263997 naša skupnost LETNIK 3 DECEMBER 77 števllKa 12 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE GROSUPLJE Našim delovnim ljudem in občanom mww® Iz delo izvršnega sveta REZULTATI AKCIJE ZA ZBIRANJE SREDSTEV ZA GRADNJO ŠOLSKIH OBJEKTOV Delovni ljudje, zaposleni v delovnih organizacijah na območju občine Grosuplje, so po zaključnih računih za leto 1976 vplačali na posebni račun za gradnjo, šolskih objektov v občini 4,557.000 din. Pričakujemo, da bodo po zaključnih računih za letošnje leto vplačali nadaljnjih 6,883.000 din. Po sprejetem samoupravnem sporazumu bi v petih letih delovne organizacije z območja naše občine v ta namen združile sredstva v skupni višini 38,552.000 din. Nekoliko manj zadovoljivo poteka akcija v krajevnih skupnostih, z izjemo KS Ivančna gorica. KS Ivančna gorica je namreč s krajevnim samoprispevkom že zbrala 395.000 din v letu 1975, v letu 1976 672.000 din, v letošnjem letu pa bodo zbrali predvidoma 799.000 din. Prva sredstva iz krajevnega samoprispevka pa bodo letos zbrana tudi v krajevnih skupnostih Stična, Šentvid pri Stični in Temenica. Skupščina občine je na seji 21/12-1977 pozvala krajevne skupnosti Metnaj, Dob in Zagradec, da tudi one podpišejo samoupravni sporazum o gradnji šolskih objektov in izvedejo referendume o uvedbi krajevnih samoprispevkov za financiranje gradnje šolskih objektov. Izvršni svet skupščine občine pa je sklenil predlagati krajevnima skupnostima Dobrepolje in Ponikve, da še pred začetkom gradnje šole v Dobrepolju izvedeta referendum za podaljšanje plačevanja krajevnega samoprispevka za gradnjo te šole od dveh let in pol, kot je sedaj uveden, na pet let kot je predvideno v samoupravnem sporazumu . NOV IZRAČUN KATASTRSKEGA DOHODKA Izvršni svet je predložil skupščini občine v sprejem predlog odloka o sprejetju lestvic katastrskega dohodka. Dosedanji izračun katastrskega dohodka je bil izdelan leta 1964, veljati pa je začel 1.1.1965. Med tem časom so znatno popasle cene kmetijskih proizvodov, prav tako stroškov, zato je bilo potrebno pristopiti k izračunu novega, realnejšega katastrskega dohodka. Katastrski dohodek zemljišč vključuje dohodek od rastlinskih pridelkov in dohodek od živinoreje. Dohodek od rastlinskih pridelkov je denarna vrednost poprečnega pridelka, ki se doseže na 1 ha površine pri običajnem načinu gospodarjenja, po odbitku poprečnih materialnih stroškov. Dohodek od živinoreje pa je denarna vrednost prirasta pri živini in dohodek od živalskih pridelkov, po odbitku poprečnih materialnih stroškov. Katastrski dohodek služi kot podlaga za določanje družbenih obveznosti in za uveljavljanje določenih pravic občanov, lastnikov zemljišč oz. njihovih družinskih članov. Pristojni organi bodo proučili vpliv novo izračunanega katastrskega dohodka na obseg pravic s področja socialnega varstva in po potrebi predlagali ustrezne spremembe. Nove lestvice katastrskega dohodka bodo začele veljati potem, ko jih bo potrdila Skupščina SR Slovenije, uporabljati pa se bodo začele s 1.1.1978. UREDITEV STATUSA ZADRUŽNIH DOMOV Izvršni svet je obravnaval poročilo Kulturne skupnosti o stanju kulturnih in zadružnih domov ter imenoval komisijo, ki bo status teh domov in namen uporabe določila skupaj s krajevnimi skupnostmi ter na tej osnovi pripravila predlog sklepa za občinsko skupščino . TEKSTILNA TOVARNA MOTVOZ IN PLATNO GROSUPLJE — SLOVENIJA Telelon h. c. 771 311 Brzojav Motvoz Grosuplje JUGOSLAVIJA Ve.la.vU tukitllne. tovanne. ” MOTVOZ IM PLATNO " Gioitiplje izlljo vizm občanom .in po&Zovn-im pa*.tne/ijzm 4/izino -črt u&pzhov potno Novo tzto 1978 4H piipoH-otajo tvoji izdelki: POLIPROPILENSKE TKANINE ZA EMBALIRANJE IZDELKOV TEKSTILNE, KEMIČNE IN PREHRAMBENE INDUSTRIJE. POLIPROPILENSKE VREČE SUKLJANKA ZA KROMPIR. ČEBULO IN POVRTNINO TER GOSTO TKANE VREČE ZA MOKO. SUDKOR IN RAZNA SEMENA. POLEG MOTVOZOV IN VRVI IZ KONOPLJE PRIPOROČAMO