko-pro-svetnega dela.
Iz poročil je bilo razvidno, da je doslej zelo dobro delovala Ljudska univerza, ki je prejela diplomo republ, odbora Ljudske prosvete. Letos bo društvo priredilo poleg večerov Ljudske univerze kuharski tečaj za žene in dekleta, ob zadostnih prijavah pa tudi splošni izobraževalni tečaj. Društvu pa bj moralo bolj kot so doslej pomagati množične organizacije, mladina pa bi morala pomladiti vrste sedanjih delavcev v društvu. D. G.
In besede, ki jih je izrekel na konferenci o pros vet Jje van j u na deželi šentjernejski doktor Julče: »Naša dolžnost je priti k ljudem!«, mi niso dale miru. Prav to mi je potrdil tudi na-dušljivi in gospodarni učitelj Mrvar v Žužemberku z besedami: »No, prav, da ste prišli vi k nam, ne pa vedno cel bataljon k vam v Novo mesto!«
Ej, ti stari šolmašter, ki vedno misliš na učenje cepljenja, obrezovanja in gnojenja! Prav imaš in ne samo enkrat, ampak stokrat! V šmarješkem koncu, za katerega smo mislili, da je že odmrl, pa mi je dejal, ne stari, ampak izkušeni učitelj Lado:
in glasbeniki. Vsi, prav vsi se hočejo postaviti v službo izobraževanja. Ej, mislim, da bo tudi stari proletarec s Kire in gospodarstveni žužemberški šolmašter, pa nezadovoljni cerovski Škof in izmučeni zadrugar Rajer iz Podhoste zadovoljen s takim shodom.
Pa da ne boste mislili, da bi take shode imeli samo v Novem mestu, vam bom povedal, da so ustanovili vaške Ljudske univerze že v St. Jerneju, Ore-hovici, Smarjeti, Škocjanu, Beli cerkvi, Št. Petru, Dolenjskih Toplicah, Vavti vasi, Poljanah, Žužemberku, Dvoru, Stopičah, Trški gori, Mirni peči, Malem Slatniku, Šmihelu pri Novem mestu in
»LJUBEZNI IN MORJA VALOVI«
(Predstava novomeškega gledališča)
Največ zanimanja je na podeželju za gospodinjske tečaje
»Z evangelijem nista preobrazila svet niti Ciril in Metod, ampak tisti, ki je z živo besedo pripovedoval ljudem kako je treba gospodariti.«
Hvala, tovariši, da ste nam dali smer in pot, po kateri naj hodimo, da bomo prebrodili najtežji čas, čas, ko gradimo življenje za vsakega in vsakogar.
Zimski čas prihaja, nekdo je še dejal »čas okrog klobas«, ko je dela manj ko poleti in ko se kmečki človek ozira bolj po nebu ko po delu. Prav to je čas, da se človek razgleda po svetu in pripravi za bodoče gospodarsko leto. Ali ne bi bilo prav, da bi ta čas izrabili? To je mislil šentjernejski doktor, kirovski Pipar, vrhpoljski Kos, Joščeva Pavla in z njo skupaj ustvari-telj brusniških črešenj Martin Marinč, gorjanski logar 2an in še nešteto drugih.
»Naredimo shod!« to nam bodi beseda, ki nas bo vodila. Da, shod, na katerem bomo govorili o našem gospodarstvu, o naših vinogradih, sadovnjakih, gozdovih, o našem zdravstvu, prometu in sploh o našem življenju. Da pa bomo še bolje izpolnjevali naše življenje, pa se bomo spoznali tudi z življenjem drugih narodov, poučili o njihovih borbah in težavah, o izsledkih znanosti, o vzgoji in vsem mogočem.
