ISSN 0351-6407 str. 7 M A nič lažjega ^comnon RAČUNALNIKI M.Sobota, Slovenska 25, tel.: 27 094 Itfeir © CREDITANSTALT Banka Creditanstalt d.d., Ljubljana Ljutomerskega župana spet »zaneslo«? str. 4 AbAk Mikloša Kuzmiča 4, M. Sobota, tel.: 38 170, 22 162 ME Ob k ha bo večinoma suho, pričakujemo pa več sončnega vremena. Satrizova rešilna bilka s senco tdeče-modrega -faradi zlate žličke Satriz ne bo bankrotiral str. 3 Murska Sobota, 8. maja 1997, leto XLIX, št. 19, cena 180 SIT Pogovor z novoizvoljenim Podpredsednikom državnega zbora Andrejem Gerenčerjem o Parlamentarnih temah in dilemah ter o drugih aktualnostih zdajšnjega trenutka »Razhajanja so, endar se bomo morali vsi dobro ^edati, kaj je poglavitni interes ^2^pske države!« $ lnJu na Goričkem str. 16 Microsoft Office 20% ceneje 8. maj, četrtek, 9. maj, petek, 10, maj, sobota, 11. maj, nedelja, 12. maj, ponedeljek, 13. maj, torek, 14. maj, sreda, Viktor Gregor Izidor Žiga Pankracij Servacij Bonifacij Servacij je ledenacij Lunine mene: 11. maja bo dan dolg 14 ur in 48 minut, sonce bo vzšlo ob 5.35, zašlo pa ob 20.23. 14. maja ob 12.55 bo nastopil prvi lunin krajec. fotografija: JURIJ ZAUNEKER Poravnavi SGP Pomgrad Visokogradnje drugič Poti vodijo v Oc* 8. do 22. maja v Potrošnikovih Prodajalnah s tekstilnim blagom * >0 $ Brisača laura 50 x 90 BRISAČA DAVOR 50 x 100 JUTRANJA halja, frotir brisača, kopalna, erika 68 Pravijo, da se železo najbolje kuje takrat, ko je vroče. Toda prizadeti soboški meščani kot dobri meščani očitno ne obvladajo tradicije nekdanje resda izrazito podeželske obrti, čeprav se nekateri med njimi zaklinjajo na svoje podeželsko poreklo. Glede na svojo utesnjenost ob Cankarjevi ulici pa imajo verjetno premalo manevrskega prostora, da bi se ukvarjali s konjerejo in pri podkavanju konj opazovali zakonitosti te obrti. Če jim praktične izkušnje niso dosegljive skozi ustno izročilo, bi kazalo prebrati vsaj kak zgodovinski priročnik, da bi jim bilo tovrstno izkustvo bližje in bi jim lahko 505,70 sit 553,60 sit 4.209,70 sit x 140 1.578,70 sit Kovanje železa bilo za praktično rabo. Sobočani so se očitno tudi tokrat ravnali po naravnem in ne po političnem razpoloženju. V tej nekoliko daljši zimi so očitno spali spanec pravičnega in čakali, da se dnevne temperature dvignejo na dovolj stopinj, da ne bi morda prezebali na cestni barikadi. Ni namreč jasno, zakaj se za zaporo odločajo šele sedaj, ko so skorajda soglasno podprli sedanjo vladajočo nomenklanturo, in to v osebi, ki bi problem mesta morala reševati in tudi nekaj rešiti. In to so storili še enkrat na nedavnih županskih volitvah. Če že zapora, zakaj ni bila neposredno pred volitvami novega župana, ko so se v metropoli levega brega Mure iz dneva v dan menjavali ministri s samim ministrskim predsednikom na čelu. Verjetno bi bilo pametno, da bi jih takrat postavili v kolono utrujenih vzhodnih in drugih tovornjakarjev pred kanalom in jim razkazali najprej razpoke po zidovih hiš ter jih šele takrat spustili naprej občudovat modne kreacije našega največjega izvoznika Mure. Po drugi strani pa ne bi bilo nespametno, če bi si postavili vprašanje, kaj je sedanja oblastna nomenklatura, ki je mimogrede iste barve kot državna, počela in bo počela, da za mesto s skorajda največjim proračunom v državi ni storila skorajda nič za meščane ali občane, ki ta proračun polnijo. To, da bo zgrajena avtocesta, če seveda bo, še ne rešuje problema Cankarjeve ulice in tudi vseh drugih infrastrukturnih zagat, ki jih ima mesto z okolico, in mu tudi ne bo dala mestne podobe. Z nekaj modrimi parkirnimi conami in dvema "baretkašema", ki skrbita zanje, kot tudi z nekaj kubiki navoženega “sodra" v središče mesta le-to pač ni dobilo mestne podobe. Zato bi prej kot državo kazalo pritisniti ob zid ali v modro cono mestne oblastnike, naj vendar sami kaj premaknejo, da mesto dobi obvoznico ne glede na avtocesto in tudi nekaj semaforjev na vpadnice, da občanom, ki niso ravno v mestnem jedru, ne bo treba po pol ure stati v tem ali onem križišču in čakati, da pridejo v mesto. Še posebno občutljivo in pomembno je to sčdaj, ko so se ravno začela nova pogajanja o kolektivni pogodbi in ko “delodajalci" tako zelo pritiskajo na zmanjševanje stroškov dela s črtanjem že pridobljenih pravic. Kajti še komaj jim priznavajo čas za malico, kaj šele, da bi jim priznali čas za čakanje v križiščih ali da bi jim skrajšali delovni čas za porabljen čas v križiščih in vpadnicah ob prihodu na delo ali z njega. Sedanje zapore potemtakem, še posebno ker se dogaja v mesecu maju, če nekoliko karikiram, ni mogoče razumeti kot protesta, ampak prej kot miting podpore sedanji oblasti, ki so si jo izvolili, in v znak zahvale, da so Jih in jih bodo še naprej vlekli za nos na državni ali lokalni ravni. Zato bi bila tista o vročem železu koristna, kajti s hladnim je preveč dela in tudi učinka ni nobenega. J. VOTEK /Aktualno okoli nas Laburisti zavladali podanikom njenega veličanstva Po Majorju Tony Blair Kolikor ni opravil program, je postorila i karizma Po osemnajstih letih konzervativne vlade torijcev je zopet nastopil čas laburistov. 43-letni pravnik Tony Blair, ki je pred tremi j leti zasedel mesto preminulega Johna Smitha in postal lider britanskih socialdemokratov, je stranko v treh letih približal sredini in jo tako naredil všečno veliki večini podanikov njenega veličanstva Elizabete II. Tony Blair tako ni postal samo najmlajši voditelj britanske vlade, ampak tudi voditelj, ki ima v spodnjem domu večjo podporo kot vsi njegovi predhodniki v tem stoletju. Ko je prevzel oblast v stranki, je pometel s sindikalnimi šefi in skrajnimi levičarji, v laburistične vrste pa je vabil tudi kapitaliste. Čeprav se je beseda socializem izgubila iz slovarja prenovitelja stranke, pa je vendarle ohranil poudaijanje enakih možnosti za vse, srednji sloj pa je omrežil predvsem s poveličevanjem izobraževanja in prenovo zdravstvenega varstva, poudarjanjem low and order (zakon in red) in s tem posameznikove obveznosti do izpolnjevanja dolžnosti do družbe, kar naj bi pripeljalo do omejitve kriminala. Blair je prevzel Veliko Britanijo v trenutku, ko je po kazalcih brezposelnosti (6,2-odstotna), inflacije (3-odstotna), bruto nacionalnega produkta (4-odstotna rast) med najbolje stoječimi v EZ. In ob njegovi zmagi so se deloma oddahnili tudi v Bruslju, čeprav ne pomeni poglobitve britanske ljubezni do EZ. Npr. čeprav euru Blair ni najbolj naklonjen, pa je obljubil, da se bodo o skupni denarni enoti odločali na referendumu. Tudi med laburisti so evroskeptiki, vendar pa mednarodna javnost pričakuje, da bo obveljala Blairova. Ob referendumu je Blair obljubil tudi ustanovitev ločenih parlamentov za Škotsko in Wales, socialno državo pa naj bi gradili predvsem z omejevanjem birokratov v sistemu zdravstvenega varstva pa tudi odvzemom podpore tistim, ki do nje niso upravičeni. Kolikor ni k zmagi laburistov pomagal njihov program s svojim karizmatičnim vodjem, so k lastnemu porazu pripomogli konzervativci z najrazličnejšimi korupcijskimi škandali, podkupovanjem pa tudi Majorjem, ki so mu ves čas očitali pomanjkanje idej in avtoritativnosti, njegov videz pa primerjali z videzom strankinega uradnika. V primerjavi s Škotom, Tonyjem Blairom, je bil Major iz londonskega predmestja za svojo stranko prej izjema kot pravilo. Reklama, reklama, le kako bi volili brez nje? Obmetavanje z vzdevki, napadi v časopisju in drugih medijih so tokrat konzer-vativcem bolj škodovali kot koristili. Pa tudi laburisti niso počivali. Tako se je npr. Tony Blair pustil slikati za nedeljski Sun, tabloidni londonski dnevnik, z napisom »Sem britanski patriot«. Nič posebnega, če ne bi vzporedne strani krasila prsata petindvajsetletna seks bomba Melinda. Da bi bili čim manj socialistični, so Britanci tudi tokrat pripeljali vsesplošni praznik dela skozi zadnja vrata, tako da so volili za prvi maj. No, morda pa je ravno v tem vzrok, da je konzervativcem spodletelo. A. P. FOTO Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Aleksandra Rituper, Bernarda Balažic-Peček, Amna Potočnik, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba), n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za II. trimesečje 1997 je 2.300,00 SIT, za pravne osebe in obrtnike 7.000,00 SIT polletno, za naročnike v tujini 150 DEM letno, izvod v kolportaži pa 180,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-603-30005, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje pet-odstotni davek od prometa proizvodov. Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. WWW stran: http://www.p-inf.si. VESTNIK Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota stno večerjo. Značilnost delovanja organov BiH je nedelovanje Kako ne funkcionira od Zahoda obljubljena država j I Rezultat daytonskega sporazuma je zastava pred ZN, ki je dve tretjini predsedstva ne priznavata Čeprav socialdemokrate v BiH nekateri s podtoni označujejo za stare komuniste, je najbrž v »starih komunjarah« vendarle manj boljševističnega duha kot v treh oblastniških strankah (SDS, HDZ, SDA). Res je, da visi v sarajevskih prostorih SDP na steni Titova slika. Ta se seveda ne pojavlja kot simbol totalitarističnega režima nekdanje države niti kot simbol ideološkega enoumja. Tito visi preprosto zato, ker se je v njegovem času na tleh BiH živelo brez vojne in ker je za to očitno imel sistem, pa naj je bil še tako represiven. Alternativa, ki je mnogim v BiH, predvsem tistim, ki jih vojna ni privedla do skrajnega nacionalizma (in jih umestila v eno od treh strank), ljubša. SDP je torej stranka, ki verjame, da v razdelitvi na Federacijo (bošnjaško-hrvaško) in Republiko srbsko, ni rešitev. Namesto tega predlaga federacijo kantonov, seveda takšnih, ki ne bi bili na etnično čistih ozemljih. Etnično čista ozmelja bi namreč preprečila kakršno koli reintegracijo BiH. SDP je podobno kot ZLSD članica Socialistične internacionale. O daytonski BiH, o vračanju beguncev, možnosti za razdelitev bošnjaško-hrvaške federacije smo se pogovarjali z generalnim sekretarjem SDP tovarišem Karlom Filipovičem. BiH še vedno ne deluje kot dayton-ska država. Želimo, da bi BiH postala najprej država, skladna z daytonskim sporazumom, torej razdeljena na dve entiteti, na Federacijo in na Republiko srbsko. V skladu s sporazumom bi morali biti ustanovljeni organi federacije. To, kar imamo zdaj, ni nič, razen tega, daje BiH pred zgradbo Združenih narodov predstavljena z zastavo BiH, ki je dve tretjini njenega predsedstva niti ne priznavata. Naslednja faza bi morala biti organizacija BiH kot federacije kantonov. Organi daytonske BiH ne funkcionirajo. Skupščina se je sestala samo enkrat, in to z namenom, da bi bila ustanovljena. V deželnem muzeju je po hitrem postopku sprejela deset zakonov, ki jih je pripravil Bildtov urad. Sveženj paketov, namenjenih, da bi začela daytonska Bosna delovati, saj je od tega navsezadnje odvisno tudi organiziranje donatorske konference. Parlament BiH ne funkcionira, ministrski kabinet se ne more dogovoriti niti o tem, kako naj bi se sestajali in kako Kako bi označili bistveno razliko med vašo stranko in srbsko SDS, hrvaško HDZ in bošnjaško S DA'! SDP sprejema med svoje člane vse državljane BiH, ki sprejmejo statut in program stranke. Njeni člani so Bošnjaki, Hrvati, Srbi in pripadniki vseh drugih narodov ne glede na versko ali nacionalno pripadnost. Verjamemo, da skupno življenje ni samo mogoče, ampak je nujno, navsezadnje se je v BiH tako živelo zadnjih pet, šest stoletij. V tem se razlikujemo od nacionalnih in nacionalističnih strank BiH, ki menijo, da skupno življenje različnih narodov ni mogoče in daje zaradi tega potrebno ustvariti etnično čista in homogena ozemlja, kar pa je seveda uvod v dokončno razdelitev BiH. Vendar je v zadnjem času precej govora tudi o delitvi bošnjaško-hrvaške federacije ... To je resda medijsko zelo priljubljena tema, vendar pa v SDP menimo, da razdelitev BiH po nacionalnih kriterijih ni mogoča, kajti če bi bila, bi se to zgodilo v tej nekajletni vojni. Če bi poskušali federacijo razbiti, bi najbrž prišlo do novih sporov. Aktualno je vprašanje vračanja beguncev. Mnogi ne razumejo, zakaj se po Daytonu begunci še vedno ne morejo vrniti na svoje domove. Vrnitev razseljenega prebivalstva je osrednje vprašanje, od katerega bo odvisna usoda BiH. Trenutno se pregnane in razseljene osebe, ki živijo v tujini, še posebno begunci iz Nemčije, Švedske, Švice, Avstrije itd., vračajo v BiH, vendar ne na svoje domove, temveč tja, kjer je določen narod večinski. To je za BiH pogubno, saj se tako ustvarjajo etnično homogena območja, stanje v BiH, ustvarjeno z agresijo, se utrjuje, vse to pa lahko privede samo do dokončne razdelitve BiH. Menimo, da se begunci morajo vračati v BiH, vendar tja, kjer so živeli pred agresijo, torej pred aprilom 1992. Šele na ta način lahko BiH eksistira kot celostna država, torej skupnost enakopravnih narodov in narodnosti. Vlade držav, ki želijo vračati begunce, zato opozarjamo, da naj vračajo ljudi v primerih, ko so ustvarjene razmere, da se ti lahko vrnejo na svoje domove. V nasprotnem primeru te države delujejo za razdelitev BiH. T Iz Budimpešte piše — ——-= Kučan s križem, Predzadnji aprilski dan, 9.15 - Na trgu Kossu-th Lajosa je že vse pripravljeno za slovesni sprejem j slovenskega predsednika Milana Kučana. Za novi-' narje so pripravili poseben oder. Kolegica Jolanda ' pravi, da ni človek, ki bi jo ganili takšni ceremoniali, pa jo igranje slovenske in madžarske himne in pregled častne čete vendarle prevzameta. Toda ; časa za občudovanje mladcev v slovesnih unifor-\ mah ni, saj se je potrebno preseliti v stavbo ma-j džarskega parlamenta. Čakanje na hodnikih. Predsednik Kučan se s svojim kolegom Gdnczem najprej sestane na štiri J oči, potem odhiti na pogovor s premierom Hornom, । pride nazaj in začne se plenarni pogovor obeh predsednikov. Novinarji pa čakamo. Tudi v madžarskem parlamentu steče beseda o županskih volitvah v Murski Soboti, saj predsednika Kučana spremlja novopečeni podpredsednik državnega zbora Andrej Gerenčer. Slišati je tudi, da naj bi minister za promet in zveze Bergauer, ki se ločeno pogovarja z madžarskim kolegom Lotzem, v Ljubljani pozabil darilo za svojega gostitelja. Ob 11.30 naj bi predsednika dala izjavi. Televizijci se po ogledu sobe jezijo, ker ugotovijo, da izjav ne bodo mogli posneti tako, da bi bili posnetki uporabni. Vsi novinarji smo se morali zdrenjati za »varovalno vrvico«, mikrofoni pa so oddaljeni vsaj tri metre. Predsednika prideta nekaj minut pred dvanajsto. Goncz govori o pomembnem dnevu, o prijateljstvu, Kučan opozori na reševanje problemov manjšin in na to, da bo Evropa prihodnosti drugačna, kot je bila Evropa preteklosti. Časa ni. Že spet hitimo, saj je za točno opoldne napovedan nagovor slovenskega predsednika pred poslanci madžarskega parlamenta. Govori o evropski prihodnosti in odnosih med prijateljskima državama. Govor je končan, avtomobili, med njimi mestnega sveta in v ® kolom izbrati žuPa Kako vaša strank« naj bi delal, kaj šele, da bi sprejemal zakone. Trojno predsedstvo (Izet-begovič, Zu-bak, Krajišnik) ne funkcionira. Osnovna značilnost delovanja* organov BiH je torej njihovo nedelovanje. Je torej v BiH vse odvisno od treh vladajočih strank? V zdajšnjih razmerah, ko se pogosto govori o treh vladajočih strankah oziroma dveh koalicijskih partnerjih, je očitno, da si srbska SDS ne želi BiH, in zato poskuša storiti vse, da BiH ne bi bilo. Imamo hrvaški HDZ, ki pod pritiskom mednarodne skupnosti, predvsem Združenih držav, zoper BiH ne nastopa javno, vendar čakajo, kako bodo stvari potekale. Jasno je, da bi tudi oni najraje videli, da BiH ne bi bilo. Tretja je SDA, kije resda deklarativno za BiH, vendar imajo očitno tudi oni rezervne variante. Mogoče je seveda tudi, da te države preprosto ne znajo narediti. To so ti koalicijski partnerji. Je torej prišel papež predvsem z namenom, da hi govoril za enotno državo? Papež se je ves čas vojne zavzemal za dokončanje vojne in za spoštovanje človekovih pravic, deloval je v korist vseh ljudi ne glede na versko in nacionalno pripadnost. Upamo, da bo njegov prihod pripomogel k enotni BiH. Žalostno je, da ga ni sprejel župan mesta Sarajevo, saj je najbrž Sarajevo eno redkih mest, ki nima župana, nima pa ga, ker se vladajoče stranke niso uspele dogovoriti in konstituirati zločince? Vsi obtoženi naj ' J mednarodnim pravomP^S Pred haaško sodišče. SDP ne sprejme kolekti^Vi zevanja naroda in j’ individualni odgovornost1 I čincev. J Na septembrskih volibd1^ z drugimi strankami nj1 I znakom budilke... J Na lasnkoletnih , nastopili v koaliciji^ i]' BiH, naš znak je bila bt> Ji ne pet do dvanajst, te® J najstih, s čimersmoltd1 J zirati, da se je čas teh, h J sti, iztekel in da morajo" / S '(jc Sfij te ljudje. T Sloveniji vam je Nlj^ najbrž blizu Z^‘ Imamo dobre med11^'* ze s sorodnimi stra^ J^ slav Sraka je bil konec aprila že & J.1)3 Sest kai«ara^' neresnega odnosa županov do prve pre-? V, °b do,,' SCle v dreh urah so se »nakapljali« vsi, ki bi J8vitiSe zaradi Oj°Vorjen* 14. uri v občinski stavbi v Puconcih. >2^ Saaiostoi?aSa ncka,erih sodelavcev konzorcija, ki so se V^i^enu pUcOn /'^kovnjaki, čeprav so to obljubili ob prijavi if razni , ,onska občina je namreč v imenu sedmih f 'b |S S° Obrali k 'zt*elavo razvojnega projekta CRPOV za A ^ap«ro^?ita Kolma„O-,1Zorcij 'dajalcev SINERGIJA (podpisnika bji Sin« 'C1 Kaven v na razP>s Pa sta sc prijavila še dva ponu-, Pod. r^je sn, a koroškem in Negoj iz Radenec). S«««. Sele it SAh. v fesnic;^0 glede bi rnjeni je nnepoP’- ' X^S!V0b0Šel h l>tek; k °lrio, ■■ e seu.