POMURSKI
VESTNIK
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE
MURSKA SOBOTA, 15. JAN. 1959 Leto XI. — Štev. 2	Cena din 10.—
S POSVETOVANJA LJUDSKIH POSLANCEV POMURJA V MURSKI SOBOTI
INVESTICIJE V PERSPEKTIVI
Prednost bodo imele tiste gradnje, od katerih bo imela družba najprej
koristi v obliki povečane proizvodnje
O konkretnih nalogah s področja investicijske politike — gospodarske in negospodarske investicije — je govoril na nedavnem posvetovanju ljudskih poslancev Pomurja predsednik OLO in ljudski poslanec Rudi Čačinovič. V izčrpnih izvajanjih je nakazat potrebe po investicijah glede na perspektivni plan gospodarskega razvoja Pomurja. Poudaril je, da velja prednost tistim gradnjam, od katerih bo imela skupnost najprej koristi v obliki povečane proizvodnje.
Na prvem mestu velja omeniti gradnjo tovarne metanola
in formaldehida v Lendavi, ki bo zaradi precejšnjih zalog zemeljskega plina velikega pomena za našo kemično industrijo. Ob tem kaže razmisliti tudi o preusmeritvi proizvodnje v lendavski »Nafti«, v kolikor ne
bo dovolj nafte. Nadaljnja važnejša naloga v letošnjem letu bo rekonstrukcija tovarne mesnih izdelkov v Murski Soboti, ki je nujna že zaradi sanitarnih predpisov, na tretjem mestu pa je obnova podjetja Radenska slatina z ureditvijo obrata v Očeslavcih. S tem bi se povečale kapacitete podjetja ki bo lahko krilo ½ potreb v naši državi. Za razvoj turiz-
ma v Pomurju bo pomembna obnova zdravilišča v Radencih. Ko bo podljetje dobilo posojilo in napeljalo centralno kurjavo, bo lahko podaljšalo sezono tudi čez zimo.
Med preostalim:	gradnjami
letos v perspektivi kaže omeniti rekonstrukcijo in kapacitete tovarne dežnikov v Lendavi, ki bi ji bilo pomagano že s tem. če bi dobila nazaj prostore, ki jih je nekoč imelat in jih uporablja sedaj »Nafta«, dalje povečanje proizvodnje šampanjca v G. Radgoni, dela v tovarni mlečnega prahu v Murski Soboti, tovarno konfekcije v okviru tovarne perila »Mura« v Mur-
ski Soboti, obnovo v ljutomerski usnjami, ki bi lahko postala v perspektivi ob obetih za rekonstrukcijo v tovarni mesnih izdelkov v Murski Soboti komplementarna tovarna v sodelovanju obeh podjetij (galanterija), razširitev kovinske industrije (»Panonija«, »Elrad«, itd.), rekonstrukcijo opekarn, s katero nikakor ne kaže več odlašati (s poudarkom na gradnji opekarne v Lukavcih), gradnjo centralne vinske kleti v Ljutomeru, melioracije, gradnjo gospodarskih objektov, skladišč, predelovalnih obratov, izgradnjo cest in drugo. Izdatna sredstva bodo podjetja vložila iz lastnih virov, poslužila pa se bodo investicijskih posojil.
Pri negospodarskih investicijah kaže omeniti, da je svet za
(Nadaljevanje na 2. strani)
V RADGONI IN LJUTOMERU
seje občinskih ljudskih odborov
Včeraj je bila v Ljutomeru seja občinskega ljudskega odbora, na kateri so odborniki razpravljali in sklepali o številu odbornikov občinskega ljudskega odbora v zvezi s priključitvijo dela bivše videmske občine občini Ljutomer. Razen tega so izglasovali odborniki razrešitev članov občinskih svetov, ki jim je potekla mandatna doba in izvolili nove člane svetov. Med drugim so razpravljali tudi o poročilu sanitarnega inšpektorja.
Tudi v Radgoni je bila včeraj seja ObLO s podobnim dnevnim redom. Tako sta — kakor že pred tednom v M. Soboti — začela s poslovanjem tudi oba ObLO — Ljutomer in Radgona — za območje iz ukinjene, prejšnje videmske občine.
NAŠI LETOŠNJI NAPORI
Na nedavnem posvetovanju ljudskih poslancev Pomurja, ki je bilo minuli teden v Murski Soboti, je sekretar Okrajnega komiteja ZKS tov. Jan Ros med drugim poudaril, da je socialistična preobrazba kmetijstva osrednja naloga kmetijskih zadrug o Pomurju tudi o letošnjem letu. Dalje je tov. Ros menil, da se je kmetijsko zadružništvo o Pomurju o zadnjem času vsestransko okrepilo. To dokazujejo povečani zadružni skladi, razširjena mehanizacija in preusmeritev kmetijskih zadrug od trgovine na pospeševanje kmetijske proizvodnje. Kakor kaže, bodo imele zadruge do konca minulega poslovnega leta trikrat večje sklade kot v letu 1957.
Zato bomo morali o letom jem letu osredotočiti ose svoje napore prav na to področje. Tu je trenutno najvažnejša naloga politična vzgoja in strokovno usposabljanje vseh zadružnih kadrov za njihove naloge pri nadaljnjem razvoju zadružništva po vaseh. Zimski čas nam nudi obilo možnosti za politično izobraževanje v tem smislu. Ob tem pa ne kaže zanemarjati materialne osnove kmetijskih zadrug. O vseh teh stvareh se bo treba pogovoriti tudi na množičnih sestankih Socialistične zveze in zborih volivcev.
Po mnenju tov. Rosa velja razmisliti o letošnjem letu tudi o perspektivi in možnostih za predelovalno industrijo o Pomurju. K temu nas spodbujajo lanske in predlanske zagate zaradi viškov pridelkov, ker ni bilo možnosti za konseroiranje in višje vrednotenje le-teh. Pri tem kaže razmotriti še oprašanje, kje graditi ustrezne objekte.
O nadaljnjem razvoju in utrjevanju našega komunalnega sistema je tov. Ros poudaril, da pomeni ukinitev manjših občin korak naprej, kar so volivci tudi pravilno razumeli. Nekatere ukinjene občine niso imele materialnih pogojev in tudi kadrov ne in so tudi zaostajale za večjimi v graditvi socialističnih odnosov na vasi.
Potem, ko je omenil pomanjkljivosti dela posameznih svetov in nakazal kot nalogo utrditev teh svetov, je tov. Ros omenil pomembno vlogo organizacij SZDL in njihovih krajevnih odborov, ki bodo morali nenehno skrbeti za izvajanje krajevne politike. Dejal je, da bodo občine morale poskrbeti za organizacijo krajevnih skupnosti in tako prispevati,
(Nadaljevanje na 2. strani)
Med prijatelji v Indiji
Včeraj sta si prijatelja — Tito in Nehru — o Nem Delhiju prisrčno segla o roke. Srečala sta se četrtič, toda drugič o Indiji. Ze to priča o tesnih stikih med obema deželama, ki sta čedalje bolj pomembni o mednarodnem življenju. Obe deželi si prizadevata okrepiti mir v svetu in o tem dosegala lepe uspehe: Jugoslavija v Evropi, Indija v Aziji.
Takšno prijateljstvo, kot je izraženo na poti predsednika Tita, ki se je doslej ustavil o Indoneziji, Burmi in o Indiji je o napoto obema blokoma, ki delita svet. Nič čudnega ni, če so se o zadnjem času zvrstili novi napadi na Jugoslavijo od strani Vzhoda. V »socialističnem taboru s« nas vsekakor ne bodo razumeli tako dolgo, dokler bodo prepričani, da so osi tisti, ki niso v »socialističnem taboru« člen zahodnega bloka.
Zanimivo je, da so na Zahodu bolj razumni in da so resneje ocenili pot predsednika Tita in dejstvo, da navezuje prijateljske stike prav  z afriškimi in azijskimi deželami, ki se šele prebujajo v pravem smislu besede. Zlasti britanski tisk je omenil, da morda ni daleč čas, ko bo svet moral sprejeti v mednarodnih odnosih načela miroljubne koeksistence, kot svoja vodilna načela.
Ob tem lahko pomislimo še tudi na zadnja dogajanja v svetu: podpredsednik Mikojan se srečuje z ameriškimi vodilnimi politiki in državniki  iz Amerike se sliši, da je Eisenhomer pripravljen na srečanje s Hruščovom, da bi želel obiskati Indijo in da bo verjetno prišel v Evropo. Ali ne bi mogli reči, da je to že izmenjavanje mnenj o raznih problemih o osebnih stikih, in to je že pot, ki mnogo obeta.
Za nas je zelo važno, da svetovni tisk vse pozorneje spremlja pot našega predsednika Tita, a to pomeni, da se ose bolj zanima za naša mišljenja in sploh za Jugoslavijo. Svetovna javnost je torej vse bolj obveščena o osnovnih načelih jugoslovanske politike, ki podpira vse tisto, kar utegne biti napredno z razvojem družbe, in vse tisto, kar v svoji osnovi koristi človeštvu, ki je prehodilo že tolikšno pol, da mu stara Evropa ne more nuditi dovolj snovi za razvoj in napredek. Težko je dojeti, da se je težišče sveta nekoliko premaknilo z dosedanjega središča in da je potrebno upoštevati nove silnice v svetu, torej države, ki se šele oblikujejo in bodo komaj čez nekaj desetletij nekaj več pomenile o svetu.
Predsednik Tito je ose to doumel, torej je analiziral družbo in njena gibanja d toliki meri, da je lahko s prepričanjem odklonil najrazličnejša snubljenja, pa naj so bila še tako zavita o vabljive, a tudi varljive teorije. Prijateljstvo odločnih mož z enakimi mišljenji je torej za ves svet prav takšnega pomena kot za države, ki jih predstavljajo. In ob koncu naj spomnim še na to, da je Jugoslavija imela pred leti tukaj le štiri prijatelje: Indijo, Egipt. Etiopijo in Burmo, a zdaj je na tej poti že nešteto prijateljev, ki so vabili našega predsednika na obisk, toda obiskal bo lahko le sedem izmed njih, ker mu je čas preprečil drugačno odločitev.
Predsednik Tito je torej tokrat že skoraj na pol poti: trenutno je o Indiji.
Kako se naj uveljavlja uslužnostna obrt
IZHOD LE V ZDRUŽEVANJU MANJŠIH DELAVNIC
Občinski ljudski odbor je na svoji nedavni seji sklepal tudi o združitvi petih manjših obrtnih delavnic v eno oečje obrtno podjetje, ki bo opravljalo različne usluge kot je pleskarske, pečarske, kolarske, vrvarske, tapetniške, kovaške in mehaničarske.
V razgovoru z našim sodelavcem je o tej združitvi podpredsednik ObLO Murska Sobota Štefan Šabjan omenil, da v teh majhnih obrtnih podjetjih do združitve ni bilo mogoče govoriti o delavskem samo-
upravljanju, saj so predstavljali kolektiv navadno le trije ljudje. Neorganizirano je bilo tudi finančno poslovanje.
Zanimiv je tudi, odnos teh obrtnih delavnic do skupnosti. Plan je bil vedno tak, da ga je bilo mogoče realizirati brez večje težave. Minimalna so bila tudi sredstva, ki so jih te delavnice skupnosti dajale. Tako je znašal pri Pleskarstvu poleg 3 milijonov 800 tisoč celotnega dohodka letni pavšal le 8 tisoč dinarjev: podobno je bilo tudi v ostalih delavnicah, saj je znašal letni skupni pavšal za vseh pet delavnic, ki so zaposlovale 22 kvalificiranih delavcev in 8 vajencev, občinskemu ljudskemu odboru letno
le 108 tisoč dinarjev. — Občinskemu ljudskemu odboru pri tem ni osnovno vodilo v tem, da poveča letni prispevek teh podjetij občinskemu ljudskemu odboru — je podčrtal tov. podpredsednik — marveč, da se čimbolj razvija in te možnosti uslužnostna obrtna dejavnost so dane le z združevanjem manjših delavnic. Kot večji obrtni obrat bodo imele omenjene obrtne delavnice tudi več sredstev za sklade, kar bo prav tako ugodno vplivalo na razvoj uslužnostne obrti. V večjem obratu bo mogoče bolje organizirati delo, uvesti norme, itd. Razen tega bo združeno podjetje tudi kreditno bolj trdno.
Ob vseh teh okoliščinah je občinskemu ljudskemu odboru uspelo prepričati kolektive vseh petih obrtnih delavnic, da so se združili Prav tako je občinski ljudski odbor že določil lokacijo za gradnjo novih obratnih prostorov združenega obrtnega podjetja »Obrtnik«. Iz občinskega investicijskega sklada naj bi dodelili podjetju 6 milijonov dinarjev investicijskega posojila. Predvidevajo, da bo stavba dokončana do junija letos. Prav tako so že razpisane volitve v organe delavskega samoupravljanja v tem podjetju.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Novi obrtni obrati v Ljutomeru
Vedno večje potrebe prebivalstva ljutomerske občine zahtevajo ustanovitev nekaterih novih obrtnih obratov. Primanjkuje predvsem vodovodno instalatersivo, kamnoseštvo, pleskarstvo in soboslikarstvo. Pred leti je v Ljutomeru že Obstajalo podjetje »Slikoplesk«, ki pa je bilo žal likvidirano. Podobna dela lahko prevzamejo tudi oddelki raznih podjetij, ki se ukvarjajo s sorodnim delom.
60 let obstoja bolnišnice v Ormožu
Koncem decembra je sedanja bolnišnica za TBC v Ormožu praznovala 60. obletnico obstoja. To bolnišnico je ustanovil nemški viteški križniški red. Leta 1948 je bila ustanovljena sedanja specialna bolnišnica za pljučno tuberkulozo, ki je ob tej priložnosti praznovala svojo desetletnico obstoja.
PRED IZOBRAŽEVALNIM DELOVANJEM V KZ
POVSOD SEMINARJI
V	pomurskih kmetijskih zadrugah se v rimskem času obeta pestro izobraževalno delovanje, ki bo usmerjeno predvsem k usposabljanju vodilnih organov zadružnega upravljanja za uspešno opravljanje zaupanega jim poslanstva. Tako se bodo v kratkem pričeli po vseh zadrugah seminarji za člane zadružnih svetov. Organizirala in vodila jih bo Ljudska univerza s pomočjo zadružnih organizacij.
V	programu je osem skrbno izbranih tem za predavanja (vloga in naloge zadružnih svetov pri ustvarjanju in delitvi dohodka ter gospodarjenju s sredstvi; razvoj kmetijstva in socialistične preobrazbe v FLRJ; sodelovanje zadrug z individualnimi kmetijskimi pridelovalci; zadruga v blagovnem prometu: neposredni in pridelovalni problemi, aktualne naloge zadružnih svetov: perspektiva gospodarske politike v okviru FLRJ; zadružni sveti v
mehanizmu družbenega upravljanja; gospodarska in politična demokracija v FLRJ), ki so po svoja vsebini zelo aktualna in bodo, prilagojena še našim domačim razmeram, lahko mnogo koristila in prispevala k večji politično-gospodarski razgledanosti upravljavcev v zadružništvu.
Kot pričakujejo organizatorji, bo obiskovalo te seminarje okrog 2000 članov zadružnih svetov v vsej pokrajini, mimo njih pa še člani vaških vodstev SZDL. Seminar bo v vsaki zadrugi in predavanja bodo prirejena tako, da bo vsak teden po eno. Tako bo to izobraževalno delovanje trajalo ves zimski čas in se bo končalo v marcu. Predavatelji iz okrajnega središča se bodo pri svojem delu oslanjali na aktive predavateljev v večjih krajevnih središčih in jih pripravljali za konkretno delovanje v posameznih zadrugah. Kaže torej,
da bo pri organiziranju in vodenju zadružnih seminarjev sodeloval širok krog ljudi, kar je jamstvo, da bo to izobraževalno delovanje prineslo tudi zaželene rezultate.
