ARHIVI XVII ]t>94
Iz arhivski.! fondov m rbirk
105
Gradivo o gradn t železnic na oDmot j okraja l aško 184S1806
BOJAN lUMMl-LRFJCll
Eoniht Okrajne gospoščine Laško Okrajnega urada Laško, k. ju hrani Zgodovinsk' arhiv v Celin, vsebuj c (a vrsto doku men lov, k' pričajo o okoliščinah gradnje posameznih odsekov Južne in hrvaške železu ic-c na območjj leh uprav, i It teritorijev. Članek nagaja le zanimivejše, njihova razporeditev pa je kronološka. Ob koncu se omc m ■ mi i Jokuiiicnu, zvezam z gradnjo rudniške železnice 111 cd rudnikom Brezno in Rini s k mi i Topi j ja nr. Prva štcvfka v oklepaju za opi: om vsebuTC dokumenta označuje signaltiro arhivske enote druga pa njegovo stran.
Gradijo Okrajne gospoščinc (OG) Laško govori večinoma o gradiv železnice med Celjan in Zidanim moslom. Vsi omenjeni dokrmenti se nanašajo na I. 1848.
Med delavci na železniški progi na odseku med Celjem in Laškim je v I. 1848 izDrulintl tifus. Iz dopisa 0(J Laško z dne 17 marca 1848 izvemo, da so po ukazu Okrožnega urada v Celju m ustnem navodilu gradbenega podjetnika, ki jc gradi! ta odsek proge (Johanna Picca), že obstoječo barako v Laškem, dolgo podaljšali na 17.5 scžiiicv (seženj 1,896 m). Vanjo ko ob lepem vremenu \?. ostalih dveh špilalov nameravali preseliti bolnike. Dotedai so zanič priskrbeli 24 slamnjač in blazin, 78 odej, 72 nuh n 60 srajc. Z boljšo oskrbo bolnikov na; bi začeli 19. maica v prisotnosti gradbenega podjetnika 1'icca, lJo mnenju OG bi s prestavitvijo in izboljšano oskrbo lahko pričakovan ugo 1 lejšc rezultate zdravljenja, z.histi pri bolnikih, ki so veljal - za brezupne primere.
Iz priloženega porodila okrajnega zdrav1 ika ("okra | nega kirurga") je raz v idr o, da se jc v led mi od 11. do 17 marca v špv.alih v Laškem zdravilo 80 bolnikov (140/342-M5):
linlc/eil	Ostalih	Pri ras tek	Od tcua	,šc
	iiiljiirj		iglpulK; umrlih	oslilili
Zle tli Si HI is	1			3 1
Ti fti s	47	2(>	11 1	f>i
Ovlalit	3			1
Skupni	5<f	26	11 1	fiSt
Okrožni nrad Celje 21 septembra obvešča OG Laško o poročilu Špitalskega zdravnika Sclniidarsdiitseha, da v špitalu žclczriec v Laškem ni več nobenega obolelega za tifusom
(203/2),
Minister za javna dela je 12. jSiija 1848 odločil, da bo nadaljevanje vscfi gradenj na progi Celje - Zidani most v območju erara prepustil posebni oskrbniški komisij (Vcnvallnngs Com-
mission). Okrožni urad Celje 16. julija prt poročila o tem OG Laško hkrati naroča, naj z vsako oskrbniško komisijo sodeluje in jo podpira pri njenem delu. Vse stvari, povezane z gradnjo omenjene proge, tudi vsa povračila za zemljišča, k' bi jih še izplačaio gradbeno podj:tjc, preidejo na kom i sij o. Sestavljajo jo inženir Rolli kol ]in:dse(inik, predstavnik Generalne dirckcijc Ur žavnih železnic Frane Hoftmann in pooblaščence podjetja Pieeo, ki je delale na omenjeni progi, liellini (295/8KIT
Oopi.. Okrožnega urada Celje OG Laško (14 jtmii 1848) omenja vodstvo gradnje državne žclcznicc v Klečali p/i Ljubljani v zvezi s 13. in M oktob/a 184"7 opravljeno kimrijsko obravnavo glede zaščite železnice (miTjena je verjetno zaščita objektov ob prog.) v tamkajšn cm okraiu do Rimskih Toplic V pogletiu omenjenih zaščit-n i h gradenj pri posameznih posestnikih je Gc ncralna direkcija državnih železnic ukazala, naj s tem zvezane odškodnine ugotov? Komisija za odkup zcmnljišč (325/914).