TUDI MOTVOZ IN VRVI IZ POLIPR0P1LENA. Iz dela družbenopolitičnih organizacij VOLILNA KONFERENCA OBČINSKE ORGANIZACIJE ZK Komunisti naše občine so na volilni konferenci 16. decembra, katere sta se udeležila tudi član IK PK ZKS tov. Miloš Prosenc in sekretar Medobčinskega sveta ZK Ljubljana Marjan Jelen, zelo zavzeto, konkretno in kritično obravnavali uspehe kot tudi pomanjkljivosti pri svojem delu v preteklem mandatnem obdobju. Ugotovili so, da je bilo to obdobje na splošno uspešno. Seveda pa so bili rezultati delovanja komunistov v osnovnih organizacij ZK često močno odvisni od razmerja med silami, ki žele poglabljati samoupravne odnose in takimi, ki se navdušujejo za staro stanje. Uspešnost teh spopadov pa je bila odvisna tudi od splošne ravni osveščenosti posameznega delovnega okolja, od razvitosti materialne podlage samoupravljanja, zlasti pa od sposobnosti komunistov, pritegniti v določe ne akcije vse subjektivne sile. Kljub temu pa za večino komunistov, ki so bili pripravljeni delati, ni bilo počitka. Sodelovali so v vseh pomembnejših akcijah in vodili boj za uveljavljanje ustave, zakona o združenem delu, za stabilizacijo gospodarstva itd. Njihova pozornost je bila usmerjena tudi za uveljavljanje vzgoje in izobraževanja, integracijske procese in solidarnostne akcije. Vodili so akcije za cestno posojilo, krajevne samoprispevke, za boljše delovanje delegatskega sistema in vrste drugih akcij. SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE GROSUPLJE SGPn GROSUPLJE n. sol. o. PO TOZD SPLOŠNE GRADNJE GROSUPLJE IZVAJA VSE VRSTE GRADBENIH OBJEKTOV IN DEL, VSE VRSTE INVESTICIJSKIH OBJEKTOV, RAZNOVRSTNA POPRAVILA, NADZIDAVE IN ADAPTACIJE, GRADI STANOVANJA ZA TRŽIŠČE; PO TOZD KOVINSKO LESNI OBRATI GROSUPLJE IZVAJA KLJUČAVNIČARSKA, KOVAŠKA, MIZARSKA IN DRUGA PODOBNA DELA, VRŠI CELOTEN REMONT GRADBENIH STROJEV IN RAZREZ HLODOVINE; PO TOZD PROJEKTIVNI BIRO GROSUPLJE IZDELUJE VSE VRSTE TEHNIČNE DOKUMENTACIJE. VSA DELA SO IZVEDENA HITRO IN SOLIDNO. NOVO VODSTVO OBČINSKE ORGANIZACIJE ZK Delegati volilne konference OK ZKS Grosuplje so izvolili novo vodstvo svoje organizacije. Za sekretarja komiteja je bil ponovno izvoljen dosedanji sekretar tov. Franc Gruden. V 11-članski komite pa so bili ponovno izvoljeni: Eršte Julijana, Korošec Bogdan, Kotar Marjan in Zgonc Edi, na novo pa Antončič Anton, Križman Mirjana, Miš igoj Jože, Munih Iztok in Vlaisavljevič Mane. Izvolili so .tudi člane statutarne komisije, nadzorne komisije in častnega razsodišča ter delegate v medobčinski svet ZK. Novemu vodstvu čestitamo in mu želimo uspešno delo. OSNOVNE ORGANIZACIJE SINDIKATA PRED OBČNIMI ZBORI Sklep Občinskega sveta zveze sindikatov Grosuplje zavezuje vse osnovne organizacije sindikata, da v mesecu januarju 1978 izvedejo občne zbore, še do konca tega leta morajo skupaj s predstavniki družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov, sprejeti dogovor o vsebinski, kadrovski in organizacijsko-teh-nični pripravi občnega zbora, določiti nosilce nalog in datum občnega zbora ter ga sporočiti zadolženemu članu ali občinskemu svetu. Občni zbori morajo biti usmerjeni predvsem v oceno delovanja in akcijsko uspososbljenost osnovne organizacije sindikata v preteklem obdobju. Nova vodstva osnovnih organizacij sindikata bodo v letnih delovnih načrtih za leto 1978 morala upoštevati, da je to leto povezano s pripravami na kongrese ZSS, ZKS in ZSMS, na skupščinske volitve, da je veliko neposrednih nalog pri uresničevanju zakona o združenem delu, na področju življenjskih in delovnih razmer delavcev, izobraževanja, kulture, rekreacije, oddiha ter ljudske obrambe in družbene samozaščite. V kadrovskih pripravah je treba doseči povezanost v delu osnovne organizacije sindikata in zato čimveč uspešnih poverjenikov in funkcionarjev vključiti v delo tudi v naslednjem mandatnem obdobju. Prizadevati si je treba, da