Novomeški študirani ljudje so že stopili skupaj in se pogovorili, kako in na kakšen način bodo ljudi izobraževali: da ne bodo samo govorili, so pripravili tudi film in slike, ki bodo nazorno prikazovale in podkrepile be- ( sede. Prav zato so ustanovili v Novem mestu okrajno Ljudsko univerzo, ki bo skrbela za vse ono. kar ljudi zanima. Predavanja bodo pripravili kmetijski strokovnjaki na Grmu in na Svetu za kmetiistvo, Zdravniško društvo, Društvo inženirjev in tehnikov, železničarji, denarniki iz banke in finančnega poverjeništva, pravniki iz sodnije, tožilstva in advokati, ljudje, ki se bavijo z vzgojo, kemiki, zgodovinarji, literati
Žužemberku. Precej vasi bi še lahko imelo take shode in prav bi bilo, da ne bi zaostali za onimi, ki so novomeške študirane ljudi pripravili do tega, da bodo ljudem govorili o vsem, kar jih zanima. Kar povabilo napišite na Okrajni odbor Ljudske prosvete in predavatelji bodo prišli. Drejče
Gledališka družina SKUD »Dušan Jereb« je kot prvo predstavo v novi sezoni postavila na oder Grillparzerje-vo dramo Ljubezni in morja valovi.
Da je bil izbor dober, je pokazala predstava sama; gledalci so odšli s premiere zadovoljni tako s snovjo drame, kakor z uprizoritvijo, hkrati pa so se seznanili z delom največjega avstrijskega dramatika.
Sodim tudi, da je bila ta drama postavljena v čas in okolje stare Helade, prijetna novost za obiskovalce novomeškega odra. Nemara bi bilo dobro poseči še v klasični vir dramatike in uprizoriti kako izvirno grško tragedijo, recimo Edipa ali Antigono, kot najčistejšo obliko drame po snovi in zgradbi.
Grillparzer (1791—1872) je še močno zasidran v romantiki, zato kajpak njegove drame s starogrškimi motivi (Sa-pho, Zlato runo, Ljubezni in morja valovi) niso postavljene v tako strogo scensko in moralno zgradbo, kakor izvirna grška klasika (Euripides, Sofo-kles). Slovstvena opredelitev jih uvršča v pseudoklasicizem, kar pomeni — lažni, oziroma bolje, ponarejeni klasicizem. Toda romantika v Ljubezni in morja valovi ni bohotna; kolikor jo je, raste celo nujno iz snovi same, kajti ljubezen je zmerom bila in bo romantična, pri čemer seveda ne smemo vzeti besede romantika v njenem oguljenem
»GLAVNI DOBITEK« V BRŠLJ1NU
Dramska družina Prosvetnega društva »Železničar« v Novem mestu je imela v soboto, 17. novembra v prostorih zadružnega doma v Bršljinu svoj prvi nastop. Veseloigra Frana Lipaha »Glavni dobitek« je dosegla pod strokovnim vodstvom izkušenega igralca in režiserja tov. Bratuša zaslužen uspeh. Občinstvo, ki je zapuščalo dvorano zadovoljno in nasmejano, je glasno hvalilo dobro igro posameznikov in ponavljajo splošno željo, da bi novoustanovljeno društvo tudi v tem delu mesta skrbelo za zdravo in plodno kulturno rast novega človeka.   R. Z.
Zanimanje za predavanja Ljudske univerze narašča
V sredo 15. novembra je predaval v okviru Ljudske univerze v Novem mestu tovariš Stane Falkner, poverjenik za finance pri OLO, o »Novem finančnem sistemu«. Da se meščani živo zanimajo za nove gospodarske ukrepe, je pokazala dobra udeležba na predavanju: 189 odraslih in 86 dijakov je nagradilo predavatelja za poljudno obrazloženo snov s prisrčnim aplavzom. Med obiskovalci smo opazili tokrat največ delavcev, nameščencev in gospodinj, kar je še posebej razveseljivo.
TUDI V OSILNICI SO 2E ZACELI
Med prvimi izobraževalnimi tečaji na Kočevskem, ki so dobro zarezali brazde v letošnjo jesen, je tečaj v Osilnici. Tečajniki se zberejo trikrat na teden in imajo po 4 ure pouka. Zdaj jih je 32, pa Še prihajajo. Največ je mladincev in mladink, ki bi se radi izobrazili in nadaljevali tam, kjer so pred leti v šoli nehali. Tečaj je zanimiv. Predavatelji govorijo o zadružništvu, umnem kmetovanju, o kmetijskih strojih, biologiji, pa o slovenščini, računstvu in podobnem. Predava domače učiteljstvo in kmetijski strokovnjaki z okraja.