Nekateri doknmcnti "ricijS o udeležbi ob črti proge živečih liudi pr, postopkih, povezanih z grad n i g:
OG Laško poroča go~postvn Novo Celje, da bo komisijska obravnava ob prevzemu v tem okraji; ležeče ecsic v stroške železniškega craija '5, jiffiij» 184S-1 Ogled ccstc ki 'odi skoz' skalarje, Pisurje in Marija Gradce, bodo pričeli v Tremarjah. Prevzem te ccslc v stroške "železniškega fonda" so zahtevali ¡¡rebivalci ubčin okraja Laško že v januarju 1847. Takrr.t so s pooblusti lom, k^ ga jc podpisalo preko 49 posameznikov, naložil dvema predstavnikoma da smeta pn napovedani komisijski obravnavi zastopali le taki,no stališče (317/869-873).
Generalna dirckeija državne železnice jc 29. ap/iln 1848 zahtevala predložitev načrtov in p ibližnil. računov o stavbah, ki ležijo v pasu požarne nevarnosti ob železniški prog' od Celja do IjuHvinc Te bi bilo potrebno prestaviti ali preuredili v smislu predp::nov o požarni varnost Zalo c c, kr. ii ženir (podpis nečitljiv) iz Zidanega mosta 8. junija poprosil OG Laško, naj določi dan med 13. in 17 junijem, ko bi s^ ob izlivi (i rezili c cj (v občin' Sv Jurij) zbrali lastr.iki prizadcliti objektov. Skupaj z inženirjem bi obšli vso progo v okraju si ogledali objekte m na-jiravijt zapisnik (316/867).
Okrožni urad Celje v dopisu OG Laško 13 julijr 1848 slednjo seznanja, da so se mnogi ktuclic 7. občine Sv. Jurij pritožili komisiji za odkup zemljišč v Gradcu glede škode na njihovih
106
Iz Miifskilj fondov in zbirk
ARHIVI XVII 1994
zemljiščih in stavbah. Povzročilo naj bi jo pri gradi ji železnice zaposleno podjetja Battazon Dotedanje pritožbe posestnikov so bile neuslišane, zato so prosili kom isij a, naj occm škode 'n določi višino potrebne odškodnine. T'o ji je naložila tudi Generalna dirckeijir in predlagala, naj pn i/delav odškodninskega izsledka sode-lijCta gradbeno vodstvo irr gradbene podjetje. V dop'su je omenjena želia lastnikov prizadetih zemljišč, naj pr komis;:skem poslovaniu sodeluje tudi predstavnik okraja Prebold (298/813).
¿emljišk. posestnik: v občinah Tre m a rje, Sv Krištof, Lakoinšek in trgu I. aško, ki mso zadovoljni z odškodninskim ponudbami za gradnjo železnice uporabi jenih zemljišč, lahko zahtevajo naknadno poravnavo. Kominj" za odkup zemljišč v Gradcu 30, oktobra 1848 obvešča OG Lnško, da bodo komisijske obravnave v ta namen S. in 9 novembia(2q7'o40).
Precejšnje število dokumentov prinaša podatke o delavcih, ki so grr.di"i progo. Gre za poročila o nesrečah in kriminalu, pcvvedbe ali urejanje dokumentov. Veliko jc dopisov, ki fih je OG Laško naslavli do na urade v krojih, kamor so bili pristojni delavci. Tem so iztekla potna dovoljenja m OG je zaprosila, če j..n ga sme podaljšati. Iz nji)-jc razvidno, da j'vel'ko delavcev prihajalo iz severne Haliic in Češke. Delo na progi ic, po štev.lu poizvedb sodeč, mnoge prite riilo, da ';o zapustil' svoje dotedanje ži"lje-njci fin obveznost') in se skušali zgubiti v množici delavcev. S poizvedovanjem za njimi, kot tudi za vojaškimi obvezniki!: m pobeglir.n taiovi se jc ukvarjalo OG. Oglejmo si nekaj primerov navedenega.
Magistrat Celje 14, februarja 1848 obvešča OG Laško, da ic pri delu na tamkajšnjem drugem železniškem mostu v Sa^inio padel in utonil tesar Martin Rcitcr Trupla Se niso m:š]i, zato prosijo OG Lr.ško, naj jih objesti, če bodo irncii o tem kakšne podatke. OG Laško j: 10. marca odgovorila, da so truplo našli v Skalarju n da so ga sodelavci odpcl;ali v Celje, kicr so ga tudi pokopali (43/104 105).
Zapisnik OG Laško z dne 16. septembra 1848 priča o delavcu, k: je tri leta delal pii gradim železniške proge v laškem okraju, si poškodoval levo roko in postal nezmožen za delo. Zato p/osi OG Laško, naj mu dovoli imeti točilnico žganja za d^hvcc na železu išk« proy v okraju, Zapisniku sta priloženi potrdili laškega urada gradbenega podjetja Picco o trajanju zapos:itvc omenjenega delavca in železniškega šnitala o štiri' mesečnem zdravljenju (192/491 4'>4).