bodo člani ZK prevzemali svoj del odgovornosti za uspešno delo osnovne organizacije sindikata ter da bo nov izvršni odbor resnično postal politično vodstvo osnovne organizacije sindikata in ne le njen izvršilni organ. Na volilni konferenci OK ZKS Grosuplje so bili sprejeti sklepi o ustanovitvi osnovne organizacije ZK v Black & Beckerju ter aktivov ZK v Sinolesu Ivančna gorica in trgovskemu podjetju ABC Tabor Grosuplje. Ob tej priliki je bilo svečano sprejetih v organizacijo ZK 33 novih članov. Modna konfekcija »KROJ« Škofja Loka OBRAT KRKA vsem delovnim ljudem in občanom občine Grosuplje želimo v Novem letu IST^B obilo delovnih uspehov, zdravja in zadovoljstva Iz delo samoupravnih interesnih skupnosti OSNOVNE ŠOLE V ŠOLSKEM LETU 1976/1977 V preteklem letu je bilo v občini 19 osnovnih čol in sicer 4 osrednje U.-r 15 podružničnih. Oddelkov je bilo 127, učencev pa 2.412. Na osnovnih Šolah je poučevalo 162 učiteljev. f Ig “in S lesnina. \ PROIZVODNO IN TRGOVSKO PODJETJE Z LESOM/ LESNIMI IZDELKI IN POHIŠTVOM N. SOL. 0. LJUBLJANA, TITOVA 51 TEL. ( 061 ) 321-441 PROIZVAJALCE POHIŠTVENE IN DRUGE LESNE INDUSTRIJE OSKRBUJEMO Z RAZNOVRSTNIMI REPRODUKCIJSKIMI MATERIALI, KAR OPRAVLJAMO TRANZITNO. NAČRTUJEMO PA, DA BI ZA NEKATERE VRSTE REPRODUKCIJSKIH MATERIALOV SKUPAJ S TEMELJNO ORGANIZACIJO UVOZ ZGRADILI PO VSEJ JUGOSLAVIJI GROSISTIČNA SKLADIŠČA, KI BI OSKRBOVALA CELOTNO PRODAJNO MREŽO LESNINE. TUDI MREŽO PREDSTAVNIŠTEV, ZDAJ JIH JE 0-SEM PO VSEJ DRŽAVI, NAMERAVAMO ŠE RAZŠIRITI. SPREJET JE VRSTNI RED GRADNJE ŠOLSKIH POSLOPIJ V OBČINI Skupščina občinske izobraževalne skupnosti je na seji 21. decembra sprejela vrstni red gradnje šolskih poslopij v občini. S sklepom se je strinja-la_ tudi skupščina občine, ki je istega dne obravnavala poročilo o šolstvu. Po tem sklepu se bo ze v zgodnji spomladi 1978 začelo z gradnjo prvega dela šolskih prostorov v Dobrepolju. Montažni objekt bo gradil Marles. Glavni projekt je naročen, ni pa še izdelan ter zaradi tega še ni točno znano koliko bodo dela stala, verjetno pa bodo stala okoli 25 milijonov din. Istočasno se ze pripravlja vse 'potrebno za, začetek gradnje šolskega centra Ivančna gorica - Stična. Če bodo priprave potekale po sprejetem programu, zlasti pa če bo mogoče zagotoviti vsa potrebna sredstva, bi z gradnjo teh objektov lahko začeli v letu 1979. Iz delovnih orgonizocij RAZVOJNA POT TOZD LIVARNA IVANČNA GORICA V prenovljenem kulturnem domu v Ivančni gorici je bila 5. novembra 1977 proslava v počastitev 30 obletnice IMP. Poleg delavcev so se je udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij občine Grosuplje, predsedniki krajevnih skupnosti, poslovni partnerji in upokojeni sodelavci. Razvojno pot IMP in temeljne organizacije je orisal predsednik delavskega sveta Kastelic Franc. IMP Ljubljana zaposluje v svoji delovni organizaciji 6500 delavcev in ima temeljne organizacije v 12 slovenskih občinah. Ena takih temeljnih organizacij je tudi TOZD LIVARNA Ivančna gorica. Iz nekdanje Smoletove Livarne se je razvila livarska dejavnost, ko se je nekdanji Agroservis v avgustu 1966 priključil k IMP Ljubljana. Zaradi skromne tehnologije in kvalitete je bila leta 1969 izvršena prva rekonstrukcija oz. modernizacija ter dosežena kapaciteta 3.000 ton letno. Leta 1972 je postala Livarna samostojna ekonomska enota v sestavi tovarne regulacijskih aparatov Ljubljana. V letu 197^ pa je postala Livarna temeljna organizacija združenega dela. Že v letu 1972 smo začeli intenzivno pripravljati program za izgradnjo novih livarskih kapacitet in prva investicija je bila izvršena v letu 1973, ko je bil izgrajen lasten elektro daljnovod. Še isto leto je bil izdelan ekonomsko tehnični elaborat za izgradnjo nove livarne za 5000 ton sivega in nodularnega 1iva. Ta investicija.se je pričela v juliju 197^ in je bila zaključena v maju 1975 ter je bilo investirano 6 starih milijard