«; sati programe za svoje vasi, območja, občine - sami najbolje poznajo zmogljivosti, zmožnosti in potrebe v svojem kraju. Zato bodo morali župani v prihodnje dosledno opraviti svoje delo: obvestiti vse, ki bodo lahko tvorno prispevali k nadaljevanju razvojnega programa, da se bodo udeležili delavnic, na katerih bodo lahko predlagali svoje ideje in predloge - če ne drugače, napisane na listu papirja. »Zdaj moramo napisati vizijo za območje Goričkega in razvojne cilje ter na osnovi tega izdelati strategijo in katalog projektov. Župani bodo še v maju sklicali predsednike vaških odborov in krajevnih skupnosti, saj bodo skupaj organizirali delavnice s ciljem, dobiti čim več predlogov. Naša naloga bo potem, narediti predlog razvojnih projektov za Gorič- 'Oi/S h arv°in 1 al' napi. ko. Normalno, da bomo zainteresirane tudi usmerjali po vsebinski plati in jim pomagali, zaprositi za finančno pomoč, župani pa bodo morali pri vsem pomagati po politični plati. Tudi naš novi Razvojni center s sedežem v Moravskih Toplicah bo lahko veliko pomagal. Ne bomo pa zavrgli prav nobene ideje, naj se zdi še tako čudna ali neuresničljiva. Nihče ne bo imel pravice vnaprej za” vreči in kritizirati ideje nekoga drugega, nje povedal vodja projekta Stanislav Sraka. O sodelovanju z načrtovalci krajinskega parka Goričko v okviru mednarodnega projetka TRINAD, za katerega naj bi bilo (samo za slovenski del) namenjeno celo 800 tisoč ekujev, pa je g. Sraka povedal: »Premalo poznam načrtovani krajinski park, pravzaprav ne moremo nikjer dobiti pravih informacij. Govori in piše se o 800 tisoč ekujih, nihče pa, ne ve, kako priti do tega denarja. Vse je zelo ohlapno, menda še iščejo primernega koordinatorja, EU pač mora zaposliti svoj »svetovalni stroj«. Župani naj raje poslušajo ideje in želje svojih občanov in jim pomagajo, pa čeprav gre za idejo oskrbe na domu. Veliko interesa je tudi za odpiranje turističnih pisarn, vendar brez pomoči občin ne bo šlo. Povsod ne morejo tehtati idej in predlogov le skozi denar, dolgoročno se jim marsikaj povrne.« V okviru projekta Razvoj podeželja na Goričkem : so predstavili tudi pilotski projekt javnih del na področju razvojnih programov oziroma predlog vključitve skupine brezposelnih oseb v izvajanje programa s pomočjo delavnice Nov'ne in Mateje Mešl. BERNARDA B. PEČEK Podjetje Satriz s Kapce je rešeno bankrota, v katerega ga je skorajda pahnilo sodelovanje z landavsko ING GRO. Rešitev je seveda prišla z denarjem in potem, ko so Satriz, Petrol in LB Pomurska banka podpisali pogodbo, po kateri se bodo v kompenzacijski verigi odplačali dolgovi podjetja s Kapce. Satriz je namreč pri Petrolu na debelo kupoval naftne derivate, na drobno pa naj bi jih zanj prodajala ING GRA. Toda slednji so naftne derivate prodajali na svoj račun, rabili pa so jim tudi za odplačilo dolgov. Takšno »poslovno sodelovanje« je podjetje s Kapce potisnilo v velik dolg pri Petrolu v višini 112 milijonov tolarjev, ki ga bo sedaj odplačevalo z opravljanjem »zastonj« prevozov. Prav tako naj bi bil z opravljenimi storitvami za Petrol kompenzacijsko odplačan tudi dolg LB Pomurski banki, ki znaša nekaj več kot 50 milijonov tolarjev. Po nekaterih informacijah je podjetje Satriz doslej s svojimi šestimi cisternami, štirimi za prevoz belih naftnih derivatov ter dvema za črne, že odplačalo del dolga ali ga zmanjšalo kar za 400 tisoč mark. Toda prav pri tej številki se začno postavljati vprašanja. Nič neobičajnega ni, da se med dolžnikom in upniki sklene dogovor o verižnem odplačilu obveznosti, da se dolgovi poravnajo s storitvami oziroma blagom, pa vendar, kako je mogoče v tako kratkem času z voznim parkom, kot ga ima Satriz, odplačati tolikšen del dolga. Poznavalci razmer na trgu prevozov naftnih derivarov znajo preračunati, da ob rednem delu ena cisterna na mesec »prinese« največ tri tisoč mark. Potem pa so tu še plačilo dela šoferjev, zavarovanje in drugi stroški vzdrževanja. Zato pripominjajo, da brez svežega kapitala barka ne bi mogla splavati. Napeljujejo tudi na to, da bi denar lahko prinesel nekdo iz Petrola, morda tisti, ki je za svojega »Žitka« poskrbel za brezskrbno življenje sebe in svojih otrok in ki je že doslej stal Satrizu ob strani oziroma je bilo med njima vzpostavljeno dvostransko (poslovno) sodelovanje. Osebno vložen denar v podjetje na Kapci kajpak ne moti ne Petrola ne LB Pomurske banke, saj je zanju pomembno le-to, da dobi vsak svoje. hm Plačilna nedisciplina na slovenskem trgu tudi Muri povzroča likvidnostne težave N avklub vsemu zmanjšali zadolženost Ena od prednostnih nalog je povečanje prodaje lastnih blagovnih znamk na tujih trgih Ob visoki ceni dela se slovenska podjetja ubadajo še s problemom visoke cene kapitala. Zaradi plačilne nediscipline se mora vedno več podjetij pri reševanju likvidnostnih težav zatekati k bančnim posojilom, ki pa so predraga in proizvodnja le s težavo prenaša visoke obresti. V takšnih primerih so nekoliko na boljšem izvozniki, saj jim tuji kupci svoje obveznosti poravnavajo v dogovorjenem roku pa tudi posojila tujih bančnih ustanov so zanje ugodnejša od domačih. Posledice plačilne nediscipline zelo čutijo tudi v soboški Muri, kjer morajo zaradi reševanja likvidnostnih težav prav tako najemati draga posojila. V zadnjem obdobju jim je zadolženost sicer uspelo znižati s 30 na 20 milijonov mark, likvidnostne težave pa bi bile gotovo še večje, če bi več prodajali na domačem trgu. Zato si v tem največjem pomurskem delovnem kolektivu prizadevajo, da bi še bolj povečali izvoz lastnih blagovnih znamk. Lani jim je tovrstni izvoz uspelo povečati za 10 odstotkov, s krepitvijo marketinga pa naj bi v prihodnje izvoz svojih blagovnih znamk še povečali, delno tudi na račun osvajanja novih tržišč. Uresničitev teh ciljev bo zahtevna naloga, saj napovedi o prodaji konfekcijskih izdelkov na tržiščih zahodne Evrope, kamor je Mura najbolj usmerjena, niso optimistične in celo predvidevajo znižanje za 10 odstotkov. Prilagajanje zunanjim trendom je zato ena od bistvenih nalog, če ne želijo zaostati za konkurenco, pa morajo vlagati tudi v tehnologijo. V preteklih petih letih so letno za tovrstna vlaganja namenili od 10 do 12 milijonov mark, letos pa bodo za naložbe namenili le 5 milijonov mark. Dobršen del teh sredstev bodo vložili v razvoj marketinga, nekaj pa tudi v tehnologijo. LUDVIK KOVAČ 4 ^gospodarstvo vestnik, 8. n^| Pojasnilo Generalni direktor Uprave Radenske Alojz Behek je po objavljenem intervjuju v prejšnji številki Vestnika želel pojasniti dve zadevi, kakor je sam poudaril, »v izogib nepotrebnim problemom in morebitnim polemikam«. 1. Vsaj jaz nisem razumel, da z objavljenim intervjujem odgovarjam gospodu Tavzesu, državnemu sekretarju na Ministrstvu za okolje in prostor. Tako z njim kot z vsemi drugimi smo navezali neposredne stike in vzpostavili po mojem mnenju konstruktiven dialog, ki bo pripeljal do najboljših rešitev. Uvod v naslov objavljenega intervjuja (Behek odgovarja Tavzesu) bi bralci Vestnika lahko razumeli kot odsotnost kakršne koli komunikacije med Radensko in Ministrstvom za okolje in prostor. 2. Mineralne vode in vode nasploh so naravno bogastvo in kot take last države. Tu ni nič spornega in v Radenski se tega zavedamo. Iz konteksta mojega odgovora (podržavljenje je zame izpeta pesem) je razvidno, da govorim o lastninjenju oz. po-državljenju podjetja, ne pa mineralne vode kot naravnega bogastva. SGP Pomgrad - ABI Lipovci Sestrska solidarnost V predlogu prisilne poravnave za SGP Pomgrad Visokogradnje se kot poroka in solidarnostna plačnika do zunanjih upnikov podjetja v stečaju skupaj z SGP Pomgrad, d. d., pojavljata tudi obe hčerinski družbi v stoodstotni lasti holdinga, SGP Pomgrad Nizkogradnje ter SGP Pomgrad ABI Lipovci. Prav slednja hčerinska družba bo po uvedeni prisilni poravnavi SGP Visokogradnje pomebna dvakrat, najprej zato, ker bo nastopala kot porok in solidarnostni plačnik do upnikov, in zato, ker bo nadaljevala z dejavnostjo visokogradenj. To namreč že tudi opravlja po uvedbi stečaja SGP Visokogradnje od srede lanskega leta. Visokogradenj kot družbe namreč po stečaju oziroma po prisilni poravnavi ne bo več. Kaj pomeni po poslovni plati za družbo ABI združitev dveh dejavnosti? Opravljene natančne analize, take, ki bi bila tudi za predstavitev javnosti, še ni, prav tako o poslovanju družbe v lanskem letu direktor Jože Temlin ni želel podrobneje poročati za časopis, poudarja) pa je odpiranje novih možnosti za zaslužek in uspešno poslovanje v prihodnje. tos naj bi začeli z gradnjo patologije pri murskosoboški bolnišnici, posel so že pridobili, prijavili pa se bodo tudi na razpis za gradnjo stanovanjskega bloka s štiridesetemi stanovanji v Murski Soboti. »Biti v Murski Soboti, pomeni biti v regijskem središču, zato smo razmišljali, da bi sedež družbe moral biti v Murski Soboti. Tu se namreč na področju gradbeništva nekaj dogaja,« je na vprašanje, ali je pomembno biti na pravem mestu (oziroma v tisti občini, kjer se gradi), sobesednik. To je seveda n bno za vse gradbince,»M predvsem na lokalni^ j dejavnost visokogradenj M Lipovci dela pridobivan na lokalni ravni, medtem^] dizdelane betonske elemente J dajajo po vsej Sloveniji^ stoikov pa jih izvozijpvK J Med problemi poslej gradbinci postavljajo na P^l sto finančno nedisciplin0-J zaščitne ukrepe je po W j besednika mogoče uči^J izvajati pri dejavnosti W elementov, predvsem li. medtem ko je prig^J tov najboljša samoz^U bljena bančna gar^.U poziv. »Le to je prava $] pa akceptni nalog m i>10 J čun,« je povedal sogo^J Maj za Nafto Če bo cena surove nafte na svetovnem trgu ostala na ravni sedanje, torej osemnajst dolarjev za barel, in če dolar na domačem deviznem trgu ne bo naraščal, bo lendavska Nafta v maju lahko poslovala pozitivno, in to spet po več kot dveletnem negativnem poslovanju. Rafinerija sedaj obratuje s polno močjo, toda že v maju se bo obseg predelave zmanjšal zaradi obveznega remonta na prvem postrojenju na 43 tisoč ton, v juniju, ko bodo začeli obnavljali tretjo linijo, na 35 tisoč ton, v septembru pa bodo opravili remont še na drugem postrojenju. V maju naj bi bila dokončana tudi študija o upravičenosti tehnološke posodobitve rafinerije, ki bo lastnikoma Petrolu in državi osnova za odločitev o investiranju v slovensko rafinerijo. V Nafti seveda pričakujejo, da bo s tem, ko bo študija na mizi, nanjo čakata oba lastnika, pretrgano »mrtvilo« v zvezi z Nafto ter se bo podpisano »leporečje« v dogovorih o potrebnosti in pripravljenosti, reševati rafinerijo, preobrnilo v dejanja. MAJDA HORVAT SKUPAJ PROTI | KRI f Ml fNALU| »Trendi kažejo, da se stanje v gradbeništvu počasi izboljšuje tudi v naši regiji, predvsem pa računamo, da bo nastal premik na bolje z začetkom gradnje železniške proge in avtoceste na našem območju,« je povedal sobesednik. »Predvidevamo, da bomo v letošnjem letu pridobili dovolj del za zaposlitev svojih zmogljivosti.« V prvi polovici leta naj bi dokončali lani začeta dela, poslovno-stanovanjski objekt v Cvetkovi ulici v M. Soboti, telovadnico pri prvi osemletki, avto-salon Škafar v Bratoncih, skladišče za Kemo v Puconcih ter zadrževalni bazen čistilne naprave v M. Soboti. Po napovedih direktorja družbe ABI Lipovci Jožeta Temlina pa se bodo v drugi polovici leta na tržišču pojavile tudi nove ponudbe za gradnjo, na katere seveda računajo. Še le- ©080-1200 POKLIČITE ! OSTALI BOSTE ANONIMNI V imenu »zaščite javnega interesa« Po statističnih podatkih iz bilance uspeha je da75 milijonov - kratkoročne obveznosti 322 družba ABI v lanskem letu ustvarila nekaj več milijonov, kar kaže na slabo likvidnost. Kar kot milijardo in 26 milijonov prihodka ali za skoraj petdeset odstotkov več kot leto prej, kar je najverjetneje posledica opravljanja dejavnosti visokogradenj v drugem polletju. Celotna izguba lanskega leta znaša 19,5 milijona tolarjev, rezervacij ni, primerjava postavk iz bilance stanja v družbi pa je: sredstva milijar- 287 milijonov kratkoročnih obveznosti je iz poslovanja ter 35 milijonov it financiranja. Dolgoročnih obveznosti družba nima. Po prognozi naj bi družba ABI skupaj z dejavnostjo visokogradenj v letošnjem letu ustvarila nominalno 42 milijonov tolarjev dobička, v prihodnjem letu pa že 61 milijonov. dodal, da*PajM zaščititi vendari ^ Skupajz/^M vanje so selom .JM J lindvajsetihm^ poopravljem znnoslili- Se^ 'ti vci 220 delavcev. ^0 nedoločen čas. Ljutomerskega župana spet »zaneslo^ --------------------------------------------------------:—tTs? Ludvik Bratuša se je odločil, da bo ljutomersko vrtino vzel v svoje roke - Iz naftne vrtine je nastala ideja o topli vo°i lastništvo - Županje šel prek denacionalizacijskega upravičenca, Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS in Uprav j ’ Sredstva ali kako je ministrstvo podarilo denar - So zakoni torej samo za »rajo«?^3 J Najprej so bife sanje... Leta 1987 so ljutomerski oblastniki sanjali, da bo Ljutomer postal Kuvajt, toda z nafto iz vrtine, ki so jo postavili na vrhu hriba, na Kamenščaku, ni bilo nič. Izkazalo se je, da bi lahko kvečjemu izkoriščali toplo vodo. Ljutomer naj bi se čez noč spremenil v ekološki raj, prostor idiličnih toplic in rastlinjakov. Ministrstvo časti Prišla sta osamosvojitev in denacionalizacijski zakon. Ena od dveh »raziskovalnih parcel«, ki naj bi kmalu začela bruhati vročolo-do, je še vedno v denacionalizacijskem postopku, torej je lastništvo še vedno sporno. Kljub temu so v začetku leta 1995 vrtino ponovno odprli, odpadno vodo, za katero niso imeli niti ustreznih rešitev, pa speljali v bližnji gozd. Takrat je bil odgovor lokalnih oblastnikov, da so »samo« povrtali že obstoječo vrtino. Ministrstvo za gospodarske dejavnosti jim je namreč v občinski proračun nakazalo 50 milijonov tolarjev, od tega so jih do zdaj porabili polovico. Vprašate se lahko, kako funkcionira dodeljevanje sredstev na republiški ravni. So zagotovila tega ali onega lokalnega politika dovolj oziroma na kak način se državni denar vrača v občine? 30. aprila 1997 so se ponovno začela dela na vrtini na Kamenščaku. Čeprav je ideja o topli vodi ljutomerskim prebivalcem všečna, se lahko upravičeno vprašamo, ali lahko občinski uradniki za realizacijo projekta (pa naj bo še tako smiseln in potreben) ravnajo mimo upravnih postopkov in so sami sebi zadosten zakon? Župan vs. državljan Župan je nato potreboval dve leti, da se je uklonil pravnemu postopku in naročil izdelavo »Poročila o vplivih na okolje za preizkus geotermalne raziskovalne vrtine LJUT-1«, ki mu jo je v februarju izdelal Inštitut za ekološki inženiring Maribor. Na podlagi lokacijske in projektne dokumentacije (slednjo je izdelal Atrij Odranci) ter poročila o vplivih na okolje je župan izdal sklep, po katerem naj se »takoj prične s pripravljalnimi deli, ki obsegajo zavarovanje vrtine LJUT-1 in prvo fazo preizkušanja«. Za izvajalca je določil PGP Ljutomer in NAFTO Lendava, izvedbo sklepa pa naložil svoji občinski službi, natančneje odseku za gospodarske javne službe in PP. Pa smo tam. Upravni postopek je tak, da moramo imeti navadni smrtniki oziroma običajni državljani, da bi začeli z gradnjo, lo- kacijsko in gradbeno dovoljenje, ki ga izda Upravna enota, to pa dobimo, če imamo ob vsem tem, kar ima Ludvik Bratuša, še dokazilo o lastništvu oziroma soglasje lastnika. Župan torej ni oseba, ki bi lahko s sklepom naložila pristop h gradnji. Se torej vede neprofesionalno ali samo mimogrede prekoračuje pooblastila, ki jih kot župan ima? Županova funkcija ni funkcija državnega uradnika, pa če bi si on to oblast še tako želel. Upravna enota, edina merodajna za izdajanje lokacijskega in gradbenega dovoljenja, pa slednjega ne izda, ker županove službe niso predložile dokazila lastništva ali soglasja lastnika. Na Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS, kamor smo pisno povprašali o ljutomerski vrtini, z nadaljevanjem del niso bili seznanjeni. Za parcelo, ki je v postopku denacionalizacije, pa so zapisali: »Za nepremičnine, ki so v postopkih denacionalizacije, po 88. členu ZDEN ni dopustno razpolaganje, zato Sklad lahko poda soglasje le ob predhodno podanem soglasju denacionalizacijskega upravičenca. V tej zadevi denacionalizacijski upravičenec soglasja ni podal, zato ga Sklad tudi ni mogel podati.