Iz poručila neznanega odpoši>jatelja da tuma (dokument jc nepopoln) OG v Laškem izvemo, dr. je v noči s 26. na 27. oktober ¡zgrnil delavce. kt jc delal v predoru p.i Belem :' npn (med Hrastnikom m Trbovljami). Naslednji dan so njegovo izrepano truplo našli v guzdi1 nad predorom. Ob času nastanka dopisa so že prijeli osumljenega. Dokument navaja že predhodno
dano navodilo, naj sodelavce umorjenega povprašalo, če so jim znane kakršnekoli okoliščine roparskega napada (40/1).
OG Laško dopisom z. dne 22. julija 184S poroča, da so jo naprosili, naj več pn gradnji železnice zaposlenih delavcev (navedenih 'c osem imen) z namenom rekrutacije najkasneje do 4. ivgusta napoti domov. Zato naproša oskrrmiiiko komi.rijo, da tem dclavccm naroči,
naj se takoj oglasijo pri OG (297/812).
*****
Poitd Okraincgn urada (OU) I aško vsebuje dokumente, ki pričajo o gradnji "hrvaške" železnice, tj proge od Zidanega mosta do hrvaške meje in naprej. Nastali so v času od 1852 do 18(>fi in se nanašajo na njen odsek od Zidanega mosta do Sevnice
Dopis Okrožnega urada Maribor 7 dne 15. novembra 1852. naslovljen na Okrajno glavarstvo v Celju, obvešča prejemnika, da jc cesarski odlok potrdil naert gradnje železniške proge :xl Zid s: nega mosta preko Orehovega in I3rcstaniee do hrvaške meje. Razlog, daje don:s končal svrjo pot v arhivu Ob Laško, v katerega teritorialno pri s lojne S' je sicer sodila iiniia proge, jc v njem omenjena odredba namestništva, naj podvig pot pihajo (4/15).
Centralna direkcija za gradnjo železnic na Dun;:ju je 13- novembri 18*2 vodstvo in nadzor nad gradnje železniške proge od Zidanega mosta do hrvaške meje prepustila Gradbenemu vodstvu v Zagrebu, k' je podrejeno inženirju Uolzanu. Dopis Okrožnega urada Maribor, k" to sporoča Okrajnemu glavarstvu Celje, se kot zgornji končuje s porivom upravnim oblastem, naj gradnjo vsestransko podpirajo (4/16).
Dopis Okrožnega urada v Ma^boru sporoča 4. decembra 1852 Okrajnemu glavarstvu Celje, da jc Nainestništvo nr poziv Centralne direkcijo za gradnjo želcziuc naročilo svoii podrejeni komisij1 za odkup zemljišč, naj začne s potrebnimi odkupi, za gradnjo železnice. Svoje deio naj opravi na takšen način in v sodelovanju / uradi kot pr grndnii železnice preko Štajerske (4/17).
Okrožn: urad Maribor vabi v pismu z dne 23. februarja 1853 Okrajno glavarstvo Celje k sodelovanju pri komisijskem obhodu odseka želez n-ške proge med Zidavnn mostom in Brestanico. Na poziv Gradbenega vodstva v Sevnic. ga bodo opravili, da bi ugotovili, kakšni so javni in privatni 'nteresi, zvezani z gradnjo (t/19).
Gradbeno vodstvo v Sevnici se jc 22. marca 1853 Okiajncnui glavarstvu v Celju pritožilo, da posamezni lastniki zemliišč, ležečih na trasi predvidene železniške proge, prestavljajo ali ru-vajo traširne količke. Okrajno glavarstvo dva dr.eva kasneje poroča, da c naročilo, naj vsi posestniki količke vrnejo na prvotna mesta (4/20).
ARHIVI XVII 1994
Iz arhivskih fondov m zh;rk
107
O težavah, ki so jih graditelji železnice- imeli s prebivalci, nam govori Intii pismo gradbenega vodstva hrvaških Uržavnih železnic Okrajnemu glavarstvu v Celju 17. junija i«53, ki povzema poročile inženirja D"lcžala, zadolženega za (Tuširanje prnge od Zidanega mosta do Orehovega. Ta je navedel, da posamezni lastnik: zcmljšč načrtujejo ali so že začeli z novogradnji,mi bli>:ii ah celo na črti predvidene železniške proge Ker hode kmalu začeli z gradnjo prnge in| da bi se izognili vsakršnemu nepotrebnemu odkupu, dopis naproša Okrajno glavarstvo, naj odpravi te novogradnje. Ilkrali naj poduči podrejene ob čine, da ji, v skladu / višjiinJ navodili prepo vedano začeti z novogradnjami v pasu 30 sežnjev levo in desno od proge (2/9-10).
