Tedenske tiGirict, Vsc shode SLi> na Šlajerskem, Koroškeni in Pr«kmurju pripravlja ter javfja oblaslvom tajaištvo SLS v liariboru .Zato naj krajevne organizacije SLS, ki ielijo imeti shod, sporočijo to tajaištvu SLS v Mariboru, ki bo za shod aaprosilo poslauca dotičaega okraja, ali, ako poslanec nc more priti, kakega drugega govornika. Tudi ako bi se kedaj kaka krajevna organizacija — iajemoma — dogovorila glede shoda aeposredno s svojilh poslaarem, mora to takoj sporodti lajai.šlvu SLS v Mariboru! Krajevne organizacije SLS! Uslauovite blizu cerkve krajevne pisarne SLS, kjer bodo ob aeddjah naši somišljeaiki Iahko dobivali v razaih zadevah pojasnila. Ako pisaraa kake stvari ne bi vedela, r;aj se obrne na lajaištvo SLS v Mariboru ali v Cdja ali v Kozjem. Mlad župnik umrl. Iz Razborja pri Zidanem mostu poročajo: Pri nas se je razaesla zadajo aedeljo žalostaa vest, da aam je umrl v Ijabljaaski bolaici v aajlepši moiki dobi aaš g. župnik Miklavž Jamšek. Blagopokojai je že dolgo časa bolehal na pljučah in jetika aiu j« ludi apihaila hič življcaja. Rajni g. župnik je bil rodom iz Kraajske, a bogoslovje je študiral v Mariboru. Bil je vneto goreč dušai pastir tcr pri vseh priljubljen. Bodi ma ohraajea trajea ia hvaleže n-spomin! Mariborske novice. Naš škof dr. Karlia se jc vrnii le dai iz Riaia, kjer se je mudil pri sv. Očetu. Povraivšl se iz Rima, je odločil škof, da bo trajalo študiranje bogoslovja aa mariborski bogoslovaici odslej cdih pet lct. Rim je nadalje izročil pud vrhovuo vodtsvo lavantiaskega vladike vse one župnije in delc bivših sekovskih far, ki so pripadk po mirovni pogodbi k Jugosla- ¦viji. Med te župaije spadajo: Kaplja, deli Sv. Duha na Otsrem vrhu, Apače iu del Caiureka. — V Radvanju pri Mariboru j-e izbruhail v neddjo zjutraj požar pri gostilničarju Šlaverju. Iz Maribora je prihUela aa pomoč požaraa braajba, ki je pa po tradapolaem ddu rešila samo hišo, požar pa je iz dosodaj aepojasajeacga vzroka upepdil gospodarsko poslopje. — V poaedcljek se je vršila pred mariborskim okrožaim sodiščem razprava proti onim orjuacem, ki so ne 22. aprila t. 1. težko poškodovali na ulici pri beleit dnevu urcdaika Goleca. Na zatožai klopi sla sedela predsednik mariborskc Orjune in glavni urednik dr. Kukovčevoga glasila «Tabor« Jaka Rehar in kolovodj;> orjuaskih pretepačev ter upravnik »Tabora« Ueja. ()* a sla seveda po orjuasko strahopetno tajiia svoje 'iivjašjio-pretepaško dejanje, a jima ni nič pomagalo, kcr so priče-očividci potrdik težke udarce. Sodišče je prisodilo orjuncu Reji 3 uiesce ječe in 3800 dinarjev denarac odškodaine, «dičacmu« predsedaiku Orjunc Reharju pa 14 dni zapora ia 400 dinarjcv odškodaiao. — Mariborska sodnija ima v zadnjem časa dokaj opravka z Orjuno radi zločiaov, ki jih je zagrešila, še prediio je bilo ukinjeao iz Beograda njeno delovaaje aa zuaaj po Mariboru. Kraslu pridejo pod meč pravice tudi otii orjuaci, ki so razbili Cirilovo tiskarno iri bodo prejdi pošteao kazensko nagrado. — Trgal?v je po mariborski viuorodni okolid v polnem teku ia to osobito radi aenadao mrzlega vrcmeaa, ki se je začelo v torek zjutraj. — Pohorski flosarji pridno spravlja les na splavih aiirno Maribora proti jugu. (>0 Ictnica reda šolskih scster v Maribour. 15. oktobra jc praznoval red šolskih sestei' 60 letaico svojega obstoja, odkar deluje v prospeh cerkvc ia aaroda aa verskem ia vzgojnem polju. Pred 60. kti je začd čisto skromno s teai, da so prišl-e tri sestre v dekliško zavetišče v Samostaaski ulici ia tam podučevak rcvac deklicc v rodnih delib. Iz tch skromaih počctkov se jo po milosti božji ia z ueumorni.mi žrlvami šolskih sestcr razvil rcd, ki danes ne obsega saiuo več aaše ožje domoviae, tcmveč tu