« Županova zgodba Kljub vsemu je okrog prvega maja, natančneje zadnjega aprila, parcela ob vrtini oživela. Začela so se gradbena dela in delavci so začeli kopati velik bazen. Župan, ki smo ga povprašali, kaj pomenijo pripravljalna dela, nam je pojasnil, da gre za montažo merilnih naprav. Približno sto dni naj bi vrtino preizkušali. Na vprašanje, ali je denacionalizacijski postopek že rešen, pa nam je povedal, da so prehodno vmesno odločbo že videli in da komisija za denacionalizacijo pri UE dela pri tem postopku. Povedal je še, da so denacionalizacijskim upravičencem predlagali, da bi plačali pošteno odškodnino. Ko smo ga povprašali, ali imajo za tokratni poseg vse ustrezne dokumente, nam je povedal, da pravkar pripravljajo dokumentacijo. Po njegovem je torej vse v redu. Brez dovoljenj? Ali torej lahko začnemo z gradnjo, ne da bi imeli ustrezno gradbeno in lokacijsko dovoljenje? Ljutomerski geodetski inšpektor, ki smo ga povprašali, ali imajo ustrezno dokumentacijo, za konkreten primer ni vedel natančno povedati, rekel pa je, da gradbeno dovoljenje velja, dokler gradnja ni končana, seveda če slednje ni bilo razveljavljeno, in da so za raziskovalne posege najbrž bolj ohlapno napisana dovoljenja. Stari ah lcto.NaP^> M sivo za go P dale 9 loka^rf b A d°ku17^^ začne)0 gnjX štor. cepfaV J mentactJ6, ( vem Creddf torja- Na /j če ^Jd^ SO S vejte, da vnega 1)1 - vam A P" držijo o potem d^ ^tnik, 8. maj 1997 O Prisilni poravnavi SGP Pomgrad Visokogradnje drugič Delavski zastopnik s Pripombami Poravna,? ni,scnat murskosoboškega sodišča bo o predlogu prisilne °dtočal kn"h druzb° $LP Pomgrad Visokogradnje in upniki ponovno Mjshč *''p^gutelj prisilne poravnave, to je SGP Pomgrad, d. d., i Predložil re 7t' ma družbama ABI Lipovci ter Nizkogradnje, sodišču ) Vlagate)? 'F v’a por°čila o finačnem stanju in tekočem poslovanju J Predložit; sor - bančno garancijo na prvi poziv. Predlagatelj mora Seti 'SCU dokumente v najmanj šestdesetih dneh. lil 'Mov?? tako odločil iz več / CaSenataLa? vniia Predsednt-doseri ayedenik, in sicer ! Lnj.u ^Pbuegativnihiz-LtičaijseJtecajni postopki Mr so „?S! no P°ravnavo, Mila, ker L*1 osta'i brez od-Mt že k a Za Poletje stečaj Hni J ter zaradi : n račun | Pted P°ravnave. J 7'? anatom so ■ ne Poravnave Podprli ■ M-s prem lani upniškega ■ Ogom pa je sogla- šal še stečajni upravitelj dr. Štefan Ščap, vendar s pripombo, da podatki o finančni sposobnosti predlagatelja prisilne poravnave v predlogu prisilne poravnave niso revidirani. Predlogu prisilne poravnave pa je v imenu delavcev ter Miodraga Jakovljeviča in Hotelov Lucija Portorož oporekal njihov zastopnik odvetnik Branko Lutarič. V svoji pisni vlogi, ki jo je na dan obravnave predloga za prisilno poravnavo izročil poravnalnemu senatu, je izrekel dvom o sposobnosti predlagateljev, da bi upnike lahko poplačali. Govoril je o prezadolženosti in finančni nesposobnosti predlagateljev, projekcije o poslovanju v prihodnje pa so po njegovem narejene na predpostavkah, ki so lahko nerealne. Slednjim navedbam seje pridružil tudi zadnji direktor družbe Visokogradnje Janko Halb ter izjavil, da bodo s predlaganim načinom prisilne poravnave še najbolj prizadeti delavci. Predlagatelji prisilne poravnave so upnike razdelili v dva razreda, v prvega tiste, katerih terjatve bodo poplačane v višini 75 odstotkov terjatve. Sem spadajo zunanji upniki, ki so strateški partnerji, obe hčerinski družbi ter delavci. Toda pri delavcih so pripisali naslednjo pripombo: delavci v višini, kot bo terjatev ugotovljena po končanih pravdah (stečajni upravitelj je namreč priznal prijavljene terjatve delavcev za manj izplačane plače in druge dajatve, vendar jih je prerekal SGP Pomgrad, tako da so bili delavci napoteni na pravdanje). oziroma v višini po izračunu predlagatelja v primeru, da delavci to sprejmejo in umaknejo vloženo tožbo. Prerekanih prijavljenih delavskih terjatev je za 129,9 milijona tolarjev, medtem ko jim je predlagatelj prisilne poravnave pripravljen priznati 27,8 milijona tolarjev. V drugo skupino upnikov, katerih terjatve bodo poplačane v višini 50 odstotkov, pa so uvrstili preostale upnike ter vse prerekane terjatve, brez delavcev. Predlagatelj poravnave bo upnikom priznal do konca odplačila terjatev še obresti TOM + 4 odstotke, obveznosti pa naj bi izplačal v treh letih, prvi obrok konec leta. Prikazane obveznosti predlagatelja do upnikov tako znašajo iz priznanih terjatev (brez terjatev delavcev) skupaj za prvi razred nekaj manj kot 116 milijonov ter za drugi razred nekaj manj kot 2 milijona tolarjev. MH Tiskovna konferenca predsednika vlade Inflacija bo (programirano) manjša kot lani c V je četrtič tokrat ljutomercan 1990 nMci Mki so i‘h izbraii s 'etnik ^5% »Pranju za vino meseca maja nakupovalni yod- ^Miyt<)m(:rske Wetl- Ocenjevanje za Veri , trokovna komisija l^vina^I^Veritas, vsak mesec pa pose d । aicj tako m-Kh1** ™orce zberejo v trgovinah, m Pjm I Č*da « sami izbrali vzorce za ocenitev. bS^OlPerean je vrhunsko £a odlikujejo šte- luMn Jastpostl- K'jub mla-I 'z Ljutomerske s prijetno tudi ostanek nepo- M vretega sladkorja, je v obrazložitvi za najboljše vino zapisala posebna strokovna komisija, ki jo je vodil priznani slovenski enolog dr. Dušan Terčelj. Ljutomerčan je tako letos že četrto vino iz Ljutomerske kleti, ki je bilo izbrano za vino meseca. Pred njim je ta laskavi naslov pripadel že laškemu rizlingu slamnjak, letnik 1994, sauvignonu, letnik 1995, in laškemu rizlingu, letnik 1994. K osvojitvi naziva vino meseca je največ vplivalo razmerje med njegovo ceno in kakovostjo, je pa to ponovno priznanje Ljutomerski kleti, ki v zadnjem času s svojimi vini posega tudi po najvišjih odličjih na visokih mednarodnih ocenjeva- Neuspela prva dražba Bliska Za 286 milijonov seje v začetku tega tedna na prvi dražbi na murskosoboškem sodišču prodajalo podjetje v stečaju Blisk Montaža in Blisk Livpro. Kupcev ni bilo, zato bo stečajni upravitelj Bojan Žunič sodišču predlagal, da bi se stečajni dolžnik na drugi dražbi, ki bo razpisana čez trideset dni, prodajal po trideset odstotkov nižji ceni. MH L. KOVAČ njih vin. zapora v Šalovcih 7»^ ■ *ud' v Šalovcih je bila v začetku tega z kri’r s n ■ c<>, ki ;F ?evi so Pri dohodu na Interinin servis postavili z VM^h-Mikom • ° ov'ral vozila, ki so prihajala »tankat«. T vSili nd'^a’ ki ' Stal na enem 0,1 treh delov pet arov obse-biti, v rUžine R S^a graditelji prisvojili. Na površine, ki sojih tr M • ^jektov6^6 ’ Grai (22 arov), namreč Interina ni mogla 1' držalaravnanje / n'so zaiJ dogovo-W>Mst^ Pla-> ViMM h aposlitve 5 Mo- r 01. -u Opravr n PodPi-O . Odajalke Janje p| i-’,n ^er za obdobje od 21. oktobra 1996 do 21. aprila 1997, ko naj bi opravila pripravniški izpit za prodajalko bencina. Žal pa je teden dni pred iztekom pripravništva prišlo obvestilo o prenehanju delovnega razmerja. Dekle je kljub temu šlo opravljat izpit in ga - ni naredilo. Berke - Grajevi menijo, da so se v Interini že prej »dogovorili« za tak izhod, kar naj bi potem bilo k Po Keralu i:' Jožetu Tompi, bi ustrezalo, da bi bil ? kSNt raznr ”? pap'rju, brez programa in delavcev, brez / ifpki^^av^en sj- an? za odplačilo terjatev in obveznosti iz y aSam lastnik stečaja seveda ne predlaga, . Na:, stečajnih stroškov, zato pa to možnost J S? 77 Ski J 'Ih ^k ^ja s ^rah ’ ^iSiš^ sodišču, kajti na računu Kerala so ostale ’ ki jo je os- različ- 1 if 'Mi., u,Po- Lastnik podjetja JožeTompa, ki je proizvodni program Kerala in delavce vključil v velikopolan-sko družbo LKC in ki je z razprodajo premoženja podjetja odplačal, kot sam pravi, tudi tiste obveznosti Kerala, ki mu jih je Sklad ob nakupu prodal kot mačka v Žaklju, je zatrdil, da nekaterih dolgov pač ne namerava poravnati. Upniki pa tudi ne morejo poseči na račun in v premoženje LKC-ja, saj je tako prvo kot drugo povsem samostojno podjetje. MH piti »zasedeno« zemljišče, vendar ga družina Berke - Graj ni voljna prodati, pač pa zahteva, da se objekti, zgrajeni na petih arih, porušijo. Za ukrepanje so poprosili gradbenega inšpektorja, ki pa je »opravičilo« za nezaposlitev oziroma predčasno prekinitev pogodbe o delu. Vse kaže, da so imeli menda izjavil, da to ni njegov delovni problem. Š. S., fotografija: N. Juhnov v Interini »rezerviranega« že drugega delavca. Res naj bi bilo tudi, da je Interina pripravljena odku- Dr. Janez Drnovšek zaupa svojim ministrom - Nižje bodo plače, več denarja bo za investicije - O zapiranju slovenskega trga pred konkurečnimi kmetijskimi izdelki Predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek je pretekli teden sklical tiskovno konferenco, katere namen je bil, sporočiti javnosti, da vlada dobro deluje in da sta obe vladajoči stranki vzpostavili medsebojno zaupanje, ki daje osnovo za uspešno delo. Pred vlado so sedaj številne naloge, ki so se nakopičile v dolgotrajnem oblikovanju izvršne oblasti. Del predlogov za ukrepe je vlada že poslala v nadaljnje obravnavanje državnemu zboru, drugi del, predvsem gospodarski, skupaj s predlogom proračuna za leto 1997 in 1998, pa bo te dni. Vlada se še dalje pogovarja s socialnimi partnerji, pogajanja so trda, ker so tako na straneh delodajalcev kot na strani sindikatov izkušeni in sposobni ljudje, vendar se vsi zavedajo, da bo moralo priti do nekega sporazuma. Ta naj bi bil predvsem v interesu našega gospodarskega razvoja v prihodnje. Prvi cilj je predvsem umirjanje višanja plač, tako bo ostalo več denarja za investicije. Sicer pa kot strateški usmeritvi še naprej ostajata včlanitev Slovenije v pakt Nato in Evropsko unijo. Poleg tega pa se Slovenija ne namerava odreči članstvu v Cefti, kjer sedaj predseduje, čeprav je doživela s strani Češke in Slovaške ostre kritike, ker ne spoštuje liberalizacije trgovine s kmetijskimi pridelki in zapira slovenski trg pred konkurečnimi kmetijskimi izdelki iz držav članic Cefte. Janez Drnovšek je samo dejal, da seje industrijska menjava po liberalizaciji trgovine v vseh državah članicah Cefte povečala, na drugih področjih pa pač teče postopna liberalizacija. Sicer pa bo (oz. že je) kot predsedujoči Cefte konec tedna odpotoval v Združene države Amerike, kjer naj bi se pogovarjal o sodelovanju med Cefto in ZDA. Premier Janez Drnovšek aprilsko dvoodstotno inflacijo ter letošnjo že skoraj štiriodstotno ni ocenil za alarmantno. Napovedal je celo, da bo manjša kot lani. Vlada se je zavestno odločila za takšen skok inflacije, ko je podražila predvsem naftne derivate in elektriko; v prihodnje pa takšnih podražitev ne bo več, je bil optimističen Janez Drnovšek. Pri tem pa je pozabil, da bo prvomajska podražitev elektrike maja prinesla najmanj 0,3 odstotka inflacije, zaradi drugih izdelkov in storitev pa se bo dvignila čez odstotek ali dva, svoje pa bodo prinesle v juniju še nove trošarine in druge dajatve, ki jih vlada napoveduje. S tako galopirajočo inflacijo pa naj bi imela Slovenija na široko odprta vrata v Evoropsko unijo. Sicer pa po Drnovškovih besedah obstaja v Sloveniji skupina ljudi, ki v tujini širi slab glas o naši državi in našem gospodarskem razvoju. V naslednjih mesecih lahko pričakujemo umirjeno pozitivno gibanje inflacije. Pripravljajo se evroobveznice Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek je dejal, da vlada meni, da bi bilo ustavo najbolje spremeniti prej kot pozneje, saj se vprašanje ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo zaostruje zaradi 68. člena ustave. Naše stališče je, da naj sprememba ustave in ratifikacija evropskega sporazuma ne bi bili povezani. Predsednik vlade Janez Drnovšek ni hotel pojasniti odločitve vlade, da bo izdala tako imenovane evroobveznice, in to prek nemške in švicarske banke. Na vprašanje, kolikšno vsoto bodo predstavljale evroobveznice, kakšen bo njihov prinos, za kaj jih bo država porabila, kdo jih bo lahko kupoval, kje in kdaj naj bi začele kotirati, je samo na kratko odvrnil, da gre za tehnično vprašanje, na katerega bodo odgovorila pristojna ministrstva. Očitno bo šlo za novo zadložitev slovenske države v tujini, katere glavno breme bodo tako in tako nosili davkoplačevalci. Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek je odgovoril na vprašanje o zamenjavi predstojnika vojaške obveščevalne službe VOMO z besedami, da ta zamenjava še ni izpeljana. Povedal je, da ga je obrambni minister Tit Turnšek s to zamenjavo seznanil. Osebno ne nasprotuje kadrovskim spremembam, saj si ministri sami izbirajo ekipo, s katero bodo delali, in so tudi odgovorni za delo ministrstva.Poleg tega pa povsem zaupa ministrom, da bodo izvedli najboljše kadrovske zamenjave. M. HORVAT Dražja elektrika S prvim majem se je elektrika podražila za 9,8 odstotka. Tako stane poslej kilovatna ura dražjega dnevnega toka, v kar je vključen tudi prometni davek, 14,8 tolarja, nočnega pa 8,7 tolarja. Te cene so seveda še posebno zanimive za okrog 800 tisoč slovenskih gospodinjstev, ki bodo morala odšteti za kilovatno uro ob uporabi enotarifnega števca 12,4 tolarja. Kot so izračunali strokovnjaki, bo omenjena podražitev elektrike vplivala na majsko inflacijo z 0,3 odstotka. Sicer pa je prvomajska podražitev elektrike že druga v tem letu. S prvo letošnjo podražitvijo za 4,9 odstotka od februarja dalje je cena elektrike dosegla dobrih 70 odstotkov povprečne cene v Evropski uniji. Z drugo podražitvijo za 9,8 odstotka pa bo dosegla približno 80 odstotkov povprečne cene v Evropski uniji. M. J. Interina, d. o. o., Ljubljana je uredila na Hotizi (le nekaj sto metrov od katastrske občine Sv. Martin na Muri na Hrvaškem) sodoben bencinski servis s skladiščem in okrepčevalnico. To je drugi Inin servis v Pomurju, saj so podobnega lani odprli v Šalovcih. Cene so seveda slovenske, je pa prednost, ker je (gledano iz lendavske smeri) na desni strani magistralne ceste, zato se »napajajo« predvsem motorna vozila, ki pripeljejo z omenjene strani. Pridobitve so veseli seveda tudi vozniki motornih vozil s Hotize, jamrajo pa tisti Hotižani, ki so računali in kandidirali za katero od delovnih mest na »vaškem« servisu. Noben ni dobil zaposlitve! Razočarani so seveda tudi v vodstvu krajevne skupnosti, ki je Interini pomagalo pri urejanju določenih formalnosti in se zavzemalo, da bi delo dobil kak domačin. Zdaj ugotavljajo,' da delajo na črpalki »sami tujci«. Interina pa molči. Še urad- ne otvoritve ni bilo. Fotografija: Š. Sobočan Sociala, šolstvo, zdravstvo vestnik, ■ Po sušnih letih spet nekaj več denarja za radgonski javni zavod Zdravstveni dom Gornja Radgona sedaj posluje brez izgube Direktorica Marija Kuzma: Kljub visokim stroškom se izobraževanju ne bomo odrekli Zdravstveni dom Gornja Radgona je dobil bitko, vojne pa še ne. Občina je namreč zaposlenim v zavodu izglasovala soglasje za dvig izplačila stimulacij do deset odstotkov. Za takšno odločitev je zdravstveni dom izpolnjeval vse pogoje. Po finančnih težavah v preteklih letih se je lani izvlekel iz krize, saj je poslovno leto 1996 sklenil z dobičkom, presežek je znašal 7,66 milijona tolarjev. S tem denarjem so bile pokrite vse izgube prejšnjih let, še bolj pomembno pa je, da Zdravstveni dom Gornja Radgona tudi letos posluje pozitivno. Direktorica Marija Kuzma se za to lahko zahvali le trudu zaposlenih v javnem zavodu, saj so njene prošnje v treh občinah, ki jih zdravstveni dom pokriva s svojo dejavnostjo, v preteklosti naletele na gluha ušesa. »Celo lansko leto je pri nas delal praktično le en zdravnik. Veliko ljudi je bilo na specializaciji, podiplomskem študiju ali na porodniškem dopustu, tako da nismo mogli delati po vseh pravilih, ki smo jih predhodno sprejeli. Pomanjkanje zdravnikov in zobozdravnikov v regiji pa še kar traja, na zadnji razpis nismo dobili niti ene prijave. Vem pa, da bo kmalu nekaj študentov iz naše občine končalo študij medicine, tako da bodo zadeve v prihodnje nekoliko lažje, kajti pregledati osemdeset ali devetdeset otrok v enem dnevu ni mačji kašelj,« je potožila Kuzmova in poudarila, daje še veliko problemov, ki bi jih bilo treba rešiti za normalno poslovanje zdravstvenega doma. Na prvem mestu je nakup nujne medicinske opreme, na drugem pa obnovitev in posodobitev zdravstvenih postaj. Kljub visokim stroškom, ki gredo v tisoče mark, se direktorica ne želi odreči še enemu pomembnemu dejavniku: »Ne smemo pozabiti na izobraževanje. Naj stane, kar hoče, mi bomo svoje ljudi še naprej pošiljali v Ljubljano, kajti to v prihodnosti našega zdravstvenega doma pomeni dvig kakovostnih storitev. Trenutno so štirje na-specializaciji, dva pa na podiplomskem študiju.