din. Že naslednje leto je livarna dosegla 8000 ton livarskih proizvodov ali 115 milijonov celotnega dohodka (starih) s 320 zaposlenimi. Vzporedno z izgradnjo nove livarne smo skrbeli tudi za nove kadre in danes ima kolektiv dokaj dobre mlade sposobne strokovnjake, ki uspešno rešujejo zahtevne naloge. Nekatere strokovne naloge pa bi sami reševali težko, zato smo preko angleške firme Meehanite odkupili licenco za proizvodnjo nodularnega liva. Danes uspešno proizvajamo in celo izvažamo cenjeno nodularno litino in smo poleg železarne Štore edini proizvajalec take litine. Tudi leto 1977 je po že znanih podatkih izredno uspešno. Ob enakem številu zaposlenih iz preteklega leta znaša indeks celotnega prihodka 139, indeks tonaže ali blagovne proizvodnje 138, indeks dohodka pa 161. Plan za leto 1977 znaša 9000 ton odlitkov, katerega bo kolektiv s poprečno 320 zaposlenimi delavci tudi dosegel in ustvaril 16 milijard celotnega dohodka (starih). Zaradi visokega tehničnega nivoja in dokaj visoke produktivnosti dela, saj le-ta znaša 36 ton na enega zaposlenega (v Jugoslaviji 14 ton), smo se uspešno vključili s svojim proizvodnim programom v izvoz. (nadaljevanje prihodnjič) TOZD SPLOŠNO MIZARSTVO JE PRAZNOVALO 30, LETNICO Letošnje praznovanje Titovih in partijskih jubilejev je bilo za delavce TOZD Splošno mizarstvo Grosuplje še toliko bolj praznično, saj je kolektiv slavil 30 let obstoja svoje delovne organizacije. Delavci so se zbrali na slovesni prireditvi v družbenem domu Grosuplje. Zbrane je pozdravil predsednik delavskega sveta Tine Zajc, o 30-letni zgodovini Splošnega mizarstva pa je spregovoril direktor Franc Trontelj. Ob tej priliki so bile najvstrajnejšim delavcem podeljene jubilejne nagrade, ki so jih prejeli: Tone Novak za 10 let, Stane Žnidaršič, Dana Zajc, Jože Zupančič, Martin Skubic, Jože Trontelj (lil), Martin Zajc za 15 let; Jože Godec, Alojz Štrubelj, Franc Trontelj za 20 let; Alojz Kastelic (l), Alojz Kastelic (ll), Jože Trontelj (l) za 25 let in Ivan Sirca za 30 let dela v Splošnem mizarstvu Grosuplje. Ta delovna organizacija je pokazala polno mero posluha za skupno reševanje krajevne problematike, za kar se je kolektivu v imenu krajevne skupnosti Grosuplje zahvalil predsednik sveta KS Jože Marolt. Slovesnosti so prisostvovali tudi predstavniki Lesnine Ljubljana, skupščine občine in občinskih družbenopolitičnih organizacij. Predsednik skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak je v svojem pozdravnem nagovoru podčrtal trdo a ustvarjalno 30-letno razvojno pot Splošnega mizarstva, ki je bila začeta v mali mizarski delavnici s 3 zaposlenimi. M kulturnem programu je sodeloval grosupeljski•moški oktet. Želje, trud in trdo delo - vse to mora roditi sadove in tega se delavci TOZD Splošno mizarstvo zavedajo - hočejo naprej, po poti razvoja in ustvarjalnost i. POZD ELEKTROSERVICE GROSUPLJE GRADI POZD Elektroservice Grosuplje gradi proizvodno halo. Predračunska vrednost del znaša 6,719-000 din. Prekoračitev ne predvidevajo. Dela bodo predvidoma končana do konca letošnjega leta. ******)f****)+>f>t*********>f**]M-***>M-***)f>f ******** IT $ * * * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ * •k •k ★ ★ ★ #* Kolektiv Komunalnega podjetja Grosuplje vam srečno in uspešno NOVO L€TO 1970 IT ★ ★ ★ ★ ■k ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ k ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ********************************************** TEKSTILOM Na pobudo političnega aktiva delovne organizacije Tekstil Ljubljana in OZD "Motvoz in platno" Grosuplje, so družbenopolitične organizacije in samoupravni organi obeh organizacij izrazili željo po bodočem skupnem sodelovanju s tem, da se OZD Motovz priključi delovni organizaciji Tekstil kot njen 13. TOZD. Delavce Motvoza je do te odločitve privedlo spoznanje o nujnosti povezave v večjo produkcijsko celoto, ki