SLOVEL sm VESTMK CELOVEC TOREK 26. SEPT. 1989 Letnik XLIV. Štev. 71 (2494) Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Vertagspostamt 9020 Klagenfurt Cena:7šil. 3000 din. P.b.b. Letališče Brnik: Za ias mimo katastrofe F V četrtek dopoldne je slab kilometer južno od brniškega letališča v gozdu strmoglavilo letalo jugoslovanskega vojaškega letalstva vrste „ja-streb". Pilot, 26-letni Mariborčan, je v nesreči izgubil življenje. Kmalu po nesreči, ki se je zgodila pred sobotnim letalskim mitingom, so območje nesreče močno zastražili, da sta vojaški preiskovalni sodnik in namestnik tožilca lahko nemoteno opravila uvodni del preiskave. Izvedeli smo, da se je v času nesreče na brniško letališče spuščalo potniško letalo DC 10, kije priletelo iz New Yorka... Šinigoj bo obiska! Koroško 25. oktobra Nov termin obiska predsednika Izvršnega sveta Slovenije Dušana Šinigoja je že določen: šef slovenske vlade bo Koroško uradno obiskal 25. oktobra 1989. Kot smo poročali v prejšnji številki, je bil za 29. september načrtovani obisk s strani Slovenije kratkoročno preložen. Pred vojvodskim prestoiom... Pred vojvodskim prestolom na Gosposvetskem polju se je v soboto popoldne začel Mladinski kulturni festival, ki ga je vsebinsko pripravila Iniciativna skupina Slovenščina, moj jezik". Mešani pevski zbor Danica iz Šent-primoža je oblikoval glasbeni spored otvoritve. Lipa, ki raste iz knežjega kamna, je bil simbol festivala. Več na 4. strani. Gradiščanski Hrvati prva žrtev novih načrtov O RF? Samo nekaj mesecev po slavnostnem odlikovanju odgovornih oseb v O RF za uvedbo tv-oddaj za manjšine v Avstriji - odlikovan je bil generalni intendant Thadd-aus Podgorski - isti nagrajenci že poskušajo izigravati eno narodnostno skupnost proti drugi. Konkreten primer je Gradiščanska, za katero ORF-centrala na Dunaju ter deželni ORF-studio v Železnem načrtujeta skrčenje števila televizijskih oddaj za gradiščanske Hrvate zaradi uvedbe televizijskih oddaj za madžarsko narodnostno skupnost na Gradiščanskem. Novi načrti ORF pol leta po uvedbi televizijskih oddaj za narodnostne skupnosti v Avstriji niso izzvali oster protest le med gradiščanskimi Hrvati, ampak tudi v širši avstrijski demokratični javnosti. „Nihče od nas gradiščanskih Hrvatov ni proti uvedbi televizijskih oddaj za madžarsko narodno skupnost v deželi, toda ne na račun oddaj za Hrvate", je glavni argument proti poskusom izigravanja obeh narodnostnih skupnosti. Prva madžarska televizijska oddaja naj bi bila 19. novembra; to nedeljo pa naj bi odpadla oddaja za gradiščanske Hrvate. Po načrtih ORF naj bi se ta „igra" ponovila vsak mesec enkrat... Na slovenske televizijske oddaje za koroške Slovence po zagotovilu deželnega intendanta Heinza Felsbacha dogodki in načrti na Gradiš- čanskem ne bodo vplivali. ..Razvoj slovenskih televizijskih oddaj bo stekel po načrtu (po 1.1. 1990 vsak teden 30-minutna oddaja op. ured.), tudi pri proračunu ni težav", je poudaril Felsbach. Poznavalcem oddaj za gradiščanske Hrvate in koroške Slovence pa se ob načrtih ORF vsiljuje vprašanje, če vzrok za skrčenje televizijskih oddaj za gradiščanske Hrvate niso morda kritični, angažirani žurnalistični prispevki, ki so jih do zdaj oddajali. Končno poročilo o manjšinah v prostoru Alpe-Jadran? V Ljubljani bo jutri zasedala komisija za kulturo Delovne skupnosti Alpe-Jadran, kateri predseduje Slovenija. Na dnevnem redu zasedanja v