Perutninarski obrat v Soboti?
V perspektivnem planu razvoja našega kmetijstva je med ostalim zajeto tudi perutninarstvo. Poklicnega perutninarstva v Pomurju najbrž ni, vendar dajejo kmetje te pokrajine dve tretjimi jajc za slovensko tržišče: za široko potrošnjo. Ker torej tržišče pričakuje največ od naših proizvajalcev, je nujno potrebno, da se v Pomurju odločimo za večjo skrb perutninarstvu. Razvoj perutninarstva pa zahteva več poudarka obratom:	hladilnicam, skladiščem
itd.
Kmetijska poslovna zveza je na zadnji seji v decembru skle-
nila ustanoviti in izgraditi moderen perutninarski obrat za predelavo. Potrebni načrti in utemeljitve so v glavnem že izdelane. Nastaja le vprašanje investitorja, od česar je odvisna izgradnja. Vodstvo kmetijske poslovne zveze in kolektiv Ag-romerkurja upata, da bo vprašanje kredita kmalu rešeno in da bodo kmalu lahko začeli tudi že z gradnjo. Gradnja tega obrata je za Pomurje velikega pomena, saj so se z dohodki od perutninarstva doslej okoriščala predvsem podjetja, ki nimajo sedeža v Pomurju.
Edinstven uspeh VG Gornja Radgona
PRVI V DRŽAVI
Lani 15.812 kg grozdja na hektar, zato 1 milijon 750 tisoč din zvezne nagrade
V Jugoslaviji je lani tekmovalo več družbenih gospodarstev tudi za obilne hektarske donose v vinogradništvu. Vest da je v tem pomembnem tekmovanju zmagalo Vinogradniško gospodarstvo Gornja Radgona, je zato tolikanj bolj razveseljiva — ne samo za delovni, kolektiv tega družbenega posestva, marveč tudi za vso našo pokrajino.
Radgonsko vinogradniško gospodarstvo je lani ob trgatvi zabeležilo zares vrhunski pridelovalni uspeh po količini nabranega grozdja na hektar: 15.812 kilogramov, za kar je bilo nagrajeno po Zvezi kmetijskih in gozdarskih zbornic FLRJ z naj večjim zneskom 1 milijon 750 tisoč din. To je
naj večja dodeljena nagrada v državi. Drugo nagrado (1.534.000) je prejela uprava »Kneževih vinogradov« pod okriljem kombinata Beograd«, razen njiju pa so bila nagrajena še tri vinogradniška družbena posestva v državi.
Pogoje za nagrado v sadjarstvu je izpolnilo samo družbeno posestvo »Osojnik« pri Ptuju. Dobilo je 600.000 din, ker so na desetih hektarih sadovnjakov pridelali povprečno 26.252 kg jabolk na hektar.
Ob tej prepričljivi zmagi tudi naše čestitke delovnemu kolektivu radgonskega vinogradniškega posestva!
Izhod le v združevanju manjših delavnic
Kot v ostalih občinah, je tudi v soboški, in predvsem v samem mestu, še več možnosti za združevanje posameznih obrtnih delavnic. Kateri primer je med temi najbolj izrazit?
(Nadaljevanje s 1. strani)
Občinski ljudski odbor si že dalj časa prizadeva združiti soboška mizarska podjetja »Jelka«, »Ledava« in »Javor«. Od teh še najbolje gospodari »Jelka«, ki se ji je priključil obrat bivšega Agromerkurja »Žaga«. Pri Jelki tudi nimajo nobenih pomislekov, da se ne bi združili z ostalima podjetjema. Ob združitvi bi se sicer pojavilo vprašanje večjih obratnih prostorov, toda te bi bilo mogoče zgraditi, saj bi bil združeni kolektiv tudi gospodarsko močnejši: več sredstev v skladih, večja kreditna sposobnost. Prednosti združenih podjetij bi bile v tem. ker bi tako lahko organizirali serijsko proizvodnjo stavbenega pohištva, tipiziranih elementov itd., za kar je danes na tržišču veliko povpraševanje. Take proizvodnje sedaj ni mogoče organizirati nobenemu navedenih podjetij, saj primanjkujejo posameznim obratom stroji. Tudi obtoječe strojne naprave bi po združitvi laže boli smotrno izkoriščali.
Na občinskem ljudskem odboru menijo, da kolektivi posameznih podjetij nimajo realnih dokazov proti združevanju. Tu gre bolj za osebna nesoglasja.
Tovariš podpredsednik je za tem izrazil še mnenje, da ne bi bilo napak združiti na pri-
mer mestno pekarno s soboškim mlinskim podjetjem. Znano je — je dejal — da je ta pekarna potrebna rekonstrukcije. To se odraža tudi v kakovosti izdelkov pekarne. O rekonstrukciji so razpravljali posamezni občinski forumi. Za rekonstrukcijo pekarne bi po-
trebovali okrog 10 milijonov dinarjev. Takega bremena pa kolektiv pekarne ne prenese. Ob združitvi pekarne z mlinskim podjetjem bi lahko med drugim pričakovali še pocenitev izdelkov pekarne.
— Vsekakor je edina gospodarsko upravičena in najboljša možnost, da se prevsem manjše obrtne delavnice združujejo v večje obrate, ker bo le tako mogoče vsestransko zadostiti naraščajočim potrebam po uslužnostni obrti. —
Naši letošnji napori
(Nadaljevanje s 1. strani)
da bomo z ljudsko pobudo čimveč storili s sredstvi, ki jih daje družba. S tem v zvezi je poudaril pomembno vlogo in važnost vsebine dela zborov volivcev, ki so v našem demokratičnem mehanizmu stalno telo, čeprav se sestajajo občasno.
Naposled je tov. Ros omenil tudi sezonsko vprašanje, ki ga bo moč najhitreje rešiti s tem,
da omogočimo sezonskim delavcem kvalifikacije. Ob tem je opozoril tudi na kritični položaj šolstva, razdrobljenega več ali manj na vaške enorazrednice, ter na razvoj obrti, zlasti socialistične, ki marsikje že prerašča v industrijsko proizvodnjo. Tu se je treba odločiti za ustrezno smer ali preusmeritev v nadaljnjem razvoju, kar je marsikje izvedljivo tudi že s skromnimi sredstvi.
bš
Lansko leto smo imeli v Murski Soboti in tudi drugih mestih zelo živahno gradbeno dejavnost, tudi kar zadeva stanovanjsko graditev. Upajmo, da bo tudi letos tako. Na slik: Novi stanovanjski blok v Štefana Kovača ulici v M. Soboti
Investicije v perspektivi
(Nadaljevanje s 1. strani) šolstvo izdelal poseben program,
ki ga je OLO sprejel (vajenske šole in šole, ki so že začete), dalje izgradnjo osnovnega šolstva v okraju in nadaljnjo graditev bolnišnice v Murski Soboti, kjer je največja potreba po novem otroškem oddelku; zanj je OLO že izglasoval 30 milijonov dinarjev iz rezerve, itd.
V razpravi o vseh teh vprašanjih so navzoči med drugim omenili, da naj občine razvijajo in pospešujejo obrtniško dejavnost in poskrbijo tudi za naraščaj, poudarili so, da je tretjina okraja še vedno brez elektrike, kar terja pospešitev tovrstnih del, opozorili na nesmotrnost nekaterih gradenj v kmetijskih zadrugah, na pro-
blem zbiranja sredstev pri zasebnih proizvajalcih na vaseh, ki imajo lastno mehanizacijo, na problem obdelave tiste zemlje, ki je proizvajalec ne zmore, omenili pravno pomoč zadrugam, problem odvisne delovne sile in pomanjkljivost: službe za posredovanje dela, ki je drugod že dosegla višjo raven itd.	B. Š.
OBČNI ZBOR ZVEZE
BORCEV V RADENCIH
Občni zbor krajevne organizacije Zveze borcev z družbeno prireditvijo je postal v Radencih že običajna prireditev. Organizacija ima 94 članov, morebitne nove člane pa bodo sprejemali še do vključno 15. februarja. V minulem letu so predvsem skrbeli za otroke padlih borcev in žrtev fašističnega terorja. Zanimali so se za vzgojo in učne uspehe teh otrok in poskrbeli, odnosno so posredovali za njihovo zaposlitev. Ob raznih praznikih so obiskal: otroke na domu in jh obdarovali z živil: in tekstilom.
Na včerajšnjem občnem zboru so izvolili komisijo za zbiranje zgodovinskega materiala, dalje komisijo za skrb za otroke padlih borcev, za uveljavljanje zakonit h članskih pravic ter komslijo za postavitev spomenika, odnosno spominskih plošč vsem padlim borcem na območju mestnega naselja Radenci. V tem letu bodo imeli več sestankov. Da bodo člani čim bolj seznanjeni z našo družbeno problematiko, bodo v ta namen organizirali skupno z ostalim društvi in orgainzacijami vrsto predavanj. -ika
DRUŠTVO
PRIJATELJEV MLADINE V MURSKI SOBOTI
bo imelo svoj redni letni občni zbor v ponedeljek 19. januarja 1959 ob 19.30 (pol osmih) v dvorani hotela Zvezda. Vse prijatelje mladine, člane društva in nečlane, ki jim je vzgoja in lepša bodočnost naše mladine pri srcu, vabimo, da pridejo na občni zbor.
Lani smo dočakali na soboškem letališču otvoritev pomurskega letalskega centra. Novi hangar vidimo na pričujoči sliki. Zima pa ni uspavala članov soboškega aerokluba, ki se te dni udeležujejo tečaja za nadaljnjo usposobitev, saj jih v letošnjem letu čakajo nove naloge.
Vzgled Bakovec — delo v Krogu
Statut občinskega ljudskega odbora določa pristojnosti, pravice in dolžnosti tudi krajevnemu odboru. Krajevni odbor pa lahko v svojih pristojnostih stori marsikaj, kar ne mora, a hoče storiti v korist svojega kraja. To so naloge, ki si jih krajevni odbor sam naloži odnosno jih vidi, ne da bi ga nanje kdorkoli opozarjal. Navadno krajevni odbori skrb jo ra vzdrževanje komunalnih objektov: cest, vodnjakov, ljudskega premoženja, za čiščenje obcestnih jarkov in obcestnega drevja in podobno, nadzorujejo delo poljskega čuvaja, krajevnega kurirja itd.
Tudi v Krogu imajo krajevni odbor. V tej vasi ob Muri, blizu Murske Sobote, pa je veliko mladine in veliko delavcev poleg kmečkega življa. V Krogu imajo enake skrbi kot v večni podobnih ravenskih vasi. Že lani in že v prejšnjih letih so govorili o tem, da jim je potreben nek dom z večjim prostorom za shajanje, kajti v šoli, ki jo majo, ne morejo imeti vedno seje in množične sestanke. Dobro vedo, da otrokom ne prija vonj po tobaku, ki os tane za tistimi, ki so do polnoči razpravljali o teh in onih problemih vasi v šolskih razredih...
V Krogu so torej sklenili, da bodo gradili gasilski dom, ki bo imel za vas vse potrebne prostore. O lem sta razpravljala krajevni odbor in Socialistična zveza. Oba odbora sta skupaj in posebej razpravljala o tem problemu in sklenila, da je treba z delom začeti, kajti od razgovorov vaščani ne bodo imeli ničesar. Odločili so se za gradnjo enonadstropnega gusilskega doma. Pri gradnji tega gasilskega doma so prebivalci opravili že čez 3000 prostovolj-
nih delovnih ur, navozili nad 500 m zemlje, ki so jo zasuli v nekdanjo močvirnato jamo. Kroški gasilci so s pomočjo prebivalcev vasi že zgradili temelje domu, ki bo obenem kulturno središče vasi. Zanj so že navozili tudi čez 300 m3 gramoza, cement, gradben; les in podobno. Slišijo se sicer pripombe, da bo ta dom premajhen, toda zato, ker ni bilo primernega gradbišča in ker je malo sred-
stev za velike gradnje, bodo pač zgradili tak dom, kot ga je trenutno mogoče zgraditi. Toda tudi takšen kot je, bo ta dom služil tudi potrebam bližnje vasi Satahovci in ne samo Krogu ...
Poleg tega osrednjega vprašanja, s katerim se ukvarja krajevni odbor v Krogu, so seveda še drugi problemi, ki pa jih sproti urejujejo. Toda krajevni odbor in SZDL v vasi želita ustvariti tudi nekaj več kot pa samo zadostiti vsakdanjim potrebam in nalogam. Če jih povprašate, po kom se zgledujejo, bodo odgovorili, da po velikih uspehih, ki so jih dosegli v sosednjih Bakovcih.
ff
Za večjo varnost pred ognjem
NEKAJ 0 DELU GASILSKIH DRUŠTEV V OBČINI BELTINCI
Na območju občine Beltinci je 14 prostovoljnih gasilskskih društev, (razen v Gančanih v vseh vaseh). Ta društva imajo nad 300 operativnih članov, 16 članic, 52 iz vrst mladine mlajše od 18 let itd. Občinska gasilska zveza si prizadeva gasilce in društva čim bolj usposo-
biti za požarnovarnostne naloge. Ožji in širši požarni rajoni so določeni in tudi ostala potrebna služba je primerno urejena.
V vseh društvih imajo večinoma stare gasilske brizgalne,
toda v dobrem stanju, vsako leto potrebujejo le nekaj novih cevi in manjših popravil. Motorne brizgalne nimajo prevoznih sredstev, zato ne koristijo niti v ožjih požarnih rajonih, brez koristi pa so tudi v krajih, kjer ni na razpolago primem h vodnjakov. Pomanjkanje le-teh
ovira gašenje zlasti večjih požarov.
Lani so pri petih požarih obvarovali gasilci za 2 milijona din ogrožene imovine. Komisiji, ki sta pregledali kurilne in dim-
novodne naprave, sta ugotovili vrsto pomanjkljivosti, ki bi utegnile povzročiti požar. Poleg kurilnih naprav sta komisiji pregledala tudi električne naprave, mesta za zlaganje slame, odlaganje pepela, shranjevanje vnetljivih tekočin itd. Našli sta precej provizomih napeljav elektrike in podobne pomanjkljivosti, v 300 primerih so naši hiše brez dimnikov, kurjenje brez pravega zavarovanja itd. Manjše nepravilnosti ki utegnejo postati v danih okoliščinah nevarne, sta našli komisiji na 700 mestih.
Tudi v podjetjih in kmetijskih zadrugah so ugotovili premajhno skrb za varnost pred požarom. V teh primerih je potrebna še ostrejša graja, kajti gre za več milijonske vrednosti v skladiščih in podobno. V podjetjih so zlasti potrebni številnejši gasilni pripomočki, s katerimi mora osebje, zaposleno v podjetjih, vedeti rokovati.
Dolžnost občnih zborov je vsekakor ta, da o teh in podobnih problemih v gasilskih društvih govorijo in sprejmejo ustrezne sklepe.
Pogorišče — ob večji skrbi za varnost pred ognjem ga ne bi bilo...
40 let Komunistične partije Jugoslavije
Ustanovitev Neodvisne delavske stranke Jugoslavije
O Na včerajšnji dan pred 36 leti je bila v Beogradu ustanovljena Neodvisna delavska stranka Jugoslavije. Čeprav je delovala samo poldrugo leto, je ta stranka odigrala pomembno vlogo v povezovanju ilegalne Komunistične partije z delavskimi množicami.