Na podobne izobraževalne, kuharske, sadjarske, čebelarske in druge tečaje se v teh dneh pripravljajo tudi drugod po Kočevskem. Jesen je tu — čas, ko tudi kmet rad vzame v roko knjigo in časopis ter se bolj kakor poleti poglobi v svet okoli sebe.
K. O.
Ljudska univerza ima pripravljen dober spored zanimivih in privlačnih predavanj. Če bodo sindikati, partijske organizacije v podjetjih in ustanovah ter odborniki ostalih organizacij na terenih pokazali za delo ljudske univerze tako zanimanje, kakor so ga pretekli teden, lahko trdimo, da obisk letošnjih predavanj nikakor ne bo zaostajal za lanskimi. Najširšim krogom je odprta danes pot do izobrazbe. Ljudska univerza vabi zato vse prebivalce mesta, da redno obiskujejo predavanja, ki bodo v bodoče v dvorani Doma JA (v bivšem Sokolskem domu). Odbor prosi vse obiskovalce, da upoštevajo prezasedenost dvorane v Domu ljudske prosvete in da s prav tako vnemo kakor doslej obiskujejo v bodoče predavanja v novi dvorani.
pomenu vsakdanje, po navadi napačna rabe.
Igralska družina se je to pot postavila z dobrim kolektivnim igranjem, brez neprijetnih »izstopov« tega ali onega igralca. To seveda ne pomeni, da so bili vsi igralci enako dobri alj močni; tega bi že zaradi vlog samih ne bilo mogoče doseči; dosegli pa so pravšno mero ubranosti vseh nastopajočih.
Režija Franceta Kralja je bila pretehtana in stilna, brez osebnih eksperimentiranj, ki so za amaterski oder zmerom tvegana. Nekaj korektur (prizor med materjo in Hero, med Hero in Leandrom, umiranje Here) bi pa dalo gledalcem še več doživetosti. Scena je bila ob zmogljivosti rekvizitov, s katerimi oder razpolaga, prav lepa in primerna ter je dobro vokvirila dejanje tragedije. Resna slabost odra je seveda še vedno njegova razsvetljava, ki je tudi tokrat motila ubranost igre.
Glavne vloge so imeli: France Kralj
— Leander, Mara Glonarjeva — Hero in Riko Urh — veliki duhoven. Sledili so Polde Cigler — Naukleros, Lija Ko-melj — mati, Mira Cavlovič — Janta in Ciril Guštin — varuh templja.
Glonarjeva kot svečenica Hero je to pot nedvomno odigrala doslej svojo najboljšo vlogo na novomeškem odru. Skraja je bila res nekako »trda«, potem pa se je vživela in razživela. Le prizora, ko zaspi (spanca bi se morala otepati z vso silo) in ko umira, nista bila doživeta in prepričljiva.
Kralj kot Herin ljubimec Leander, je odigral svojo vlogo smiselno in z dobrim čutom v vživetje svoje tragič-no-romantične ljubezni. Njegova kultivirana igra je osvajajoča, ponekod pa je bil nekolikanj preveč »ljubimec s potrtim obrazom«. Zato je tudi bil v primeri z Leandrom njegov prijatelj Naukleros — Cigler — prevesele nature in njegov preskok v bridko žalost ob mrtvem Leandru ni zadel v črno. (Cigler j a kot prvenstveno komičnega igralca je sploh težko postaviti v resno vlogo, ker so ljudje navajeni, da jih le zabava.)