Gradbeno vodstvo v Sevnici je Okrajnemu glavarstvu v Celju 25. aprila 1853 poslaio 182 goidinarjev in 59 krajcaijev, k' naj jih ic-to kot odškodnino razdeli ' med 53 posestnikov v obč:nah Sv. Peter, Loka Račica Sv. Jurj in Breg. Večinoma jc šlo za zneske pod enim ¡.ji nekaj goldinarjev, le nekaj jc bilo večjih Najvišji je znašal dobrih 31 goldinarjev Na listu ic bilo 10. maja 1853 p ipisano, da je podpisar.i omenjene zneske zplačal (5/27-28).
Gradhcno vodstvo v Sevnici 28. avgusta 1853 prosi Okrajno glavarstvo Celje, naj razpiše komisijski ogled načrtovane linije železniške proge na odseku od Zidanega mosta, ker jc ta, po pred hodno opravljenih icrcnskin :a dskavah, -.c tra-sirana. Okrajno glavarstvo naj zagotovi idoležbo svojega predstavnika, povabi pa naj tudi pred stavnike občin, po katerih ozemlju ieče trasa 'n posameznike, ki iih ho gradnja želcznicc ka korkoli prizadela. Namen komisijskega obhoda jc določ'lcv krajev glede na iavne m privatne interese potrebnih prcptistov, prehodov in zaščit mli gradenj. Predstojnik Gradbenega vodstva Bolzane predlaga 12. september (6/32).
Iz dopisa Okrajnega glavarstva Celic 6. septembra izvcmOj daje predstojništvo obcinc 1 tika zaprosilo za prestavitev komisijske obravnave, ker imajo ta dan v kraju letni sejem n se je ^alii za interesi rane stranke nc bi mogle udeležiti. Gradbeno vodstvo nato določi nov datum, 15. september (6/36- 37).
Zapisnik komisijskega ogicda, ki sc ga opra vili tega dne (sodelovali so okrnim davar in predstavniki državnih uradov, pristojnih v.a n;:d ztir gradenj, ni. pa biki predstavnikov občin in posamezn :ov) navaja, da jc Centralna direkcija zadolžila gradbeno vodstvo hrvaških žcleznic, naj začne z delom na nase k u proge od Zidar iga mosta do gostilne pri Sorctn (po domače). brc 1 tem naj napravi komis.jski ogled- k; naj icerr, ali jc v intcrLsn erarja prestavi l že orojnkt.rano traso želcznicc na omenjenem odseku bolj v pc bočje in sc s tem izogniti pošmi ccst: ali ohrani i prvotno smer trase. Naloga komisije ic tudi ugotoviti, kolikšen jc promet na poši. cesti in predlagati ukrepe, da nc bo ob grudnji želcznicc
moten ali prekinjen Glede zadmega ic predstavnik obratne direkcije ii.javil, da mnrajn pri zaprtju rečnega pristana m ccste upoštevati prehodnost erste zaradi prometa potr.ikov redruh vlakov, prehodnost povezave pristana in skladišča blaga ter možnost reunega dela na pi. stanu in nevarnost ob razstrcljcvan/u skal za tamkaj privezane ladic. Predmet zapisnika ic skrb za zagotovitev nemotenega prometr povod: in kopnem v času gratinjc žclcznicc. Ugotavlja naslednje vrste in smeri prometa
-	tovarni prnmct (blago prispe v Zibani most po vodi n ga tam izlovcrijo za nadaljno odpra vo)
tovorni promet (blago, k. pr.spc v ali jc od-prcmijcno iz Zidanega mosta z vozovi) oscbiv promet ^potniki ki stopajo na vlak v Zidanem mostu)
-	osebni n tovorni promet (ki v nadaljevanju nc potrebuje vlana)
Zapisnik natančno opredel juje pogoje ob vsaki točki. Cesta npr. mora zaraoi prihoda treh vlakov tinevno bili prehodna vsaj pol ure prej n po tern. V izogib zastoju tovornega prometa na postaji ic nujr.o i.agotOv'ili nov prostor za p:istan na območiti irven nevarnosti ob razslreljevaniu. Ptcdlagano c podalisanjc ohslojcčcga pristana ob vodnem loki i za 60 sežnjev s piloriranim obrežjem, Ki bi ga do viš nc in Šinnc sedanjega na-siili z materialom, pridohliemm ob iikopu. Za gradnjo in vzdrževanj* lega provizoričnega pristana so ;adolžiii Gradbene vodstvo (6/39-481.