bo tehnološko, poslovno- komercial no in finančno navznoter dinamičneje reševala probleme in razvoj, z enotnostjo navzven pa nadaljevala sedanje uspešno poslovanje ter s tem tudi dolgoročno zagotovila socialno varnost vseh zaposlenih. Delovna organizacija Tekstila zaposluje 2105 delavcev, v letu 1976 pa je dosegla 129 mi-lijarc celotnega dohodka, Motvoz in platno pa s 448 delavci 12,5 milijarde. Strokovna analiza skupnih komisij je nakazala možnost povezovanja na področju razvoja, proizvodnje, komercialno-finančne-ga poslovanja ter samoupravljanja. Delavci tovarne Motvoz in platno Grosuplje, kakor tudi delavci vseh ostal ih TOZDOV Te- Pogled na modernizirani del tkalnice z no- kstila, so bili dobro seznanjeni z vini tkalskimi stroji vso problematiko in prednostmi združitve, kar kažejo tudi ugodni podatki o izidu referenduma. V tovarni Motvoz in platno so delavci neposredno izrazili svojo voljo za združitev. Referenduma se je udeležilo 87,3 delavcev tovarne Motvoz in platno, za združitev pa jih je glasovalo kar 87,2 %. M delovni organizaciji Tekstil pa se je referenduma udeležilo 89,7 % delavcev, za združitev pa jih je glasovalo 91,3 Delavci v tovarni Motvoz in platno in v tekstilu smo prepričani v pravilnost svoje odločitve, ki se bo prav gotovo odrazila v vseboljših delovnih uspehih. MiSigoj Jaze INVESTICIJE V MOTVOZ IN PLATNO Celotna predračunska vrednost proizvodne hale s prekoračitvami znaša 7,140.000 din. Tovarna Motvoz in platno je ta sredstva v celoti zagotovila iz lastnih virov. POMEMBEN INVESTITOR Med investitorji s sedežem izven območja občine so prav gotovo zelo pomemben investitor Ljubljanske mlekarne. Ljubljanske mlekarne so investitor za farmo prašičev Stična, zbiralnico mleka in za farmo Boštanj. Celotna predračunska vrednost teh del s prekoračitvami znaša 19,456.000 din. * .-‘i n t ljubljanske mlekarne TOZD STIČNA prašičereja želi vsem občanom srečno in uspeha polno Ttava Četa 197$ KOLIKO JE STALA TOVARNA V AMBRUSU 0 gradnji in otvoritvi nove tovarne "RAŠICA" v Ambrusu smo že poročali. Dosedanje vesti o gradnji tega objekta dopolnjujemo še s podatkom, da je bilo v gradnjo nove proizvodne hale in v modernizacijo opreme vloženih 13,766.000 din. To je doslej ena od največjih investicij v ta predel Suhe Krajine. ŽIVAHNA INVESTICIJSKA DEJAVNOST NA PODROČJU KOMUNALE V letošnjem letu je najmočnejši investitor na območju občine Komunalno podjetje Grosuplje. Obratno stanovanjska zgradba podjetja, ki je že dograjena, je s prekoračitvami stala 7,0^6.000 din. Na vodovodu Podtabor - Slivnica - Račna izvaja to podjetja dela, ki bodo stala 12,37^.000 din. Gradnja čistilne naprave na Grosupljem in kanal "S" bo stal 8,509.000 din ter kanalizacijsko omrežje Jerova vas 7,308.000 din. Lastna sredstva, to so vplačani prispevki investitorjev za komunalno urejanje zemljišč, krajevni samoprispevki, sredstva samoupravne stanovanjske skupnosti za gradnjo primarnih komunalnih naprav, sred stva dosedanjega komunalnega sklada in druga sredstva znašajo cca ^0 %, ostala sredstva pa so kreditna sredstva banke in drugih kreditorjev. Iz krajevnih skupnosti KRAJEVNA SKUPNOST KRKA IZVEDLA REFERENDUM Občani KS Krka so v nedeljo 11/12-1977 tudi rekli svoj "DA", ko so se odločali, ali bodo s svojimi sredstvi pomagali zgraditi šolski center Ivančna gorica - Stična. Pri tem so najprej pomislili na šolanje svojih otrok, ki se dnevno vozijo v prostore starega stiškega samostana, šele nato pa na prepotrebno ureditev vseh krajevnih cest in mostičkov. Čeprav so občani s tega področja pred leti s prostovoljnim delom in prispevki v materialu že pomagali zgraditi šolo na Krki (v teh prostorih je sedaj obrat podjetja Kroj), so tudi sedaj s polno mero odgovornosti prihajali na glasovalna mesta in glasovali "ZA". Uspeh je zelo lep. Od skupnega števila volilcev se je glasovanja udeležilo 88,1 % občanov, za samoprispevek