Cankarjevem domu bo spet poročilo projektne skupine o položaju manjšin v prostoru Alpe-Jadran, ki bi moralo biti izdelano že pred časom. O tem, ali so se članice DS le dokopale do skupnega poročila, bo poročal predstavnik Koroške. PREBER!TE 2 Po pričakovanjih Haider brez konkretnih odgovorov 4 Seminar Siovenske prosvetne zveze: miadina išče svoj obraz 5 Od 6. do 8. oktobra: s Siovenskim vestnikom na čudovite otoke Brione 6 Predstavitev novih knjig v Zaiožbi „Drava" 7 Teievizijski in radijski spored Koiedar prireditev 8 SAK po zmagi nad Lienzom na vrhu iestvice. Šah: SŠZ/ Carimpex izgubita prvo tekmo O pomenu ndadinske književnosti Letošnje deseto srečanje izvedenci in založniki s Koro- Wornar. V razprave, ki jih je pisateljev narodnih skupnosti ške, Slovenije, Gradiščanske, vodila Sonja Wakounig, so naObirskem.kistagaprire- Furlanije-Julijske krajine in posegalitudidrugiudeleženci dila Slovenska prosvetna Nemške demokratične repu- srečanja. Ob tej priložnosti je zveza in Društvo slovenskih blike. Poleg referentk Saše Feliks Bister razglasil dobit-pisateljev v Avstriji, je bilo Vegri in Žive Gruden so o nika literarne nagrade, ki jo namenjeno obravnavi mla- položaju svojih narodnih je razpisala SPZ; prejala ju dinske književnosti. Udeležili skupnosti poročali še Sunjog bosta Štefka Vavti in Kristi-so se ga pisatelji, literarni Sandor, Andi Novosel in Jan jan Močilnik. Magdaien: Danes prva seja odbora Danes se bo prvič sestal preiskovalni odbor za razjasnitev dogodkov v zvezi s tovarno celuloze v Magda-lenu. Odbor so soglasno ustanovile vse deželnozborske stranke na izredni seji deželnega zbora prejšnji četrtek. Seje bodo javne, odbor pa sestavljajo štirje socialistični poslanci, trije svobodnjaki ter dva poslanca ljudske stranke. Deželni glavar Haider je na seji deželnega zbora navedel podatke, po katerih se je iz deželnih sredstev v tovarno prelilo 1,2 milijarde šilingov, od tega pa je evidentnih le 842 milijonov šilingov. Bivšega lastnika tovarne Papsta pa so pred nekaj dnevi aretirali. V tem času je v priporu. Po pričakovanjih Haider brez konkretnih odgovorov SLOVENSKI HEUTE !M DieSeite tur unsere deutschsprachigen Leser/innen VESTNIK Wie erwartet: LH Haider biieb konkrete Antworten schuidig! Pogovor štirih koroških Slovencev z deželnim glavarjem dr. Haiderjem v okviru Mladinskega kulturnega festivala v nedeljo zvečer v Modestovem domu je izzvenel nekako tako kot so poznavalci koroške politične scene že vnaprej pričakovali: Haider na konkretna vprašanja ni odgovoril konkretno, uporabil je nekaj neobveznih lepih fraz o svojem odnosu do slovenske manjšine na Koroškem ter o vlogi manjšin v Evropi nasploh, kot poslastico" za publiko pa je proti koncu diskusije slavnostno naznanil reformo volilnega reda na Koroškem, s katero naj bi koroški Slovenci pri volitvah na demokratičen način dobili možnost doseči potrebne glasove za slovenskega predstavnika v koroškem deželnem zboru. V začetku diskusije Haider na konkretna vprašanja o uveljavitvi slovenskega jezika v deželni upravi in na drugih področjih, ki so v pristojnosti deželne vlade, ni jasno odgovoril, isto se je zgodilo, ko je bil vprašan o njegovem stališču do revizije Zakona o narodnostnih skupnostih v korist koroških Slovencev. Razvoj dvojezičnih vrtcev je odklonil z argumentom, da mora najprej zadovoljiti večinski narod, v zvezi z uporabo slovenskega jezika na cerkvenem