Ministrstvo za trgovino in javna dela je 28 jon"a 1854 potroilo novo črto železniške proge med Zidanim mostom in Seltwarzhachom (lokacije lega kraja in slovenskega unena ni bilo moč ugotovili) in zatikazalo, naj prične z gradnjo. Zalo bo, kot govor' dopis Gradbenega vodstva v Sevnici, odposlan Okrajnemu glavarstvu v Celju 22. jui ja 1854, potrebno natančno določili traso saj so večino markiiniii koučkov prestavili in ■ mivsli. Prebivalce na i podučijo, naj sc nc dotikajo postavljenih znamc;;j in kdiekov in naj ničesar ne gradiio v pasu najmanj 4 sežnjev od prcc!"idcnc proge i(iol).
Poleg zapisnika z dne 15 septembra 18^3 (6/39-48) jc večje število dokumentov omenje nega faida nastalo v zvcz: z razstrc*jcvanjem pr, p iprai' terena za progo na odseku pod Zidanim mostom in pri pripravi prostora za poilido na levem bregu Savmic Govorijo o času razslrc Ijcvanja in določajo varnostne ukrepe, katc im so namenjal! veliko pozornosti, še zlas-i po nesrečah, dc katerih je prišlo v i. 1855 (l/i-7 10/82-83). Gradnja je bila po začetnih delih prekinjena in z razstrcljcvanjcm so nadaljevt i 1. 1862. Oklobni tega leta ic Gradbeno vodstvo iz Zagreba obvestilo OU Laško, da jc bila odobrena lista v; riar.ta poteka hrvaške želcznicc, pr'. kater bo poštna cesta nb Savi in Savini' tekla pod levi m opcmiktim železniškega mostu na Savinji. Za izvedbo lega predioga so nujna razslrc
108
Iz ¡irliivskih iondoi in zbirk
ARHIVI XVII 1994
lj c vanj a .skal in bo potrebne oblikovati komisijo, ki bi preučila podrobnosti izvedbe (51 a/340).
Sedemnajstega oktobra «c kot rezultat komi-sijsk« ti poslovanja nasta zapisnil: (5ta/34(i-349), katerega vsebino povzema ohranjeni osnutek plakata. Za razlike od vseh oslaiih dokumentov je, ker je bii namenjen obveščanju pre-bi 'alcev o razstrcljcvanjci, pisan v slovenščiui. Navajamo ga v celot:1
"Oznanilo.
Čcs blizu 14 dni sc hode začelo strelarje velike skale pri zidaniL.i mostu na lc\i sirarn Savine i no Save, da sc vckši prostor za kolodvor tiorvalskc žclcznicc pridobi. D? sc zna vsaki škode varoval, sc na znanje da1.
1.	Stretanje lerpi od 7. do 8. ure zjutraj, ;,jo od 12. do 1. ure popoldan, u katerim času je cesta za ne rta, ino nobeden ne sme na iijo stopit' I n frlrcl oznani začetek.
2.	Vii d mg i nn sc more cesta od kamenja prosta napraviti, ino vožnja skus le dve ure, in dokler sc ne odpre, prepovedana,
3.	Ladic sc znajo in smejo le do iablc, katira sc bo nekaj pod z i dan i.n mostom vidki, pela t i ino morejo tam ostati.
4.	Za j]os:c bode pred začetkom strclanja,- na Savini pr- mostu v Brizji. kjer občinsk. pot pod žclcznicoj skuz pelje, pred starim kam nolomu, na Sa-o pa na žcicznic. pod pervoj hjfcjj čuvarja žclczniec, ena hgndfra gor Potegnjena. Tak dolgo, dokler ta handera se vidi, nc sme noben flos dalci vozili, ampak .ma pri pesku pred fabriko olja na Savini, ino na Savi pri navadnem stojnim kraji! zgorai od kolodvora (Bahniiol) zastati ino lafn čakat.. Ncoboganjc ino prestop tih postav zadene
kasMga od 2 do ^ goldinarjev ah ječa od 24 ur do 3 dnevov, čc bi nc nastop la žc po c.k, kastignih pravih h.