Ko je bila 29. decembra 1920 sprejeta zloglasna »Obznana«, s katero je bila prepovedana Komunistična partija Jugoslavije, je delavski razred ostal brez svoje legalne stranke.
V decembru 1922. leta je plenum Centralnega komiteja ilegalne KP J sprejel sklep o ustanovitvi nove legalne organizacije, ki bi ilegalni KPJ pomagala pri njenem povezovanju z množicami in preko katere bi ilegalna Partija lahko izvajala svojo politiko. Plenum je pripravil tudi program in statut nove stranke.
O Tako je bila 13. in 14. januarja 1923 v Beogradu konferenca, na kateri je bila ustanovljena Neodvisna delavska stranka Jugoslavije.
Konferenci je prisostvovalo 74 delegatov iz vse države. Sprejeli so statut in program ter izbrali vodstvo stranke. Prav tako je bil sprejet sklep o izdajanju njenega glasila. Policija je kon-
ferenco na koncu sicer prepovedala, vendar je vrhovno sodišče v Beogradu ugotovilo, da program in statut nista v nasprotju z zakoni in stranka je bila »dovoljena«. Čeprav se je neodvisna delavska stranka nenehno borila z raznimi težavami, ki jih je povzročala policija, je vendarle deloma odkrito, deloma na pol ilegalno izvajala politiko prepovedane KP J.
Ob koncu leta 1923 je prišlo v delovanju stranke do pomembnega dogodka. V Beogradu je bila tretja konferenca KPJ, na kateri so bili sprejeti izredno važni sklepi o spornih vprašanjih v Partiji, zlasti o nacionalnem in kmečkem' vprašanju. Medtem ko je imela KP J prej glede nacionalnega vprašanja gledišče, ki se ni mnogo razlikovalo od buržuazne teorije, da so Srbi, Hrvati in Slovenci en narod, je na tej konferenci zavzela pravilno in pravično stališče. Sklep o pravicah vsakega naroda vsekakor pomeni v zgodovini našega delavskega gibanja pomemben datum.
Za začetek leta 1924 je Neodvisna delavska stranka nameravala sklicati svojo konferenco, vendar je policija konferenco prepovedala. Vodstvo
stranke se je nato odločilo za referendum v vseh strankinih organizacijah. To poročanje v organizacijah je imelo namen posredovati veliki večini članov odloke III. konference KP J in njeno novo gledišče o nacionalnem in kmečkem vprašanju. Obe vprašanji je seveda obravnaval tudi tisk Neodvisne delavske stranke. Izmenjali so tudi vodstvo stranke in izbrali ljudi, ki so bili pripravljeni dosledneje izvajati načela
KPJ.
O Nov odnos KPJ do nacionalnega vprašanja je bil za buržoazijo posebno nevaren. Prav nacionalno vprašanje je bilo njena najslabša stran. Zavedajoč se, da bi odkrito propagiranje novih stališč KPJ preko delavske stranke, njenega tiska in njenih zborovanj, pomenilo nevarnost za režim, je vlada julija 1924 sprejela odlok o prepovedi Neodvisne delavske stranke. Njeno glasilo »Okovani radnik« je še nekajkrat izšlo, nato pa so ga prav tako prepovedali.
V poldrugem letu svojega delovanja je Neodvisna delavska stranka odigrala pomembno vlogo v povezovanju KP J z množicami in prav tako pri izpopolnjevanju partijskih vrst z novimi člani.
ZADNJA VEST PAŠKO ROMAC V POMURJU
Predvčerajšnjim in včeraj so obiskali kmetijske zadruge ljutomerske občine predsednik Glavne zadružne zveze FLRJ Paško ROMAC, predsednik kmetijske zbornice FLRJ Vojin POPOVIČ in zvezni ljudski poslanec Janez HRIBAR.
V Kmetijski zadrugi Veržej, kot v ostalih zadrugah so se gosti zanimali za probleme zadružništva in delo političnih organizacij pri organizaciji kmetijskega zadružništva.
SEJA DELAVSKEGA
SVETA PREMOGOVNIKA
PRESIKA
Zadnje seje delavskega sveto so se udeležili tudi člani vseh organizacij v podjetju. Seznanili so se namreč z uspehi proizvodnje v preteklem letu. Letni proizvodni plan so presegli za 300 ton premoga. Za toliko je letošnji plan proizvodnje višji. Med ostalimi ukrepi, o katerih je delavski svet razpravljal, so sklenili, da bodo vsakemu, ki bo izostajal zdela, kar se zadnje čase prečesto dogaja, odrekli dohodek nad nivojem tarifnega pravilnika za mesec, v katerem je izostajal. Govorili so tudi o nadaljnjem izobraževanju.
OBČNI ZBOR STRELSKE
DRUŽINE V KRIŽEVCIH
Letošnji obračun strelske drudružine Križevci pri Ljutomeru je bil bolj skromen. Kljub vsemu so bili doseženi nekateri uspehi. Za rad pomanjkanja pušk in imunicije se člani niso mogli udeležiti vseh tekmovanj v okraju in v občini. V novo leto stopajo z lepimi načrti, pri tem se opirajo večinoma na la«tne sile. V tekočem letu hočejo člani strelske družine sodelovati. v vseh tekmovanjih, redno vaditi, v svoje vrste vključiti še več mladincev in svoje delo povezovsti s prizadevanji vseh ostalih društev v kraju. Za predsednika družine je bil ponovno izvoljen tovariš Rud Svenšek, direktor opekarne, kar je že tudi del jamstva, da ne bodo ostali samo pri sklepih.
(nb)
RADIOAMATERJI, POZOR! Radioklub v Murski Soboti ima svoj
REDNI LETNI OBČNI ZBOR v nedeljo, dne 18. jan. 1959, ob 9. uri predpoldne v hotelo »Zvezda«.
Za člane udeležba obvezna!
Upravni odbor
POMURSKI VESTNIK, 15. JAN. 1959
2
AKTUALNI KULTURNI PROBLEMI
Razgovor s predsednikom okrajnega sveta za prosveto in kulturo prof. Jankom Lisko
— Takoj ob začetku razgorora — je dejal prof. Janko Liska — moram podčrtali:, da so naše okrajne kulturne ustanove: Studijska knjižnica, Pokrajinski muzej mlade, vendar v glavnem pravilno usmerjeni ustanovi, ki sta zrasli iz potreb in za potrebe Pomurja —.
Študijska knjižnica v Soboti je pripravljena postati osrednja knjižnica, ki bi organizirala ljudskim knjižnicam strokovno im kulturnopolitično pomoč. Prav posebna naloga te knjižnice pa je zbiranje vseh tiskov Študijski knjižnici manjmočju našega okraja. Od teli tiskov študijski knjižnici manjka še marsikaj. Upravni odbor knjižnice je dal v delovni načrt ustanove bibliografijo prekmurian, prej ali slej pa bo treba sestaviti tudi bibliografijo knjig, ki so prejšnje stoletje izhajale v Radgoni Letos je podprla Študijska knjižnica izdajo obširne bibliografije Miroslava Kokolja »Prekmurje in Prekmurci«, ki vsebuje vse, kar se je od prvih letnikov Blewesovih Novic pa do zadnjih številk okupacijskih il is tov pisalo onstran Mure o Prekmurju in Prekmurcih. Menim, da nihče, ki bo kdajkoli obravnaval vključevanje Prekmurcev v slovensko nacionalno skupnost, ne bo mogel mimo te izredno
temeljite, z znanjem in veliko ljubeznijo sestavljene knjige —
je dajal tov. Liska. Letos je Študijska knjižnica pripravila dve razstavi: razstavo ob 90-letnici prvega slovenskega tabora v Ljutomeru in razstavo ob 50-letnici Miška Kranjca. Razstava ob obletnici ljutomerskega tabora je prikazala rast slovenske narodne in kulturne zavesti v Prlekiji od časov Slovenskega društva v Gradcu preko taborov do časov narodne osvoboditve. Razstava ob 50-letnici Miška Kranjca je poleg Miškovih knjig pokazala tudi obsežni) Kranjčevo delo v časopisju in dala pregled kritike njegovih del in prevodov. Razstava je bila organizirana v Soboti, Veliki Polani, Lendavi in Radgoni. Ljutomersko razstavo je spremljala tudi razstava izbranih del pomurskih slikarjev, ob drugi razstavi pa so bila razstavljena dela treh najvidnejših slikarjev Prekmurja: Lajčija Pandurja, pok. Vrečiča in Karla Jakoba.
Pred kratkim je prevzela Študijska knjižnica nalogo — je nadaljeval tovariš Liška — da bo do aprila letos skupaj z muzejem organizirala razstavo, ki bo prikazovala razvoj delavskega gibanja in Partije v štirih desetletjih od njene ustanovitve. Za takrat je predvidena tudi razstava slik Doreta Klemenčiča ali razstava partizanske grafike.
Ali je naša študijska knjižnica poskušala sodelovati z nekaterimi znanstvenimi ustanovami v zamejstvu, kjer je, kot znano, še mnogo gradiva, ki bi s pridom služilo študiju razmer Pomurja v preteklosti?
— Študijska knjižnica je omogočila tovarišema Gumilarju in F. Šebjaniču, da sta obiskala knjižnice in muzeje v nekaterih madžarskih mestih, v Bratislavi in v Gradcu. Tov. Šebjanič je odkril v Bratislavi vrsto protestantskih knjig, med njimi tudi drugi primerek prve prekmurske knjige, Temlinovaga katekizma iz 1. 1715. Za nas zanimivo zgodovinsko gradivo po tujih knjižnicah in muzejih kaže fotokopirati, s či-
mer bo mogoče osvetliti razna, še slabo proučena poglavja iz zgodovine Prekmurja. Od teh stikov je treba še prav posebej omeniti sodelovanje z osrednjo madžarsko knjižnico, s Sechenyjevo biblioteko, ki nam redno pošilja sodobne madžarske knjige. V povračilo pirpravlja Študijska knjižnični v Soboti pošiljko ideološko tehtnih knjig, leposlovnih in znanstvenih, ki nas lahko dobro in koristno predstavljajo pri naših sosedih.
Dokaj se je povečalo lam: število knjig v študijski knjižnici. Iz mariborske študijske knjižnice smo dobili 128 zvezkov, od okrožnega sodišča v M. v Soboti 61, od okrajnega sodišča 45, od Instituta za narodnostna vprašanja pri univerzi v Ljubljani 84, od muzeja v Soboti 1080, od gimnazije v Soboti 54 in 485 knjig bivšega Muzejskega društva. Razen tega smo debili v knjižnico še 468 knjig od državnega sekretariata za sodno upravo in od Muzeja NOV. Študijska knjižnica je kupila poleg tega še 658 knjig. To so predvsem izvirne slovenske, srbske in hrvabke knjige. Od redkosti, ki jih je prido-
bila Študijska knjižnica lani, je omeniti komplet Časopisa za zgodovino in narodopisje, ki je izhajal pred desetletji v Mariboru. Ta časopis obravnava na mnogih straneh tudi Pomurje, zlasti Prlekijo. Za svoj nadaljnji razvoj pa bi potrebovala knjižnica še vsaj eno sobo — je končal tovariš Liska.
Za tem je potekal razgovor o Pokrajinskem muzeju. Temu je uspelo doslej urediti arheološko, etnografsko in numizmatično zbirko. Razen tega ma še poseben oddelek, kjer so zbrani dokumenti NOV oziroma naprednih gibamj v preteklosti. V sklopu soboškega Pokrajinskega muzeja je tudi oddelek NOV v Ljutomeru, ki je bil lani dokaj delaven, saj je zbral topografijo NOV za red Prlekije. S tem delom bodo nadaljevali tudi letos. Okrajni svet za prosveto in kulturo je meti drugim zagotovil denarna sredstva za zaposlitev moči. ki bi proučevala zgodovino NOV. To je nujno tudi zaradi 40-let-nice Partije in SKOJ.
Pri arheoloških izkopavanjih je treba omeniti predvsem izkopavanja v Dolgi vasi. Uspeh teh raziskovanj je nekaj zanimivih zgodovinskih predmetov, ki so jih razstavili lani v Tednu muzejev v Lendavi. Lani so bila opravljena tudi zaščitna izkopavanja gomile v Dobrovniku.
Preteklo leto sta bili na delu dve etnografski ekipi. Prva v okolici Bogojine, druga v okolici Kobilja. Narodopisnih razizkav sta se udelež la med drugim tudi zastopnika mariborskega in ptujskega muzeja. Obe ekipi sla naredili vrsto fotografij, perorisb im zabeležili marsikaj zanimivega. Med drugim sta odkupili več zanimivih predmetov.
Ob dejavnosti muzeja je treba omenili še dejavnost Zavoda za zaščito kulturnih spomenikov. Prav v lem času ustanavljajo v Mariboru zavod za spoman ško varstvo za vso severovzhodno Slovenijo. Svet za prosveto in kulturo pri OLO Murska Sobota pa je mnenja, naj bi to delavnost prevzel soboški pokrajinski muzej. Tudi to je možno po zakonu,
Ob kuncu še nekaj iz razgovora o Ljudskih knjižnicah.
— Okrajni svet za prosveto in kulturo je dal nekaj pripomb k osnutku zakona o ljudskih knjižnicah. Ta osnutek ne določa — je podčrtal tovariš Liska — dolžnosti ljudskih odborov do knjižnic. Ugotavljamo. da ljudski odbori premalo skrbijo za razvoj ljudskih knjižnic. Vsega je v okraju 48 knjižnic. Večje med njimi so Ljudska knjižnica v Murski Soboti, Pionirska knjižnica in čitalnica v Soboti, občinske knjižnice v Ljutomeru, Gornji Radgoni in Lendavi. Vsekakor bo potrebno predvsem v občinskih središčih okrepiti delo knjižnic, jim omogočiti večje število knjig, da bodo lahko organizirale s knjižnimi omaricami izposojanje knjig v vaseh, kjer knjižnic ni ali pa le slabo poslujejo.
prof. Janko Liška
V znameniti romanski rotundi o Selu na Goričkem so se ohranile freske iz 14. oziroma 15. stoletja. V tej rotundi je zaslediti dve plasti slik. Spodnja plast se vidi mestoma na stenah spodaj, kjer je odpadel novejši omet, ki je pran tako poslikan. Sodijo, da teh fresk ni naredil Janez Akvila iz Radgone, ki je v tej dobi poslikal več naših cerkva. Rotunda o Selu predstavlja s svojimi slikarijami enega najvidnejših kulturnih spomenikov te vrste o Pomurju.
KULTURNA KRONIKA
MUZEJ NAPREDNEGA TISKA
Študijska knjižnica v Murski Soboti se že dalj časa zavzema za ustanovitev muzeja naprednega tiska. Le-ta naj bi bil v hiši Miška Kranjca v Veliki Polani.
KONČNO: DVORANA
Svet za prosveto in kulturo pri OLO je ukrenil vse po.trebno, da se preuredi stara kinodvorana v soboškem gradu za gledališke prireditve. Za preureditev bodo pripravljeni v kratkem potrebni načrti. V la namen je zbranih že nekaj sredstev.
OSEM GOSTOVANJ
Dramska sekcija ljutomerske Svobode je uprizorila lani igri »Cvrček za pečjo« in »Jezusovi apostoli«. Eno igro je pripravila tudi mladinska sekcija. S »Cvrčkom za pečjo« so gostovali v Ormožu, Križevcih in še v nekaterih krajih.
Ptujčani so gostovali lani v Ljutomeru osemkrat.
»DNEVNIK ANE FRANK« NA RADGONSKEM ODRU
Dramska skupna radgonske Svobode pripravlja za Prešernov teden igro »Dnevnik Ane Frank«. Lani so uprizorili v Radgoni med drugim tudi odrsko delo »Komedija o komediji«.