pa se je odločilo 80,6 % občanov. Tone Slana KO VIN ASTRO J TOVARNA GOSTINSKE OPREME 61290 GROSUPLJE IZDELUJEMO, MONTIRAMO IN PROJEKTIRAMO OPREMO ZA VSE TIPE KUHINJ, SLAŠČIČARN, SAMOPOSTREŽNIH RESTAVRACIJ IN DRUGIH GOSTINSKIH ALI SORODNIH OBRATOV IZDELUJEMO TOPLOTNE, HLAJENE, NEVTRALNE IN KOMBINIRANE ELEMENTE, TOČILNE IN DRUGE PULTE. SAMOPOSTREŽNE IN OSTALE LINIJE VRŠIMO RAZNE USLUGE VSI NASI ELEMENTI SO IZ NAJKVALITETNEJŠE NERJAVEČE — INOX PLOČEVINE LASTNI PROJEKTIVNI BIRO CENTRALNA SERVISNA SLUŽBA POU^NERAZPOREJENEGA^DELA^PREB IVALSTVA V vseh 23 krajevnih skupnostih Je v mesecu decembru stekel pouk obrambne vzgoje nerazporejenga prebivalstva. V večini KS so se v organizacijo pouka aktivno vključevali odbori za ljudsko obrambo indruibeno samozaščito ter sveti KS, kar se je odražalo tudi v dobri udeležbi na predavanjih. Vsebina pouka se Je nanašala na Izvajanje zakona o LO in družbeni samozaščiti. Zavedati se moramo - in dobra udeležba naših občanov na predavanjih to samo potrjuje - da je usposabljanje prav vseh naših delovnih ljudi in občanov glavni porok za učinkovito vodenje boja za ohranitev na$lh samoupravnih socialističnih dobrin v miru ali vojni. Pouk obrambne vzgoje je v sodelovanju z oddelkom za LO skupščine občine Izvajal območni center Delavske univerze v Grosupljem. V program za leto 1978 je vključeno predavanje na temo "Reševanje prebivalstva in materialnih dobrin v vojni in hudih nesrečah. SODELOVALI SMO PRI REFERENDUMU V nedeljo, 20. 11. 1977, smo imeli na Muljavi in okoliških vaseh referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka. Pri izvedbi referenduma smo sodelovali tudi vsi učenci 4. razreda Osnovne šole Muljava in učenci Osnovne šole Stična. Vsa štiri volišča so bila opremljena z lepaki. Naši občani so s svojim "ZA" ponovno dokazali, kaj jim pomeni lepša prihodnost mladih. Referendum v KS Muljava je v celoti uspel, saj se je izreklo "ZA" nad 83 % volilcev. Tako se je tudi naša KS aktivno vključila v prizadevanje za gradnjo novega šolskega poslopja. Učenci želimo, da bi se gradnja šole čimprej pričela. (h jtldovaljtta 'KOtO JS70 /97X C4(t0f jeltma dtU«cC %^uUcij (jro&ujkljt izvaja instalacije: centralnih kurjav, vodovoda, plina, prezračevanja, elektrike, stavbno kleparstvo in izolacije! Mojca Vlahovič e. razred 05 Muljava PRIPRAVE NA GRADNJO BENCINSKEGA SERVISA V ŠMARJU Petrol Ljubljana je že v letu 1975 začel s pripravami za gradnjo bencinskega servisa. V prvi fazi namerava graditi bencinski servis z restavracijskim objektom in parkirišči le na desni strani sedanje magistralne ceste in bodoče avtoceste Ljubljana - Zagreb. Dodatne črpalke pa bodo dostopne po lokalni cesti in bodo namenjene krajanom. Investitor je v tem času zbral 11 potrebnih soglasij, lokacijsko dokumentacijo ter odkupil potrebna zemljišča. Republiški sekretariat za urbanizem je na prošnjo Petrola izdal 15/12-1977 lokacijsko dovoljenje za bencinski servis. Upajmo, da bo glavni načrt v doglednem času napravljen in da bodo z deli začeli vsaj v letu 1979. GRADNJA MOSTU NA KRKI Na prošnjo Republiške skupnosti za ceste Ljubljana in po predložitvi vse potrebne tehnične in lokacijske dokumentacije, je Republiški sekietariat za industrijo Ljubljana dne 20/12-1977 izdal gradbeno dovoljenje za gradnjo mostu čez reko Krko na Krki. Za gradnjo tega mostu ima Republiška skupnost za ceste zagotovljenih 8,000.000 din. Upravičeno lahko torej pričakujemo, da bodo prihodnje leto začeli graditi nov most na Krki. Sedanji je bil namreč porušen med NOB in je eden od redkih, če ne zadnji, ki doslej še ni bil obnovljen. PRAZNOVANJE DNEVA JLA V IVANČNI GORICI Krajevna organizacija ZRVS Ivančna gorica je v tesni povezanosti z vs^mi družbenopolitičnimi organizacijami v kraju, priredila 18. decembra v Titovem domu proslavo v počastitev Dneva JLA, partijskih in Titovih jubilejev. Za slovesno vzdušje so