C k. okrajna gosposka na Laškim (Tu (Ter) 19. Kozapcrsk;: 8(»l." .(5 I a/348)
Dopis podjetje Bratje Braun z dne 12. januarja 1862 obvešča OU Laško, da bodo z razstrcljcviinjcm pn pridobivanju prostora za želczniiiko postajo v Zidanem mostu, ob upo števanju vseh predpisov glede varnosti, pričeli 14 januarja (51b.y3(i3), zapisnik tega urada z dne 15. januarja 1862 pa poroča, dn je isto podjetje za izvajiuijc varnostnih ukrepov pr- razstre-hevarju določilo Iri može, k. so pri tem uradu prisegli, da bodo trezno iznolnicvali zadane obveznosti (51b/.ifi7-370).
S ponovnim začetkom gradnje v 1 18(il je povezano pismo Nam est ni šiva v Gradcu OU Laško z dne 14, jumja 1861 Covori o nujnosti komisijskega ogleda pred pnčetkom del, ker jc potrebno povečali polmer ovinkov in ker bodo zaradi proslavitve železniške tiasc pri Zidanem mostu prmiorani prestaviti tudi okraino ccslo
(51^322-323). Ogled je bil opravljen 19. in 2(1 jiiiUM m na podlagi njegovega zapisnika je bila dovoljena spremcmha prvotnega poteka proge in ccstc (51.1/3.10-331).
Dopis železniške sekcije Zidani most v Kršk:m 3. avgusta 1861 obvešča OU Laško da so delit na odseku proge od Zidanega mosta do Schwiirzbiicbii jjrcdaii gradbenemu podjetju Bratje Braun s sedežem v Loki. Ker jc podjetje žc pričelo z delom, prosijo OU, da jih seznani s poiicijskinti in sanitctno-policijsk ni predpisi '51 a/328).
Ohpjinski urad Loka 3. septembra 1861 obvešča OU Laško, da delavei, ziiposlcm pri griidnji žclcznicc pogosto obolevajo in dii obči la ne more skrbeli zanie. Zato bi hilo potrebno, da bi gradbeno pndjct': poskrbelo za svoje bolne in zanje urcdi'o špital (51 a/338)
O ukrepih glede zaščite pred požarno nevarnostjo pričajo dokumenti na listih 51b/377-429 iz let 1 Bii2-1803 In 51 c/431 -49(i iz let 1865-1866.
Uvodno : obvestilo Namcstmštvii OU Liiško (t julija i8V2), da moril vsiiko železniško podjetje, k' uporab! j a parne stroje poskrbeli za vnr ncist v bližini proge ležečih zgradb. V ta namen mora 01ob sodelovanju predstavnika okrajnega gradbenega urada, predstavnika gradbenega podi c tj a m lastnikov zgradb poskrbeli za krajevni ogled vseh zgradb, k leze do 30 sežnjev od proge. To naj stori č;mj)rcj, ker j>: upati, da bo železniška proga Zidani most - Sisak kmalu pripravljena za začetek obratovali j ii (51b/3*,7)
Zapisnik komisijskega ogleda, ki so ga opravili 15. ju 16. oktobra, tv. ohranjen, a jc iz kasnejšega dopisovanja med Namcstništvom in OU Liiško in pritožbe Jnžne žclcznicc na ustrezno ni. iistrslvo razvidno, kako so sklenili ukiepali pri zgradbah, zjiostavljcnih nevarnosti ognja (51 h/41 I 420).
Da prestavitve ali rekonstrukcijo v smislu večje požarne varnosti niso izpeljali pri vseh prizadetih obiektiii, priča zapisnik, ki ga jc sestavila občina Loka 11. juniji 1865. t.ovciri o skupim 11 posestnikov iz krajev Raeica, Sv. Jurij in lireg, k: prosijo, naj železniška družba odkupi njihove kiiščc "i kozolec, oddaljene od železniške proge od 6 do 26 stžnjcv. V leh krajih jc v zadnjem času večkrat prišlo do požarov in zato si pjdpi -lini kmelj? nc upa;o več shranjevati svojih oridcikov v ogroženih zgradbah Svojo prošnjo naslavljajo na Namcstnišlvo, ki naj čimpicj odobri komisijo, ki b; odredila prestavitev a . nonišcnic njihovih ODjektov na stroške hrvaške žclcznicc (5 le/438).
Komisijska obravnava, k1 ic rešila spore glede omenjenih stavb,, jc bila 2. septemora ¡865. Južna žc.iizmca sc jc zavezala posestnikom izplaeatj odškodm ic za prestavitev ali spremembe na njihovih zgradbah. Strehe so namesto s s hi m o prekrili z opeko aJi skodlami, zazidali odprta čela Epi podni dele kozolec v, k, so deloma stali v rajonu požarne ncvarnosi Polov ci odškodnin,
arie]vi xvii 19<m
Iz arhivskih fondov il zbirk
109
k. .so znašale od nekaj dc.sel do 1375 goldinarjev, so poscstr.ik. pri 'cli lakoi, oslanek polem, kc so opravi!', d ogovori eno, za kar so določni do nekaj mesecev času (5 1 e/451-459).