KULTURNI KOLEDAR
Enaindvajset let smrti
BRANISLAVA NUŠICA
O Letos 19. januarja bo poteklo 21 let odkar je umrl srbski pisatelj in komediograf Branislav Nušič.
Rodil se je leta 1864 v Beogradu. Leta 1885 se je udeležil srbskobolgarske vojne, nakar je napisal svojo prvo knjigo: »Pripovedke korporala iz srbsko-bolgarske vojne«. Zaradi neke pesmi, s katero je žalil »njegovo veličanstvo«, je moral za leto dni v kaznilnico v Požarevcu. Po mnogih državniških službah se je posvetil Nušič časnikarstvu. Do prve svetovne vojne je napisal med drugim čez trideset različnih iger. Po vojni je napisal nekatere komedije, kot so »Gospa ministrica«, »Žalujoči ostali«, »Dr«, »Narodni poslanec«, »Nenavaden človek« itd. Mnoge med temi so igrale in jih še igrajo dramatske skupine naših ljudskoprosvetnih društev.
Ko je 19. januarja leta 1938 Branislav Nušič' umrl, so našli na njegovi pisalni mizi še nedokončano komedijo »Oblast«. V dvajsetih knjigah je zbrano Nušičevo delo, ki je tesno povezano s pol stoletjem srbske družbe.
O Začetkom januarja 1944 je ustanovila začasna slovenska vlada na osvobojenem ozemlju Slovensko narodno gledališče, ki je takrat delovalo na osvobojenem ozemlju, po osvoboditvi pa preneslo svoj sedež v Ljubljano.
ČIM VEČ LJUDSKIH INSTRUMENTOV
Glasbena šola v Soboti bo odslej spadala v finančnem pogledu v proračun ObLO Sobota. Ker pa je ena petina gojencev šole iz ostalih pomurskih občin, bo prispeval ustrezno vsoto za vzdrževanje šole tudi okrajni ljudski odbor. Primerno ob tem bo, če bo občinski ljudski odbor skrbel za to šolo vsaj v toliki meri kot doslej OLO.
Na soboški glasbeni šoli poučuje sedaj 7 učnih moči. Potrebovali bi še 2 učitelja klavirja in učitelja za violino. V pripravnici je 23 učencev, v prvem razredu za klavir 41, v drugem 21, v tretjem 16, v četrtem v petem 1, v šestem 3, v sedmem pa 2 učenca.
Lani je bilo vpisanih v soboški glasbeni šoli iz ostalih občim za 19 odst. vseh učencev.
Svet za prosveto in kulturo je na eni izmed svojih sej sklenil, naj bi posvečali na glasbe-
ni šoli več pozornosti bolj razširjanim ljudskim instrumentom kot je harmonika itd.
STE ŽE NAROČNIK »SVETA OB MURI«, revije, ki jo izdaja Obmurska založba v Murski Soboti?
Ce še ne, si jo čimprej naročite, kajti v njej najdete mnogo koristnega in zanimivega čtiva, predvsem o domačih aktualnih vprašanjih,
ZANIMIVOSTI ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE V M. SOBOTI
V	čitalnici so na razpolago vodilne literarne slovenske revije in časniki. Dobivamo pa madžarski reviji »Korlars« in »Nagy vilag«. Imamo vse zvezke »Ljubljanskega Zvona«, Cankarjeva zbrana dela in Časopis za zgodovino in narodopisje itd. Od novitet pa: Miško Kranjec: Mesec je doma na Bladovici, Vladimir Bartol: Alamut, Uka Vaštetova: Roman o Prešernu itd. Dobivamo vse zvezke Enciklopedije Leksikografskega zavoda v Zagrebu in Turistično enciklopedijo iz Beograda.
V	zamenjavo s Szechenyjevo biblioteko v Budapešti smo prejeli več sodobnih madžarskih knjig. Predvsem pa so zanimivi prevodi naših knjig, ki so izšli v madžarščini v Bndimpešti. N. pr.: Ivo Andric: Most na Drini (v madžarščini). Branko Čopič: Nikoletinn Bursač; Dobriča Cosič: Korenine (knjigo imamo v slovenskem in madžarskem prevodu). Oskar Davičo: Beton .in kresnice (imamo original, slovenski in madžarski prevod). Miroslav Krleža: Glembajevi; prav tako ori-g itn a 1 in v madžarskem prevodu.
Od Srpske Matice smo dobili madžarske prevode jugoslovanskih knjig, ki so izlile v Jugoslaviji v Novem Sadu.
Poleg starejšega nemškega Mayerjevega leksikona imamo Revay — Nagy leksikon, literarni leksikon itd.
Prejeli smo naslednje slovarje: madžarsko-truski itn msiko-madžar-ski rsrbsiko-madžarski (budimpešt antsko in novosadsko izdajo).
Pomembna je še knjiga Antal Szerb: Magyar irodalom lortenet (Zgodovina madžarske književnosti). Budapost 1958.
*
Izkaznice za čitalnico že lahlko dvignete vsak dlan od 14. do 19. u-re ali y soboto od 8. do 12. ure. Izkaznice dobite brezplačno.
Študijska Icnjižniica v M. Soboti
Pogled na del zbirk etnografskega oddelka Pokrajinskega muzeja o Soboti.
BO ZAMRLO LJUDSKOPROSVETNO DELO V LENDAVI ?
Pred menoj je nekaj slik, narejenih ob ustanovitvi in začetnem delovanju lendavske Svobode. Mogočna manifestacija ustanovitve delaoskopro-soetnega društva in nekaj poznejših uspešnih nastopov je še danes mnogim prijeten spomin. Minilo je nekaj let in d ljudsko prosvetnem delovanju v Lendavi je povsem drugače. DPD Svoboda sicer še obstaja, toda mnogi kulturni delavci in ostali delavci le še plačujejo članarino, mesečni prispevek za godbo na pihala, ki se komaj vzdržuje prao s tem.
Načrti DPD Svoboda Radenci
DPD Svoboda v Radencih stopa v 5. leto obstoja. Zato so člani na občnem zboru sklenili, da bodo za 5. oblelnico obstoja skušali poživeti društveno dejavnost v vseh odsek'h. Društvo šteje nad 200 članov, vključili pa bodo še ostale delavce, uslužbence in kmete, predvsem Ijudi, ki imajo veselje do petja in igranja. Lutkovna sekcija bo pripravila nekaj iger za predšolske otroke in pionirje. Preuredili! bodo prostor za knjižnico, v načrtu pa je tudi čitalnica. Posebno pozornost bodo posvetili izobraževanju članstva. K sodelovanju bodo pritegnili čimveč mladine. S pomočjo občinskega ljudskega odbora bodo v tem in prihodnjem letu uredili notranje prostore dvorane v zadružnem domu za nastope vseh društev in organizacij. V (a namen bo v kratkem sklicano širše posvetovanje vseh organizacij in društev na območju naselja Radenci.	Ika.
Svoboda ima sicer nekaj sto članov, toda za vse člane pravzaprav nihče več ne ve. Nekoč številne sekcije odmirajo druga za drugo. Občni zbor navadno sklicujejo takrat, ko začne drevje brsteti — po uspešnem zimskem počitku. Upravni odbor se sestane le h konstituiranju, potem pa spi spanje pravičnega, ne motijo ga valovi javnosti, ki graja njegovo nedejavnost. Na nekoč lepe in uspešne dramske prireditve, koncerte pevskega zbora, godbe in tamburaškega zbora ter orkestra bodo Lendavčani kmalu pozabili.
Ob državnih praznikih sicer še zapoje nekaj pevcev — ostanek nekdanjega pevskega zbora — potem pa je do prihodnjega praznika zopet zatišje. Kakšna predavanja, izobraževalni tečaji, tečaji jezikov in podobno je nekaj, na kar nihče ne pomisli. Lendavska javnost ima še samo eno kulturno razvedrilo, a to je le kino. Po večih neuspešnih poskusili so osnovali občinski svet Svobod in prosvetnih društev, toda tudi ta je ostal le na papirju. In kaj pravi k temu svet za prosveto in kulturo občinskega ljudskega odbora? Nič, prav nič ga ne moti ta nedejavnost, le okrajnemu predsedniku sveta Svobod najbrž. zameri, da ga je dvakrat prisilil sklicati sejo o njegovi mandatni dobi.
Po vsem tem nastaja vprašanje: ali ostanemo pri tem? Občinski odbor Socialistične zveze bo po osem tem menda moral imeti zadnjo besedo.
-k
BELEŽKA
„Pokaži kaj znaš“
Ljubitelji radijske oddaje »Pokaži kaj znaš« od tedna do tedna spremljajo to priljubljeno oddajo, toda doslej so zasledili med nastopajočimi le malo Pomurcev.
Da nekako »prebijemo led« bo brez dvoma tudi tukaj pomagala avdicija za oddajo »Pokaži kaj znaš«, ki jo je izvedla predvčerajšnjim ekipa RTV Ljubljana v Ljutomeru. Rezultati te poskušnje nam sicer še niso znani, vendar lahko upamo, da je tudi na pomurskih tleh zrastlo kaj takega, s čemer se lahko predstavimo širši javnosti.
S I. oddaje Radia Murska Sobota — nastop pevskega zbora
Da je med našimi ljudmi vendarle vzbudila oddaja »Pokaži kaj znaš« veliko zanimanje, kažejo domače prireditve te oddaje. Predvsem mladinske organizacije so pokazale v tem veliko smisla. Tako so priredili podobno prireditev v Beltincih in v Lendavi.
Obiskovalci Lokalnih oddaj »Pokaži kaj znaš« sodijo, da so v glavnem dobre, seveda pa jih po kakovosti in izvedbi ni moč primerjata z radijsko oddajo, kar je glede na pogoje tudi razumljivo.
POMURSKI VESTNIK, 15. JAN. 1959
3
DROBci IZ SOBOŠKE KZ
SKLADIŠČE — TRAVNIŠTVO — PERSPEKTIVNI NAČRT
Večje sodobno urejeno skladišče — to je že letos zelo aktualen problem v soboški kmetiski zadrugi. saj imajo sedaj manjša skladišča raztresena po vsem mestu, tako da mora zadružnik zamuditi domala vse dopoldne, če si hoče nabaviti različne potrebščine za kmetovanje, kajti v enem skladišču imajo umetna gnojila te vrste, v drugem spet drugačno umetno gnojilo, tam zaščitina sredstva itd. Mimo tega je nekaj sklodiščnih prostorov v lasti zasebnikov, kar zadrugi ni jamstvo za dolgoročnejše uporabljanje, ali pa so v poslopjih ob ulici Štefana Kovača, kjer predvidevajo, da bodo sčasoma — ob dokončnem urejevanju tega dela mesta — sploh ob nje. Že zdaj namreč grozi zadrugi nevarnost, do kmalu ne bo imela kam shraniti svojih kmetiskih strojev, ta problem pa bo še občutnejši. ko bo začela urejevati prostore za že predvidevano trgovino z reprodukcijskim materialom.
Gradnja večjega skladišča in lope za kmetijske stroje je potemtakem neodložljiva naloga, ki jo bodo tudi uresničili, če bo do količkaj ugodni pogoji za najetje investicijskega kredita. Sredstva za lastno udeležbo pri investiranju imajo v glavnem že zagotovljena, razen v [primeru, če kreditor ne bo zahteval prevelikega lastnega deleža. Po predračunu bi stala gradnja večjega skladišča no periferiji mesta okrog 17 milijonov din, kar ob zmernih kreditnih pogojih ne bo vetje breme za zadrugo.
V	zadružnem okolišu je dokajšnje zanimanje za pridelovalno sodelovanje, Zlasti še pri hibridni koruzi in na področju travništva. Po setvenem načrtu naj bi pridelovali hibridno koruzo v kooperaciji na 124 hektarih zemlje. Kmetje se močno zanimajo tudi za sodelovanje pri izboljševanju svojih travnikov, da bi na njih s skupnim uveljavljanjem agrotehničnih ukrepov izboljšali predvsem kakovost krme. V prihodnjih dneh bodo zategadelj priredili v vseh večjih krajih predavanja o pogodbeni reji goveje živine in prašičev, pozneje pa še o pridelovalnem sodelovanju pri hibridni koruzi in krompirju pri izboljševanju travnikov itd.
Te dni je zadruga nabavila nov traktor >Ferguson« in tako še okrepila svoj strojni park, s katerim že močno posega v kmetijsko proizvodnjo. Hkrati s traktorjem je naročila tudi devet priključkov, toda kot kaže, bo dobila samo dva, kar je občutno premalo, saj na pr. menijo v zadrugi, da bodo pri spomladanski setvi hibridne koruze zlasti močno pogrešali podrahljač ki so ga sicer naročili, vendar pa ga niso dobili.
V	zadrugi se pripravljajo na sprejemanje perspektivnega kmetijskogospodarstkega načrta. O tem načrtu bo razpravljal zadružni svet že okrog 25. t. m., ko bo imel svojo drugo sejo.
-Sk
Kratke iz Pomurja
Letni zbor Socialistične zveze v Križevcih
Krajevni odbor je v Križevcih pri Ljutomeru poročal o delu Socialistične zveze. Iz poročila povzemamo, da je Mo delo Socialistične zveze lani uspešno. Med letom je Socialistična zveza organizirala več
različnih proslav in več predavanj, predvsem kmetijskih in vzgojnih, Skupno s krajevnim odborom je ta organizacija reševala vprašanja, ki so se pojavljala v vasi. Posebno skrb so posvečali delovanju KZ. Se-
znanjali so se zlasti s predpis: o sodelovanju kmetovalcev s
KZ.
Povečali bodo skrb za članstvo in za njihovo politično in strokovno izobraževanje s predavanji. Socialistična zveza tega kraja bo tudi v bodoče skrbela za to, da bodo člani poučeni o programu ZKJ in za povezovanje društev na tem področju. Sklenili so tudi, da bodo letos pospešili gradnjo osnovne šole in opozarjali na potrebo po telovadnici, ki je že leto dni nimajo In je tako 600 otrok prikrajšanih za telovadbo v zimskem času.
Socialistična zveza v Križevcih pri Ljutomeru je dobila 26 novih članov, zlasti mladine. Zdaj je v tej organizaciji včlanjenih 226 članov.
Posvetovanje upravnikov in lesnih manipulantov KZ
Pred dnevi je bilo v Murski Soboti posvetovanje o odkupu lesa in lesnih sortimentov. Poudarjeno je bilo, da se pojavljajo neznani, kupci, ki neposredno od kmetovalcev odkupujejo les in ga preplačujejo, ker se izogibajo vsem družbenim dajatvam. Predstavniki zadrug
DELAVSKO MENZO
BODO USTANOVILI
Na Agrotehniki — servis v Ljutomeru bodo v kratkem ustanovili delavsko menzo, ki bo zaposlenim nudila dnevno topel obrok, za katerega bo polovico prispevalo podjetje iz svojih skladov, a ostalo sami delavci. Doslej se je prijavilo že nad 45 delavcev, toda število se bo še povečalo. Precej članov kolektiva je oddaljenih tudi 15 km od podjetja in tem bo ta obrok zlasti koristen.
Menzo bodo uredili kmalu. Za preureditev prostorov za namene menze, so predvideli nekaj nad pol milijona dinarjev. Menza bo v tem mesecu že začela delovati.
ZIMSKO KOPALIŠČE
V	LJUTOMERU
V	Ljutomeru je čedalje večje zanimanje za gradnjo zimskega kopališča. Sklenili so, da bodo z gradnjo kmalu tudi začeli.