V dobrem pomenu je gledalce presenetil Urh kot veliki duhoven. Zanj velja kakor za Glonarjevo, da je ta večer dal res močan in učinkovit lik
— hočem reči, da nismo videli kar nič Urha, temveč res samo velikega in strogega poglavarja templja, ki je bil včasih nemara že nekoliko preveč abstrakten (k čemur je pripomogla tudi maska). Herina mati — Lija Komeljeva — ni bila kaka posebna kreacija, slaba pa tudi ne, tako srednja; upoštevati je treba, da mlado dekle res težko kolikor toliko dovršeno zaigra starko, kjer je treba posneti drugačen zvok glasu, kretnje in podobno. Janta — Čavlovičeva — je bila dobra, zlasti v zadnjih prizorih, ko je pravzaprav odkrila pravi smisel svoje vloge in za-
igrala lepo naravno.
Guštin je v osebi tempeljskega čuvaja izpričal, da se prizadevno poglobi v vlogo in raste v dobrega igralca.
Vsekakor je bila predstava Ljubezni in morja valovi med tistih nekaj najboljših, kar ji je novomeško gledališče dalo po vojni. S.
V Smihelu pri Novem mestu: preveč tečaiirc!
Gospodinjski tečaj se je pričel. Proti pričakovanju vodstva se je prijavilo kar 84 tečajnic, tako da so morali nekaj mlajših deklet celo odkloniti. Ostalo je 63 žena in deklet. Zanimanje je raslo iz dneva v dan. Tudi iz oddaljenejših vasi so prišle. Vabil jih je program dela: kuhanje, ročna dela, likanje, krpanje, predavanja o zdravstvu, pa še marsikaj, kar mora znati in vedeti vsako dekle, žena in mati v današnjem Času
Na sestanku smo se takoj razdelile v tri skupine. Pogovorite smo se glede časa predavanj; kar nič se nam ni mudilo domov. Zdaj se šele zavedamo, kako potrebni so gospodinjski tečaji
Konradu Barletu v spomin
V visoki starosti 76 let je letos sredi julija umrl v Metliki starosta belokranjske ga urltelj.st.va Konrad Barle. Njegovo Izmučeno truplo so prenesli na eno najstarejših pokopališče v Bell krajini, k Trem faram, kjer je priljubljeni šolnik ob Šumenju zelene Kolpe ln v senci drašlčklh ter rosalnJSkih vinogradov našel svoj zasluzeni počitek.
Pokojni Konrad Barle je bil zasluzen za razvoj Šolstva, ki je dolga leta ugnetala prosvetni obraz Bele krajine. Njegov oče Janko Barle Je 26 let služboval na osnovni soli v Podzemlju, kjer se mu Je 19. februarja 1875 rodil sin Konrad. Konradov starejši brat Janko Barle Je bil znani folklorist In zbiratelj belokrajskega narodnega blaga ter Je kot znanstvenik zavzemal ugledno mesto v zagrebških kulturnih km pesmi«, ki jo je urejeval dr. Karel Stre-sotrudnikl za zbirko »Slovenske narodne glh. Bil je tudi med prvimi Bodelavcl In kelj.
Tej tradiciji za popularizacijo belokranjske narodne pesnil In običajev Je ostal zvest tudi Konrad Barle, Po končanih Študijah je bil 30. septembra 18t9 imenovan za provlz. učitelja na enorazredno Solo na Robu pri Velikih Laščah, kjer Je služboval do 29. decembra 1S99, ko Je bil nastavljen za deflnltlvnega učitelja na štlrlrazredno Solo v Metliki, kjer Je služboval brez prekinitve vso dobo do upokojitve. 1. Julija 19.il Je bil Imenovan za Šolskega nadzornika za okraj Metlika, 30. junija 1934 pa Je bil kot Šolski nadzornik upokojen.