Velik de! fonda OU Laško tvorijo doki imen t' ki so nastali ob gradili 1 železnice med premogovnikom Brezno in Rimskimi Toplicami (41a-4 !e/.16-2'7l, ^1/883-889, U19-P40 i» ?8b/;>49-963).
Pn'1 med niimi e prošnja Karla Avgusta I rF ya, diiektorja šlorske železarne, ki kol pooblaščence njenega lasti: ika Pavja vo» Pulzerja, 21. januarja 1801 prosi za oblastno dovoljenje za gradnjo želczoiee. Prošnjo p'ičue z opisom Pul zerjeve rudniške posesli Muda )ama i] Brezno ter zatrdi, da pomanjkanje praktičnega transportnega sredstva za prevoz, .zkopanega premoga do Južne železnice ovira in t rej si nizvoj teh dveh premogovnikov. Prošnja omenja tudi Putzcrjcvc korake v predhodnih letih. Ko so potrebe štorske želczarrc [. 1854 omogočile odprlje premogovnika Huda jama m so predvideval; povečane potrebe po premogu s strani Južne železnice, y Putzer 6- lnrč« 1855 zaprosil za dovoljenje za gnidr.jo železniške proge za prevoz premoga iz lludc;amc po dolin Rečice tle postaje v Laškem (glede priprav na to gnidmo glej 4] d/231-26^).
V	leni primeru bi bilo potrebno pod zemljo povezali lludo/amo z Breznom Pro; ilec piše, da jc OU znano, da .so vlogo od marca 1X55 reševali d.c 9. jaimann 18oJ 11 da so se v leh 6 Iclih, ko je bi' rok za gradnjo več kol dvakrat presežen, okoliščine tako spremenile, d:t ta r.i več mogoča. Pred 6 leti bi načrtovana proga zadoščala za oba revirja, sedaj le za Hudojamo- Pričakovanja gle dc dviga spodiucšiajerskili premogovnikov so se uresničila, dokončana jc gradnja nekaterih želez niv ¡11 zlasti Pulzeiji: je uspelo, da si je s pogodbami za večletno obdobje zagotovil prodajo premoga. Oba revirja 111 vee mogoče povezali, ker je druga premogovniška dnižbav ki koplje na področju med nima, poglobila svoj premogovnik
V	6 letih so v Hudi jami nakopali več ko 2 miijona centov premoga količino, ki bi pokrila potrebe v času gradnje. Cc sedrj še upoštevajo načrl železniške proge po dolini Reciec in če sprejmejo 18. decembra 1861) izdano gradbeno dcvoljcnje zanjo, ne preostane glede revirja Brozno čigar zaloge omogočajo letni izkop milijon eentov premoga, nič drugega kol na drugačen način omogočili 1 ninšport t;-.m i;:kopirnega premoga. Ker so v la namen izvedene študij" in krajevni ogledi pokazali, da je edina praktična rešitev izgradnja (še ene) železnice, seje Putzer odločil zanjo. Zalo sedaj prosijo za gradbeno dovoljenje tudi zarjo. Z a izvoz premoga izke panegav tcviriu Brezno, na. bi uporabili najmžii horizont. Po podaljšani jamski železni :i (za gradbeno dovoljenje Ic-le zaprosijo Rudarsko
glavarstvo v Celju 41 c/206-2 K) islepa dne) bi ga prevaža!' do separacija, kj:r bi ga preložili na male vagone. Proga bi Ickla po dolini Brezmec do Savinje, ki bi jo prečkala z lesenim 32 scžnjnv dolgim mostom. Od izhoda iz rova dn izteka p~i železniški postaji Rimske Toplice jc po načrtih proga dolga 3026 sežnjev pri skupnem padcu dobrih 94 scžrjev; od lega odpade na "pravo" železnico 2583 sežnjev, ostanek na pc daljšano jamsko železi,ico. Vagone bi navzgor vleki1 konji navzdol b1 z.anid; naklona terena vozi i i sami. Tekla bi preko zemljišč 26 lasi r.i kov. Prosilce se sklicuie na majhno površino, k. bi jo mrorabili za železnico, na interese prebivalcev doiine .11 ludi na širše, narodne (41 a/3 7-42).
Prošnji so bili priloženi načrti lako proge v celoti kol posameznih odsekov in objektov.