BOROVO GOSTOVANJE
V	VADARCIH
Vaščani Vadarec so se že odločili ,da bodo imeli letos borovo gostovanje. Vaščani so za to prireditev pokazali veliko zanimanje. Nekateri so se že lotili zbiranja prostovoljnih prispevkov, drugi pa so se že odločili za druge vloge. Borovo gostovanje bo prav gotovo uspelo.
*
V	Vadarcih pogrešajo primemo dvorano za svoje sestanke, ki so zdaj v osnovni šoli. Lani so se vaščani že odločili za gradnjo gasilskega doma, zbrali so precej prispevkov, toda še vedno premalo za začetek gradnje. Upajo, da bodo letos začeli z večjim uspehom.
so ugotovili, da je trgovina z lesom zelo neurejena: nekatera domača mizarska podjetja vozijo les za svoje potrebe iz drugih okrajev, od tu pa ga celo prodajajo v druge republike.
Na tem sestanku so se pogovorili tudi o odkupu, ki so ga uredili po gozdarski poslovni zveri v Murski Soboti.
V NOVEM LETU 1959
Pester program »PARTIZANA”
Tudi letos vadniški tečaji — Za ustanovitev srednje šole za telesno vzgojo v Sloveniji — Občinske zveze TVD »Partizan« v Soboti, Ljutomeru, Gornji Radgoni in Lendavi — »Partizanska« MDB za gradnjo avtne ceste »Bratstva in enotnosti« — 9. junija okrajni telovadni nastop v Gornji Radgoni v počastitev 40. obletnice KPJ in SK OJ — Aktivi za telesno vzgojo tudi v podjetjih — Priprave za gradnjo 15-metrske smučarske skakalnice v Mačkovcih
Zima — tudi na železnici
Na prvem mestu je poudarjeno, da mora telesna vzgoja postati last delovnih množic; posebno pozornost je treba posvečati mladini nad 14 let starosti, mimo športnih iger, ki naj bodlo zlasti v razvedrilo, pa splošni telesni vzgoji, ki je osnova vsega telesnovzgojnega delovanja. Brez primernih sredstev je tako delovanje zvezano s številnimi težavam. Zato priporočajo občinskim svetom in komisijam za telesno vzgojo, naj se odločno zavzemajo za ustanovitev skladov za telesno vzgojo pri svojih občinah. V društvih in šolah je še vedno občutno pomanjkanje vodniških kadrov, zato bodo tudi letos prirejali vadniške tečaje in nanje vabili predvsem učiteljiščnike v Soboti. Tudi ustanovitev srednje šole za telesno vzgojo v Mariboru ali Ljubljani je zelo aktualna, saj brez telesno vzgojnih učiteljev ni moč dosegati pravih uspehov v telovadnicah. Šolnika vzgoja mora biti tesno povezana z delovanjem telesnovzgojnih in športnih društev, katerim pa lahko izdatno pomagajo prav telesnovzgojni učitelji.
V programu je tudi zapisano, da morajo biti opravljeni občni zbori TVD »Partizan« najkasneje do 15. februarja. V Soboti, Ljutomeru, Gornji Radgoni ;n Lendavi je treba ustanoviti občinske zveze TVD »Partizan«. TVD iz petrovske in
beltinske občine naj bi se pridružila soboški, črensovsko in velikopolansko TVD pa lendavski občinski zvezi. Zelo pomemben je tudi sklep OZ »Par-
tizan« o ustanovitvi svoje MDB, ki bo letos sodelovala pri gradnji avtne ceste »Bratstva in enotnosti«. Brigada bo imela tudi ustrezno vodstvo za telesno vzgojo. Za kader bodo poskrbeli pravočasno. Nadalje priporočajo, naj TVD dostojno proslavijo 40. obletnico KPJ in SKOJ. Okrajne telesnovzgojni nastop je predviden za 9. junij v Gornji Radgoni in bo tudi v znamenju proslavljanja tega pomembnega zgodovinskega do-
godka. Priporočajo še temeljto vadbo vseh telovadnih in športnih vrst (v prostih vajah in tekmovanjih) za letošnji 11. zvezni zlet v Beogradu. Priprave za ta zlet naj spremlja po
Program, ki so ga sprejeli no seji Okrajne zveze »Partizan« v Soboti ob zatonu preteklega deta, je mnogo obetajoče in bo po uresničenju prinesel pomembne dosežke in osvežitve na področju telesne vzgoje v pokrajini.
Ekipa soboškega »Partizana«, pred leti prvak LRS v ljudskem mnogoboju  (iz arhiva PV)
vseh društvih varčevanje im zbiranje sredstev, s katerimi bomo omogočili telovadcem in športnikom potovanje v naše gilaivmo mesto. Ob sodelovanju sindikalnih organizacij se je potrebno letos še zlasti zavzemati za to, da bi ustanovili aktive za telesno vzgojo tudi v podjetjih in ustanovah. Ti aktivi bodo tesno povezani z matičnimi TVD »Partizan« v svojem kraju. Komisija za zimski šport pa se bo letos začela intenzivno pripravljati na gradnjo 15-metrske smučarske skakalnice v Mačkovcih, ki naj postanejo postopoma pravo zimsko-športmo središče naše pokrajine.
-sk
Drugo prvenstvo v orodnem mnogoboju v Murski Soboti
V preteklem času je bilo v domu TVD »Partizan« Murska Sobota drugo prvenstvo Pomurja v orodnem mnogoobju za osemletne šole. Tekmovanja, ki je pokazalo viden napredek, tako v pogledu udeležbe, kakor v pogledu kakovostnega napredka, se je udeležilo 11 šol z ženskimi vrstami in 10 šol z moškimi. Število tekmovalcev se je od lanskega leta (84) povečalo na 155 in od 14 vrst na 21.
Novost na letošnjem tekmovanju je bila ta, da so tekmovali po novih tablicah za plezanje im da je točkovanje bilo na ta način, da se je
MLADINA VERŽEJA
Pred kratkim so v Veržeju izvolili mladinski odbor, ki je pričel pridno delate Organiziral je predavanja: o Dnevu JLA in o sodobnem letalstvu. Predaval je rezervni kapetan letalstva, tov. Slavko Seršen. Mladina si takih predavanj še želi. Obisk je bil dober. Navzoči so bili skoraj vsi mladinci.
Člani mladinske organizacije so se vpisali v aktiv mladih zadružnikov, ki bo v Veržeju. Mladinci pravijo, da nočejo zaostati za drugimi kraji, ker imajo vse možnosti in da bodo celo prvi
v uspeh vrste štel uspeh šest najboljših ocen osmih tekmovalcev ne glede na to, kdo je bil od teh boljši pri enem orodju ali pa drugem. Norme, ki so bile določene za pleza nje. so bile tokrat zelo realne, kaj ti tekmovalci so za njih dobili ocene, ki so odgovarjale ustrezajočim ocenam pri ostalih orodjih, kot so drog, preskok čez kozo, vajn na tleh in za deklice vaja s kolebico.
Organizacija je bila zelo dobra. Tekmovanje je bilo končano v nekaj več kot dveh urah. V tem času je bilo izvršeno tudi antropometrično merjenje pomurske mladine, ki ga je izvedel prof. Evgen Titan, ki ga ta problem zanima že šest let. Na podlagi tega merjenja se bodo bodoče še laže določevale norme tako glede vršine koze, droga, dolžine vrvi in tudi norme, ki bodo pokazale določeno število točk za zmogljivost pri skoku v daljino z mesta, ki ga nameravajo v prihodnjem tekmovanju vključiti v program.
Po zelo zanimivem tekmovanju je letos nepričakovano pri moških vrstah zmagala osemletna šola Gor. Radgona, pred Ljutomerom-Prešernova in Črensovci. Sobota I. je tokrat zasedila le 4. mesto, to pa zaradi tega, ker je bila izvršena ločitev šol. K uspehu Radgone pa je nedvomno mnogo pripomogla, Soboti dobro poznana, tov. Bezjak Irena-
Pevčeva, ki se je z vso vnemo posvetila tem pripravam.
Pri ženskih vrstah pa je ponovno zmagala osemletna šola I. Murska Sobota ali SAG in si s tem že drugič priborila prehodni pokal za dobo enega leta. Druga je bila osemletna šola Radgona, njej pa sledijo šole: Ljutomer (Prešernova). Črensovci itd.
Zmagovalne šole so dobile prehodne pokale, ki jih je v imenu sveta za telesno vzgojo razdelil tov. Tonček Žnidarič, ostale pa diplome. Vsi tekmovalci zmagovalnih vrst so dobili spominske plakete, kakor tudi prvi trije v skupini posameznikov in učitelji, ki so pripravljali tekmovalce.
Tekmovanje si je ogledalo okrog 100 gledalcev.
-n
JO POZNAMO DOVOLJ
V preteklih letih nismo beležili ravno malo primerov, da v posameznih kmetijskih zadrugah niso bili posebno naklonjeni nabavljanju traktorskih priključkov. Četudi so že imeli traktor, pa ponekod razen prikolice in morda še pluga niso poznali nobenega drugega priključka. S spreminjanjem njihove vloge in njihovo vse večjo usmerjenostjo v kmetijstvo pa je v kmetijskih zadrugah zlasti lani občutno poraslo zanimanje za mehanizacijo, zlasti še za moderne in za naše pridelovalne razmere zelo ustrezne traktorje »Ferguson« in njihove priključke. Rezultat tega zanimanja so desetine novih traktorjev, ki smo jih nabavili v lanskem letu za potrebe kmetijstva, saj dandanašnji že menda ni zadruge, v kateri bi še imeli bistvene pomisleke proti nabavi tega ali onega kmetijskega stroja. To je brez dvoma pomemben napredek, ki utegne prinesti v kmetijstvu zelo ugodne rezultate že v prihodnjih letih!
Vendar pa: samo zanimanje za mehanizacijo je še premalo, stroje je treba tudi poznati, da se laže odločiš zanje. Dogodki okrog zadnje pošiljke 29 traktorjev »Ferguson« to dokaj prepričljivo dokazujejo: v nekaterih zadrugah so po nepotrebnem dvignili prah, češ da niso
dobili zraven še naročenih pri
ključkov, niti da plugov ne morejo dobiti... V strokovnih krogih pa menijo, da se za to, ne povsem umestno kritiko skriva nekakšen odpor proti najnovejšim originalnim priključkom traktorja »Ferguson«
morali opraviti s krožno brano. Torej plug, ki nekoliko spreminja tudi strukturo ostalih traktorskih priključkov! Novi plug so tudi pri nas že preisku-sili in se je zelo dobro obnesel. Proti njemu so lahko samo tam.
Še več takih poskusov ...
— tribraznimi plugi, ki naj bi zamenjali dosedanje dvobrazdne in imajo pred njuni to prednost, da zlasti ustrezajo za težko in peščeno zemljo (katere tudi pri nas ne manjka) in da pri globokem oranju ne prinašajo mrtvice na površje, marveč jo pomešajo med ostalo zemljo in tako obenem opravijo tudi delo, ki bi ga sicer
kjer še ne poznajo njegovega Funkcioniranja in učinka, medtem ko drugod, kjer so si predstavniki zadrug lani ogledali demonstracijske poskuse z njim (v Podgrad ju pri Ljutomeru je to storilo mnogo zadružnikov, medtem ko so v Soboti prišli le nekateri iz bližnje okolice) ni bilo nobenih težav pri nabavljanju teh plugov in so jih za-
druge brez pomisleka sprejele v svoj strojni inventar.
Sicer pa se ne ustavljamo zgolj pri plugu, povedati želimo nekaj več: tudi pri nas bomo morali storiti še dosti za spoznavanje kmetijske mehanizacije — ne le v krogu ljudi, ki te stroje poklicno upravljajo .marveč vsaj v osnovnih potezah tudi pri tistih, ki odločajo o njihovem nabavljanju. Morda bi bil za začetek koristen krajši seminar (sedaj pozimi je za to ugoden čas), kjer bi domači strokovnjaki, ki se spoznajo na kmetijsko mehanizacijo, s pomočjo svojih vrstnikov iz »Agrotehne« in drugih podjetij seznanili zastopnike vseh kmetijskih zadrug s sodobnimi mehanizacijskimi sredstvi, ki se dobro obnesejo tudi v naših pridelovalnih razmerah. Pozneje bi kazalo prirediti tudi večje demonstracijske poskuse z vsemi temi kmetijskimi stroji v okrajnem središču ali kakem drugem večjem kraju, da bi se ljudje iz vseh zadrug lahko prepričali na svoje oči. kateri stroj nam bolj ustreza in kateri manj. Z večjim spoznavanjem kmetijske mehanizacije bomo namreč dosegli, da bodo koristne novosti na tem področju bolj zanesljivo in brez večjih težav prodirale na podeželje in se tam tudi uveljavljale.
-sk
ZASLUŽILI SO SI
PRIZNANJE
Pred dnevom so imeli radgonski gasilci občni zbor. Ugotovili so, da so plan dela v celoti izpolnili. Društvo je eno izmed največjih v občini, ima štiri operativne, eno mladinsko in eno pionirsko desetino. Gasilci tega društva so se kolektivno udeležili večih nastopov in proslav. Imeli so tudi več suhih in mokre vaje, 21 strokovnih predavanj, predavanja po šolah, preglede v podjetjih itd, S prostovoljnim delom so sodelovali tud: pri gradnji gasilskega doma. Sodelovali so pri 11 požarih in obvarovali imavino v vrednost: 9 milijonov din. Lani. so prejeli tudi republiško gasilsko priznanje I. stopnje. Trije člani društva so bili odlikovani, 10 pa pismeno pohvaljenih.
PETANJSKI GASILCI
Te dna so imeli petanjski gasilci letni občni zbor. To društvo je med najboljšimi v tem okolišu imeli so redne vaje in so se odločili, da bodo letos gradili novi gasilski dom. Gradivo za novo gasilski dom bodo dobili iz starega gasilskega doma, apno so že sami kupili in pogasili, nekaj opeke že tudi imajo in okrog 150.000 din gotovine. Veliko bodo pomagali vaščani s prostovoljnim delom im podobnimi prispevki pri gradnji. Petanjski gasilci si zelo prizadevajo vključiti v svoje vrste čimveč članstva, zlasti mladine,
»POKAŽI KAJ ZNAŠ«
To prireditev ni organizirala RTV Ljubljana, temveč TVD Partizan v Lendavi. To prireditev so imeli lendavski pionirji skupno z jelkovanjem. Na dan prireditve so se pionirji Zbirali pred dvorano že mnogo pred napovedanim časom, članice gospodinjskega krožka so poskrbele za njihove lačne želodčke:	pripravile so jim
sendviče, pecivo, sadni sok in seveda tudi bonbončke. Po uspelem nastopu so najboljše udeležence tudi nagradili.
POMURSKI VESTNIK. 15. JAN. 1959
4
Osem let strogega zapora zaradi krvavega obračura
Petčlanski senat okrožnega sodišča v Mariboru je obsodil na osem let strogega zapora Ludvika Rituperja iz Dolgovaških goric pri Lendavi. Obsojen je bil zato, ker je septembra lani napadel Stefana Banutaja in mu s 15 cm dolgo in 4 cm široko sulico prizadejal hudo rano v prsnem košu, zaradi katere je Banutaj izkrvavel.
Med pokojnikom in obsojencem, ki sta bila soseda, je vladalo že več let sovraštvo. Prepiri so bili na dnevnem redu, večkrat sta se tudi tožarila zaradi gnojnične jame. Leta 1955 je pok. Banutaj podrl obtožencu ograjo, kar je le še stopnjevalo že tako veliko sovraštvo med njima. Obsojenec je takrat staknil nekje bajonet, s katerim se je hotel braniti pred pokojnikom. Prišlo je tudi do medsebojnega obračunavali ja in že takrat je Rituper ob neki priložnosti zabodel pokojnega Banutaja v roko. Za to dejanje je bil Rituper že obsojen.