« Tudi zaslužki v Zdravstvenem domu Gornja Radgona niso skrivnost. Povprečna bruto plača zaposlenih je lani znašala 149 tisoč tolarjev, čista plača pa 95 tisoč tolarjev, vendar je v to všteto celotno nočno in dnevno dežurstvo ter delo ob nedeljah in praznikih. V lanskem letu noben zdravnik ali zobozdravnik ni odprl zasebne prakse. TOMO KOLES Zanimiv projekt OŠ Janka Ribiča Cezanjevci Življenje nekoč in danes Zadnji kulturni dan na OŠ Cezanjevci je bil zastavljen zelo aktivno -tokrat so bili poslušalci starši, učitelji in vaščani, plodove večmesečnega raziskovanja domače kulture pa so predstavljali otroci. V raziskovanje so bili vključeni vsi učenci, svoje izdelke pa so predstavili po skupinah. Prva skupina je. izdelala zbirko besedil, ki so še ohranjena v spominu babic in dedkov. Sedaj so ta besedila tudi zapisana. Eno od njih je nastalo po pripovedovanju Marice Govedič iz Mekot-njaka, in sicer o žegnanju »pre-smecov« na cvetno nedeljo. je ena vejica nesla na jivo, pa živini. Živini je trebalo dati nekaj zelenih poganjkov.« Učenci 4. razreda so raziskovali in spremljali ljudske šege, navade in običaje od miklavže-vega do velike noči, s posebnim poudarkom na tistih, ki izginjajo Šolarji in starši na predstavitvi projekta Življenje nekoč in danes. »Presmeci so bili iz drena, iba, meprike omotani s škromotijon. Kdo so presmece prnesli domu, se v pozabo. Ali .ste vedeli, da so »po Barbari« (4. decembra) zgodaj zjutraj lahko hodili samo deč- 1. in 2. razreda. Ugotovili so, da se na domačih podstrešjih in v kleteh še skrivajo zanimivi pred- Obremenjenost gimnazijcev z delom za šolo in drugimi aktivnostmi Najbolj se bojijo matematike in slovenščin? Precej učiteljev bi dobilo slabo oceno, če bi se ozirali na odgovore dijakov Čeprav je znano, da so gimnazijskimi programi med najtežjimi srednješolskimi programi, se zanimanje med osmošolci za vpis v gimnazije iz leta v leto povečuje. Rekli bi lahko, da predvsem zato, ker je mreža teh šol precej razširjena (v naši regiji imamo ta program v M. Soboti, Ljutomeru in Lendavi), ker se maturanti gimnazije lahko vpišejo (kandidirajo) v vse programe univerz in visokih šol in ker velja splošno prepričanje, da so to pač najboljše srednje šole (elitne). Vanje se vpisujejo večinoma odličnjaki, ki so bili navajeni dobivati v osnovni šoli v glavnem samo petice; v gimnaziji pa tudi »padajo«, so komaj zadostni ali dobri. Skoraj neverjetno, vendar resnično in za mnoge zelo kruto spoznanje! Posebna projektna skupina Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, ki jo vodi Mojca Pušnik, si je v tem šolskem letu zadala nalogo, da bo skušala ugotoviti, kakšna je obremenjenost giman-zijcev z delom za šolo in drugimi aktivnostmi, ob tem pa tudi poizvedeti, kako je v gimnazijah z napovedanim spraševanjem, kakšno obliko dela in razlago kot metodo uporabljajo učitelji, kateri predmeti so najzahtevnejši, katerih se dijaki najbolj bojijo idr. V vzorec so vključili 13 gimnazij iz različnih krajev v Sloveniji in obdelali 2105 odgovorov na vprašalnike. Ce naj bi iz tega izhajale tudi ocene za gimnazijske učitelje, bi se pisalo mnogim precej slabo. Napovedano spraševanje še ni razlog za kampanjsko učenje Čeprav je šolski minister dr. Slavko Gaber posebej priporočil vsem učiteljem, naj bi uvedli za svoje ure napovedano spraše- vanje, učence in dijake naj bi torej »lovili« na znanju, in ne na neznanju, v nekaterih šolah oz. oddelkih tega sploh ne upoštevajo. Takšen način ocenjevanja ki, ki so se v hiši splazili pod mizo in klopi ter gospodarju voščili: »Dosti picik, dosti recik, dosti pur, največ pa dušnega zveličanja.« \ zahvalo so dobili suhe hruške ali drobiž, če pa pri hiši niso ničesar dobili, so ob odhodu zaželeli.- »Bog vam daj malo kruha, dosti dece, plantavo kobilo pa daleč k mlini!« Zbiranje in razstavo starih predmetov so naložili učencem meti. Odkrili so »hlapca«, s katerim so si včasih pomagali sezuvati škornje, predstavili so »dukel«, v katerem se seseda mleko, »mo-tijenco« za izdelavo masla. Zanimivo je bilo birmansko darilo iz leta 1928 (žepna ura in molitvenik). Na predmetni stopnji se je skupina učencev lotila zelo zanimive naloge - skušali so opisati, kakšen je bil bivalni prostor v našem okolju v preteklosti. Hkrati so opozorili na spremembe, ki jih na hišah opažamo danes. Med raziskovanjem so v Luka-vcih odkrili celo originalni načrt za zgradbo iz začetka stoletja, ki so ga razstavili. Z ljudsko »Pri sosedi se že kadi, kaj priša bode skoro orač« je šolska dekliška pevska skupina napovedala pomladanska dela na polju. Zapele so tudi o tem, da so Prleki dobrosrčni in veseli ljudje, ki radi pijejo, plešejo in pojejo. Prav za to priložnost so naštudirale nekaj ljudskih pesmi, ki prepevajo o lepoti zemlje, narodu, načinu človekovega življenja. Skupina tretješolcev je opozorila na pomen zajtrka v prehrani, sedmošolke in osmošolke pa so po receptih babic pripravile jedi, ki so bile včasih značilna hrana v teh krajih. Razstavljene jedi s pogrnjene mize so kar same vabile, da jih obiskovalci poskusijo. Predstavitev projekta Življenje nekoč in danes je sklenila folklorna skupina kuda Cezanjevci s folklornimi plesi našega okolja. MARTINA DOMAJNKO pa si sicer želi kar 86 odstotkov gimnazijcev. Učitelji in nekateri drugi pravijo, da vodi napovedano spraševanje h kampanjskemu učenju. Toda to sploh ni res, kajti razlikovati bi morali preverjanje in ocenjevanje znanja. Učitelji imajo namreč možnost na začetku svoje ure nenapovedano preveriti (ne za ocene), kako so učenci osvojili prejšnjo snov. Tako naj bi pravzaprav delali. Žal pa je analiza pokazala, da mnogi nekaj časa v glavnem samo razlagajo svojo snov, potem pa morajo učenci pisati teste za ocene ali pa učitelji nenapovedano sprašujejo in ocenjujejo. Zato se kar 80 odstotkov gimnazijcev boji katerega od predmetov, še največkrat matematike in slovenščine, ker »profesor strogo ocenjuje« in »ne vem, kdaj bom vprašan«. Med najbolj zahtevnimi predmeti na gimanzijah pa sta po mnenju dijakov še kemija in fizika. Zanimivo je, da okrog 80 odstotkov učiteljev meni, da se dijaki ne bojijo njihovega predmeta, mnenje dijakov pa je ravno obratno. M Več kot tri ure domačega učenja In kako je z obremenjenostjo gimnazijcev z delom za šolo ter drugimi aktivnostmi? odstotkov dijakov se nio^ l dnevno več kot tri ure. J Ob petkih in sobotise J v glavnem »izprežejo«, v nedeljo čas priprave Pri mnogih celo večji kot1” dnom. Skrb zbujajoč datek, da okrog °^l dijakov potrebuje stalno«1 je z5 m Sa pomoč inštru z[astifJ - celo odličnjaki, si ne bi poslab peha. Pa rešitve? J napovedane 0pj ter uporab ja« Pri uporaui v-doseči bi morali medsebojnih odnos0, JI ‘n učitelji. Prič^Jr rezultate projekta UP*'m Področna kurikuM za prenovo gimn^J^n bo sprejeta taka zijskih program0^ sijala ustrezno °Di„io'jl. < dijakov z delom ži I ™j programi ne Pretežki, s preveč Podatki... Prizadevanja za boljše razmere za vzgojo in iz^r Po Genterovcih J Kobilje, potem P* j Pred dnevi je obiskala občine Odranci, Črenšo^gioi^H j m Kobilje posebna delegacija Ministrstva Republ1^ ■ in šport (Vrčko, Žibrat, Lapuh), ki je imela na"1^^ J storskimi razmerami za vzgojo in izobraževanjetef P »ratl rešitev problemov. I Pobudnik obiska je bil državni poslanec Čiri kratko seznanil, kaj so zvedeli, videli in slišali- Ta\ar0y6| tovili, daje potrebno dograditi šolo in vrtec, za peyM možnosti, da bi to nalogo uresničili prihodnje le | trebno pohiteti z izdelavo vseh potrebnih projekto v! mi. Podobno velja za vrtec v Turnišču, ki ga Je { graditi in adaptirati. V Občini Črenšovci trenutn0j problemov za vzgojo in izobraževanje, v Ob^> I končujejo dela pri dograditvi dvojezične «sn°v fji I skega vrtca v Genterovcih. Kmalu naj bi nove telovadnice in vrtca v Občini Kobilje- G ' । pogovori v tej smeri, da bi država (izjemoma) uO f 70-odstotni delež. Precej daleč pa so tudi priPfayD obšolske dejavnosti v nekdanji stražnici v Letida'’ 8. maj 1997 Alkalna politika 7 7 oiif Ciniki izgubili žogo na sredini igrišča Kdo je radenski »dribler«? aP^ti okrog novega objekta - Več denarja zdravnikom - Končno bodo svetili tudi v uočevi ulici - Govorice Radenčanov o nepravilnem poslovanju sprožile smeh pri - O proračunu prihodnjič na svet m'S 'a’ da **° n°g°mi-’t. ta najbolj pomembna postranska 'finega čas '>atnigiP'grisca za veliki ig-Ž^zetn i-nezazidlj'vem s. °8oinet in nr '2 bl radi igra-ver^tine* ki sek ? n°g°meta-preselir*10 ieseni na-i‘ Wresebh v Medobčin- • uWn. , lll,v le )ota. Le-ta pa ’ eaen od njih pa je tudi urejeno nogometno igrišče. Zato je župan Jože Toplak pripravil predlog, da naj bi v začetni fazi poskrbeli samo za igralno površino in potrebne objekte, kot so slačilnice, ograja in dva prostora za vodstvo ekip, medtem ko bi bila tribuna in pomožna vadbišča zgrajena kasneje. V razpravi so svetniki kar drug za drugim soglašali s tem predlogom in napovedovali njegovo potrditev. Še več, večina jih je bila enotnega mnenja, da bi morali nogometno igrišče že zdavnaj zgraditi, dokler se ni oglasil župan Jože Toplak in opozoril, da bo vse to kar veliko stalo, na njegove besede se je navezal Matej Ivanuša in povedal, da sam ne more podpreti omenjenega predloga, saj ni bilo določeno, koliko sredstev iz občinskega proračuna bo namenjeno za gradnjo. Zato je prosil, da naj mu to nekdo natančneje razloži, toda odgovora ni dobil. Potem so se začeli oglašati tudi drugi in vprašanja so začela kar deževati: »Je zemljišče med Prisojno cesto in železnico odkupljeno? Zakaj ne bi pomagali tudi drugim klubom v občini? Koliko denarja je župan obljubil nogometašem? Itn. . Na. začetku pozitivna mnenja so se tako začela spreobračati v dvom, kar je spodbudilo svetnika Mihaela Petka k nevsakdanji izjavi: »Mi smo ,driblerji’ le še v politiki, na igrišču smo že zanič. Za mlade je žoga še okrogla, za nas je že štirioglata.« Omenjenega pologa svetniki tako niso sprejeli, ampak so sklenili, da naj občinska uprava do naslednje seje pripravi novega, ustreznejšega, v katerem bo natančneje določeno, koliko sredstev bo potrebnih za gradnjo igrišča. Razpravljale! so bili uspešnejši pri naslednjih predlogih. Zaposlenim v Zdravstvenem domu v Gornji Radgoni so izglasovali soglasje za izplačilo do deset odstotkov stimulacije za delovno uspešnost, kajti Zdravstveni dom v zadnjem obračunskem obdobju v tekočem poslovanju ni imel izgube. Tudi prebivalci Gubčeve ulice v Radencih se bodo razveselili, saj so svetniki sprejeli sklep, da se bo nemudoma začelo z ureditvijo javne razsvetljave, potrebna finančna sredstva v višini dva milijona tolarjev pa se bodo zagotovila v proračunu za letošnje leto. se lahko priključita na ljutomerski ■ p dvema pogojema l ne b° motenj in , °Cen prispevek tudi nC’ v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici je dokaj J^čilj^toviij, da kv S P',no V0i>'jivoSti nje’ da bi 'Ji 5'4 jMic 2 °mrežjek° Mučili J ’ 111 tO brez Ntsj lOlher r° z v°do v Ob J M>dii?ta 1994 so H ^eljivo- fj Jurij ’ k*Je danes J jn?°dlnjstev Z]e*bi t?navodo-t0 Povečalo itn v so ye -v na- 4 porabo za okrog 0,71 litra na sekukndo. V prihodnosti namerava tudi Občina Sveti Jurij ob Ščavnici zgraditi javno vodovodno omrežje. Tedaj bi ju lahko povezali, kar bi pomenilo večjo zanesljivost Oskrbe s pitno vodo za obe občini. In kaj so o tem rekli občinski svetniki v Ljutomeru? Potrdili so sklep občinskega odbora za varstvo okolja in ekologijo (vodi ga Katja Stanjko - Pevec), in sicer da se strinjajo s soglasjem za priključitev naselij Splatinci in Žihlava na ljutomerski javni vodovod ob pogoju, da s tem ne bo motena oskrba v lastni občini, 2 H ' d Uspešno končana pogajanja med puconsko občino in ljubljansko delegacijo Železnica bo prinesla najmanj 150 delovnih mest Slovenske železnice bodo namenile 225 milijonov tolarjev Puconcem in 5 milijonov Mačkovcem poleg tega pa je potrebno KS Logarovci - Berkovci poravnati 10 odstotkov revaloriziranega prispevka, ki ga je morala zagotoviti za zgraditev omrežja v Boleh-nečice. Po nepopolnih izračunih je to blizu milijon tolarjev. Zdaj so torej na potezi v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici. J. G. Iz čigavega žepa avtomobili in asfaltirana dvorišča? Pri vprašanjih in pobudah svetnikov je največ smeha zbudila zvedavost Alojza Štelcerja, ki ga je zanimalo, zakaj se v Radencih širijo govorice o tem, da naj bi trije novi svetniki dobili od občine po sedemsto tisoč tolarjev za nakup svojih novih avtomobilov, da naj bi si župan urejal vodovod na račun občine in da naj bi Jože Toplak enemu od svetnikov posodil občinski denar za asfaltiranje ceste. No, kljub smehu bodo odgovore na ta vprašanja omenjeni svetniki in župan morali podati na naslednji seji, delnega je dal že zdaj Ivan Hajdinjak: »Jaz nimam nobenih skrbi, saj vem, kje sem kupil avto.« O zaključnem računu proračuna občine za leto 1996 radenski »velmožje« niso razpravljali, ker je Rudolf Ketiš takoj na začetku predlagal, da naj se ta točka umakne z dnevnega reda, ker po njegovem mnenju odbor za finance in proračun ni podal jasne obrazložitve nekaterih postavk in da so določene številke spremenjene za tristo odstotkov. Njegov predlog je bil sprejet. TOMO KOLES slavje h2|Sbni\?s°van^ delavsk' praznik proslavili s Stilo- tali^ieradgoP?dvc<"'er k maja impriložnostnimi slo-Wtl°sti radeonniCan’ ‘n okoličani so tako tradicionalno v0d kult m 8raiiu* marsikje pa so se ob tej cib č menta ste ze P . džarsko v povabilo, k6'5 e(W dabomčlandr^^ Eden od razl°8 j[ia ker je soboška ° oVanis redila glede džarsko. Tako J n£p Martinju rezulta 4^ s prijatelji v Po'_vabil^ ložnostimej P predsednika rep so obvestili tud. Pk .s> parlamenta, ki J.iotopo^ Mislim, daje D na Madžarsko k se kot PO^^ijnS«^ sičem ‘nfo^! ,skeStf^\ pogledi madz - Aii je nega kaj ^ ^ilJ lezniškiin^ sosednjo novih mejnih P $$ f ANDRE; »Precejjebdog ajSoč železniške P^stf^jlj pogovori na' ' J met in zveze-pOtek č. govorjene, z h stfU aktivnosti na je Zaenkrat n a,; k,..®« roku uresn naložbe. glede avt°c^h JleP .fi? stičnih toc bil ^^Mad^^ zdaj pa terminal v cesta v nacii ; to ne bo ovt1 jpStj razmišlja1' sxi končati po truJ. ^i1', najbolj; kcijo še videl- N upjii . deset let nil pogoj* za - GospoJPff/a/e p^f/ i VaS * livcern, K utval1’!^ r zadnjih v J tistim, J edn^M podp^ ^ I, račesti^ % Obljubljaš* / fc vmoji<>pt koristil na^ «1 «1 *i s S( It i« n. a t 8. maj 1997 navade pomurskih srednješolcev Lahko bi brali več in bolje i oblikovanju osebnosti, Branje ima nedvomno pomembno vlogo pr -1Zobrazbeno raven Wana človekov odnos do soljudi in sveta pa ,ami murskosobo- »meznika in skupnosti. Kako je z bralskl" Nataša švec, ki je o tem ®gimnazijcev, je z anketiranjem razišSie v Murski Soboti. Med Wašala prvošolce in četrtošolce ’ j šolanjem na gi-"^tovitvami dokaj obsežne ankete je tudi ta, torej večina Razlil bralne navade ne spremenijo več bistveno m da J dijakov pridobi pred vstopom v srednjo šolo. Rezultati ankete seveda ne biti kazalec bralnih na- ,ao mladih Pomurcev nasploh, aj Ste pri raziskavi gotovo za Populacijo ljudi, ki že zaradi zah-®vnosti izobraževanja, za kakr-n° so se odločili, morajo nadpo-Precno veliko brati. Dejstvo pa >. ta se nivo bralne kulture mar-'taterega Pomurca konča pri Wsihin revijah, pa še to je . »"rerkoga preveč' zahtevno in niihSV0^ potrebe P° novih zna-telev^a^°V0^uiej° z gledanjem . - Masne so ugotovitve Nataše ■J.Mo anketi, ki je bila opra-retaaleta 1995? Med ugotovi-"»i je avtorica med drugim na-Ma: »Pričakovali bi večjo stop-* osveščenosti bralne kulture in «da bi morali dijaki v pozi-.'^luv času srednje šole 'Pletaj bolj napredovati, ^novna šola, kljub svojemu M™braževalnemu progra-daje dovolj možnosti za izoblikovanje pravilnih oz. zadovoljivih bralnih navad. Alije pravilno, da iščemo vzrok za slabo kulturno razgledanost mladine v osnovni šoli, ali pa bi že morali analizirati socializacijo - vzgojo staršev oz. sam njihov odnos do kulture in kulturnega življenja? ' Ker pa poteka socializacija od ranega otroštva skozi vse življenje do smrti, so še možnosti, da se ti srednješolci dvignejo na višjo kulturno raven. Nekaj je k temu pripomogla seveda tudi gimnazija z obveznim domačim branjem, vendar, kot kažejo rezultati, je velikemu številu srednješolcev branje obveznost in se jim določena literatura upira prav zato, ker je obvezna.« Na vprašanje, kje so se naučili brati, je 70 odstotkov moških in 72 odstotkov žensk iz prvega letnika odgovorilo, da doma s pomočjo staršev, pri učencih četrtega letnika pa je ta odstotek manjši, to pomeni, da iz leta v leto ?! bi bilo samo zlomljeno M* ’ < »- 'zbra* kar Galerijo Murska Sobota in jo temu » "Zetav enJal. ' 11 in njelaV'Ja druzba> samoza-Se»ju Jeysa tež b°dno bitje. VeL^Je, ki i ravno v kr- člo- na- "^zn^izko t ta meJa po-^'"t bn^iPira Rhkrati tudi S?kr4tStik^ norme po- tekalo brez kakršne koli škode bodisi za skupnost bodisi za posameznika. Vendar pa seje z demokratizacijo družbe zgodilo ravno nasprotno. Uveljavlja se zelo zlagano spoštovanje posameznika in »popolna« svoboda tiste vrste, ki vse bolj dobiva brezoblično formo špinače. Dobro, ljudi smo naredili za popolnoma svobodne, toda skupaj z Nietzschejem se lahko povsem upravičeno vprašamo: »Čemu?« Mar v^ni T------------------------------- Q Mmer Prekmurja in Slovenije V?