področju pa je dejal, da naj se, preden se vzame cerkvena ureditev za zgled, razčisti zadržanje nekaterih slovenskih duhovnikov, ki po njegovih besedah celo provocirajo" nemško govoreče vernike. Od vindišarske teorije, ki jo je aktualiziral v svoji vladni izjavi, je le verbalno nekoliko odstopil, v aferi Oman pa je dejal, da se mu bo opravičil samo zaradi tega, ker Oman ni bil tisti, ki je v primeru njegove izvolitve za deželnega glavarja napovedal svoj odhod s Koroške. V veliko zadrego je Haider prišel ob vprašanju o njegovi udeležbi oz. neudeležbi na proslavi 1. julija 1984 v Šentjakobu v Rožu. Medtem ko je novinarjem časopisa „Der Standard" v intervjuju 12. maja 1989 še izjavil, da na tej prireditvi ni bil prisoten, je v nedeljo na konkretno vpra- šanje o tem odgovoril, da mora pogledati v svoj terminski koledar... Kot je znano, je Haider na tej prireditvi izjavil, „da bo ta dežela svobodna šele tedaj, ko bo nemška". Haider je to izjavo doslej ob vsaki priliki demantiral, proti medijem pa v tej zvezi nikoli ni podvzel pravnih ukrepov. Za Haiderjevo nastopanje v javnosti je bil značilen tudi negov odgovor na vprašanje, kdaj se bo končno distanciral od zbornika „Grenz-landjahrbuch" svoje stranke. Haider je dobesedno dejal: „Na to boste še dolgo čakali. Od tega zbornika se nekdo distancira le, če ga ni prebral!" S Haiderjem so diskutirali dr. Reginald Vospernik, mag. Zalka Kuchling, mag. Pepej Marketz in Ivan P. Lukan, diskusijo pa je vodil glavni urednik „Nedelje" Hanzi Tomažič. Diskusija je s strani koroških Slovencev potekala v slovenščini s simultanim prevajanjem v nemščino za Haiderja, njegove odgovore pa so za publiko prevedli v slovenščino. Das bereits erwartete Re-sultat, keine konkreten Ant-worten auf wichtige Fragen der Volksgruppe sowie die Prolongierung seiner Anktin-digungspolitik, brachte am Sonntag abend eine Diskus-sion von Karntner Slowenen mit Landeshauptmann Dr. Jorg Haider im Rahmen des Kulturfestivals der sloweni-schen Jugend. Haider biieb zu den The-menbereichen Zweisprachig-keit in den Bereichen Lande-sverwaltung, zweisprachige Kindergarten, Novellierung des Volksgruppengesetzes (Amts- und Gerichtssprache, zweisprachige topographis-che Aufschriften) konkrete Antworten schuidig. Ebenso lehnte er eine personliche Distanzierung vom hinlan-glich bekannten „Grenzlan-djahrbuch" neuerlich ab. Im Verlauf der Diskussion kon-nte er sich auch nicht tnehr daran erinnern, ob er am 1. Juli 1984 bei der ums-trittenen Feier in St. Jakob im Rosental anwesend war, obwohl er im „Standard" vom 12. Mai 1989 noch Die Absicht der ORF-Ver-antwortlichen in Wien und im Landesstudio Burgenland, die Anzahl der Sendungen der erst Anfang April dieses Jahres eingefuhrten kroati-schen TV-Programmes we-gen der Einfiihrung von TV-Sendungen fur die ungarische Volksgruppe im Burgenland /u ktirzen, hat unter den bur-genlandischen Kroaten eine Welle des Protestes ausge-lost. „Wir treten fiir TV-Sen-dungen fiir die ungarische Volksgruppe ein, doch nicht auf unsere Kosten", wird in dem Wochenblatt der bur- erklart hatte, nicht do rt gewesen zu sein. Haider soli dort die AuBerung gemacht haben, daB „dieses Land nur dann frei šein wird, wenn es ein deutsches Land sein wird." In die Kategorie „Ankun-digungspolitik" eingestuft werden miissen seine Aussa-gen zum Thema Reform des Wahlrechtes in Karnten, wo-mit er der slowenischen Volksgruppe