Ko se je po prestani kazni vrnil domov, je takoj začel kovali načrt, kako bi se znesel na Banutajem. Izdelal si je neke vrste sulico. Na daljšo palico si je nasadil 15 cm dolgo in 4 cm široko rezilo. To sulico je imel spravljeno v kuhinji, tako da mu je bila vedno pri roki.
Leta 1946 je imel obsojenec tudi spor s sosedom L. D. in njegovim sinom Jožefom. Med pretepom sla mu celo izstaknila oko. Vse kaže, da je bil obsojenec med sosedi zaradi svoje prepirljive narave nepriljubljen in je bil sporov med njimi večinoma sam kriv. Lani septembra je pokojni Stefan Banutaj nekoliko pil. Takrat
ga je Rituper že v popoldanskih urah začel zmerjati, vendar sta se razšla. Proti večeru pa se je pokojnik še v družbi nekega moškega vrnil k obsojencu in od njega zahteval klopotec. Beseda je dala besedo. Rituper se je zaradi dveh moških počutil ogroženega in se umaknil v hišo, vrata pa za seboj zaklenil. Pok. Banutaj je začel z zunanje strani
tolči z lesenim kolom. Med razbijanjem je Rituper naenkrat skozi stekleno linico v vratih sunil s sulico pok. Banutaja v prsi. Že ta sunek je bil smrtonosen, vendar se je pokojnik takoj po poškodbi obrnil in mislil oditi. V tem pa je obsojenec odprl vrata in ga še dvakrat zabodel v levi bok in desno ramo.
GOSPODARSKE ORGANIZACIJE, ZAVODI, USTANOVE!
Dijaška zadruga na Ekonomski srednji šoli v Murski Soboti opravlja magnetofonske posnetke in stenografske zapisnike občnih zborov in drugih sej, tipka in razmnožuje obrazce, tar. pravilnike, pravila podjetij, okrožnice itd. ter pomaga gospodarskim organizacijam pri inventurah in sestavi zaključnih računov.
HIŠO z gospodarskim poslopjem in 4 ha zemlje z vsemi kulturami ugodno prodam v Bokračih, lahko tudi na obroke. Poizvedbe: Tešanovci 3.	M-23
NOVO HIŠO, visokopritlično, z gospodarskim poslopjem, še nedograjeno, na lepem prostoru, in 2 hektarja zemlje z vrtom, travnikom, sadovnjakom, brajdami in gozdom ugodno prodam, 3 minute od postaje Radenci. Poizvedbe pri Kaučič 58.	M-28
NEDOGRAJENO HIŠO v Murski Soboti prodam. Naslov v oglasnem oddelku PV.	M-24
GOZD cca 1 hn hrastov in gabrov v bližini Murske Sobote prodam, lahko tudi na obroke. Naslov v oglasnem oddelku PV.	M-26
STARO HIŠO zn podreti, les primeren za žganje opeke, prodam. Malo Središče, p. Prosenjakovci.
M-22
HIŠO, enostanovanjsko, takoj vseljivo, visokopritlično, z vrtom in lepimi brajdami prodnm v bližini postaje Limbuš pri Mariboru.
M-27
Brodarsko društvo »Partizan« Krog
vabi vse člane članice in ljubitelje veslaškega športa na OBČNI ZBOR v petek, dne 16. .januarja 1959, ob 18. uri v osnovni šoli Upravni odbor
Petek, 16. jan. — Tomislav Sobota, 17. jan. — Anton Nedelja, 18. jan. — Vera Ponedeljek, 19. jan. — Marij Torek, 20. jan. — Boško Sreda, 21. jan. — Neža Četrtek, 22. jan. — Viktor
Radia Murska Sobota
Program od 15. do 20. jan. 1959 Četrtek, 17.00 oddaja v madžarskem jeziku;
Nedelja, 12.00 pogovor z volivci;
12.10	oddaja v madžarskem jeziku; Torek, 17.00 lokalna poročila in objave;
17.10	oddaja v madžarskem jezika;
Upravni odbor GOP »ZIDAR« Murska Sobota
razpisuje delovno mesto
TEHNIČNEGA VODJE PODJETJA
Pogoj : gradbeni tehnik z nekaj prakse v operativi Nastop službe s 1. februarjem ali po dogovoru Prejemki po tarifnem pravilniku ali po dogovoru Pismene ponudbe poslati upravi podjetja do 24. februarja 1959
UO GOP »ZIDAR« M. SOBOTA
MURSKA SOBOTA — od 16.—18. jan. italij. barvni film:	»Velika sinja
cesta, od 19.—20. jan. francoski film: »Zlosrečna srečanja«; od 21. do 22. jan. italijansko-španski film: »Kolesarjeva smrt«.
LJUTOMER — 17. in 18. jam. angleški film: »Lepo je biti mlad«; 21. in 22. jan. kitajski film: »Cirkus«.
GORNJA RADGONA — 17. im 18. jan. ameriški barvni film: »Piknik«; 21. januarja francoski film: »Bela griva«.
LENDAVA — od 16.—18. jan. francoski film: »šentjernejska noč«; od 20.—21. jan. francoski film: »Tako se umira«.
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU - 17. in 18. jan. ameriški film: »Trenutki obupa«; 21. jan. sovjetski film: »Nesmrtna ljubezen«.
VIDEM OB ŠČAVNICI — 17. in 18. jan. angleški film: »Abbott in Castelo v tuji legiji«.
Obrtno podjetje »OBRTNIK« v Murski Sobot
razpisuje mesto
računovodje
Pogoji: srednješolska izobrazba z najmanj 5-letno prakso v finančnih poslih
Prošnje z življenjepisom, opisom dosedanjega službovanja in dokazila o strokovnosti je vlomiti pri obrtnem podjetju »OBRTNIK« Murska Sobota, Lendavska cesta (
 zavod), do 1. februarja 1959
0-33
Komisija za imenovanje in odstranitev direktorjev podjetij pri ObLO Murska Sobota razpisuje na podlagi 21. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Ur. list FLRJ št. 52/57) mesto
VREMENSKA NAPOVED
za čas od 15. do 25. jan.
Nekako do 18. jan. nestalno s pogostimi snežnimi padavinami. Pozneje več dni zaporedno pretežno jasno in hud mraz. Šele okrog 25. jan. popuščanje mraza in ponovne snežne padavine.
UPRAVNIKA
OBRTNEGA PODJETJA »OBRTNIK« V MURSKI SOBOTI
Pogoji : srednješolska ali njej enaka strokovna izobrazba z najmanj 5-letno prakso na vodilnem mestu v gospodarskih organizacijah ali nižješolska izobrazba z najmanj 10-letno prakso na vodilnem mestu v gospodarskih organizacijah.
Kolkovane prošnje s krajšim življenjepisom, opisom dosedanjega službovanja itn dokazili o strokovnosti je vložiti pri ObLO Murska Sobota do 1. februarja 1959.
0-34
OBVEŠČAMO VSE LJUBITELJE GASILSTVA. DA BO OBČNI ZBOR DRUŠTVA 19. januarja 1959 ob 18. uri v mali dvorani hotela »Zvezda« v Murski Soboti
D-31
POMURSKI VESTNIK
Izdaja Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti — Direktor in odgovorni urednik Jože Vild — Uredništvo: Morska Sobota, Štefana Kovača 16 — Telefon 138 — Uprava:	M.
Sobota, Kocljeva ulica 7 — Telefon: 53 — Oglasni in naročniški oddelek: Štefana Kovača 16 — Telefon 138 — Naročnina četrtletna 100, polletna 200, celoletna 400 dinarjev
—	Rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — Tek. račun pri Komunalni banki,
1-365
M. Sobota, številka 605—70
—	Tisk Pomurske tiskarne v
Murski Soboti
Kmetijska zadruga Čepinci razpisuje deloma mesto
POMOŽNEGA KNJIGOVODJE-KINJE
Pogoji : srednja ali nižja šolska izobrazba z nekaj prakse v vodenju knjigovodstva. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj
0-21
Upravni odbor Prostovoljnega gasilskega društva M. Sobota
razpisuje delovno mesto
ŠOFERJA-GARAŽNEGA MOJSTRA
Pogoji: šofer D-kategorije in avtomehaničar z najmanj 5 let prakse
Plača po dogovoru. Pismene vloge z opisom dosedanjega službovanja vložiti do 25. januarja 1959 na gornji naslov
PGD Murska Sobota
0-29
OBRTNO PODJETJE »AVTOREMONT« GORNJA RADGONA OBVEŠČA KORISTNIKE AVTOMOBILOV, da je s 1. januarjem 1959 začela obratovati njegova SERVISNA DELAVNICA ZA AKUMULATORJE Se priporoča!
D-32
Dežurni zdravnik v splošni ambulanti dne 18. januarja 1959 dr. Nikolaj Lanščak. Nočni dežurni zdravnik na domu od 19. jan. do 25. jan. 1959 dr. Anica GregorcKastelic.
KRVODAJALCI
na transfuzijski postaji v Murski Soboti od 5. jan. do 10. jan. 1959
Marija Žalik in Stefan Žalik. Dol. Lendavske gorice. Martin Kolenko, Vel. Polana. Emilija Panker, Lucova. Karel Gubič, Jože Korpič, Karel Kučan vsi iz Čepinec. Katarina Kolenko Matija Zver, Terezija Kavaš, Jože Horvat in Katarina Smej vsi iz Odranec. Stefan Koren, Dol. Bistrica. Marija Agg, Radmožanci. Jožefa Marjetic .Brezovci. Marija Frčak, Julijana Sraka, Ana Pucko, Gizela Režonja, Julijana Magdič, Stefan Magdič, Katica Režonja, Marija Magdič, Ana Ferčak, Bara Režonja, Marija Zver, Marija Magdič, Marija Kalina, Ana. Zadravec, Stefan Pucko, Jože Čemi, Ivan Sobočan, Martin Zver vsi iz Renkovec, Lina Frumen, Murska Sobota.
OKRAJNA GASILSKA ZVEZA M. S0BOTA obvešča:
OKRAJNI PRVAK V LETU 1958:
Komisija za izbiro okrajnega prvaka je po oceni občinskih prvakov ugotovila, da je prvak PGD Korovci s 366 točkami.
Vrstni red je naslednji: Korovci 366, Predanovci 346, Lesni obrat Ljutomer 337, Dol. Slaveči 312, Bogojina 300, Brezovica 283 in Črešnjevci 150 točk.
PGD Križevci iz ObGZ PetrovciŠalovci, Črensovci iz ObGZ Beltinci in Videm iz ObGZ Videm ob Ščavnici niso bili ocenjeni, ker za pregled po okrajni komisiji niso bili pripravljeni.
TEČAJ ZA PODČASTNIKE. Ker sta mesec februar in marec najprimernejša za naše kandidate, vabimo vsa ona društva, katera še nimajo podčastnikov, da takoj prijavijo tovariše, ki imajo pogoje za tečaj. Opozarjamo, da na operativni funkciji ne more biti član, ki nima predpisane izobrazbe. Prijave po obrazcu št. 17 na strani 130 in 131 je poslati za tečaj v februarju najkasneje do 20. t. m., za tečaj v marcu pa do 10. februarja t. 1.
URADNI DNEVI OBČINSKE GASILSKE ZVEZE MURSKA SOBOTA: Obveščamo vsa društva bivših občinskih gas. zvez Martjanci, Cankova in Grad, da pisarna Občinske gas. zveze, h kateri so priključena ta društva, posluje vsak dan od 7.—14. ure. Vsa poročila, vloge in prošnje je naslavljati na ObGZ Murska Sobota.
Iz pisarne OGZ
Bojan Šinko
Mrlič v avtu 14
>Da.<
»Sporočite mu, prosim, naj se oglasi popoldne pri meni v pisarni. Potrebujem namreč njegov nasvet v važni zadevi.«
»Storila bom, kot želite.«
»Hvala.«
»Prosim in nasvidenje zvečer.«
Toda zadnjih besed Onič ni več slišal, ker je že prej odložil slušalko. »Najbolje bo,« si je mislila Syl po končanem pogovoru, da mu začnejo v uradu tudi postiljati.« Nato je sporočila dr. Kraussu prijateljevo željo. »Oho,« se je ta zadovoljno namuznil, »saj sem vedel, da brez mene ne bo mogel naprej.« Svoje zadovoljstvo pa ni izdal, ker je bila miza že pogrnjena. V želodcu je čutil praznino za tri, ne samo za enega, kar je bila seveda posledica njegovega dopoldanskega sprehoda.
Kosilo je minilo v skoraj resnobni tišini. Dr. Krauss je premleval najmanj že desetič misel o zagonetnem neznancu, ki ga je na dopoldanskem sprehodu očitno zasledoval. Syl je molčala iz razočaranja, ker se njen novi tajnik ni mogel odtrgati od dela, da bi prišel na kosilo. Dr. Krauss je kmalu odšel, ker ga je zelo zanimalo, če ga bo na poti k prijatelju v urad spet zasledoval neznanec. Predvsem je hotel vedeti, ali je mož od policije, ali iz vrst zlikovcev. Ne eno ne drugo zanj ni bilo prijetno.
Če ga je nadzorovala policija, je sklepal, potem ji je sumljiv, če pa je bil mož iz nasprotnega tabora, se bo moral sprijazniti z dejstvom, da mu grozi nevarnost.
Šele ko je dr. Krauss odšel, se je Syl spomnila, da mu ni ničesar omenila o grozilnem pismu in o tem, da je najela za Oničevo varstvo človeka iz zasebnega detektivskega urada. »Storila bom to pri večerji«, je dejala sama pri sebi. »Saj ne gori voda. Glavno je, da sem poskrbela za varstvo g. Oniča. Takoj, ko najeti človek pride, ga bom poslala k njemu v urad, ker ni mogel, priti na kosilo. V uradu je tako na varnem.« In spet se je lotila grmade pisem na svoji pisalni mizi, ki nikakor ni hotela skopneti.
Dr. Krauss je na stopnišču skoraj zadel v elegantnega moškega, ki je malo pred tem izstopil iz svojega taksija.
»Prihajate od gospodične Parkerjeve? Oprostite, nekoliko sem se zamudil. Moje ime je Fermente, iz detektivskega urada .Feniks’.«
»Zelo me veseli,« je zamrmral dr. Krauss, ki se ni spomnil, da bi tudi on moral povedati svoje ime.
»Če vam je prav, se lahko poslužite mojega taksija. Šofer naju bo dpeljal natančno do urada Parker & Company, ko sva se zmenila z gospodično Parkerjevo, ko me je najela.«
»Tako?« je ušlo dr. Kraussu. Zadnje dni se je bil občevanja z detektivi že navadil. Zato je brez pomisleka sedel s tujcem v avto v upanju, da bo zvedel kaj novega, čeprav mu ni bilo znano, v kakšni zvezi je detektivski urad »Feniks« z zadevo Parker. Sicer pa je slišal, da se je detektiv že domenil s Syl. Zato se mu je zdelo vse v Tedu in prav.
Fermente je poučil orjaškega šoferja taksija: »Če bo pripeljal za nami kakšen avto, obrnite takoj ostro na desno, nakar bomo videli, če nam sledi.«
Nenadoma je šofer ostro zavil na desno.
»Zdi se, da je nekdo za nami,« je dejal Fermente in pokleknil na sedež, da bi skozi zadnje okence previdno opazoval cesto za seboj.
»Velika limuzina oranžne barve,« je dejal vznemirjeno. »Ne ozirajte se. Ne smejo opaziti, da jih vidimo. Bom že sam opravil z njimi.«
Še preden ga je dr. Krauss lahko vprašal, za kaj pravzaprav gre, se je Fermente pozanimal, če ima pri sebi revolver.