£ija, pisarna in center —rr——--------T-3—— / s® v Kranjčevi ulici 4 v Lendavi slovesno odprli r 1 združuje več različnih dejavnosti. Nastal je v \^nonS° v Pr°storih nekdanje lekarne odprli največji prodajni center v Pomurju in Sloveniji ^tanjčevi ulici 4 v Lendavi slovesno odprli V ^taJ^Ntvo jn ,, C?tra Lendava in ob pomoči Ministrstva za Wr .n0, Postal naj bi vzorčni primer, kako se b’ k> imu-lnistrstev in skladov uskladijo in dopolnjujejo. .^OzJu Jo Pred ....................... ih^ScenuOturistič- 2 fenih a ’.Je 2dru-h?0 Si naiboli ejavnosti Vs > na ?° Vesel, da ^'^ajV^ern?. mcstu ^sSaJanje in trb-Odo skr' unel nalogo, pripraviti strategijo promocijske dejavnosti, celostno predstaviti območje, organizirati udeležbo na sejmih, razstavah in prireditvah, organizirati aktivnosti tiskovnega središča v Lendavi, BBP kom. Tudi ponudba v turističnopromocijskem centru Lendave je vzorna, e kdo si ne bi odnesel domov ržene polnovredne moke mlinarstv a Antona Kolenka iz Gornje Bistrice? manj otrok prestopi šolski prag, ne da bi poznali črke in ne da bi znali brati že prej. Pri odgovorih na vprašanje, ali radi berete, je opaziti, da pri moških upada odstotek volje do branja od prvega do četrtega letnika, pri ženskah pa narašča. Kar 32 odstotkov dijakov in 24 odstotkov dijakinj prvega letnika je odgovorilo, da berejo samo šoloobvezne knjige. Dijaki tudi pogosteje berejo časopise in revije kot knjige. Najpogosteje jih za branje nove knjige motivirata radovednost in želja, zvedeti kaj novega. Rajši berejo zabavne knjige, manj pa poljudnoznanstvene, strokovne in znanstvene. Ženske najraje berejo ljubezenske, moški pa pustolovske romane. Poezijo rajši berejo ženske kot moški. Najraje berejo zvečer. Večji odstotek mladih čuti branje kot zabavo, manj pa je tistih, ki ga čutijo kot željo po novih znanjih in spoznanjih in obveznost. 63 odstotkov moških in 69 ostotkov žensk 4. letnika meni, da ne berejo dovoj glede na prosti čas. Približno polovica jih je odgovorila, da doma hranijo stare knjige in rokopise, najpogosteje staro Sveto pismo. Na vprašanje, ali kupujejo leposlovne knjige in si s tem ustvarjajo lastno knjižnico, je pritr ni ravno tako zamišljena svobo- da, kakršna se danes prakticira, ravno tisti najhujši jarem? Tako je z demokratično ambrozijo opita družba postavila mejo, ki naj bi jo mlad človek kršil, nekam visoko čez oblake oziroma je sploh ni postavila. Danes se sme brez sramu početi prav vse.-prepovedano je le užaliti dejanskega storilca škode. Povsem jasno je, da je v takem razsrediščenem svetu, v katerem se ne ve, kje je tista meja, ki se lahko in ki se mora kršiti, mladi človek povsem izgubljen. Tako da nas ne more čuditi, če to mejo organizirati galerijsko dejavnost ter izobraževalne seminarje in debatne večere. Na priložnostni zloženki smo lahko prebrali vabilo Vabljeni v prečudovit svet neokrnjene narave, prijaznih ljudi ter izvirnih in nepozabnih doživetij... , prav tako pa tudi slogan Ohranjamo ravnovesje med naravnim okoljem in člove- dilno odgovoril precej večji odstotek žensk kot moških. Strinjajo se tudi, da berejo manj zaradi televizije. Na vprašanje, ali menijo, da je današnja mladina kulturno dovolj razgledana, jih je v povprečju več kot 80 odstotkov odgovorilo, da ne, kar kaže, da se srednješolci vidijo v zelo slabi luči, kar se tiče kulturnega življenja in njihove kulturne razgledanosti. Iz odgovorov na vprašanje, kdaj so nazadnje prebrali kakšno knjigo, je razvidno, da je večina anketirancev prebrala zadnjo knjigo v obdobju od enega do šestih mesecev, večina v poletnih počitnicah, manjši odstotek pa je kakšno knjigo prebral v zadnjem mesecu dni, pa še ti predvsem šoloobvezne knjige oziroma knjige za maturo. Avtorica še ugotavlja, da so ugotovljeni bralski interesi zelo pomembni za razpoznavo mladostnikovega duš.evnega in duhovnega stanja. V priljubljenosti branja pa se izražajo tudi vodilni posameznikovi interesi. Bralne navade se izoblikujejo že v primarni socializaciji in v osnovni šoli. Največji vpliv na kulturno razgledanost mladine pa imajo starši in njihov odnos do kulture. J. GABOR steklo išče s pomočjo injekcije ali uničevanja tuje lastnine. In spričo te demokracije nam ni potrebno izreči nič novega, lahko le ponovimo Platonove besede: «... demokracija je videti kot najlepša vseh državnih oblik ... vendar je podobna mladeniču, ki je razuzdan, zapravljiv, nesramen in zamenjava razuzdanost s svobodo, zapravljivost z velikodušnostjo in nesramnost z možatostjo«. Ob otvoritvi MIKK-a je Tadej Džuban v poskusni številki Soboških novin med drugim zapisal: »MIKK ni in ne bo prostor malodušja in povprečnosti, temveč predvsem širokosrčnosti in velikopoteznosti. Prvi korak je storjen. Vsako ponovno spraševanje ali bolje sprenevedanje o potrebnosti in smotrnosti storjenega koraka odseva zgolj licemerstvo in slepoto«. Morda so se Tadeju Džubanu te besede zapisale v evforiji in v dobri veri, toda rezultat, ki poteka, da tako rečem, vzporedo-a delovanjem MIKK-a, odseva povsem drugačno stanje. Galerija Murska Sobota kot neposredni sosed MIKK-a je neprestana žrtev tega stanja, ki se med drugim kaže tudi v tem, da so nekateri gosti MIKK-a iznašli izviren način, kako urinirati ne samo na Galerijo, ampak kar v Galerijo. K temu lahko dodamo tudi nadvse domiselne igre, pri katerih gre za kamenjanje Galerije, razbijanje luči in nazadnje tudi galerijske šipe. Osebno sicer razumem, da bi mi kot delavci Galerije morali biti presrečni nad dejstvom, da Galerijo sploh kdo opazi, vendar se pri tem postavljajo povsem drugačna vprašanja. Prvo je to, da se tako početje he more šteti ne za inteligentno ne za duhovito, še najmanj pa za uporniško. Prej lahko rečemo, da gre za početja idiotov v tistem izvirnem grškem pomenu, po katerem beseda idiotes pomeni tistega, ki ne sodeluje v javnih zadevah in jih ne pozna. Brez kakršnega koli moraliziranja se postavlja naslednje vprašanje: Kdo so ti idiotes? Ali tisti dejanski metalci kamenja ali pa inštitucija, v katero MIKK spada? Ali pa, brez sprenevedanja, licemerstva, slepote in brezbrižnosti odgovornih - morda celo obeh! ROBERT lNH0F Vsi veliki imajo svojega Kopitarja Prazna duša nikoli ne prizna in ne spozna resnice. To bi bil vendar čudež. Slovenec mora Slovencu vsaj poredno ponagajati, če že ne zmore prave kritične besede. Ker pa bi Kopitarju delal krivico, ga bom - NIKDA - imenoval Kopitarček. Najprej se vprašam, na kakšnem nivoju je človek, ki v Vestnik na kulturni strani, kjer bi moralo biti vse vsaj na nekoliko višji ravni (lepota, kultura, izobrazba), piše v tako mizernem stilu. Zgornje mene kot slikarja in človeka, hlepečega po lepoti in resnici, niti ne vznemirja. Bolj bi se posvetil neumnostim, ki jih Kopitarček natrese kar nekaj. Najprej začenja z majhnim črno-belim portretom, ki da sem ga zato storil črno-be-lega, ker menim, da je slabši od drugih. Resnica pa je tako prozaična, da ne more biti bolj. Denar je sveta vladar, žal tudi ali pa prav v kulturi in lepoti. Kar bi Kopitarček moral vedeti, ga iztisneš le po kapljah. Če bi se dotični zavedal, da genij mine z dvajsetimi in se nato začne resno delo, bi, če bi bil pameten, molčal, ker tako ali tako o stvareh, o katerih skuša govoričiti, nima osnovnega pojma. Praznemu človeku nobene oči ne povedo ničesar in pri tem je ostal tudi on. Ko govori o Turnerju, je pa njegova nemoč še posebno vidna. Kaj ga je pripeljalo do te primerjave, ni jasno nikomur, ki vsaj malo ve o tem velikem slikarju in meni. Turner je na kratko barvit v svojih tonih, jaz pa potegnem, kot je pravilno ugotovil g. Obal v spremnem katalogu, čisti barvni nanos. Toliko, da Kopitarčku odpremo obzorje. Dalje! Če bi njegova revna čutila delovala in ne bi bil zagledan v svojo revščino, bi našel na nekaterih slikah tudi tako pogrešane ladje. Celo pravo floto. Da smo natančnejši! Trdim bučam je treba marsikdaj stvari večkrat podrobno razložiti. Poglobite se vsaj v eno sliko in jo členite. Našli boste! Vprašljivo? Ker je za to potreben um in ne revščina duha. Našli boste lepoto, vero v boga, popolnost, resnico in vse, za kar smo slikarji poslani na ta svet za osveščanje vam enakih. Slike nastajajo v ciklusih in teh ciklusov je nastalo v obdobju 1996-1997 vsaj šest. Če bi jih znali analizirati, bi videli razlike. Uporaba elementov za gradnjo slike pa je naslednja: od primarnega začetka v devetdesetem letu, kjer odkrijem sfenoid, ki mi predstavlja konjsko glavo, pa naprej do razvoja ženskega akta in konja ter ptice v vertikalnem letu pa tudi spreminjajoče barvne skale, kar je lepo opisal g. Obal. Toliko v vednost in upam na ploden razvoj dotičnega. In kdaj naj Kopitarček sodi? Morda le takrat, ko se bodo otroci igrali »gnilo jajce«. Ignac Premoša, slikar Papež razglasil za blaženega prvega cigana Vatikan, 4. maja 1997 - Na trgu sv. Petra se je zbralo ob slavnostnem dogodku okrog štiri tisoč Romov z vsega sveta. V zgodovini krščanstva ni bil nikoli do sedaj razglašen za blaženega kakšen pripadnik romskega naroda. Bil je ubožen, ostarel in nepismen Cigan z innenom Ceferino Jimenez Mallo, priljubljen med ljudmi, ki so ga klicali z vzdevkom »El Pele«. Ustrelili so ga pripadniki španske republikanske vojske v Barbastru v Arago-niji 9. avgusta 1936, ko je na Pirenejskem polotoku divjala španska državljanska vojna. V nedeljo, 4. maja, pa gaje papež Janez Pavel II. razglasil kot krščanskega in katoliškega mučenca in sploh prvega Roma v zgodovini za blaženega. Rodil se je 1861. leta, ljubil je življenje, še najbolj pa flamenko, lepa dekleta in špansko korido. Preživljal se je kot konjski mešetar, včasih tudi s krajo in preprodajo mul, potem pa, ko se je poročil z ljubljenim dekletom romskega rodu, seje spreobrnil v vernega katolika. »Njegov primer,« je dejal papež, »dokazuje, kako božja usmiljenost ne pozna ne rasnih ne kulturnih meja.« Toda kaj je zagrešil Ceferino Jimenez Mallo -El Pele, sedaj blaženi, da so ga tistega avgustovskega jutra ob hladnem pokopališkem zidu v Barbastru ustrelili skupaj s še trinajstimi moškimi? Postavil se je v bran mladega španskega duhovnika, ki so ga aretirali borci republikanske vojske na trgu pred mestno hišo. Bilo jih je pet, ki so peljali v zapor gospodovega služabnika, ko jih je Ceferino pri svojih petinsedemdesetih letih in že vdovec skušal ustaviti, vpijoč: . »Sveta devica! Toliko vasje proti enemu samemu in še povrh tega nedolžnemu!« Aretirajo tudi njega. Po približno dvajsetih dneh, prebitih v zaporu, ga odpeljejo na usmrtitev z ustrelitvijo. Tik preden možje voda smrti pritisnejo na sprožilec svojih pušk, zavpije, stiskajoč v dlani Marijin rožni venec: »Živel Kristus kralj!« Poleg njega so razglasili za blažene še štiri katoliške mučence: enega škofa, dva duhovnika in eno redovnico. Toda na trguje bilo videti, kot da je edini deležen te časti, kajti zbralo se je okrog štiri tisoč Romov iz Španije, iz raznih evropskih držav in iz Latinske Amerike. Ob papežu je maševalo in proslavljalo pet ciganskih duhovnikov, eden od njih pa je bral zbranim vernikom iz evangelija, ena od rimskih kar-tomank, prav tako ciganskega rodu, pa je recitirala očenaš v romskem jeziku. Glasba kitar in violin je spremljala procesijo darovanja in papežu je bila poleg drugega podarjena oporna palica s srebrnim, filigransko obdelanim in cizeliranim oprijemalom. Sveti oče pa jim je izkazal čast, pozdravljajoč jih v romskem jeziku in ogrnjen s kosom ciganskega ljudskega oblačila rumene in rdeče barve, barve ki predstavljajo ogenj, pravzaprav kres, ki je eden od osrednjih elementov romskega življenja in folklore. Cigansko proslavljanje in veseljačenje se je začelo že v soboto zvečer in se končalo v nedeljo popoldne. V soboto se je okrog tisoč Romov udeležilo molitve rožnega venca, ki jo je vodil sam papež Janez Pavel II. in je pel »ave Marijo« v romščini, v nedeljo popoldne pa so španski Romi pripravili slavnostni program ob ritmu tanga in flamenca. Pripravil: VASILIJ DANČ Najedanje Lendavski p&lQCL Pozdravljeni! Res je sicer, da nisem pogledal na tablo na gradbišču, da bi ugotovil, kdo je naredil načrt za podružnico LB Pomurske banke v Črenšovcih, imam pa občutek, daje arhitekt imel težko nalogo. Bančniki so si namreč vtepli v glavo, da banka mora biti v središču kraja, zato so snubili kmeta, da bi jim prodal grunt in tako »likvidiral« kmetijo, a človek ni pristal. Pravzaprav je šel v neke vrste kompromis: banki je prodal tisti del dvorišča, ki ga nujno ne potrebuje, obdržal pa je seveda svojo pritlično hišico in notranji del dvorišča, nakar so nastopili »načrtovalci okolja in prostora« in želje je bilo treba uskladiti s tehničnimi možnostmi. Ko so začeli zidati, se je marsikdo zgražal, zdaj, ko pa je zadeva že pokrita in ima strehe z enakim naklonom - menda 45 stopinj - kot stara stanovanjka kmečka hiša, vse skupaj niti ni videti tako v nebo vpijoče. Še vedno pa se mi poraja vprašanje, ali je res bilo treba banko in druge lokale »tlačiti«' na ta prostor in ali je res nujno, da mora vse to biti v »centru«. Kje, dragi moji, naj parkiram traktor, ko bom šel v banko, saj pred novimi prostori ne bo »plača«? Še naprej bom ga ustavljal pri Vuku, se okrepčal s špri-cerjem, potem pa jo bom mahnil peš čez cesto. No, ja, če me podre kateri od drvečih tovornjakov, potem mi ne bo treba v banko; v najslabšem primeru me bodo odpeljali na »cintor«. In če bodo tako usodo doživljali tudi drugi, tedaj je toliko več vzrokov za pomisleke, ali je bilo res nujno, da so šli gradit banko, ki nima parkirišč pred vrati. V Odrancih so pripravili slovesnost, ker so dogradili cesto med Lipo, Odranci in Bistrico. Spodobi se, da ljudje ob takih »Svetkih« tudi kaj popijejo. Modernizacija da, ampak, ljudje, ne za vsako ceno! Pričakoval sem, da bodo pripeljali na otvoritev lesen sod vina ati pa bodo na mizo postavili božjo kapljico v pletenkah. Ne, nič ni bilo od tega, ampak so vino točili iz »rostfraj« navpično postavljenega valja, ki je imel spodaj seveda pipico. Zdi se mi, da so Odrančani »stručnjaki« za kašo, ne pa tudi za vino, kajti še tako dobro vino ne prija ravno, če ga ponudiš v nenavadni in nenaravni posodi. In kaj se je zgodilo v Odrancih? Ljudje so kapljico, ki je bila zastonj, seveda spili. In nikogar ni streslo! Sem nekaj slišal, da so v Soboti zaprli ulico, ki se imenuje po Cankarju, češ da je po njej gost promet in ljudje ne morejo spati. »Bunili« naj bi sedlasti upokojenci! Razumljivo, saj jih je vse več, niso ravno zmatrani; delavci, ki pa so izmučeni od dela, pa seveda trdno spijo, četudi bi se po cesti valile kolone tankov. Se mi pa tudi nekam čudno zdi, zakaj magistrale ne zapirajo drugod, na primer v Beltincih, koder se valijo ista vozila. To si ta hip razlagam tako: tam je manj upokojencev in več delavcev, ki jih premaga spanec, zato se ne menijo ne za dogajanje na cesti ne za želje svojega posteljnega partnerja. To pa tudi ni dobro, saj je neizpolnjevanje zakonskih obveznosti lahko razlog za ločitev, mar ne? NACI Med tejmi preminoučimi dnejvi, da smo svetijli den Oslobodilne fronte pa ešče bole svejtek dela, san dosta buo med narodon, med tejmi najbole proustimi delafci pa kak se dosejgamao pravlo nourimi pavri, ali nindri nej bilou guča od tej svetkof niti za oštarjaškin šankon ali pa v malo bole čednejšen guči. Nišče nej z enof samof rečjouf na-prejprneso tej dvej svetkof, šteri so nikda fčasi po bojni bilij komunistični božič pa vuzen fkuper, sakomi je na geziki bijla ena sama drujga rejč: NATO. Nej so se brigali delafci, šteri nemajo dela ali pa štraj-kajo, ka so nej doubili plače že nevenkelko mejsecof za svojo termo pa za svoje plače, nej so si zgu-čavali nikaj od toga pavri, šteri že skoro pou leta nemrejo odati svoji bijkof pa telic, ešče bole pa nej stari kraf, ka bou žnjimi, zagviišno so se nej trgali niti bijki, šterin je zavolo toga žijtek za nikelko podukšani, si somo brodijo od tej ene rejči: NATO. Pa te zaj ges pijtan eto mojo staro Žuško, či je že kaj čujla od toga pripovidavati ženske, da se pri mlejki fkup najdejo. Te pa mi una »Nasveti« pomurske študentke Včasih pride čas, ko se znajdemo med obilo slabe volje in povrh nam vseskozi nekaj hodi narobe. Zoprno pri vsem tem pa je to, da ravno tisti trenutek nikoli ne uspemo ugotoviti, kaj je tisto, kar nas spravlja v slabo voljo. Je to morda stol, na katerem sedimo in smo nezadovoljni z njegovo neudobnostjo, ali pa slab zrak v sobi? Mislim pa, da človek običajno ne more dobiti glavobola zgolj zaradi slabega stola in zraka, kajti bolj verjetno je, da so za slabo počutje krivi ljudje. Mogoče je, da nas v to stanje pripeljejo utrujajoči starši, profesorji, vsi- NAJ... kmetijo 97J PRIJAVNICA Naslov lastnika: Po domače: Prijavljam: a) naj... kmetijo b) obnovljeno hišo ----------- c) kmetijo z letvenikom ali brajdami (»lugašem, obrajdami«) Če imate aii poznate kmetijo, ki je urejena, primerno grajena, na kateri kmetujejo vzorno in okolju prijazno ter spoštujejo tradicijo, obnovljeno staro hišo ali kmetijo s senčnimi brajdami jo prijavite za 7. VESTNIKOVO ocenjevanje v akciji NAJ... kmetija ’97. Prijave zbiramo do sobote, 31. maja 1997. Prijavnico pošljite na naslov: VESTNIK, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota. * o''-----------------------—---------. KEMA Moja domača banka /O Pomurska banka d.d. Murska Sobota d.d. PUCONCI Lendavska 5, tel.: 069 31 650 faks: 069 21 654 tli pravi, ka se zaj med narodon takši straj napravo, ka si mijslijo, ka či nas ta ne zemejo, zagviišno si fkraj prijdemo. Zaj so mi te napomet prišle rečij enoga mojega pajdaša, šteri mi je po tiston, da smo svoja država gra-tali, pravo, ka je tou preveč ras- ljive prodajalke, neiskreni prijatelji ali partnerji (bodisi poslovni ali intimni), lahko pa se zgodi, da smo sami najbolj potencialen priganja-lec. Vsi naši notranji precepi nas enostavno peljejo v čisto nezadovoljstvo. Dejstvo pa je, da smo ob tem preveč narcisoidni in se niti ne zavedamo, koliko težje se skozi življenje prebijajo tisti, ki jih je usoda zares zapečatila. Naše navidezne težavice se mnogokrat lahko dokaj konstruktivno odpravijo, čeprav si z njimi tolikokrat belimo glavo. Ljudem, ki imajo hujše težave, pa naklonimo le nekaj minut bežnega i sočustvovanja. No, priznam, da se \ najdejo tudi taki, ki vendarle ne gledajo le za svojo »ta zadnjo«. Tako je na primer pomurska študentka neke ljubljanske fakultete nesebično delila nasvete Slovencem, ki so imeli občutek, da jim upanje sedi na glavi. Zvenelo je približno takole: »Debela sem.