  • Pufdj, «Kinctijski lisl« in — resnica. Pncelj v «Kn.ietijsk^ia listiu poroča o delovanju narodiie skupščiae čislo v smislu «Julra« ia se prav aialo zmeni za resnica Da ljudstvo spozna delo tega za kaietski blagor vaetega poslaaca, treba pribiti, da je skoraj pri vseh važhih glas^vaiijib — manjkal. Radi zvišaa^ja davkov za 511 milijcriov dinarjev «Kmelijski list« lohni; ko pa je laai ccla vlada, v katori je sedel i Pacdj, zahtevaln zvišaajc za 650 aiilijoaov diaarjev, je aioičal «Kinetijski list« in Pucdj. «Kmetijski list« ae pove, da je to veliko zvižanje poskdica slabega gospodarstva vlade, v kateri je scdel g. Pucelj: zapravilo se je notranje posojilo, zapravilo amerikansko posojilo, a o kočevski žekzmci iu o želcziiici ftt. Jaaž—Sevnica ni ae duba ae slnha. Kje so ti uspchi samoslojnežev, s kateriaii s« je tako bahal «Kaidijski 1ist«? Ta babarija je stala aašo državo aad 10.000 milijonov kron, za amerikansko posojilo so gla.sovali z navdušeajem samostojai poslaaci, slovenski kmet ni dobi! aobenc žcleznice, pač pa povišanje davkov, da s« more odplačevati ta amerikanski dolg. Dniga babaiija samostojnežev, osobito Padja in Štibkrja, je bila, iia l)odeta rcšila posojilnicc, ki so bile čtahico Verfjanria v Gradcu. ge lansko leto inesera avgiista sta v Cd ju zatrjcvala, da bo zadeva v dveh mescih reileaa. Rešeaa ie ai do daues, akoravno sc gre tu veiinoma za libiHalne pasojilnice.. Priporočamo «Kmet. lislu« ia Puciju, da o tem vprašanju kaj spregovori, saj so mnogi s^iriiostojneži, prejšaji Stajcrčijand zakrivili prislop leli posojiluic k Verbandii v Gradcn. Wranglovci ugaiijajo divjaškc kouiedije. Iz Št. Ilja v Slov. gor. se aam poroča: Kakih 30 ruskib Wranglovcev je prispelo v soboto dne 13. l. m. v St. Ilj. Slavili sa ¦oblctaico nekcga ruskoga polka. Družba je. obiskala sko ro "vse. gostilne ia pijančevala na vse prelege. Vpili so in divjali, da se je vse zgražalo. Največjc orgije so pa ugaajali v goslilai Sfiligoj (Zelzcr). Gospodarju, ki jih je bpdovaao opozarjal na ])»>licijski rwl, so gro/.ili. Ob policijski uri se aiso hoteli i,ganili aikaiaur. Kričali so, da za ajih jiolicijska ura ae vclja. Od časa do časa so zagaali tako hnronsko vpitje, da so v soseščiai bili maeaja: l*ri Sfiligoju. je i/.bruhaila revolucija. Gospod Sfiligoj je po polnoči zopet resao zahteval, da se morajo Wraaglovci odstraniti. A zopet gmžnje. Komaj je gospodar ulekd pred divjaki. Še le zjatraj, ko so veraiki prilfajali v cerkev, se je čedaa ¦ sk^pščine g. Ljubi Jovaaoviču protestno resolucijo Županske zveze za rogaški okraj proti uvedbi kuluka in aezaosaih aovih taks. Zaprosil je poslaasko zbornico, da v smislu protcsta kuluk ae avede in takse ublaži. Žapanske zveze ostalib okraiev Slovenijc, posneaiajtp delavne župane rogaškega okraja! Slovesnost blagoslovitve novih zvonov. (Dopis iz Sel pri Ptnju.) Ob vznožju Haloz, v fari Sv. Vida pri Ptuju, stoji v mali, prijazai vasici Sela podružaica Sv. Dmžiae. Tudi tukaj sem je segla brezobziraost svetovne voj-ne ia nam odvzela diva zvoaa. Samo edea je ostal, ki je kot osaraljca le tužno in žalostno pel in klical veraike k sv. opravilom. Pa gkj! Kar so zamogli drugod, so storili tudi pri aas. Cerkvica je dobila v aedeIjo, dae 7. t. m., dva nova zvotia, lita v splošao zaaai livarni iaž. Biihl v Mariboiu. Bil je to daa velikega vesdj.i. Daa poprej in tcga cbie na vse zgodaj zjutraj so ozaaajevali topiči vesel dogodek. Že tedae poprej so bile na delu maiijivc roke dcklet hi ailadeaičev, ki so skrbele za dckoracijo tega pomealjivega daeva. Ob pol 10. uri je imd vlč g. župnik p. Pius pridigo o zvonovih ter potera slovesno sv. mašo. Ob pol 1. ure popoldae pa so se zbrali pred cerkvijo mladeaiči z aarodaimi traki na jakib koajih tei- veliko število bdih dekkt. Ti so v sprcmshii godbe ter m Deiun laudamus.