poskrbeli dijaki gimnazije Josipa Jurčiča Stična, učenci Osnovne šole Stična, plesna skupina Ivančna gorica in godba na pihala Stična. Ob tej priliki je krajevna organizacija ZRVS podelila za posebne zasluge priznanja in plakete, ki so jih prejeli: gimnazija in Osnovna šola Stična, Očak Ivo iz Drage in Butkovič Martin iz Hudega. Bronasti plaketi ZRVS Jugoslavije sta prejela Medved Slavko in Alojz Kutnar. Hrovat Štefan ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ KMETIJSKA ZADRUGA Dobrepolje 4 Vsem delovnim ljudem in občanom INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO TOZD TELA, n.sub.o. Ljubjana, Savska c. 3 ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ " * w $ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ m®wm | m s svojimi obrati DOBREPOLJE, POLJČANE in MAKOLE čestita vsem občanom ob NOVEM LETU 1978 in jim želi obilo delovnih uspehov ! Pomembne vesti SPREJEM OB DNEVU JLA V počastitev praznika JLA je predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak priredil sprejem v Družbenem domu Grosuplje, katerega so se udeležili predstavniki vseh organov in organizacij, ki kakorkoli sodelujejo na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite ter nosilci partizanske spomenice 19^1, ki živijo v občini. Po končanem programu, v katerem je sodeloval moški oktet Grosuplje in pionirji Osnovne šole Louis Adamič Grosuplje, so bili zbrani povabljeni na tovariško srečanje z vojaki enote Grosuplje. INDUSTRIJSKO MONTAŽNO PODJETJE LJUBLJANA LIVARNA IVANČNA GORICA telefon n.c. 783-040 LIVARNA Z LASTNIM MODELNO-KONSTRUKCIJSKIM BIROJEM. Z MODERNO IN S SODOBNO MEHANIZACIJO ZA SERIJSKO IN IZVENSERIJSKO PROIZVODNJO NUDI IZ SVOJEGA PROIZVODNEGA PROGRAMA, ULITKE IZ SIVE LITINE Z LAMEUSTIM GRAFITOM S PERLITNO STRUKTURO, Z NATEZNO TRDNOSTJO DO 30 KP/MM2, SPECIALNE ULITKE Z DODATKOM KROMA, NIKLJA IN MANGANA SPECIALNE DEBELO IN TANKOSTENE ULITKE, ULITKE S POSEBNIM POUDARKOM NA TESNOSTI, KOMPLETNI ASORTIMENTI KANALSKE LITINE, NPR.! RAZNE CESTNE POKROVE, MREŽE, STREŠNE ODTOKE, FAZONSKE KOSE. VODOVODNE ARMATURE ITD. VSE ULITKE KOVINSKO OČISTIMO IN OPESKAMO TER PO ŽELJI KUPCEV ZAŠČITIMO PROTI KOROZIJI. ZARADI SODOBNE OPREME, MEHANIZIRANIH POSTOPKOV DELA TER SOLIDNOSTI TEHNIČNEGA KADRA JE LIVARNA GLEDE DOBAVNIH ROKOV ZELO SOLIDNA. CENE ULITKOV SO BREZ DVOMA KONKURENČNE, SAJ LIVARNA DEL SVOJIH IZDELKOV USPEŠNO IZVAŽA TUDI NA ZUNANJI TRG. ZAHTEVAJTE PROSPEKTE IN NAVODILA - PREPRIČAJTE SE 0 KVALITETI VPLAČILO POSOJILA ZA CESTE Po stanju 30/11-1977 je bilo v občini vplačanih 7,^72.825 din poso jila za gradnjo in rekonstrukcijo magistralnih in regionalnih cest v Sloveni ji. V višji čin so letos v naši občini napredovali naslednji rezervni vojaški starešine: Ambrožič Ferdinanda Andrej iz Grosupljega v čin rezervnega kapetana; Klinc Antona Janez iz Kompolj v čin rezervnega podporočnika; Vilar Ivana Ljubomir iz Šmarja Sap v čin rezervnega vodnika I. razreda in Kutnar Antona Anton iz Muljave v čin rezervnega vodnika. Ukazi o napredovanju posameznega vojaškega starešine v višji čin so bili prebrani na krajevnih proslavah v počastitev dneva JLA. NARODNI DOHODEK RASTE V letu 1976 je znašal narodni dohodek na prebivalca v občini Grosuplje 26.6^9 din, republiško poprečje pa je znašalo 47-0^0 din na prebivalca. Med 60 slovenskimi občinami je bila naša občina s tem narodnim dohodkom na 50 mestu, medtem ko je bila leta 1975 po narodnem dohodku na 53 mestu. elektroservice GROSUPLJE, Taborska 3, telefon 771-039 LJUBLJANA, Dolenjska 74, telefon 23-314 Projektiramo, izvajamo in montiramo elektroinstalacije jakega in šibkega toka, razne naprave z avtomatiko, strelovode, trafo postaje, avtomatske telefonske centrale, skupinske antenske naprave. Servis in popravila. PROMET POTROŠNIKOV IN BLAGA V ŽELEZNIŠKEM PROMETU Na območju občine je 9 železniških postaj. V letu 1976 je bilo odpravljenih 