« - Daj kaj nase, ne samo vase! »Svet je okruten.« - Ne pretiravaj! »Nimam denarja.« - Oropaj menjalnico! »Grda sem.« - »Plastikfantastik« dela čudeže! »Grd sem.« - Ženske ne marajo lepih moških. »Zapustil me je.« - Poišči si drugega, moških je toliko, da so še za izvoz. »Zapustila me je.« - Še vedno ti ostane rokomet. »Nimam mišic.« - Pomembno je, kaj imaš v glavi (oziroma v denarnici)! Iz tega sledi, da je izhod iz vsake še tako zapletene in težavne situacije. To ni nič novega, vendar so primerki človeške vrste v pehanju za uspehom ali zgolj golim preživetjem vse bolj izpostavljeni stresnim situacijam. To pa pomeni rane na želodcu, hemoroide in navseza-dnje depresije, malodušje ali tu-Ijenje v luno’ »Kako sem jaz ne srečen!« . Solzavost pa taka! Energijo, ki jo porabimo za smiljenje samemu sebi in objokovanje lastne usode, bi bilo pametneje usmeriti v dosego zaželjenih ciljev - če seveda vemo, kaj bi radi počeli. Včasih se je najbolje za nekaj časa v miru posvetiti samemu sebi in razmišljati v pozitivnem smislu. Predvsem pa se jetre-ba smejati, tudi če ni nič smešne ga. Ne le, da se boste s HAHAJI, HEHEJI, HOHOJI in HOHUJI presedli na boljši stol, obenem si boste še pošteno razgibali dihalne poti in pljuča, tako da boste od takrat naprej zajemali vedno boljše litre zraka - vsekakor v primerni oddaljenosti od kakšnega izvora neprimernih dišav (to velja tudi za vse vaše »arome«, ki jih takrat pač morate skušati zadržati, omiliti z »žajfo« in zobno pasto). Upam, da boste v presedanju m vdihavanju kmalu vsi postali profesionalci! NI-GRA kejrano, ka smo Slovenci po svo-jon korejni hlapčevski narod, ka smo nikda par stotin lejt bilij pod Habsburgi, sledi pod Arpadoviči, . ešče slede smo komaj čakali naj pod Karadžordževiče prijdemo, te non je Horvet Tito buo mali Boug, pa je fejst raskejrano praviti kak bou nadale. Či že pravin od toga kumrovečkoga Djoužeka, smo si preveč muviH, da se je dao po svejti okouli z Galebon voziti pa s ten velko paradijo špilo, komaj slede po tiston smo gor prišli, ka.da se je s ten okouli vozo, non je somo do-sta duga napravo, za šteroga se ešče gnes nevenkelko lejt po njeg-voj smrti nemrejo zgučati, što naj tou plača. Ali moja stara pravi, ka se je te somo Tito vozo okouli, zaj pa da se torni velkomi NATO-ji sa-mij, po domačen povejdano, vrit pšejmo, pa se vozijo okouli po svejti si, šteri pri ton lejko kaj pomo-rejo, ešče več je pa takši, štere po svejti nišče zaistino ne gemlej, pa pri ton nemrejo nikaj, potnag^ somo zašenki naše pejnezs^ pa našo čest, šterosmote,^ svoji gratali, doubili, zaiz^ zapravlajo. Zagviišno je nej df ka zavolo toga odijo po svejldlr dsedniki pa se nevenkakše^ sije pa se vladne pa zviin^ delegacije, ka mogouče^l venkelki lejtaj pa zvejmo, 1 tou košta pa ka do tou tisti,» I nami prijdejo, plačiivali. I Pitan ges eto od toga - I sousida Vinceka Želarovofil pravi mA — splojnei^ taktikami C-) L braMi • mij ^1 ščejmo ■ T NatoP^l bi mogli najpriej pr^^:! daštvo z Rušami napra*’ J se ovi na zahodi prem1® samej kcoj pouzvali, neJ^Tl posojsili ta idemo. pa zaj tej velki rmirovniki,^'^! fčasi po osamosvojitvi kn I non nikše škeri za bojno MJ zaj pa da tej naš Tit P^J sako leto trbelo najmenj® ;,•/ lijonof dolarof, te so tile ® J so zaj tej, ka so pravi/, k J sikdar nevtralni, zaj naSjM'l med klepač pa nakovalo• J Zatogavolo Ti zaj velki svetkaj, pa Te zaistino trbej, ka se po« pšemo, vej pri ton ove, šteri so že ton, 1 mesta, či mij posojsili H ; te mo tak kre rouba tei U ; de non voda za > ■Ateistboleti . v n i ga se te zaj taK ten svojo varnost rel ® Boj potejdug touTižeiejzpo^^ jdite, ge na gaeetbi toga mejseca maja smo si 31"'51 * \ rJaetjega maja je biiu mednarodni dan svobodnega jabo pošfiijen. ka je ftpou pijsati, či ti nišče pod p^ SPibi kelko dnevoj ešče si što v ton mejsci ^misfc N0 P’ -Ameriki pa v u4vst*aftjl majo dftfijgo nedelo v maji me # Či ga naš predsednik ton dol osvoji, te mo kleti p«l tri dneve gena. -Po dePavsbon dnevi I. maji si je pfl pejvo te den na nouto SEift uUaAfon: ^opet pragnouali pwi maj smo ^4 obujali spomine ga vei let smo na^4 Nekdaj je bil ga vse ljudi to velik pragnik delavski, ga mnoge pa je gdaj spomin lep ga nagaj. 9u pri nas v bregdelju res dosti je l!11^ eden od lenobe, drug’ dela ne dobi ^daj pjebiteva nas je vedno več ljudi piti n08, bi menedgeitji b fo nas igbotiščaft- Tabfo pragnik dela vseeno nas da degelo vsako le delo vkup ^Vodstvo pa naše mis® to ’ da od vodifoib noit je vsa ’ ki delo bi častil ga kruh bi se gnojil Čudi mejsec maj se je gačno g dnevi. dni den svobodnega tiska. Cr den je meni jato p’1 , pijšen svobodno, ka ščen, pa po ?Kajadgišovon fj X Čejfeo tudi tou delan, kak vijdite. TKelko dnevol1'^ što, ne ven naptej, liki či p»edsednib -D/inovšcb de fojbo letos ge trt jie pitosfovfo den nate^ pltagniijejo d»iijgo nedelo v maji. Či tou novico p'"’' ka mo bfoti trijkrat genskan rouge biipuvafo ga je dogivfo ČRela, se je tak eiilo: ^ik' 8. maj 1997 jACronika Umor v Tekačevem pri Rogaški Slatini Je moril Kristjan K.? 01 . ------------------------------------------------------------------ policije ni delal, pa vendarle je živel na veliki nogi Vse slovensko časopisje, pa tako tudi Ves , dnj marca ubi-Woni v Tekačevem pri Rogaški Slatini, kjer s ter ^.jetna ^■13-letni Štefan Poharc, njegova 75-letna zen ™lena Krošlin in njena 17-letna hčerka. Ministrstvo za notranje zade-^Slovenije je, da bi čimprej "Mistorilca (storilce), razpisalo Wado 10.000 mark v tolarjih, vsaka, na videz še tako »ne- ^^bna« informacija bi bila 0 Mošla v mozaiku dokarov. Spanje, da bodo v krajšem prišli na sled morilcem, se niizpolnilo, kajti šele 54 dni z očinu so utemeljeno osumili naPosled prijeli 25-letnega brezposelnega ključavničarja Kristjana K. iz Slovenskih Konjic in ga priprli. Osumljen je, da je sodeloval pri ropu in štirikratnem umoru. Da, sodeloval, kajti preiskovalni organi UNZ Celje so prepričani, da ni bil sam, ampak je imel vsaj še enega pomagača. Osumljenec je sicer star znanec policije, saj so ga zaradi premoženjskih deliktov in nasilja obravnavali že petnajstkrat. V kraju je Ugodil ^čani; SadIti°knPrej ali sleJ do’ Hih^Mi v g«,?6' Take^ so i^^^isti s du pri Ganča->00 sa- s» Cesta JaSe išč^0' 1 , n Zoran R-' av,°' izo^heva! rn.otorjem v ^St'°Sebni । ’ Pr°metni ad krmilom %Va bi bileP0,lcisti so V'''arn^13^^, ,Posledice bi- <** Ana-U-Ja Rožen-p™- NoJTajesk?aj pet|etni ta!^?a4k>ajz dvema k}53 ^1^ Sebn rn av? P0 ka’ “"Andr ^^niprn Izreden prodajni uspeh doživlja plošča Beyond The Missuri Sky, ki sta jo nedavno posnela basist Charlie Haden in kitarist Pat Metheny. Izredna glasba, ki jo prinaša plošča, je zelo melodična in občutena in ravno duet format obema umetnikoma dovoljuje izražati svoje neverjetne lirične kvalitete. Plošča je primerna za poslušanje zjutraj, opoldan in zvečer. Legendarni bobnar Ed Blackwell, ki je znan po sodelovanju s ključno zasedbo Orneta Colemana, je izdal ploščo s svojim triom, v katerem sodelujeta še tenorsaksofonist Dewey Redman in basist Cameron Brown. Plošča nosi naslov VValls-Bridges in jo je izdala založba Black Saint. Iztok R. O Novice od tu... Dance je glasbena zvrst, ki se počasi, a vztrajno utrjuje tudi na slovenskih tleh. Med najboljše slovenske predstavnike sodi tudi skupin 4 FUN, ki nastopa kot duet. Pred kratkim ji je uspelo, da je izdala peto singlico iz albuma Kamadero. Novi hit se imenuje Hey ti!, hkrati pa se končuje tudi snemanje videospota s to skladbo. Vilija Resnika ni nič prizdelo, da so ga razglasili za neokusno oblečenega rockerja. V ta naziv namreč sploh ne verjame. Še vedno se trdno drži svojega stila oblačenja. Svoj imidž pa si je utrdil z belimi razvezanimi »bule-rji«. Saj, proti »bulerjem« nimamo nič, samo če so beli in ubuti na Vilija. ... in tam Celin Dion v zadnjem času vse pogosteje vabijo tudi pred filmske kamere, kjer bi lahko, če bo sprejela, zaigrala ob igralcih, kot so Gerard Depardeu in podobni. Celin je odlična pevka, ki do zadnjega kotička napolni dvorane, morda pa bo uspešna tudi kot igralka. Mikrofona ne bo zanemarjala. Michael Jackson naj bi se v teh dneh približal naši državi. Zagotovil je namreč, da se bo udeležil podeljevanja mednarodnih televizijskih nagrad v Milanu. Tisti, ki bi ga želeli videti, bodo morali pohiteti, saj bo znani ameriški pevec v tem italijanskem mestu ostal tri ure. Priletel in odletel pa bo s helikopterjem. AUDIO - VIDEO - CD A A —otem ie hotel imeti “'to. Drevo mu je dalo veje, ^znovaZi smo z Zemljo dnevu Zemlje liste pa smo zapisali svoje zelje ^■^iš--- • še po' 4 J'Metili unjen r°jstni 61111 nekaj naših ok^t'1'o njen; a reka ter se Uto J M liknv Vsebini in se ^f^anja n° ‘Zrazili' Med smo iz-’na njegove liste pa smo zapisali svoje želje in čestitke Zemlji. Vsi smo ji med drugim zaželeli, da je ne bi več tako onesnaževali. Tudi uro slovenskega jezika smo posvetili Zemlji in pisali spis o tem, kako nas je povabila na praznovanje svojega rojstnega dne. Resje lepo, ko vse cveti in ni nepotrebnih smeti, zato bomo v prihodnje bolj pazi- » TE Mit Sl ŠkODUlV ZA IMs li, kje in kam bomo odmetavali svoje odpadke. UČENCI 4. c-razreda * w * 22. aprila je Zemlja praznovala svoj rojstni dan. Dva dni pred tem mi je drobna ptička prinesla pismo, v katerem je pisalo, naj pridem na praznovanje rojstnega dne. Vabila meje Zemlja. Kar oddahnil sem si, ko sem prispel na cilj, saj je bila pot zelo dolga. Zbranih je bilo že veliko ljudi. Slavljenki sem prinesel za darilo čistilno napravo. Tudi drugi so ji čestitali in ji poklanjali podobna darila. Posedli smo za mizo in se pogovarjali. Zemlja je bila žalostna. Govorila nam je, kako hudo ji je, ker jo onesnažujemo. Opravičili smo se ji in rekli, da se bomo skušali poboljšati. Potem smo zaplesali in nekaj prigriznili. Vsi skupaj smo zapeli Zemlji pesem, ki si jo je najbolj želela, to je Šumijo gozdovi domači. Domov sem se vrnil pozno. Še vedno me spremljajo misli na lepo praznovanje. Nič več ne bom odmetaval papirčkov mimo smetnjaka. SIMON RATKO, 4. c OŠ Ivana Cankarja Ljutomer iz katerih si je lahko pripravil les. In čez čas si je res postavil hišo. Drevo je bilo srečno. Nekega dne je fant odšel z doma. Dolgo ga ni bilo nazaj. Ko se je vrnil, j*e bil že star. Zdaj je hotel čoln, da bi z njim odplul. Drevo mu je dalo deblo, iz katerega si je sklesal čoln. In bilo je spet srečno, vendar ne popolnoma. Ko se je fant po dolgem času znova vrnil, mu drevo ni imelo več česa dati. Od njega je ostal le štor, ki mu je rekel: »Sedi in si odpočij!« Fant se je medtem zelo postaral in rade volje se je usedel na štor. Drevo je bilo spet srečno ... Tako smo spoznali, da ima drevo srce, ki je mnogo večje od človekovega. Vemo, da je življenje čudež, daje čudež vsako bitje, da so čudeži zemlja, nebo, gozdovi, vodovja ... Ob dnevu Zemlje smo imeli različne delavnice in skupaj smo zasadili nova drevesa, ki nam bodo dajala novo življenje ter upanje za mlade. Preprosto in otroško smo rekli: »Hvala ti, ker si!« UČENCI 4. razreda z učiteljico Mišo Vajndorfer OŠ Mala Nedelja Iz otroških ust o Zemlji - Zemlja je planet. (Matejka) - Živimo na Zemlji. (Aleksej) - Zemlja se vrti, samo mi tega ne čutimo. (Blaž) - Rad imam zemljo, ker se z njo igram. (Dejan) - Zemlja je dom žuželkam, rastlinam in ljudem. (Aljaž) - Zemlja ima praznik, jaz pa poleti rojstni dan. (Jožko) - Veliko zemlje je na Suhem Vrhu. Tam lahko kričim. (Jakob) - Zemljo lahko kopljemo, grabljamo, primemo ... (Lara) - V zemlji sem našel deževnika. (Matej) - Z zemljo se večkrat umažem, pa to ni nič hudega. (Tjaša) - Pri vrtcu smo posadili v zemljo veliko drevo. (Alen) - V zemljo sadimo tudi rože. (Tanja) CICIBANI iz vrtca Urška, M. Sobota To sem jaz Ime mi je Damijan. Star sem devet let in pol. Moje življenje se je začelo neko sredo ob pol sedmih zjutraj. V bolnici sva preživela z mamico pet srečnih dni. Nato je prišel očka in naju odpeljal domov. Ko sem bil star eno leto, sem začel hoditi. Pridno sem rasel, se igral in prišel je čas, ko sem moral prvič v šolo. Spoznal sem nove prijatelje in prijateljice. Že v mali šoli pa sem dobil sestrico Tadejo. Bil sem zelo vesel. Zdaj obiskujem že tretji razred, se učim, pomagam pri delu in se ig-ram.Želim si, da bi bil zdrav in srečen še naprej. DAMIJAN GRLEC, 3. raz., OŠ Sveti Jurij Zemlja toži Bilo je lepo spomladansko vreme in ležala sem na travi. Prisluhnila sem zemlji pod sabo, ki mi je šepetala in tožila: »Že tisočletja dajem ljudem hrano, skrbim za naravna bogastva, za hrano vseh živih bitij na svetu, za čist zrak, vodo ... Toda ne vem, ali bom še dolgo vzdržala. Ljudje preveč gledajo samo nase, malo pa jim je mar za okolico in njihov življenjski prostor. Naravi samo jemljejo, dajejo pa čedalje manj. Mečejo odpadke, gradijo avtoceste, z raznimi škropivi onesnažujejo pitno vodo ... Tovarne kar semtertja izlivajo strupene kemične 'snovi. Tako sem vedno bolj bolna.« Premišljevala sem in ugotovila, da ima zemlja prav. Sklenila sem, da bom storila vse, kar je v mojih močeh, da bo narava okrog mene zelena in neonesnažena. SARA VARGA, 4. a, OŠ Krog Pomagali smo naravi Vsi vemo, da je narava čedalje bolj ogrožena. Kdo jo ogroža in kako? Ljudje, ki onesnažujemo okolje. Ali je še kaj upanja za našo naravo, da jo ohranimo čisto in zdravo? O tem smo razmišljali tudi učenci naše šole in se odločili, da ji bomo pomagali. Organizirali smo očiščevalno akcijo. Jaz sem sodelovala v skupini učencev, ki so čistili okolico šole. Vsi smo MNioDaaaum M nHEtsconancnannr.tCLE nnmf uitnncnnnnv:n^rr vneto delali. Ko smo končali, smo se pridružili drugim skupinam. Na koncu smo bili vsi zadovoljni. Okolica je bila videta lepša in bolj urejena, zato smo se v njej prijetneje počutili. Pomagali smo tudi mnogim bilkam, ki so jih dušile smeti in razni odpadki. Tako so lažje zadihale. Narava nam bo naš trud poplačala. JANJA ADANIČ, 5. c OŠ Turnišče Ob dnevu slovenske knjige Rada hodim v knjižnico in berem knjige. Še posebno všeč so mi bile Disneyeve knjige, razne pravljice ... Triindvajsetega aprila je bil dan slovenske knjige. Po radiu in televiziji so govorili o tem prazniku. Nekaterim so podelili tudi nagrade. Zame je bil to vesel dan, saj sem bila pohvaljena kot dobra bralka knjig. INES BALAŽIČ, 4. raz. OŠ Odranci P^P1^0 . k? ljubih ^^Volje^' razred osnovne šole. Nekaj časa je bil hie e^db° Pne’ ^aenkrat pa so se mu začele slabšati. Tine-'en. Je, da 6 °Cene v Tinetovih zvezkih prepirati. Zače-in Padarje DJ»e naJboljša. Štirica je rekla, da je tudi ona luhaT^a in d-r'Ca $e ^ar naPrei govorila, da je samo ona IV^siT' ’°na Da -ma tud' lep trehušček. Enka ji je zabrusila, lneta, ker s'6 'epo Su^a' Pet'ca Je odgovorila: »Ampak % ?°hvana najbolie Se P^adla v njegov zvezek. Enka pa se je gL a so'3 Se Je, dal °Cena V Nemčiji. V prepir seje vmešala ^lik^jevb^he v?.,' z nekaj dodatnimi črticami postane kričale v torbi. K aik da b0 ■ 'n zaslišal del prepira. Sklenil je, da se bo KuSs. Dah' V zvezkih same lepe ocene. ►C--.