»Seveda,« je odvrnil dr. Krauss, čeprav ga v resnici ni imel. Hotel je, da bi vzbudil v očeh tujca več spoštovanja. Zdelo se mu je namreč, da ga-ta meri nekako od zgoraj. »Toda. lnidirja, saj smo vendar v Rimu in človek ne potrebuje pri belem dnevu revolverja.«
»Običajno ne. Vendar ne bo škodovalo, če pokaževa, da sva oborožena. Saj menda veste, da nasprotniki gospodične Parkerjeve že vedo, da je v Rimu in zato moramo biti pripravljeni na vse. Bodite, prosim, tako prijazni in odprite pokrov pri svojih nogah. V odprtini boste našli moj revolver. Ne bi rad izpustil avta iz oči, gospod Onič...«
Dr. Krauss se je sklonil in dvignil s tal kovinasti pokrov, kakršnega je imel tudi v svojem avtu za shrambo orodja. Za drobec sekunde se mu je zazdelo, da se je Fermente okrenil od okenca, takrat, ko ie izgovoril besedi »gospod Onič«. Ali ga je zamenjal z Oničem? Toda preden se je lahko spet vzravnal, da bi ga vprašal, kaj meni z »gospodom Oničem«, in pogledal, kaj se pravzaprav dogaja, je začutil na tilniku močan udarec. Tla pod njim so se zavrtela okrog svoje nevidne osi in ročaj kovinastega pokrova ga je zadel naravnost v sence.
Preden se je osnesvestil, mu je šinila skozi možgane misel, ki ni bila ravno laskava za zasebne detektive nasploh m zlasti ne za detektiva, ki ga je najela Syl Parkerjeva.
»Sedaj sem pa že do grla sita teh pisem,« je globoko vzdihnila Syl kakšno uro po odhodu dr. Kraussa. »In kje tiči gospod Fermente?« V tem se je oglasil telefon. Dvignila je slušalko in brž je spoznala glas novega tajnika.
»Oprostite, da vas nadlegujem,« se je jel opravičevati slednji, »ali ste sporočili dr. Kraussu mojo prošnjo? Čakam ga in čakam, toda ni ga od nikoder.« »Seveda sem mu sporočila in zelo me čudi, da se še ni oglasil. Počakajte še nekaj časa in če ga tudi potem ne bo, pridite, prosim, nemudoma k meni. Važno sporočilo imam za vas.« »Storil bom, kot želite!«
Naslednja pisemska zalepka, ki jo je Syl odprla, je vsebovala dopis detektivskega urada »Feniks«, ki ji je ponujal svoje usluge. Bilo je zelo vljudno in obzirno pismo.
»Razumljivo je,« se je glasil zadnji odstavek, »da vas navzlic naši želji, da vam pomagamo v teh nevšečnih okoliščinah, ne bomo nadlegovali z nadaljnjimi dopisi, v kolikor nam ne boste zaupali skrb za svojo varnost.«
In gospod Fermente?
Syl Parkerjeva je bila v hudi zagati. Bila je zelo vznemirjena. Že je dvignila slušalko, da bi vprašala detektivski urad »Feniks« glede gospoda Fermenteja, ko ji je sobarica najavila Oniča. Spet je odložila slušalko in čez hip je bil naš Jugoslovan pri njej.
Še preden jo je sploh lahko vprašal, kdaj je dr. Krauss odšel na prosto, mu je prožila grozilno pismo, ki ji ga je poslal »Mojster.«
»Zelo so prebrisani,« je pomislil Onič, »in hočejo v .primeru, če bi se mi kaj zgodilo, prevaliti odgovornost nanjo.« Vrnil ji je pismo. »Upam, da tega niste dojeli resno,« je dejal smehljaje. »Če so se lotili celo groženj in anonimnih pisem, je to le znak njihove slabosti.«
»Navzlic temu morate biti zelo previdni. Želim, da bi bili pod ustreznim varstvom. Prosim vas, privolite v to. V nasprotnem primeru ne morem prevzeti odgovornosti za vašo varnost.«
Upravni odbor Tovarne mesnih izdelkov v Murski Soboti
razpisuje delovna mesta
2 PERICI ZA PRANJE PERILA 1 KVALIFICIRANO KUHARICO (za pripravo malice)
Plača po dogovoru. Prošnje poslali do 25. januarja 1959 na UO Tovarne mesnih izdelkov Murska Sobota
0-25
POMURSKI VESTNIK, 15. JAN. 1959
5
INDIJA-dežela s 360 milijoni problemi
Statistika ugotavlja, da v Indiji ne živijo povprečno čez 27 let, da 25o milijonom prebivalcev živi na vasi, da je 20 milijonov domorodcev š vedno po džunglah in živi od zbiranja divjega sadja, da je v Indiji 200 milijonov goved, da 30 milijonov teh goved pogine v enem letu in da le 4 milijone goved od teh 30 milijonov porabijo v industrijske in droge namene, da so do neodvisnosti poznali v Indiji »kriminalna plemena« in kasto »nedotakljivih«, torej ljudi, katerih dotik je pomenil za ljudi druge kaste že oskrumbo . . .
Pravijo, da je Indija dežela kronične lakote. Dolgoletni voditelj Indijcev Gandi je rekel o tem naslednje: »Življenje indijskih kmetov je v bistva živa smrt!« Toda to je govoril takrat, ko se je boril proti kolonizatorjem. Dandanes je že mnogo storjeno, da bi se življenje vsemu prebivalstvu izboljšalo, toda to je tako težavna naloga, da jo je nemogoče izvesti v zelo kratkem času. Džavarharlar Nehru, 60-letni, najbolj priljubljen indijski državnik, je dejal: »Indija je dežela s 360 milijoni problemov.« Indija pa ima 360 milijonov prebivalcev. In Krišna Melon, obrambni minister Indije in svetovno znani diplomat je poudaril: »Neprijatelj Indije niso razne politične stranke, temveč siromaštvo, lokalizem in sektaštvo« in seveda kaste.
Toda Indija ima kljub temu močno razvito industrijo: proizvaja tudi letala. Ce bi imela ta dežela trikrat manjše število prebivalcev, bi sodila med dobro razvite industrijske dežele. Toda če bi lahko odpravili verski zakon, da je krava sveta žival, bi se zvišal indijski življenjski standard kar za 20 %...
Indija ima okrog 500 tekstilnih tovarn, ki proizvedejo letno 5 milijard metrov tkanin ali 160 m po prebivalca. Kljub temu se ukvarjajo s tkanjem tudi v domači obrti po vaseh, kajti kmetijstvo zaposluje Indijca le pol leta in mn daje hrano Ie za nekaj mesecev, čeprav imajo tamkaj žetev dvakrat letno.
Indija je obeležena z močnimi sušami in prav tako močnimi poplavami v deževnem monsunskem vremenu, ko dežuje dneve in dneve neprenehoma v močnih nalivih. Takrat voda odplavi tudi cela mesta in naselja, ne samo pridelek. V teh letih pridelajo v Indiji na vsej veliki površini le 70 milijonov ton žitaric, kar je donos, ki je pod povprečjem v svetovnem merilu . . .
Gradnja industrije, gradnja jezov in elektrarn, melioracije in sploh velika in obsežna dela so potrebna za napredek Indije. V proizvodnji jekla, ki daje osnovo vsej ostali industriji, se že pozna težnja po napredka. Predlani so proizvedli 1 milijon 350 tisoč ton jekla, do leta 1960
bodo proizvedli še čez 3 milijone ton jekla in pet let pozneje bodo povečali proizvodnjo že na 10,5 milijonov ton jekla, kar je desetkrat več kot zdaj. Skupno povečanje indijske industrije bo 1961. leta za 94 kar je že zelo veliko.
Indija ima med drugimi tudi ministrstvo za energijo in novogradnje. Ta podatek pove, da je navodnjavanje in pridobivanje električne energije na prvem mestu v Indiji, kjer
je treba odpraviti suše in poplave. V Indiji že 12 let gradijo ogromne jezove, ki ustvarjajo ogromna umetna jezera z neprecenljivimi količinami voda, ki jih potrebujejo v času suše. Na reki Sutlej gradijo 250 metrov visok jez, ki je največji v Aziji in bo ustvaril umetno jezero s premerom 50 km. Tukaj gradijo elektrarno, ki bo dajala petino sedanje proizvodnje elektrike sama. Tod gradijo tudi kanale, ki so široki tudi po 50 m. Takih kanalov je okrog 1000 km, a manjših okrog 3000 km. V dveh letih bodo te načrte končali An tedaj bodo imeli ukročene reke, znatno večje dohodke od poljedelstva in elektrike, ki jo bodo lahko dali vsem prebivalcem.
Trenutno ima Indija le 30 Kw elektrike po prebivalcu (v Veliki Britaniji 1500 Kw na prebivalca, 750 Kw na Japonskem, 6500 Kw — največ na svetu — v Norveški). Od 400 mest z nad 20.000 prebivalci do 50.000 prebivalci nima elektrike še vedno 50 mest. Od 560.000 naselij pod 20.000 prebivalcev ima elektriko le 12.000 naselij ali 2 %. So celo indijske države, ki ne uporabljajo elektrike, kot so tudi cele indijske države, ki jih nekateri tudi v indijskem parlamentu imajo za divjaške, ker se ne pokoravajo nobenim
zakonom civilizacije, toda to so izjeme.
Že 1950. leta so v Indiji proizvajali čez eno milijardo Kw, že pet let pozneje pa 6,9 milijard Kw, 1965. leta pa bodo proizvajali že 15 milijard Kw ... Z elektriko torej prihaja v Indijo napredek z največjo naglico. V kratkem bodo lahko nehali uporabljati za kurjavo posušene kravje odpadke, v kar so prisiljeni zato, ker so jim za časa kolonializma posekali večino gozdov . .
Neenakopravnost med ljudstvi Indije, ki je razdeljeno po kastah, svetost krav in podobne predsodke, ki so postali z desetletji problemi Indije, pa polagoma odpravljajo na osnovi zakonov, ki pa jih je zaradi močne tradicije težko uveljavljati hitro in neizprosno, kajti probleme te vrste, ki imajo versko osnovo, rešuje življenje le polagoma.
Razvoj gospodarstva bo premostil tudi tukaj vse težave, podaljšal dobo življenja človeku in mu omogočil večjo razgledanost in obilico potrebnega znanja, ki ga bo zahteval že sam razvoj industrije in moderne proizvodnje sploh. Indija postaja pomembna ne samo v političnem pomenu, temveč tudi kot gospodarsko razvijajoča se dežela.	-or
TO, KAR JE ZNANO, PA RADI POZABLJAMO. . . .
... da čebela zleti ob do bri paši na dan tudi 40-krat in pri tem obišče 5000 cvetov.
... da je v panja 80.000 čebel, ko je roj na viška razvoja in ima pri tem še 50.000 zalege.
... da je bil prvi koledar narejen tako, da so vrezovali na drevesa zareze.
... da so prestopni dnevi uvedeni v koledarju že od leta 46 pred našim štetjem. Uvedel jih je slavni rimski vojskovodja in državnik Gaj Julij Cezar.
... da je v Sloveniji registriranih 1800 avtomobilov znamke FIAT 600, proizvod naše domače tovarne.
... da so v letu 1958 izdelali v tovarni motornih koles TOMOS v Kopru 14.000 mopedov tipa CoLibri, 2000 skuterjev tipa Galeb in okrog 2.500 motorjev raznih kubatur.
... da daje največ kavčuka brazilska rastlina Hevea brasiliensis, ki raste ob reki Amazonki v Braziliji. Na ha da okrog 1000 kg kavčuka, medtem ko ga da gumovec (Ficus elastica) le 1OO kg na hektar.
... da vsebuje makovo seme 61 do 65 % olja, orehova jedrca do 65 %, medtem ko seme sončnice le 20 do 35 %, oluščena bučna semena pa do 40 odst.
... da je najgosteje naseljena Belgija, kjer pride na kv. kilometer 276 prebivalcev, sledita ji Nizozemska z 275 prebivalci na kv. kilometer in Japonska z 235 preb. na kv. kilometer.
... da Je najdaljši tunel na svetu Simplom na meji med Švico in Italijo, dolg je 19.730 m, najdaljši most na svetu pa je Golden Gote v San Frančišku v ZDA, ki je dolg 6800 m.	k
Humoreska
Ubožno spričevalo
V Siromakovclh imajo poleg gasilcev še mnogo, mnogo društev in organizacij, med njimi tudi odbor Rdečega križa. Tako lepo imajo vse urejeno. Gasilci škrope poleti sosedom solato, pozimi pripravijo občni žbor, na katerem se do mrtvega nažlerbajo čüče in sklenejo, da bodo prihodnje leto pogasili vsak ogenj in tako obvarovali siromakovsko premoženje. Tudi društvo prijateljev mladine pripravi lep občni zbor, za katerega že štirinajst dni prej pobirajo po vasi moko, jajčka, sol, mast, sladkor in denar. Torej, občni zbori, na katerih ugotovijo, koga so pred letom izvolili za predsednika, tajnika in blagajnika, so takorekoč osrednja prireditev društva ali organizacije.
Vendarle ni čisto tako. Vzemimo samo organizacijo Rdečega križa. Ta dela vse leto kot le kaj. Enkrat je treba razdeliti sir, pa spet moko, mleko v prahu in spet sir. Ja, je pa nekaj žalostnega v vsem tem. Kaj, hudiča, bi naj delili na primer gasilci! — He, če bi se to posrečilo tudi nam — pravi predsednik gasilcev — bi videli, kako bi bilo tudi naše društvo delavno! —
Verjemite, da pa tudi Rdečemu
križu ni z rožicami postlano, kot si to predstavljajo gasilci.
Oni dan so spet delili mleko v prahu. In so dodelili temu, onemu, tretjemu itd. RazdeLiti je pač treba. Odborniki so se pošteno spotili, preden je bilo mleko razdeljeno med člane organizacije. No, kot že pravijo: »Dobrota je sirota«, tako se je zgodilo tudi odbornikom Rdečega križa v Siromakovcih.	Fuflježevi
Neži so dodelili kar deset kilogramov »praha«, pa se ti še tisti dan pridere k predsedniku: — Čuj, ti, bizgec, kak pa ste to delili? Moja soseda ima samo eno svinjo, pa ste ji dali pet kilogramov mleka, meni, ki jih imam petnajst, pa samo deset kilogramov! —
Je treba še kaj dodati?
NE!
Ce tovarišica Fifi sanja o vlaku, dobi naslednji dan denar. Nekoč je dobila denar, o vlaku pa je sanjala šele naslednjo noč. Ko je to povedala možu, ji je ta odgovoril — E, čisto naravno. Vlak je imel zamudo! —
NA POTI DO LUNE
Po raznih virih priredil za naše bralce VIKTOR ŠIREC
»Prva raketa na Luno, ki so jo izstrelili 17. avgusta 1958 s Cape Canaveraila na Floridi, je eksplodirala že po 77 sekundah. To je bil samo eden izmed poskusov, da bi za ,sputniki' in ,eksplorerji’ prodrli še globlje v vsem Irje. Toda zaradi tega neuspeha se ljudje ne bodo odpovedali nadaljnjim poskusom.«
Tako se začenja prvo poročilo o prvem poletu na Luno. To je obenem začetek poročila o dragi mudi v borbi za osvajanje vsemirskega prostora. Prva se je začela z izstrel j evangem umetnih satelitov, drugo bo menda objavila eksplozija atomske bombe, ki bo naenkrat obsijala s svojim belim sijem neko točko na mesecu . . .