Barvni •■ilnac-:sk- načrl eclolnc proge (41 c/266), s;tuati sik' načrl poda'jška jamske pro gc (4 lc/269) in 12 načrtov posameznih odsekov (78^9^9-963) poleg poleka proge prikazujejo tndi obseg parcel posameznih z.cm bi.škili posest nikov, preko katerih jc tekla železnica. Prikazan je lok poloka Klinovo, čigar strugi je sledila proga, posamezne zgradbe in zaselki, ccslc icr poslopja mimika. Ohranjeni so ludi vzdolzni prerez, eclolnc proge (41 c/267) in ludi žc omenjen 111 12 posameznih odsekov ter prečni prerez. (41 c/271). širina tirov bi bila 0 5 sežniu širin? vagona 0,763, višin;: pa 0,666 sežnja f41ci270j.
Izvedeniško mnenje dveh strokovnjakov iz rudniko . v Libojah in Oislrem z. dne 14. marea 1861 opiše rudnik, komunikacije, obseg izkopanega premoga m govori o potrebnosti želez Diske povezave z. Laškim, Rimskimi Topboami ali Hrastnikom (AIr./91 -97),
Finančna proknralura v Gradcu 8 junija 1861 javljn Nameslnišlvu, da so poizvedbe izvedencev povsem polrdile potrebnost le proge. Posestniki so za žeieziueo potrebno zemljo žc odslopili, le nckatc.i so lo odklonili, Glede teh je treba v skladu z rudarskim zakonom predlagati razlasti lev (4la/l 15-118).
Posamezni kmetje so sprva nasprotovali od stopanju s veje zemlje za žclcznico vendar dopis direkcije šlorrikc ž/lczarnc zadnjega junija '861 sporoča OU Laško, da so celotno potrebno zemljišče odkupili sporazumno in da razlastitev nc bo potrebna (4 lb/169).
Namcslnislvo je 28 8, 1861 OU Laško poslalo gradbene dovoljenje za žrlczmeo s pogoj :m da sc glede mesta preko Savinje opravi še ko-misiiski ogled, k bi preprečil možnost spodic-danji (4lu/129-130)
l pravilclj štorske železarne 16. maja 1863 obvešča OU Laško, da jc gradnja železnice po dolin1 Brezmec končana. Prosi za cimnrej^nji komisijski ogled in na njegovi podlagi za dovoljenje za začetek obratovanja (4lb/ni).
OU Laško jc kot izvedenca pn komhiii povabil ludi Edvarda Hcidcrja (lastnika hrasiniške steklarne 'i graditelja železniškega mostu v
110
I/ arhivskih Ibndov in /.birk
ARHIVI XVII LStf
Zidanem mostu), vendar se je ta zaradi dngih obvez 25. maja opravičil (4 lb/I?3).
ZapisrTk komi^iskega ogleda, k so ga opra vip- 1. in 2. ninija 1803, razen nekaj manjših po»™ nj k 1 j i vos t i, ni odkril ovir glede začetka obratovanja. Ovinek od mor t a pri Savinji dc drče za premog na postaji Rimske TopLec zaradi majhnega polmera sicer n odgovatjal pred-pirom, a ker ga glede na okoliščine ni bilo moč drugače spcijati in ker ic tam že konec padca, vagone pa zato že vlečejo s konji, komi ;ijc to i i motile Zahtevala jc, da pn prehodu železnice preko okrajne ceste pr odcepu občinske poii proti Hrastniku in še pri štirih drugih prehodih uredijo zapornice. Opozori'ne tab'c pri vseh dohodih k progi so že nameščene Prehod pešcev preko železniškega mostu ]c dovoljen le takrat, ko po njem ne peljejo vagoni. Za i ranic le-tch
pri vožnj. navzdol mora biti v skladu s predpisi. Za varnost so razen z opozorilnimi tablami in zapornicami poskrbeli lut z zvočnimi signali, ki so jih I ne le na ovinkih - dajali zavirač. na vagonih (41 c/226).
Opravili so tudi preizkusni vožnji s polnimi in praznim vagonom. Vožnja navzgor do poslopja rudnika z errni vagonom, ki ga je vlckci konj, je trajala 3<'4 ure. Vožnjo dveh naloženih vagonov navzdol je konvoji opazovala iz za n ima vozečega vagona. Do mosta pri Savinji e trajala pol ure. torc so vagone spuščali s hitrostjo slabih 10 kilometrov na ur > (4lb/l?9"147)
Zapi;ni< komisije OU Laško 14. novembra 18f)3 navaja, daje rudmk lirczno dobil 17. julija istega leta dovoljenje za začctcK cbratovaija proge (41 h/155).
Otvoritev dolenjske žclc/.nicc 31. maja 1894 Dolenjski nuizcj Novo mesto jototeka
1