S prihodom v Metliko se Je Konrad Barle kot rojen Belokranjec z vso ljubeznijo po svetli kulturnoprofvetnemu razvoju Bele krajine. Bil je odličen pedagog in pravi pedagoški mentor učlleljstvu na metUSkl Soli ln v vsej Bell krajini. A ne samo v Soli. tudi na kultiirnoprosvetnem polju Je začrtal rloboke brazde. Iz katerih Se dnnes raste ln kali seme. ki ga je za dvig kulturnih razmer Bele krajine zaselal zaslužni Iv on rad Barle. Skoraj je nI bilo kulturne ali cospodarske akcije v Metliki, pri kateri bi priljubljeni nadučltelj metliško Sole ne bi bil sodeloval. Boril se je dol^a leta za zgraditev metllSkesra vodovoda, za razvoj metliške šole v tip vIS'* organizirane šole s številnimi   oddelki,   Belokranjskemu   muzeju v
Metliki pa je prav on ustvaril temelje s v.mu.i .ne^ui propagiranjem za ustanovitev te kulturne ustanove ln s pridnim nabiranjem muzeallj, ki tvorijo danes podlago vsej muzejski zbirki, katero je z nadaljnjim zbl ranjem ln urejevanjem usposobil za otvori tev muzeja gimrt. profesor ln književnik tov. Jože Dular s sodelovanjem znanega poznavalca belokranjskega narodnega blaga, ravnatelja tov. Boža Račlča Iz Ljubljane.
Spominjam se dne, ko me je pred 20 leti na Strekljevcn nadzoroval pokojni Konrad Barle. Njegov odnos do mladega učite-
lja Je bil več kot tovarlškl, da, prijateljski. Otroci so ga poznali, sprejeli so ga ob vstopu v razred z veseljem ln veselo odgovarjali na stavljena vprašanja. Oh zaključku Inšpekcije je nadzornik Barle zaželel, naj mu otroci zapojo poljubno narodno pesem apeli smo koroško narodno »Kje so tiste stezice « že osiveli šolnik je t aolz zaml v očeh poslušal pesem, ki je iz mladih grl kipela v ljubezni do neosvobojene Ko-roške.
Seniorja belokranjskih učiteljev Konrada Barleta nI več. Spomin nanj pa bo živel v srcih vseh belokranjskih prosvetnih delavcev, ki nadaljujejo njegovo delo za srečo drage Bele krajine.
Lojze Zupane
Ljudska univerza v Novem mestu in tečaji za tuje jezike
Kolikor jezikov znaš, toliko glav imaš, pravi naš narod. Slovencu ni treba daleč hoditi, da se prepriča o resničnosti tega pregovora. Proti katerikoli strani se napotiš, prideš peš v enem, največ v dveh dneh do ljudi, ki zahtevajo od tebe, da govoriš njihov jezik. Ce te pa slučaj zanese daleč preko meje, si izgubljen, ako se ne znaš sporazumeti s tujimi ljudmi. Pa tudi doma lahko vsak dan nastopi potreba, da se spoznaš v tem ali onem neslovenskem jeziku, pa naj bo pri radijskem aparatu, knjigi ali tujem časopisu. — Upoštevajoč vse to, je odbor Ljudske univerze v Novem mestu ponudil onim, ki bi se za to zanimali, te-le jezikovne tečaje: srbskohrvatski, angleški, francoski in nemški.
Srbskohrvatski tečaj: mnenja sem, da bi pri nas vsak izobraženec moral znati srbski ali hrvatski jezik Znati ne tako kakor rojeni Srbi in
Hrvati, vendar pa vsaj toliko, kolikor je starejša generacija znala nemški. Naši poslovni in uradni ljudje obeh spolov pridejo lahko vsak dan v položaj, da jim je znanje srbohrvaščine potrebno, morebiti celo zelo potrebno, pa je čisto prijetno, če ga človek v takem primeru preveč ne lomi.
Angleški tečaj. Naši kulturni, gospodarski in politični odnosi z angleškim in severnoameriškim svetom so znani vsakemu človeku pri nas, tako da o koristnosti znanja angleščine ni treba izgubljati besed.
Francoski tečaj. Francija danes gospodarsko in politično res ni več ono, kar je bila po prvi svetovni vojni, ko smo imeli pri nas v vsakem gimnazijskem mestu tudi francoski krožek, ali vrednost kulturnih in socialno-de-mokratičnih dobrin, ki jih je dala človeštvu, je ostala neizpremenjena. Pariz je še vedno najvažnejše mesto na za-
hodnoevropski celini in francoščina je še vedno eden izmed jezikov, ki se jih učijo po vsem svetu.