einen Vertreter im Karntner Landtag auf „de-mokratische Weise" ermogli-chen wolle. Auf seine Attacken gegen den Kiinstler Valentin Oman angesprochen, ktindigte Haider eine Entschuldigung an, doch nur, wei! es nicht Oman war, der fiir den Fali der Wahl Haiders zum Landeshauptmann seinen Auszug aus Karnten angekiindigt hatte. Mit Haider diskutierten Dr. Reginald Vospernik, Mag. Zalka Kuchling, Mag. Pep Marketz und „Slovenski vestnik"-Chefredakteur Ivan P.Lukan. genlandischcn Kroaten „Hrvatske novine" der Protest artikuliert. „Die wochentliche TV-Sendung fiir die Karntner Slowenen wird von den Schwierigkeiten im Burgenland in keiner Weise tan-giert", stellte ORF-Landesin-tendant Heinz Felsbach klar und betonte, daB der Ausbau der slovvenischen TV-Sen-dungen (ab 1.1. 1900 auf 30 Minuten wochentlich) plan-miiBig erfolgen werde. Auch budgetmaBig gabe es in Karnten keine Schwierigkeiten. Burgentandische Kroaten: Protest gegen Kurzung ihrer TV-Sendungen FPO-zbornik: „Haider naj se končno distancira!" Predsednik Mlade generacije v koroški socialistični stranki, deželni poslanec mag. Peter Kaiserje ponovno pozval deželnega glavarja Haiderja, naj se končno distancira od zbornika „Grenz-land-Jahrbuch" koroške svobodnjaške stranke. „Za tako dejanje se Haiderju ni treba peljati na Nizozemsko, to lahko stori tudi na Koroškem", je dejal Kaiser. K temu pozivu pa je še dodal, „da naj se Haider distancira iz vsebinskih vzrokov vsaj kot deželni glavar, če že misli, da to kot šef FPO ne more storiti". Prebeg vzhodnonemških državljanov z Madžarskega skozi /1 vstrijo v Zvezno repubhko Nemčijo /e prav po okusa avstrijskih novinarjev in komentatorjev, prav po okusa ziatega avstrijskega srca. obžalovani in občudovani begunci so namreč prvič, Nemci, torej pripadniki izbranega naro- KOMENTAR dr. FRANCIJA ZA//7TRA AMS7TMJSKA SOtFDAHMOSr da, drugič, bežijo pred komunizmom in tretjič, ne nameravajo ostati pri nas, torej ne obremenjujejo avstrijskega proračuna in avstrijskih davkop/ačeva/cev, pri katerih se pripravljenost zasolidarnost omejuje vzporedno s stroski, ki jih ta zahteva. Dobrodošli v Nik-ke/sbnrgu in adijo v -Salzburgu - to je z/ata avstrijska pomoč vzhodnim beguncem pred televizijski kamerami mednarodne javnosti. -Solidarnostni simboliki pa ne ustreza dejstvo gospodarstva/ hkrati ko pretakajo solze nad usodo Vzhodnih Nemcev, sklenejo mastne kupčije na sejmu v Leipzigu, medtem ko se histerično derejo nad trmo čeških voditeljev, sodelujejo z njimi pri uničevanju narave na Gabči-kovem, navzven trepetajo pred nadaljnjim razvojem na Madžarskem, hkrati pa prav od te Madžarske zahtevajo visoke odškodnine v zvezi z Nagyamaroszem, izkrvaveli Poljski pošilja projesorje za ekonomijo, namesto da bi poslali krvavo potrebne devize. Pa tudi sicer je sočutje z begunci omejeno/ glede Romunov se avstrijska solidarnost zreducira na nič. Romuni pač ne potujejo z osebnimi avtomobili z dopusta na Madžarskem preko A vstrije v ZRN in večina od njih tudi nima visoko kvahji- cirane poklicne izobrazbe, ki odlikuje Vzhodne Nemce. Ker nimajo možnosti, da bi drago prodali svojo delovno silo, so večkrat primorani, da beračijo - in že policija svari pred ..beraškimi tolpami" romunskega državljanstva. Če beračijo, so nadloga, če kradejo jajca, pa so kriminalci - nazaj z njimi v raj Ceaucesca/ Ne, taka solidarnost ni iskrena, preveč smrdi po samohvali in koristoljubju -zahodno gospodarstvo potrebuje v trenutni konjunkturi visokokvaiijtcirano delovno silo, zato mu je naval državljanov iz NDR trenutno tako pri srcu. Solidarnost, kakršna se kaže v tej luči, postaja ideološka jraza, ki naj prekrije dejanske namene. SLOVENSKI VESTNIK Ozadje 26. september 1989 3 Ude/eženc/ srečanja razprav//'a/o o a/dua/n;d prob/em/d. Deseto srečanje pisateljev narodnih skupnosti na Obirskem zlasti zato. ker grozi zaprtje Že desetič po vrsti so se ob koncu minulega tedna pri Kovaču na Obirskem srečali pisatelji narodnih skupnosti. Srečanje sta pripravila Slovenska prosvetna zveza in Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji. Vabilu se je odzvalo okoli 15 pisateljev, predvsem takih, ki se ukvarjajo s pisanjem mladinske literature, saj je bila tema srečanja posvečena prav tej tematiki. Na predvečer je zbrane pisatelje sprejel župan občine Železna Kapla dr. Dieter Haller in jim ob večerji v Hotelu Obir obrazložil težak položaj občine, ki je nastal tovarne Obtr, a dodal, da se občina prizadeva pretečo gospodarsko vrzel nadomestiti z novim turističnim projektom, ki naj bi občino rešil iz težke situacije. Končno jim je želel prijetno bivanje ter izrazil željo, da bi se v Železno Kaplo vračali kot turisti in doživljali lepote kraja in njegove okolice. Pri Kovaču na Obirskem, kjer je Založba Drava pripravila razstavo knjig koroške in druge mladinske književnosti, je uvodni referat podala Saša Vegri. Zelo stvarno je ocenila povojno koroško mladinsko literaturo in jo primer- jala s tovrstnim razvojem v matični Sloveniji. Menila je, da je na Koroškem tovrstna literatura nastajala tudi iz potrebe pisanja za mladino, medtem ko je razvoj v Sloveniji šel v sproščeno, a umetniško inovativno pot, ki je slovensko mladinsko književnost privedla do vodilne tovrstne literature v Evropi. Živa Gruden, ravnateljica dvojezične ljudske šole v Spe-tru v Benečiji, je govorila o literaturi za otroke in o preporodu manjšinskih skupnosti v Italiji. Pri tem se referentka ni omejila samo na manjšine v severni Italiji, temveč je obdelala področje vse države, kar je bilo zelo informativno. Izkazalo pa se je, da se narodne skupnosti zavedajo, da je njihov obstoj odvisen predvsem od tega, kako otroci v prvih letih doživljajo in sprejemajo materino besedo. Na srečanju so razglasili tudi rezultate literarnega natečaja Slovenske prosvetne zveze. V imenu žirije je spregovoril Feliks Bister in dejal, da žirija prve nagrade ni odelila, drugo je prejela tefka Vavti, tretjo pa Kristijan Močilnik. Utemeljitev žirije bomo objavili prihodnjič (op. ured.). Srečanje pri Kovaču so zaključili z literarnim branjem, ki ga je moderirala Maja Haderlap, s svojimi pesmimi pa popestril Obirski ženski oktet. Ž/va Gruden, ravnafe//7ca dvo/ez/čne /judske šo/e v 3pefru v Beneč/j/. s/M.AKo*of ^3 ALPE-ADR1A BUGE WAZ PR!M) 13 otrok žrtev prometne nesreče ZAGREB. - Pretekli je prišlo, ko je potniški vlak, petek se je na nezavarovanem ki je vozil iz Žagreba proti železniškem prehodu v Varaždinu, trčil v šolski avto-Pojamu v Hrvaškem Zagorju bus. Ob času nesreče je bila zgodila huda prometna nesre- gosta megla. N a Hrvaškem so ča, v kateri je izgubilo življe- včerajšnji ponedeljek razgla-nje 13 otrok, več kot 20 pa jih sili za dan žalovanja, je hudo ranjenih. Do nesreče Genscher o zahodnih poijskih mejah BONN. - Zunanji minister Zvezne republike Nemčije Hans-Dietrich