-.. a|UA GOLOB, 3. d. OŠ Gornja Radgona e, rišite ? (Pokrovitelj nagradnega kviza je Knjigarna Co Pa ti^8ovOr na * ln Papirnica DOBRA KNJIGA M. Sobota) ^^^sto^bilH^ št. 30: Skromnost je lepa čednost. Uk nani od8n° >>s.kyoinni«, da niste nalepili na dopisni-^litaAbh,??0 Hoki; Z011'1 na nagradno vprašanje, tudi naše-hoj >k nag 'Poštevati pri žrebanju. Takšna so pač e Pa je PAVLE LOPERT iz Kobilja 14. ----------------------- 'Paj^l>razn'^ dela? Odgovore pričakujemo Na OŠ Apače zelo uspešno deluje tudi otroška folklorna skupina, brez katere ne mine skoraj nobena prireditev ali proslava. (Foto: J. G.) 14 Iz. naših krajev Neveijetno Antonija v 102. letu Ni poznala hudobije V upokojenskem bloku v Gornji Radgoni živi Antonija Knez, ki je v drugi polovici aprila stopila v 102. leto svojega d o 1 g e g a življenja. Tudi njena sestra Frančiška utegne učakati stoletnico ali pa celo več, saj je že stara 94 let. Obe Knezovi sta bili vinogradniški delavki, nazadnje na VG Kapela, zato imata pokojnino. Za obe že 20 let vzorno skrbi j Frančiškin sin Franc, ki jima priskrbi vse, kar si zaželita oziro-i ma potrebujeta. Antonijo Knez so ob visokem jubileju obiskali predstavniki ' gornjeradgonskega upokojenskega društva in krajevne organizacije Rdečega križa in ji čestitali k jubileju ter zaželeli veliko [ zdravja in prijetnih trenutkov v družbi s sestro in nečakom. Jubilantka, ki je verjetno najstarejša Pomurka, je še kar zdrava j in tudi spomni se še marsičesa iz svoje mladosti. Povedala je, da ni bila nikdar »preveč« zdrava, hudo bolna pa tudi ne. Življenjske težave je znala prenašati, ne da bi se vznemirila (razjezila). Hudobije ni poznala. Rada seje udejstvovala na različnih področjih, posebno rada je pela. F. Ki. M ten ©if mil wait ©f rawf Na zadnji seji predsedstva Društva upokojencev Murska Sobota so navzoči med drugim ugotovili, da je njihov prvi dan odprtih vrat pomoči potrebnim uspel. Predstavnika društva sta reševala socialno-pravna vprašanja. Vsem, ki so nemočni pripovedovali svoje težavne primere, sta poiskala pomoč. Pomagala sta tudi mlajši invalidki in drugim nečlanom društva. Vrata bodo odslej odprta vsako drugo sredo v mesecu od 9. do 11. ure v Kocljevi 4 v Murski Soboti. Na sestanku je bila izražena ugotovitev, da uradniki vse premalo prisluhnejo dejanskim problemom svojih strank. Če bi se bolj poglobili v socialne, zdravstvene, stanovanjske ali druge težave, bi takoj laže razrešili marsikateri problem. V zadnjem času se soboški upokojenci pripravljajo na svoj občni zbor, ki bo predvidoma 13. maja. Na njem bodo povečali predsedstvo s sedanjih 9 na 13 članov in sprejeli dopolnjena pravila društva. Soboški upokojenci bodo pripravili 6. maja prvenstvo Prekmurja v balinanju. Sodelovala bodo društva iz Bakovec, Lendave in Murske Sobote. V Radencih bo 14. maja območno tekmovanje v kegljanju, 10. maja pa strelsko tekmovanje upokojencev v Ljutomeru. Devetindvajsetega aprila pa se bodo v Lendavi pomerili v šahu. Ribiške trnke pa bodo kmalu namakali v Gornji Radgoni. Te dni zbirajo prijave za udeležbo na srečanju slovenskih upokojencev, ki bo 19. junija v Celju. Želijo si, da bi se te prireditve, ki je združena z obiskom sejma Za zdravo življenje, udeležilo vsaj sto oseb. Poudarili so, da so stroški majhni in da bi morali upokojenci množično obiskati svojo največjo prireditev v letu. Pred nedavnim je obiskala soboško društvo upokojencev štiričlanska delegacija sorodnega društva iz Porabja. Dogovorili so se o konkr etnih oblikah nadaljnjega sodelovanja. FRANČEK ŠTEFANEC LJUTOMER - Uvodna prireditev ob letošnji 125-letnici ustanovitve Vinorejskega društva Ljutomer je bilo ocenjevanje vina, ki ga je organiziralo sedanje društvo vinogradnikov in prijateljev vina. Strokovna komisija, ki ji je predsedovala prof. dr. Slavica Šinkovec, je ocenila 128 vzorcev belega in en vzorec rdečega vina. Pridelovalci žlahtne kapljice so prejeli štiri velike zlate medalje, 40 zlatih, 51 srebrnih in 23 bronastih medalj ter 6 priznanj. Odličja bodo slovesno podelili 18. maja v Železnih Dverih, kjer bo na ogled tudi razstava. Proslava ob obletnici že omenjenega društva pa bo 21. junija na ljutomerskem hipodromu. Tedaj naj bi v prleško metropolo pripeljal muzejski vlak. Predviden je tudi obisk predsednika Slovenije g. Milana Kučana. (N. Š.) Črno-bela ŠOLARKE Z GORIČKEGA sem fotografiral v prvi polovici sedemdesetih let pred takrat novo šolo pri Gradu. Zanimivo bi bilo izvedeti, po kakšni živ- ljenjski poti hodi teh sedmero deklet? Zdaj verjetno prestopajo prag graške šole že njihovi otroci in tako bo šlo iz roda v rod. F. Štefanec Obiskali smo Zagajski Vrh Na pohodu prašičereja in vionogradništvo Zagajski Vrh je slemensko naselje v gornjeradgonski občini tik nad Ščavniško dolino, kamor se strmo spušča severno pobočje, pokrito z mešanim, večinoma z li-stnastim gozdom. Na Zagajski Vrh pridemo najhitreje, če zavijemo z magistralne ceste Gornja Radgona-Lenart, ne pa tudi najlaže, kajti do prve hiše (in kapele) se bomo zapeljali po strmi, a asfaltirani vaški cesti. Zagajski Vrh je močno navezan na Spodnjo Ščavnico, ki sicer velja za krajevno središče, saj hodijo tja otroci (do četrtega razreda) v podružnično šolo; tam pa so še: cerkvica, trgovine, dom gasilcev in občanov, pa gostilna in okrepčevalnica ... No, resnici na ljubo pa Zagajšarjem samo zaradi okrepčila le ni treba tja dol (vasica je sicer na nadmorski višini 292 metrov), kajti v lastni vasi imajo znano gostišče Zagajski hram, ki ga vodi Boris Perko. Pijače pa ne manjka tudi drugod, saj je od 45 hišnih številk deset »nenaseljenih«. Njihovi lastniki so ljudje, ki imajo vinograde na Zagajskem Vrhu. Večji (domači in tuji) vinogradniki so: Hodi, Črepnjak, Bauman, Tomažič ... Letos bodo posamezniki zasadili na Zagajskem Vrhu še več trte, saj so lege primerne, Jože Tomažič je eden navečjih kmetov na Zagajskem Vrhu in morda so ga tudi zato izbral* Kot vidite, sem ga fotografiral ob velikem traktorskem plugu. In če dobro vidite, potem ste.ra nemški Landbergov peresasti plug, izdelan sicer v tovarni Pdttinger. Ta plug je odličen zlasti z$ saj zorana zemlja popolnoma prekrije strnišče ali druge ostanke na njivi, na primer koruzo- Jože tudi že nekajkrat tekmoval, pridelka (pa naj bo to grozdje, mošt ali vino) pa sploh ni težko prodati. Te in druge informacije mi je posredoval 40-letni Jože Tomažič, ki s svojo družino obdeluje 15 hektarjev lastne zemlje in 15 hektarjev površin, ki jih imajo v najemu. Svojčas je redila kmetija po 30 glav goveda, zdaj pa precej V soboto, 10. maja, v Ljutomeru TfN Tl 71 Tl V A Ob jubileju društveno glasilo Praznovanje ob 50-letnici Društva upokojencev Ljutomer se bo začelo v soboto, 10. maja, in sicer s športno-rekreativnimi aktivnostni, tekmovanjem v šahu, streljanjem z zračno puško in igranjem pikada. Dan kartanja za člane bo sreda, 14. maja; osrednja slovenost, posvečena 50-letnici, pa bo v soboto, 31. maja, dopoldne v domu kulture v Ljutomeru. Popoldne pa bo velika manifestacija na ljutomerskem hipodromu, kjer bo nastopila ljutomerska godba na pihala, pripravljajo pa tudi bogat za-bavno-družabni program. Društvo upokojencev Ljutomer bo ob svojem jubileju izdalo glasilo, v katerem bo predstavilo svoje delo in načrte. Pokrovitelj je Občina Ljutomer, fmančno pa so izdajo podprli nekatere firme in samostojni podjetniki. Na prireditve ob 50-letnici bodo ljutomerski upokojenci povabili društva iz sosednjih pomurskih občin, Maribora, Ptuja, Ormoža in tudi iz Čakovca. Pričakujejo tudi goste iz Ljubljane, med njimi tudi predsednika zveze slovenskih upokojencev. N. ŠOŠTARIČ PUCONCI - Člani društva upokojencev so se zbrali na običajnem vsakoletnem srečanju. Pogovorili so se o svojem delu in življenju ter se razveselili, saj je prijetno igral šolski ansambel Sonček, lepe pa so bile tudi deklamacije. (J. K.) PODGRAD - Ribiška družina Gornja Radgona je priredila v ribniku v Podgradu ribiško tekmovanje, ki se ga je udeležilo 20 tekmovalcev. Najuspešnejši, Branko Belovič, je ujel 450 dekagramov rib, drugi po kličini ulova je bil Gabrijel Vučko, tretji Jože Kreft itd. Na pobudo Vlada Drvariča so ribiči izvedli akcijo čiščenja obrežja Mure in potokov. (J. Kaučič) SPODNJA ŠČAVNICA - V podružnični cerkvi Marije Brezmadežne v Spodnji Ščavnici bodo kmalu namestili 250-kilogra-mski zvon, ki je bil svojčas v župnijski cerkvi v Gornji Radgoni. Zvonjenje bo na elektriko in cerkev, zgrajena 1968. leta, bo na novo prepleskana. K nedeljskemu bogoslužju v Spodnji Ščavnici prihaja okrog 200 vernikov. (F. KI.) o manj. Tomažičevi pa imajo tudi velike prostorske zmogljivosti za rejo bekonov. V enem turnusu celo do 200 kosov, a kaj ko (vsaj ta čas) ni na voljo dovolj pujskov. Povpraševanje je pač večje od ponudbe. Jože je sicer menil, da je tako zaradi »sezone«. Zdaj, spomladi, pujske kupujejo tudi mnogi mali rejci, tudi s Primorskega naj bi prihajali, zato hitro poidejo. Sčasoma se bosta ponudba in povpraševanje »ujela«. S kmetijstvom se ukvarja glavnina prebivalstva, v vasi pa imajo tudi nekaj samostojnih podjetnikov, kot so Vera in Marjan Cart (mizarstvo), Milena Kolarič (frizerstvo), Ivan Maleh (avtoprevozni-štvo)... Tudi gradbeništvo (zidarstvo) daje kruh nekaj domači- • tudij nom. V vasi in*aJ° jj# Ponavadi je jak . . dsednik poskrbi- vst . tirana, če ne d/^’ačije/ mimo njegove gajskem Vrhu J šen del ceste,/uovel’j1ii mimo predsed" še kadi. Bopa^ j^J kajti v KS SP^^endv^ pripravljajo nare pfjs© dbi krajevnega/1^ asfaltiranje c/ V J glasovanje usp jjjjA že dokaj dobro prav tako pa 31 I, b<>. kajti naselij I mariborskivod^ , Besedil°ginsQl . tjčF, 1 PEČAROVCI - V nedavno ustanovljenem “—I turno-športnem društvu Pečarovci že snujej0 ^1 Ker ima petje v tem kraju že večdesetletno tradi^A: novih pevski zbor. V njem bodo seveda prepeval; 1 orj sode ujejo v cerkvenem pevskem zboru, ki seje z« M v! //N’ ki je sicer na lepi višinski točki, gled daleč naokoli, zato zdaj, ko imajo turistič*13%a gne priti še kaj več turistov. Morda bodo to mki, kajti »trasirati« nameravajo lokalno pešp01' I J — - ZT K.) sčasoma vključila v evropsko pešpot E 6- U- GRAD - Mladinska dramska skupi*111 ---- umetniškega društva Franceta Prešerna o zorila pod metorstvom Marije Štesl Finžgarj®v°terPm življenja. Ob dobro izdelani sceni in origi*13'111^^**1"! igri nekaterih igralcev je bilo občinstvo j je nastopajoče nagradilo z burnim aplavzom- P gostovanjih! (M. Fe.) jtel ----1 VELIKA POLANA - Upokojensko ^^ujej3 ____I Le-ti ne hodijo le na izlete in se ne ude ilGTp srečanj, kot bi morda kdo mislil, ampak se tu stat** 3 A društvu deluje kolesarska sekcija. Zelo deja .oup°’ j/ k pevski zbor in glasbeni ansambel. Letos se ./gusl^ J peljali na nekaj izletov, udeležili se bodo vses s ji J upokojencev v Celju, ne bodo pa manjkaPl Kobilju in še kje. Društvu predseduje Jože zika Prša, blagajničarka pa Agica Kotnjek- ’ cjf). 9 ---- PETANJCI - Tudi na Petanjcih, Trop"J ---- na Tišini jim že »preseda« gost / K % se vije po magistralni cesti skozi te kraje- e|,L’(|jjč župana svoje občine in predstavnika uPra ste s Sobota, da bi zvedeli, kako kaže z obnovo^ zanjo tudi pripravljeni kaj žrtvovati. Tako s ^Ij*5I šali izjave, da soglašajo s posegom v nji*10 j bo na nekaterih odsekih le na ta način ces a ravna. (F. KI.) rSldh --- MARKOVCI - Sezona birm v Porn“cij0!) --- rkvah (evangeličani imajo konfirn1' maja, ko bo birma v Lendavi. Že našle j /nija birma v Bakovcih, 31. maja na Kuzmi. j junija pa v Markovcih. Zakrament naj bi P JL škof dr. Franc Kramberger. (J. Ž.) --- GORNJA RADGONA - Na športne^* M --- štorih Pomurskega sejma v Gornji .gj 1’%^ 7. junija, športno in družabno srečanje ce $ ()Vit p Icev iz vse Slovenije. Pomerili se bodo v nogometu, namiznem tenisu in veslanju ^.jj ji^pl \ vse nared za prireditev, so enoglasno ugo 1 ganizatorjev (Pomurska gasilska zveza * yi| nih gasilcev). (F. KI.) I ^ik; 8. maj 1997 I/ naših krajev Krajevna skupnost Cerkvenjak -- Vrhovi v UlPomebn združuje 15 naselij: Andrenci, Brengo-Kadi3’ .kveniak, Cogetinci, Čagona, Grabonoški Vrh, Ivanjski Šetinci enC*’ ^omarnica, Peščeni Vrh, Smolinci, Vanetina in !®taXoKVerkV^^^ niso Bellih ton ° razl°žena po daje ravni- sre-"!Ceste. V°dlj° P°mem S^ojc? Siestije bilo ždJlhjezdajPSajJ“dl vellko več’ J in sW3Lo1mnogi odšli druS°d-kCarbenjak .•Sedanji tajnik e^ner kk’SlCer gradbinec ^vojodru-^čili **** ^OV u2°tovili in tema’ nh so s°-W^jSrani kraJani, seznani-azvojmt “kusnJami in Jnih Projektov CR- - lf ’eta jeVu kaaievnein središču so začeli poučevati mlade nadobudneže 1775. leta v zasebni j VM . Jab do leta 107 S°'a v mežnariji, nato pa v samostojni stavbi. Šolsko poslopje so zgradili leta A U ko so odprli za tiste čase sodobno šolo in jo poimenovali po narodnem heroju ^^in^^VsV^^lSlet ^kti' 1M razst S’ar° ^nov°) šolsko poslopje ni več idealno za šolarje in učitelje. Pred kratkim so K«?1 i t aV? na,ečajnih rešitev za preureditev in dograditev šolskega poslopja. Ali bodo »c V'!' hln*1^ Pret °Va,a 'n (ka**’ ^Ze 'n ab nas,ab Povsem novi, ta čas še ni znano, saj se tudi še ne ve, kdaj Vsa. esnss. r je še nncohn« attnainnA tao, hnH« »anoii oraHiti Dektvo ie. da so učni in sprem- bfJ^ico*81!* '•» tud, t |6 ae Posebno aktualno) kdaj bodo začeli graditi. Dejstvo je, da so učni in sprem-N. °sn<>vni p'adn*ca Je premajhna. Pa vendarle: pri Tomažu naj bi gradili potem, ko bodo / °r sPadata ti! Ivanjkovci- Tak je vrstni red, zapisan v programu prenove šolskega prostora v li x a kraja, ki mejita na Prlekijo. - Fotografija: Š. Sobočan Liut Zja’ Peča-SS > Poz dve Pesmi. SS?'ke; °bc'no in ^žart bl lmeH Zadnje so vsi PO V; v naslednjih treh pa so obravnavali: možnosti razvoja turizma na območju KS Cerkvenjak; podjetništvo - priložnosti in ovire; možnost razvoja kmetijstva na območju KS Cerkvenjak. Na cerkvenjaškem območju so od kmetijskih dejavnosti živinoreja (govedoreja, prašičereja), poljedelstvo (koruza, pšenica, ječmen in še kaj, vendar zgolj za lastno oskrbo), nekaj pa je tudi vinogradništva in zelenjadarstva. Le ena kmetija pa se ukvarja z dopolnilno dejavnostjo (kmečki turizem). Nekaj storitvenih dejavnostih sicer imajo, še več pa jih pogrešanje, kar odpira možnosti za nova delovna mesta, na primer: v ponudbi prenočišč, avtomeha-ničarstvu, ponudbi vinotočev, mizarstvu, mlinarstvu, predelavi sadja... Jože Kraner, tajnik KS Cerkvenjak, se je po tridesetih letih dela v notranjosti Slovenije vrnil nazaj v domači kraj, se vživel v delo in življenje in morda bo tudi z njegovo pomočjo sčasoma lažje, bogatejše ... Veliko delovnega časa prebije na terenu, med ljudmi. Prireditve le za domačine? »V turizmu je pestra in bogata ponudba prireditev, ki niso dovolj tržno usmerjene, ampak so namenjene krajanom samim. Aktivnosti na tem območju so v glavnem neorganizirane oziroma prepuščene iznajdljivosti posameznih obiskovalcev (kolesarjenje, pešpoti ...). Bogata je gostinska ponudba z restavracijo, tremi bifeji, diskom, ponudbo na turistični kmetiji, degustacijo vin v vinski kleti in en vi pevski zbori združeno zapeli tri pesmi: To je dan, Slava Slomšku in Raduj se kraljica. (J. Ž.) ---- VIDEM OB ŠČAVNICI ----- Občinsko gasilsko poveljstvo Občine Sveti Jurij ob Ščavnici z zadovoljstvom ugotavlja, da namenja na njihovem območju vseh devet gasilskih društev veliko skrb izobraževanju članstva. Na tem območju je čez 500 gasilcev. 