Nemški jezik. Nemčija ponovno stopa v krog velesil in naši gospodarski odnosi z njo bodo postajali vse živahnejši in tesnejši. Tedaj bodo iskani ljudje z znanjem nemščine, da ne govorim o velikih prednostih, ki jih ima poznavalec nemškega jezika takrat, ko se mu je treba seznaniti z nemško znanostjo in umetnostjo. O tem bi vedeli povedati marsikaj naši viso-košolci.
Sem tudi pristaš ruskega tečaja. Res se ne razumemo z voditelji sovjetske politike, ali ruski jezik je tako lep in zavzema tolikšno prostranstvo, da bi nikakor ne smeli zanemariti njegovega študija.
Zdaj bo pa kdo rekel: Kaj, vseh teh jezikov naj se učim! — Ne, tovariš, enega si izberi, ki ti je najbolj pri srcu ali o katerem misliš, da ti bo največ koristil. Ne pozabi: Kolikor jezikov znaš, toliko glav imaš!
Za 11. novembra je odbor Ljudske uiverze v Novem mestu povabil vse interesente tujejezičnih tečajev na skupni sestanek, kjer naj bi se dogovorili o vseh podrobnostih pouka, prišlo pa je vsega deset oseb. 11. november ni bil srečen dan. Svet je martino-val, nekateri še od prejšnjega večera. Zato sklicujemo nov sestanek, tokrat za 25. november ob 10. uri dopoldne v gimnaziji v pritličju.
Kdor se želi učiti enega od gori omenjenih jezikov, naj pride!
R. Kranjec
na vasi! Zavedamo se, da nudi naša socialistična domovina ženi-kmetici vse pogoje za njen razvoj in izobrazbo. Uspeh tečaja bomo pokazale ob zaključku z gospodinjsko razstavo, v uspeh pa trdno upamo že zdaj ob začetku. Številna udeležba in želja po znanju kmečke žene in dekleta nam to vnaprej potrjujeta. Sonja Robič
Slano fovariSiia
Dolenjska zemlja in njene vinske gorice so rodile že mnog original v človeški podobi. Vrstili so se in se še vrstijo iz rodov v rodove. V vse bolj hitrem življenjskem tempu današnjega časa jih človek skoraj ne opazi, zato tembolj živo stopajo pred oči originalni veseljaki polpretekle dobe. Kandijski Štembur, podgorski Penca in šentpetr-ski Bojane so vam bili gadje brez primere! Ce so stopili vsi trije skupaj, je odmeval gromki smeh in so tekle solze kar same. Od miz pa je curljalo vino. Štembur je bil župan tedaj največje slovenske občine Šmihel-Stopiče, Bojane pa gostilničar v Št. Petru pod Trško goro.
Peljal se je Štembur iz Šmarjeških toplic z dvema odličnima gospodoma od vlade v Ljubljani. Hoteč jima pokazati svojega originalnega prijatelja, je ustavil pred Bojančevo gostilno in poklical birta:
»Bojane, Bojane!«
»Kaj pa češ,« je zamornija! poklicani in mencal počasi po stopnicah na cesto.
»Pojdi sem, Bojane, da te seznanim s tema gospodoma!« je vabil Štembur. »Kaj misliš, kdo sta ta dva gospoda?«
Ozrl se je Bojane postrani na voz, pomencal z ustnicami in počasi spravil iz sebe: »Dost prida nejso, ku s teboj hodjo!« In se je obrnil proti hiši: »Nežka, dej ga polč!« V. P.
POPRAVEK
Tiskarski škrat nam jo je v zadnji številki pošteno zagodel. Našim vinogradnikom je svetoval, naj pri žvepla-nju vina, če to rjavi, zažgejo kar 1 kg namesto I gram žvepla na 100 litrov vina. V napovedi programa novomeškega sindikalnega gledališča pa je namesto dela angleškega dramatika in romanopisca Marghama »Sveti plamen« napovedal »Sveti plan«. Nadrobil nam je še več manjših napakic, katere pa so bralci menda že sami popravili.