Po prvem neuspelem poletu na Lano so Američani izvedli tudi dragi poskus usmerjanja rakete na Luno že z nekoliko večjim uspehom. To se je zgodilo 11. oktobra zopet v Cape Canaveralu. Izstrelitev vesoljnega vozila, sestavljenega iz treh stopenj, je izvedlo letalstvo. Raketa s satelitom je dosegla hitrost 40.000 km na uro in ubežala zemeljski privlačnosti. Ta raketa je poletela dalje kot prva, toda krenila je s tira Lane in se je zato zopet vrnila v zemljino ozračje, kjer je izgorela. Naslednji poskusi so bili zopet manj uspešni . . .
Nenadoma se mudi Američanom, ki so z zavestjo nedosegljivosti v tehniki brezbrižno govorili o osvajanju vsemirja in napovedovali potovanje na Luno za leto 1960. prepričani, da jih nihče ne more prehiteti. Ko pa so se v vsemlrs-kem prostoru zvrstili trije sovjetski -umetni sateliti v takšnih dimenzijah, da so Američanom jemali sapo (zlasti zategadelj, ker sami niso bili zmožni “poslati v vsemirje niti kilograma teže), je njihovo samozavest zamenjala majhna, toda zgovorna panika. Morali so dokazati — za vsako ceno — da niso zaostali za Sovjetsko zvezo niti v raketni tehniki. Toda velika raketa ekipe profesorja G. A. Cebotareva, šefa Leningrajskega inštituta za teoretično astronomijo, bo no eliptičnem potovanju okrog Lune izstrelila »satelit« z okrog 110 kg instrumentov. To je projekt »Bumerang«, kar pomeni, da se bo sovjetska raketa vrnilo na Zemljo, kot menijo, da se bo tudi ameriška raketa, ko bo obšla Luno v obliki osmice, vrnilo na zemljo. Toda Sovjeti pripravljajo tudi raketo, ki bo izstrelila umetni satelit težak pet tisoč kilogramov! Takšno izjavo so dali Sovjeti nemudoma. ko so slišali za ameriška prizadevanja.
So ameriške rakete dovolj močne za polet na Luno, se je tedaj spraševala svetovno javnost. Zdelo se je, da so, toda slabše od sovjetskih. To je dokazovalo dejstvo, da je »Sputnik III.« osemdesetkrat težji od najtežjega ameriškega satelita. Kakšna razlika v teži pa bo še nastopila, če bodo Sovjeti res izstrelili pet tn težak satelit! Toda tokrat so (neobičajno sovjetsko zgovornost izkoristili Američani in so v neobičajni molčečnosti (izstrelili skoraj 4000 kg težak umetni satelit. Tako so končno le eno rundo tekmovamja dobili, toda — za kako dolgo?
Kako dolgo? Le nekaj dni, kajti tedaj je javnost že zvedela, da so se Američani poslužili nečastnih metod za »zmago« v vesolju. Zamolčali so namreč, da se njihovega satelita drži tudi nosilna raketa. Satelit sam je tehtal le 60 kg, kar je približno enako teži Sputnika I. Toda če se pri Sputniku III., ki tehta 1300 kg ne bi odklopila nosilna raketa, kot pri ameriškem »štiritonskem satelitu«, bi tehtal takšen Sputnik desetine ton. Pol resnice je torej cela laž!
Presenečenje, ki nam ga je pripravila Sovjetska znanost drugi dan v tem letu z izstrelitvijo rakete
proti Luni, nam nekoliko pojasnjuje krčevito prizadevanje Američanov, da bi se prvi čim bolj pri, bližali Luni. Gotovo so kaj vedeli o sovjetskih načrtih, čeprav ti javnosti nilso bili znani. Ko so videli, da nasprotniku ne morejo dati direktnega udarca, še manj ik. o., so se odločili, da bodo poskušali zmagati po točkah, v vztrajni izčrpavajoči borbi, iz katere pa lahko izidejo izčrpani sami. Ze prvi poskus zavaravanja svetovne javnosti s »štiritonsikim« satelitom kaže. da so jim živci že močno zrahljani.
Toda pri tem ie bistveno vendarle to, da niti Američani niti Sovjeti niso pTistali na Luni, da je torej še niso dosegli. Nedvomno in nesporno je, da so Sovjeti prvi poslali raketo na-jdalje v vsemirje, celo mimo Lune in da je to uspeh takšnega pomena, da jim je čestital celo Eisenhowcr. Prav tako pn je tudi znano, da vsaka raketa ali podobno vsemirsko vozilo, če zgreši svoj cilj — kateri koli planet v na-šem sončnem sistemu — nadaljuje svojo not naravnost proti Soncu. Nadaljnji del poti sovjetske rakete poslane na Lnno torej ni nikakšen uspeh sovjetske znanosti, temveč samo znak. da je ušla njihovi kontroli, kot se je ameriška raketa
namenjena Luni, vrnftla brez sodelovanja ameriških znanstvenikov v zemeljsko ozračje.
Vsekakor pa je nesporno, da imajo Sovjeti mnogo močnejše rakete, rakete s takšno odbojno močjo, da Američani o njej javnosti raje ne sporočajo ničesar.
Sovjetski raketni Strokovnjaki so bili in so še zdaj, napram ameriškim načrtom zelo rezervirana. Profesor Leonid Sedov je že pred izstrelitvijo štiri-
tonskega ameriškega satelita napisal, da bi sovjetske rakete brez moštva ljudi že lahko potovale na Luno, toda sovjetski strokovnjaki da so bolj zainteresirani za probleme poletov na Luno z ljudmi.
Profesor Sedov je šef komisije za medplanetarni promet. Dvoboj se torej nadaljuje hkrati z raketami in besedami. Kdo bo koga?
(DALJE PRIHODNJIČ)
Slike, ki jih objavljamo »NA POTI DO LUNE«, sta nam odstopili tehnični reviji »Življenje in tehnika« in »Krila«, od koder so vzeti tudi nekateri podatki.
NAŠ ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED
Mikojan na obisku
Nekako ob istem času, kot je Lunik letel proti Luni, je potoval podpredsednik sovjetske vlade Anastas Mikojan proti ZDA. Mogoče je sočasnost obeh dogodkov zgolj slučajna, toda v mednarodnih političnih krogih so o tey slučajnosti govorili- Ce pa ta sočasnost pomeni, da bo novo leto prineslo v odnose med zahodnim blokom in vzhodnim taborom nekaj tako novega, kot je nova in pomembna pridohitev umetni planet, ki kroži okrog Sonca, potem smo tega zelo veseli. Vsekakor pa srečanje med Mikojanom in Nixonom, podpredsednikom ZDA, Dullesom, zunanjim ministrom ZDA in Eisenhowerjem, predsednikom ZDA, ni nekaj samo ob sebi razumljivega, temveč dogodek, ki preseneča Ln razveseljuje hkrati. Razveseljuje seveda tiste, ki si želijo v mednarodnem življenja pozitivnih pojavov, ki vodijo ali pa lahko vodijo k miru in potrpežljivemu sporazumevanju tudi v najtežjih vprašanjih, ki ogrožajo naš planet.
Mikojan se je sestal že s številnimi najpomembnejšimi osebnostmi v Ameriki lin slišijo se že tudi glasovi, da žeLi obiskati Sovjetsko zvezo sam podpredsednik ZDA Nixon, katerega pa Mikojan uradno ne more povabiti na o-bisk. Toda že samo to, da je ta želja izražena, zagotavlja, da je takšen obisk možen, kajti Sovjeti gotovo ne bodo rekli ne, če izjavljajo, da si želijo več sodelovanja na vseh področjih in ko odobravajo mnenje Nixona odnosno Amerike, naj obe veliki deželi tekmujeta v gospodarstvu, toda na miren način.
Že sam ta obisk Ameriki kaže, da obstaja pripravljenost, da bi se državniki obeh strani še nadalje sestajali in izmenjavali mnenja in gledišča o važnih problemih sveta. TakšnJi stiki so vsekakor -boljši kot pa obravnavanje na osnovi posredovauilh mnenj- V tej diplomatski akciji pa so nekoliko užaljeni prizadeti Angleži, ki so doslej veljali za posrednika med Vzhodom in Zahodom. Tokrat britanske izkušrnje, kot kaže, ne najdejo iskane veljave pri Američanih.
Morebiten preplah ob možnosti kakršnegakoli sporazuma so v javnosti pomirili z izjavo, da Mikojan ni na uradnem temveč na privatnem obisku v Združenih ameriških državah. To pomeni, da noben sporazum ne more biti sklenjen, da pa so razgovori velikega pomena, ki pa trenutno ne bodo imeli nikakršuega uradnega zaključka. Kljub temu Britanci svarijo svoje prijatelje pred sposobno Mlkojanovo diplomacijo, vendar ne morejo zanikati tega, da nekateri sovjetski predlogi niso ultimat, temveč za perspektivno reševanje važnih vprašanj. Ce tako sodimo o problemih Berlina, tedaj lahko pričakujemo, da to velja tudi za niz še važnejših vprašanj. Že sama ta ugotovitev pa pomeni most, po katerem si lahko Vzhod in Zahod prideta bliže.
To so dejstva, ki jih je treba upoštevati, lahko pa predvidevamo tudi skeptično, da je pač lahko niz dvostranskih razgovorov tudi negativen, v delita svet. Nekoliko popuščanja na obeh straneh pa kaže, da sta trenutno in pri mnenju, da si dve najmočnejši sili na svetu lahko sporazumno razdelita svet. Nekoliko popuščanje na obeh straneh pa kaže, da sta trenutno obe strani za nadaljevanje razumnih razgovorov in preudarnih korakov. Ze sama izjava, da je Mikojan na privatnem obisku v Ameriki in dejstvo, da je ta sovjetski politik praktično že prekoračil meje razgovorov privatnega obiska, pa kaže samo to, da sta oba partnerja zelo previdna in upoštevata tudi pomen ostalih dežel, katerih mnenje bodlo ,zlasti na Zahodu, morali nujno upoštevati v reševanju kateregakoli važnega vprašanja.
Obsik Mikojana v ZDA je nemara začetek nove dejavnosti v diplomaciji, začetek -vsestranskega sporazumevanja, ki lahko obeta mnogo, lahko pa je tudi varljivo. Sedanji obisk je vsekakor vzpodbuden za vse pozitivno misleče ljudi, neprijeten pa strogim konservativcem, ki vztrajajo v odklanjanju kakršnihkoli stikov med Vzhodom im Zahodom. Kaže torej, da nam je novo leto kanilo drobček optimizma, kot nam je pokazalo pot v neizmerne daljave vsemirja.
Naj bo tako kakor je najbolje!
SOVJETSKA ZVEZA je nedavno predlagala sklicanje konference 31 dežel za sklenitev mirovne pogodbe z Nemčijo. V Veliki Britaniji, Združenih državah Amerike in v Franciji so uradni krogi hladno reagirali na sovjetski predlog. V kroga Bonna so označili ta predlog za popolnoma nesprejemljivo. To pomeni, da bodo zahodne sile odklonile ta predlog, vendar ne preostro in tudi ne kot povsem nemogoč za upoštevanje.
*
V	BEOGRAD je prispela Indijska kulturna delegacija, ki jo vodi dr. Svaminatan, književnik in tajnik Tamil Akademije v Madrasu. V delegaciji je tudi Sombu Mitra, gledališki in filmski režiser iz Bemgala. Člani indijske delegacije bodo obiskali tudi Zagreb.
★
V	BELGIJSKEM KONGU, kjer so nedavno izbruhnili nemiri, ko so udeleženci konference v Akri hoteli ljudstvu posredovati zaključke te konference. V nemirih, ki so se izrazili predvsem med kolonisti, je bilo precej mrtvih in mnogo ranjenih, ker se je vmešala policija in je bila v okrepitev poslana tudi vojska. Sledile so tudi številne aretacije ,a zaključek je ukaz, da se organizacija domačinov »Abako« razpusti in prepove. Predsednika tega gibanja Kasavubua so aretirali.
*
V	PARIZU v bolnici Curie je našim atomskim strokovnjakom omogočeno občasno gibanje po mestu. Ti naši znanstveniki so se pred meseci poškodovali pri delu in so jih prepeljali v to znano bolnišnico na zdravljenje. Zdravili so jih najboljši francoski zdravniki, specialisti za atomske bolezni, a pomagali so tudi prebivalci Pariza, ki so dali našim znanstvenikom hrbtenični mozeg, brez katerega jih ne bi bilo mogoče ozdraviti.
*
PREDSEDNIK ZDA, Dwigli Eisenhower bo prihodnjo soboto sprejel prvega podpredsednika sovjetske Vlade, Mikojana. Na sestanku bo sodeloval tudi zunanji minister John Foster Dulles. V zahodnih krogih ob tem že izražajo bojazen, da bo Eisenhower privolil v sestanek s Hruščovora.
*
GENERAL DE GAULLE je pretekli četrtek sprejel posle predsednika republike. Novi predsednik vlade v Franciji je Michel Debre. Politiko napram Alžiru bo v bodoče urejal v glavnem sam predsednik republike. Nacionalni svet francoskih socialistov je ob tem sklenil, da vodil konstruktivno opozicijo, torej
-or.
bodo nastopili vselej s konstruktivnimi protipredlogi in ne samo z odklanjanjem predlogov in ukrepov.
*
EISENHOVVER bo ob priložnosti 10. obletnice ustanovitve NATO spomladi verjetno obiskal Evropo Dokončna odločitev o obisku še ni izrečena in zato niso določene niti dežele, ki jih bo predsednik ZDA obiskal. Sporočeno je tudi, da Eisenhower že dolgo želi obiskati Indijo vendar ni v tem pogledu še ničesar odločeno.
*
V	AMERIKI se zavzemajo pomembne osebnosti javnega življenja za prekinitev hladne vojne in za to, da ZDA priznajo LR Kitajsko. Te želje je izrazila skupina 42 pomembnih osebnosti ZDA. med katerimi je tudi Eleonora Roosevelt, znanstvenik Pauling in drugi. V tem smislu je poslan ameriškemu Kongresu apel.
*
JUGOSLOVANSKA DELEGACIJA je odpotovala v Združeno arabsko republiko. Delegati bodo obiskali več mest v Egiptu in Siriji in se bodo seznanili z delom ustanov s področja dela, delavnih odnosov in socialnega zavarovanja. Obiskali bodo tudi več tovarn in gospodarskih objektov.
*
PREDSEDNIK SUKARNO je sprejel najpomembnejše voditelje treh velikih indonezijskih strank: Nacionalistične, Komunistične in Nahdatul Ulama. S temi voditelji je govoril o ukrepih za uresničitev svojega načrta za »umerjeno demokracijo«. Po sestanku so voditelji izjavili, da se strinjajo s Sukarnom v tem vprašanju.
*
V	BONNU je zelo močna aktivnost v proučevanju sovjetskega predloga o mirovni pogodbi. Zelo živahno je med strankami, ki iščejo svoja stališča, ki bi se v bistvu naj ujemala. Službenega sporočila nilso hoteli takoj objaviti, temveč so počakali na mnenje stalnega sveta NATO, ki se je sestal v Parizu.
V	ŠVEDSKI je bila organizirana diskusija o delavskem upravljanju. To je bila radijska diskusija. Švedska ima že skoraj deset let tovarniške komiteje v gospodarskih in državnih podjetjih. Razpravljali so zlasti o tem, ali morejo obstajati razlike med jugoslovanskimi organi delavskega upravljanja in med njihovimi. Razlika je vsekakor velika, kajti pri nas so organi delavskega upravljanja gospodarji, med tem ko ti v švedski dopolnjujejo delovanje sindikatov.
POMURSKI VESTNIK. 15. JAN. 1959
6