« Omeaiti še moramo ia izreči zahvalo vsem, ki so omogočili to veselje ia so pripomogli, da je la dan res tako veličastno in sijajao izpadd. To so Franc Muzek, kmet aa Selih, ki je s par možmi z res požrtvovalaostjo ia vaemo pobiral zaeske ia maogo pripomogel k tej sloves aosti; aadalje preč. gg. župaiku Alfonsu iz Ptuja, župaiku Piusu ia g. kaplaau od Sv. Vida, potem aašim pev čem, dekletom in mladeaičem ia vsom oaim, ki so žrtvovali ve^je ia raaajše zaeske. — «Iz line zvoaite, Marijo častite, ko jutraaja zarja z nd^a zažari. Opoldne zvoaite, zvečer zadoaite, ko utrujea popotaik počitka želi!« Martinišče v jPrdanuiju. V Prekniurju se je osaoval posebea odbor za «Martiaišče«, v katcrem bi se vzgajali prekmarski diiaki. Dne 7. t.' m. je imd odbor svojo prvo sejo v Bogojiai. Sejo je vodil predsednik vlč. g. Baša Ivaa, župaik v Bogojini. Navzoči so bili razen zastapaikov domače fare še zastopaiki sobočke, bcltinske, martjanske ia čreašovske župaije. Predsedaik je razložil poaiea in potrcbo Martinišča. Razvila se je debala, kalera jc trpela dve dobri uri. Določilo se je, da se pobira po vseh župnijah. G. predsednik določi glavae aabiratdjc, kateri si poiščejo svoje pomočaike. Titdi mi Štajcrd se moraaio zaaimati za ta zavod prekinurskib Slovencev! Zanimivosi iz Šalovc pri Središču. V tukajšaji občini se je pojavil divji merjasec.kateri je aapravil posestaikom aiaogo škone 17. sept. se je zvon pripdjal aa postajo Rimske Toplice, od koder smo ga dae 24. septembra pripdjali k cirkvt ^v. Miklavža ia v aeddjo, dae 7. oktobra smo ga dvignitt med pokaajem topičev ia sviraajem prizaaaja vred^ ae orlovske godbe iz Radeč pri Zidaaem mostu v zvoaik. Ko pa je bil zvon dvigajea v zvonik se je vršila slovesaa služba božja. Pridigoval je preč. g. dekaa dr, Fr. Kruljc. Moxi sv. raašo pa je že zapd aovi zvpn t clružbi še ostakga starega. Zvoa tehla 757 kg ia k želiaio, da bi aa aašem hribu ob bistri Savinji dolgo pel slavo Bogu, aam pa bil, kakor se je glasil eden aapisor aa slavoloku «Pozdravljea prijatelj v radosti, Tolažnik v bridkusti, pozdravljea!« Zvonovi pa naj še kmalu dobijo Iretjega lovariša. Iz zgodovine staiih prejšajih zvoaov, od katerih se šc aahaja tudi srednji, je omenif* da so bili vliti kta 1858, ko je bil tvikaj za župaika pesaik Dragoa Ripšl, ki ji> uairl na Vidmu ob Savi. Pri Sv. Uršuli, podružnid r Dramljah, bo na ueddjo sv. Uršule, to je dne 21. oktobra, sv. opravilo ob 7. in pol 11. uri. Blagoslovitev aovih zvonov pri Sv. Joštu na Kozjaku sc vrši v aedeljo, dne 21. t. m. ob pol 11. uri predpoldne.. Slovesnost izvrši prcč. g. dekan iz Škal Rotner. Prijatdji ia dobrotaiki zvonov, .pridite poslušat! V kozjanskem okraju je hotelo zopct pai- že poznaaih agitatorJCT obudili k življenju Samastojno kinel. straako, pa ni uspeha, akoravno se poslužujejo zoper SLS rmjogabaej^ih laži. Mi kmetje pa vcaiu, da naši poslaaci vodijo v parlamentu boj za revizijo (popravo) tiste ceatralistidie ustave, katero so aam skuhali samostojneži. la tudi vemo, da, dokler naši poslanci teglt boja ne izvojujejo, se v Sloveniji ne bo izpremeailo na boljše. Samostojneži pravijo, da so nasprotniki demckratov. Ne boditc siaešai! Saj «,lutro« od 27. m. m. samo poroča, da je bil dr. Žerjav, voditelj kapitalistične demokralske straake, tisti, ki je Samostojno kmetijskostranko ustanovil. NASE PIUREDITVE. Prireditev bralncga društva v Ptuju. Po ninogo lelih bode aaše izobraževalno društvo v nedeljo, dnc 21. oktobra popoldne v mestacm gledališču zopet uprizorili priljubljeao narodno igro «Doaiea« na kar posebno opozarjarao naše okoliške prijatelje, ki so vsikdar pokazali ainogo smisla za aaše pvireditve. Zadnje predstave so pokazak, da so naši igralci v tej uraetaosti ž« precej aapredovali ia zadovoljili gledake. Ker je tokra* rcžija v dobrih rokah in vloge vestao razdeljea«, je pričakovati prav dobrega aspeha. Igra se ae bo poaavl jala, za to aaj aikdo ac zamudi. Vsi vabljeni. Kat. prosvetno društvo v Gornjemgi-adu priredi y nedeljo, dne 1. t. m. ob 3. uri popoldiie v knezoškofijski dvoraai gkdališko prcdstavo »čevljar — Baron.« Vabi odbor.