7814.0 0 0 potnikov ter naloženega 1 52.000 ton blaga, razloženega pa 56.000 ton blaga. MOTORNA VOZILA V OBČINI V letu 1976 je bilo registriranih 5-033 motornih vozil in sicer 3.2li0 osebnih avtomobilov, 1.163 motornih koles, 250 tovornih avtomobilov, 9 avtobusov, 39 specialnih vozil, 332 vlečnih vozil in 75 prikolic. GOSTINSKO PODJETJE 'P O L Ž E V O' Grosuplje MNOGO USPEHOV V NOVEM LETU Vam želi IN SE ZA OBISK PRIPOROČA 16 z obrati: hotel "NA POLŽEVEM" Viinja gora tel. gostilna "GROSUPELJČAN" Grosuplje tel. gostilna "ADAMIČEV HRAM" Grosuplje tel. gostilna "PRI MOSTU" Grosuplje tel. gostilna "MAJOLKA" Smarje-Sap tel. gostilna "NA KLANCku" Šentvid tel. gostilna "BRDAVS" Viden-Dobrepolje tel. gostilna "PENSION" Ivančna gorica tel. gostišče "PRI ČRPALKI" Ivančna gorica gostišče "BIFE-KEGLJIŠČE" Grosuplje tel. gostilna "POD LIPO" Stična tel. gostišče "TURJAŠKI HRAM" Turjak tel. 784- 008 771-080 771-165 771-118 771-486 785- 007 782- 037 783- 158 783-059 771-074 783-098 781-037 K IZPITI ZA VOZNIKE KOLES S POMOŽNIM MOTORJEM Po novem zakonu o varnosti cestnega prometa morajo imeti vozniki koles s pomožnim motorjem potrebno znanje, katerega morajo izkazat? pred komisijo za voznike motornih vozil. Po uspešno opravljenem izpitu dobijo potrdila o znanju cestno-prometnih predpisov. AMD Šentvid pri Stični je po vseh večjih krajih naše občine organiziralo za to potrebne tečaje. Izpite je doslej opravilo 140 občanov. Mnogi vozniki koles s pomožnim motorjem še niso opravili izpitov, čeprav jim je opravljanje izpitov povsem omogočeno. PTT STORITVE V LETU 1976 V občini deluje 8 pošt, telefonskih naročnikov pa je 818. V preteklem letu so pošte za območje občine odpravile 805-000 pisemskih pošiljk, v občino pa je prispelo 1,002.000 pisemskih pošiljk. Odpravljenih je bilo 5.000 paketov in prispelo je 10.000 paketov. Oddanih in sprejetih je bilo 12.000 brzojavk. IZ DEMOGRAFSKE STATISTIKE V preteklem letu je bilo živo rojenih 41*7 otrok, 2 otroka pa sta bi la mrtvorojena. Umrlo je 275 občanov, od tega 7 dojenčkov. Porok je bilo 169, razvez pa 13. Priselilo se je 440 občanov, odselilo pa 361. Prirast prebivalstva v preteklem letu je znašal 251, od tega naravni prirast 172 in selitveni prirast 79. 340 UČENCEV S KOLESARSKIMI IZPITI 3^0 učencev višjih razredov osnovnih šol Grosuplje in Šentvid pri Stični je že uspešno opravilo izpite za kolesarje, kakor jih predvideva zakon. V teh dveh šolah je bila redna prometna vzgoja dobro organizirana. Predavanja o prometu so bila seveda tudi na drugih šolah v občini. Ob koncu prejšnjega šolskega leta so v vseh šolah predvajali filme s področja prometne varnosti šolske mladine. Razdelili so tudi ^.100 letakov z motiviko iz varstva v prometu. Dela na tem področju so se šole resno lotile tudi v letošnjem letu. Pri tem jim pomaga svet skupščine občine za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, kakor tudi miličniki. KRI REŠUJE ŽIVLJENJA Občinski odbor Rdečega križa Grosuplje je tudi letos organiziral krvodajalsko akcijo, ki je bila še uspešnejša od lanske, saj je kri darovalo 651 naših občanov, lani pa 628. OBČINSKI ODBOR RK SE VSEM DAROVALCEM KRVI ZAHVALJUJE ZA NJIHOVO HUMANO DEJANJE. —| KnJiGouacsci biro —J T^lnotisk GROSUPLJE SREČNO OFSETNI TISK OBRAZCI/ TISKOVINE/ PISMA/ ETIKETE/ VIZITKE/ DIPLOME/ PROGRAMI/ VABILA/ PLAKATI. 1978 FOTOKOPIRANJE DO FORMATA a3 V Naročila opravljamo solidno in po konkurenčnih cenah. Redakcija je bila zaključena 27. 12. 1977 izdaja Občinska konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva Grosuplje, Kolodvorska c. 2, telefon 771*088. Ureja uredniški odbor: glavni urednik Jože Nered, odgovorni urednik Julijana Eršte (telefon 771*106). Tiska: KB biro tisk Grosuplje Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije št. k2\-\/12 od 30.9.1975, šteje glasilo med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.