Genscher -ZRN je v soboto praznovala 40. obletnico svoje ustanovitve - je v zvezi z diskusijo o poljskih zahodnih mejah dejal, da le-ta škodi ne le nemškim interesom, temveč tudi reformnim procesom v vzhodni Evropi. Vprašanje poljsko-nemških meja je v začetku leta sprožil finančni Mati Terezija v bo!nišnic< KALKUTA. - Zdravstveno stanje Matere Terezije se je izboljšalo, kljub temu pa 79-letna Nobelova nagrajenka za mir še ni izven smrtne nevarnosti. Mati Terezija je bila zaradi težav s srcem operirana v bolnišnici v Kalkuti. minister in vodilni politik krščansko-socialne zveze na Bavarskem Waigel. Genscher je tudi izjavil, da je narodna usoda Nemcev sicer „vedno aktualna, vendar je trenutno pomembno tudi evropsko vprašanje, saj, kot je dejal, tisto, kar združuje Evropo,združuje seveda tudi Nemce". RehabHitacija 100.000 ijudi BUDIMPEŠTA. - Madžarski ministrski svet se je zavzel za popolno rehabilitacijo približno 100.000 ljudi, ki so bili v letih 1945 do 1953 nasilno razseljeni. Ministrski svet je parlamentu predlagal, da te ljudi z javno izjavo moralno in politično rehabilitira. Preživeli in njihovi družinski člani bodo dobili tudi materialno odškodnino. Nesog!asja v izrae!ski v!adi TEL AVIV. - Izraelska vladi. Donesoglasjavvladije politična javnost ocenjuje, da prišlo zaradi načrta egiptov-bo verjetno čez nekaj dni, ko skega predsednika Mubaraka se bosta z obiska v ZDA o rešitvi palestinskega vpra-vrnila podpredsednik vlade šanja, ki ga laburistična Perez in zunanji minister stranka Pereza podpira, kon-Arens, prišlo do velikih spre- servativna stranka Arensa, memb v izraelski koalicijski Likud, pa ostro zavrača. KP Litve razglasita samostojnost VILNIUS. - Dva dni po Na programu nove samo-tem, ko je sovjetski voditelj stojne komunistične partije Gorbačov na partijskem ple- Litve, ki naj bi ga delegati numu v Moskvi dejal, da konec leta sprejeli na svojem komunistična partija Sovjet- kongresu, je tudi zapisano: ske zveze ne bo „pod nobe- „Komunistična partija Litve nim pogojem" dovolila svoje postaja v procesu perestrojke federalizacije, so v Litvi obja- samostojna, da bi tako lahko vili partijski program, v kate- postala politična sila pri usta-rem razglašajo komunistično navijanju samostojne, pravne partijo Litve za samostojno, litovske države". Turki se vračajo v Boigarijo ANKARA. Turška novi- pasejepouvedbivizza.vstop narska agencija je sporočila, v Turčijo število tistih, ki se da se je v zadnjih dneh več kot vračajo, povečalo na 600 oseb 20.000 Turkov, ki so v zadnjih dnevno. mesecih pobegnili iz Bolga- Turčija je uvedla vize, da bi rije v Turčijo, spet vrnilo v Bolgarijo prisilila k podpisu domovino. sporazuma o imigrantih, ven- dar pa Sofija trdi, da mejo Letos je Bolgarijo zapustilo prestopajo samo turisti, ki okoli 315.000Turkov, vendar niso Turki, temveč Bolgari... Naročite in širite Slovenski vestniki Uvod v ku//tvrne pr/red//ve /e/ošnjega M/ad/nskega ku//ur-nega /est/va/a sta naprav/7a /gra/ca skup/ne G/eda//šče pod kozo/cem /z Smar/na od Pa/d. S komed/jo Pn'/iranyen/ do/ar O 'Casey IVer/cda sta navduš//a š/ev//ne, pretežno m/adeg/e-da/ce, k/ so pr/š// s/ M/ad/nsk/ dom SSD. Tako dovršene /gre ama/egev z/epa ne f/d/mo, zato smo se od n/un/ ša/j/v/ zdad-//7 vos// uradn/ške d/ro/rracje /z srca nasme/a//. Potepuha pr/-dranjenega do/aga seseda n/sta dod//a, zato pa sta za zadat/o, /d sta jo nud;7a hva/ežn/m od/s/