25. maja bodo imeli letni pregled operativnih gasilskih enot vse občine. (F. KI.) V organizaciji Gasilske zveze Lendava in Gasilskega poveljstva Občine Lendava je bil 75-urni tečaj za nižje gasilske častnike iz osmih prostovoljnih gasilskih društev. Tečajniki so pridobili veliko znanja, zato bodo lahko poslej vodje gasilskih enot v posameznih društvih. Na koncu so se seveda »po gasilsko« fotograii- J. Z. rali. notoč je v nastajanju,« beremo v povzetku o dognanjih »delavnic«, ki ga je podpisal predsednik KS Cerkvenjak Janko Maguša. Kulturna dejavnost je še kar razvita, kajti že leta in leta deluje kud Jože Lacko, ki ima folkorni skupini starejših in mladih plesalcev in ljudske pevke. Delavni so upokojenci, organizirani v društvu; v tem krajevnem središču imajo bogato gasilsko tradicijo, krajevna odbora RK in ZB in še bi lahko nizal. Hitrejši razvoj gospodarskih dejavnosti v tem delu lenarške občine zavira po študiji: Pomanjkanje raznih informacij; nepoznavanje razvojnih trendov, tržnih priložnosti; ni razvojne podpore v obliki svetovanja pri razvoju dejavnosti; neugodni krediti; neorganiziranost, nepovezanost... Tefonija je dokaj dobro razvita, vodooskrba tudi še kar, kajti v Župetincih, Smolincih in delih Cogetincev in Ivanjskega Vrha imajo vaške vodovode, v drugih krajih pa so priključeni na ptujski vodovod. Slabo pa je s cestami. Sicer menda ni kraja, kjer ne bi imeli asfalta, še vedno pa je od 66 kilometrov krajevnih cest asfaltiranih komaj 20 kilometrov. V začetku lanskega leta so v KS izglasovali krajevni samoprispevek. Od zbrane vsote namenjajo 80 odstotkov denarja za asfaltiranje in 20 odstotkov za gramo-zenje cest. Lani so asfaltirali 2.100 metrov cest, ta čas modernizirajo 300 metrov dolg cestni odsek med Cenkovo in Brengovo, letos pa bodo skušali asfaltirati še 1.300-metrski odsek Čagona-Hrčki Vrh, vendar le - na to je tajnik KS posebej opozoril -, če bodo tudi letos dobili denar iz občinskega proračuna za asfaltiranje 1.000 metrov ceste. Seveda računajo tudi na dotok denarja na podlagi pogodb, ki jih bodo sklenili s še posebej zainteresiranimi krajini, mimo katerih domačij bo tekel asfalt. ZLATOPOROČENCA NOVAK IZ SEBEBOREC - Pri Novakovih v Sebeborcih je bilo pred kratkim zelo slovesno, saj sta zakonca Štefan in Marija praznovala 50 let skupnega življenja. Marija, rojena 1921. leta, seje kot dekle pisala Gomboc, v Sebeborce k Štefanu, rojenem 1920. leta, pa se je priženila iz Andrejec. Nekoč je bilo življenje veliko težje kot danes. Marija je hodila večkrat na sezonska kmetijska dela v Slavonijo, saj doma ni bilo zaslužka. No, z dobrim razumevanjem zakoncev pa gre. Novakovima se je rodilo pet otrok: Štefan, Marija, Irena, Jože in Karel, imata pa tudi pet vnukov in pravnuka. - Fotografija: E. Škerlak TIŠINA - Občinski gasilski svet Občine Cankova - Tišina je pripravil tečaj za izprašane gasilce, ki so se ga udeležili mladi člani iz PGD Rankovci, Tišina, Petanjci in Tropovci. Tečaj je vodil poveljnik Jože Vukan. Izpit je opravilo 47 gasilcev. Ne gre le za formalnost, kajti pridobljeno znanje bodo s pridobom uporabili v preventivi in - bognedaj - pri gašenju požarov. (F. KI.) TRATE - Na gornjeradgonskih Tratah in na pobočju grajskega hriba ostaja vse več zemlje neobdelane! Številni, ki so imeli v najemu vrtove, zemlje ne obdelujejo več. Ugotoviti bi kazalo vzroke. Je morda vmes lenoba, je 25 tolarjev najemnine za kvadratni meter preveč ali pa smo prišli že tako daleč, da nekateri nimajo niti toliko denarja, da bi kupili semena in gnojila, brez katerih seveda ne gre niti na vrtu? Da se gmotni položaj prebivalstva ne izboljšuje, kaže tudi izplačilo 27.170.278 tolarjev, ki jih je v aprilu prejelo 1.225 družin ali posameznikov z območja občin Gornja Radgona, Videm in Radenci. (F. KI.) f M Tl ® V © Tl © Za plavajo« mlin v Ižakovcih Je rešitev v pridelavi »bia«? Študija o možnostih razvoja podeželja in vasi nakazuje potrebo po hitrejšem razvoju dopolnilnih dejavnosti. Kot konkreten zgled omenja povečanje pridelave tako imenovanega »bio« sadja in zelenjave. Zaradi ustreznih leg bi kazalo še razvijati vinogradništvo. Kmetije (ali kdo drug) bi se morda poskusil z vzrejo drobnice (ovce, koze). Možnosti so v turizmu, kajti »glede na izredno lepe razglede, ki jih ponujajo tukajšnji vrhovi, razgiban teren in ekološko neobremenjeno okolje, je to velik, a neizkoriščen potencial in priložnost za razvoj na celotnem območju KS, ne le v centru.« Upajno, da razvojni projekti, ki naj bi jih pripravili, ne bodo ostali goli papirji, ampak - življenje. Zdaj namreč marsikdo trdo piska, kajti mariborski industrijski bazen je »počil«, mnogo ljudi - tudi s cerkvenjaškega območja - je na čakanju na delo; mladi, ki so končali šole, ga ne morejo dobiti... Pa kaj bi o tem, to je znana zgodba! ŠTEFAN SOBOČAN Za sofinanciranje programov krajevnih skupnosti v beltinski občini zberejo letno približno 56 milijonov tolarjev Pri tem so všteti deleži občine in posameznih krajevnih skupnosti. Z zbranim denarjem lahko uresničijo večino predvidenih naložb. Zgolj sofinanciranje programov krajevnih skupnosti znaša 30 milijonov tolarjev, čeprav so želje porabnikov občinskega proračuna veliko višje. Zato bo treba čimprej uskladiti njihove želje z dejanskimi možnostmi, saj se je treba zavedati, da občinska blagajna ni vreča brez dna. In kaj načrtujejo? S sredstvi za pokrivanje stroškov javne razsvetljave bi zagotovili 5,5 milijona SIT, za tekoče vzdrževanje cest 9 milijonov, funkcionalno dejavnost KS 4,5 milijona, s krajevno prenočitveno takso 1,1 milijona tolarjev itd. Samo za naložbe v komunalni dejavnosti je predvidenih 50 milijonov tolarjev, in sicer za vodovodno in kanalizacijsko omrežje. Letos je ena največjih naložb prav gotovo postavitev semaforja (v republiški pristojnosti) pri osnovni šoli, ker je ogroženost udeležencev v prometu, zlasti šolarjev, iz dneva v dan večja. Seveda pa ne smemo pozabiti tudi na gradnjo plavajočega mlina na reku Muri v Ižakovcih, za kar je v.občinskem proračunu zaenkrat predvidenih 3- milijone tolarjev, čeprav računajo na enkrat višji znesek. Kot soinvestitorji si bodo ta strošek morali porazdeliti občina, Krajevna skupnost Ižakovci in tamkajšnje turistično društvo, računajo pa tudi na gmotno pomoč ustreznih ministrstev, podjetnikov in zasebnikov. Nekaj denarja pričakujejo tudi od programa Phare, Zavoda za naravno in kulturno dediščino, Republiškega zavoda za zaposlovanje (javna dela) in od številnih prostovoljnih kulturnih prireditev. Skupni investicijski stroški naj bi znašali okrog 40 milijonov tolarjev. M. JERŠE 16 /eportaže Umor v Ocinju na Goričkem f t N sta sef komu »grozil«, da ga bo pobil. Ne, sam ni nikogar ubil, kajti njegovo nit življenja je prekinil njegov nekdanji prijatelj Ludvik, ki naj bi ga bil izzval. Bi UJ UJ Z V četrtek, 1. maja, na praznik dela in god Jožefa Delavca je ugasnilo življenje 42-letnega Jožefa Bučka iz Rogašovec. Mrtev se je zgrudil po spopadu s 40-letnim Ludvikom Šiftarjem iz Ocinja. Ljudje v krajih v Občini Roga-šovci ne morejo verjeti, da se je to, kar seje zgodilo, res,zgodilo, dasiravno so tudi taki, ki so menili, da se je »moralo« zgoditi. O mrtvih vse najboljše, vendar naj bi bilo tudi res, da je bil Jožef Buček take nravi, da je večkrat Jožef Buček iz dela Rogašovec, ki meji na Fikšince, je zadnjih deset let živel sam, saj sta umrla oba starša, brata in sestri pa so si ustvarili življenje v drugih krajih: en brat v Večeslavcih, drug nekje v Slavoniji, sestri pa sta v Avstriji oziroma Švici. Jožef, ki je bil zaposlen na Eko- nomski enoti KG Rakičan v Kra-marovcih, se ni poročil. Nemalo je bilo takih, ki so mu svetovali, naj si najde žensko, ampak on se za zakon ni menil, rajši se je (po delu na »državnem« posestvu) družil s pivskimi bratci. Velikokrat so ga le-ti obiskali tudi na domu in prihajali k njemu tako dolgo, dokler sod ni bil prazen. Buček najbrž ni bil trezen tudi v četrtek, 1. maja, saj je bil dela prost dan. Popoldne se je odpeljal v Ocinje k svojemu prijatelju F. O., čigar domačija ni daleč vstran od Šteharnikovih, kakor po domače pravijo Šiftarjevim, kar pa je bilo zanj usodno. Drznil si je namreč priti v bližino Šiftarjeve hiše in kričal na Ludvika. Ta je bil nekje v sobi, in ko je slišal glasove, je stekel ven in stara »dečka« sta se spoprijela. Buček naj bi Šiftarja z rokami udaril v prsi, ta pa je izvlekel nož in ga zabodel v prsi, na- S Na na cesti, nekaj metrov pred Šteharnikovo - Šifarjevo domačijo, kjer s a p 5 zivalec in izzvan, so svojci ubitega Bučka položili cvetje in prižgali tu opomin, da se kaj podobnega nikoli ne bi zgodilo v tem sicer mirnen delu kar sta oba padla. Šiftar se je pobral, Buček pa je obležal mrtev. Šiftar se je potem počasi napotil do 200 metrov oddaljene domačije Gralo-vih, ki so mu Pri Bučkovih v Rogašovcih: starši so umrli, sinova in hčeri so si ustvarili dom drugje, zdaj pa je ugasnilo življenje Jožefa - še edi- omogočili, da nega, ki je ostal na domačiji, ki jo sicer še varuje pes Pajki. Za zdaj še ni lačen, kajti tam so dobri sosedje ... je po telefonu poklical policijo in reševalce, a slednji niso mogli več pomagati. Policisti pa so osumljenega Šiftarja odpeljali k preiskovalnemu sodniku, ki je odredil pripor. Alojz Marič, ki je imel nagovor na pogrebni slovesnosti za umorjenim Bučkom, sicer pa njegov najbližji sosed, je v pogovoru za Vestnik dejal, da je imel Jožef Buček grdo navado, da je rad z besedami grozil (tudi njemu), dobro pa tudi ni bilo, ker je pre- več pil. Imel Pa7 srf ni: hodil je na . • saij" kmetija, na kate”. propadla: nekaj za0 cer v najem, drug tOi traktorjem, nekaj dnevi P”^ t6v. spomladansko V ponedeljek-k Bučkovb domačij [ seveda nismo je po dvoriš A »pozdravil« ”aS 0 paJ6.^ je) tudi pn stfnLlidvi^ nju, kajti oce )aS-Rozalija sta v Trdila sta, daje t>' a zvan. Pokojni B nagajal leta m nedeljo pred Buček pripeli3 „jef dvikje prisedel kot sopotnik- na < od lokala do lok3 la tudi v Pert0">? tesno P^^Aje^ najin sin LudvK J ob voz, nakar g in P°sledlCzidiP^ zlom noge. L zdravil šest m tri mesece vnn X Vse je kazalo, J nogo odrezati-pozdravili B« moral P^Ali 40.000 takratn1” e v je bil tudi tri1 hllje radi povzroči^ škodbe.Odta^j ga sina in nje.« je povedal oce razkril, da s'LveC mogel biti P . bo sodišče up valnih okoliš „ strogo. „;toXr Bo držav” f ziral ali uboj na J® Ijenca kazni. Za s' s6jU membno«, jjpU Goričkega J y je povedal ^jl čkov sosed * o podobnen1 j Štajerskega- 5- za Tu seje namreč začela in končala nova turističnorekreativna pot, katere otvoritev je bila prav na praznik dela. Udeležence je pot vodila skozi Veržej in Dokležovje v Ižakovce na Otok ljubezni, kjer je bilo družabno srečanje. V osrednjem programu je nastopila godba na pihala, najpogumnejši so se pomerili v plezanju na mlaj, simbolična gesta pa je bila izpustitev golobov. Kdor je hotel, se je lahko popeljal tudi z brodom prek reke Mure. Sicer pa naj slike povedo več kot besede. Otvoritev turističnorekreativne poti fr OS o: h Na Otoku ljubezni so si jekleni konjički lahko malce oddahnili. o o Ljubitelji narave in kolesarstva so lahko združili prijetno s koristnim. Z < N h Medtem ko so 1. maja nekateri še »drnjohali« v svojih posteljah, se je kakih trideset kolesarskih in naravovarstvenih navdušencev - med njimi tudi gostje iz Avstrije - že navsezgodaj zbralo pri termalnem kopališču v Banovcih Avtomobilu je odklenkalo: kolesarski navdušenci na poti skozi Veržej. O sž O s o i Reportaže 17 Avstralija - novi svet s tradicijo (1) . .c.'i. ti v-sr Mkftšc cvapolovicaapnU Wnati kos tto mn Po podatkih organizatorjev je prišlo na ogled prireditve z naslovom Cvetje in ideje ’97 čez 10.000 obiskovalcev. Sodeč po avtomobilskih re- gistrskih tablicah jih je bilo kar precej tudi iz naših krajev. Besedilo in posnetki: JOŽE GRAJ ' "'^anje'^’ k°ViSV&strad’cij° M2”*^.^kumjskih vrelega, abori in trad močjo po- v nh udobne arhi- • in 1? ®v zvezni ja?n'a so v Geelon- 1Mo 54 .^^"stvo oračev je ^SIovp^ | 'Žavni Prvalu °-Sta tekmovala ' ^in A« J°?Zveriz Bre-,B6li^i v FUak iz Gribe|J h^Ml ujel -V°j' kateg°riji -?Moina J ‘ sta bila M. o čemer smo že Se mi zdi ne-Takrat so klubu Ivana Can- karja zbrali vsi, ki jim srca še vedno utripajo slovensko. Dvorana je bila polna, čutili smo veliko pričakovanje, saj so priredili sprejem za ekipo oračev - da ne bo zamere, poleg omenjenih oračev so bili v njej doslej najuspešnejši slovenski orač Jože Režonja, mednarodna sodnika Marjan Kardi-nar in Jože Benec ter član mednarodne oraške organizacije WPO Lojze Avšič. Čeprav tekmovalni uspeh ni bil najbolj prepričljiv, so ob prihodu doživeli viharen aplavz. Na eni strani iskreno veselje gostiteljev, ker smo med njimi, a obenem tudi nekakšno tesnobo, obžalovanje, da bomo mi prav kmalu spet prek oceana v domovini, oni pa bodo ostali. Verjetno do konca. Sprva uradni sprejem se je hitro sprevrgel v klasično sloven- Gasilska brez gasilcev, a s »stalnimi« in »izseljenimi« Slovenci v klubu Ivana Cankarja v Geelongu - v nedeljo, 13. aprila 1997. ln Jože Režonja v pogovoru z Aljažem Go-P°slov na slovenskem veleposlaništvu v Canberri n mestu kmalu sestra gospoda Drnovška). Jože Zver na trdi avstralski zemlji, največ preglavic. Orači nikoli ne bodo pozabili pomoči Slovencev v Geelongu -ob pripravah so jim na parcele univerze Deakin vozili domačo hrano, na voljo jim je bil osebni avto. Na tekmovanje pa so se nekateri pripeljali tudi iz več sto kilometrov oddaljenih krajev, samo da bi kakšno rekli z nami, »stalnimi« Slovenci. Zgodbe, ki so mi jih hiteli pripovedovati tisto nedeljsko popol- sko »polka - valček veselico«, za kar sta uvodoma poskrbela oba orača. Filak je ročno poprijel za diatonično harmoniko, Zver pa je v trenutku izkoristil priložnost in na prvi ples povabil Mariko Kardinar, najboljšo slovensko kegljavko, ki je prišla obiskat brata - ni ga videla tri desetletja. i. Dobesedno trdi, saj je evropskim oračem prav izsušena zemlja povzročala dne v klubu Ivana Cankarja, so si podobne. Pa vendar vsaka izvirna. Sprva negotovost, osebne travme in končno (praviloma!) zadovoljstvo, da si se vendarle dokopal do materialnih dobrin, ki imel biskal Mozirje oziroma tamkajšnji vrt slovens ij občudovati, k čemur je prispevalo tudi lepo vreme za prvor Pred tremi leti je dobilo svojo gredico v Mozirskem gaju tudi Vrtnarstvo Vrbnjak iz Kuršinec pri Mali Nedelji. Obiskovalci so lahko občudovali njihovo pisano množico Precej pozornosti je zbujala tudi gredica s cvetočimi narcisami, za katere je poskrbelo Vrtnarstvo Puconja iz Ljutomera, ki se predstavlja v tem parku že 20 let. Pravzaprav samo nadaljuje tradicijo Horvatovih, prejšnjih lastnikov vrtnarstva. jih (verjetno) v Sloveniji takrat ne bi bili deležen - veliki avtomobili, hiše z bazeni, relativna blaginja. To so tudi materialna znamenja slovenskih Avstralcev, ki so praviloma začeli iz nič, saj so večinoma ekonomski emigranti brez visoke izobrazbe. A tisti, ki so hoteli in zmogli, so s trdim, predvsem fizičnim delom, tudi kaj zaslužili. Če so naštete dobrine dovolj za mir v srcu človeka, ki prostovoljno postane razseljena oseba, je že drugo vprašanje. Vsaj za prvo generacijo Slovencev upam trditi, da ne. In tudi za nekatere iz druge, ki pa so izjeme. Kot študentka umetnostne akademije v Melbournu Kristina Cestnik. Njen oče Matija me je po sprejemu prijazno popeljal iz Geelonga v Hallam. kjer prebiva. Hiša je polna slovenskega duha - od nacionalnih znamenj do fotografij in spominkov. V skoraj 4-milijonskem Melbournu rojena Kristina, ki živi življenje tamkajšnje mlade generacije, pa mirno, a odločno trdi (kljub nejevernemu prikimavanju staršev); »Tu je moj dom, v Sloveniji pa domovina. Obiskala sem jo štirikrat in začutila, da moram živeti tam. In to bom tudi naredila, ko končam študij.« BOJAN PEČEK V Prav te dni je v tem parku zacvetelo okrog 250.000 čebulic oz. sadik tulipanov iz Nizozemske in 150.000 sadik raznega domačega cvetja. Obiskovalci so hkrati lahko občudovali tudi tale miniaturni nizozemski mlin na veter. 18 trie - trač vestnik, 8. maj^ Srbska mafija ukradla Tudmanovo limuzino Izjava tedna Hrvaški predsednik z avtomobili nima sreče. Prvi blindiran BMW, vreden med 150 in 200. 000 nemškimi markami, je dobi! že pred prvimi hrvaškimi volitvami, marca 1990. Šestega decembra je avto prvič močneje zatreslo. Hercegovski šofer je »počil« v bližni Celja. Mrtvih ni bilo. Sedmega oktobra 1991 so Tudžmanu Srbi dokazali, da biindirani avtomobil ni 100-od-stotno varen. Ob bombardiranju banskih dvorov je BMW razneslo. Pa vendarle smole s Tudžmanovimi avtomobili ni bilo konec. Ko je bilo v začetku leta 1992 zagrebško letališče še zaprto, se je s svojim blindiranim lepotcem odpravil na pogovore v Gradec. Toda med Ptujem in Mariborom je bil njegov šofer nepreviden in, glej ga, hudiča, spet so se zaleteli. Poškodovani kolesarje najbrž hitro okreval. Toda zgodba z njegovimi avtomobili se nadaljuje. Ko se je pred dobrimi štirinajstimi dnevi odpravil na pogovore z Gonczem, je bila v spremstvu tudi njegova mega limuzina, blindi-rani BMW. Medtem ko so se gospodje politiki pogovarjali, sta jo Tudžmanov šofer in varnostnik mahnila na kavo v hrvaško ambasado. Ko sta se vrnila, sta v madžarski prestolnici pošteno zazijala. n g si med zvezdami x OVEN Ona: Zaradi nepričakovane ljubezenske izjave boš sprva ogorčena, nato pa ti bo vse skupaj začelo ugajati. Prijatelj bodo sicer začudeni, vendar si bodo kar hitro uspeli razjasnrti novonastali položaj. On: Zaradi poslovnih interesov se boš znašel v precej kočljivem položaju. Poskusi se raje malo razvedriti, saj ti lahko pretirana resnost prinese kvečjemu še večjo zmedo jh nezaupanje. BIK Ona: Prišel je pravi trenutek za poravnavo spora, saj boš lahko le na ta način začela uresničevati načrt, ki ti ne da spati. Tako si boš lahko tudi ti privoščila nekaj več počitka, ki tf je zelo potreben. On: Sprejel boš povabilo na prijetno zabavo, kjer boš ponovno v svojem starem elementu. S tem se boš si-, cer zapletel v precej prijetno avanturo, ki ti bo nakopala težave, vendar se boš kaj hitro znašel. DVOJČKA Ona: Prijatelj te že-dalj časa pozorno opazuje, a si preveč zaverovana Vsvoje delo, da bi to tudi opazila. Stopi mu vsaj korak naproti in mu tako olajšaj delo. Odkrila boš nekaj povsem novega in nepričakovanega. On: Hazardiranje se ti ne bo ravno najbolje obneslo pa tudi pretiranih izgub se ti ni treba bati. Prišlo bo novo obdobje, ki ti bo prineslo veliko več odgovornosti, zato je najbolje, da se na to tudi pošteno pripraviš. RAK Ona: Potrebno bo začeti s shujševalno kuro, sicer bodo posledice še bolj neprijetne, kot si morda zamišljaš. Nikar si ne delaj nepotrebnih težav z denarjem, ampak raje uživaj, dokler še lahko. On: izkoristil boš ponujen namig, a se boš pozneje še pošteno kesal. Saj ne, da bi ne bilo prijetno, a je že tako, da brez težav v zadnjem času enostavno ne gre. Obisk pri zdravniku ti bo precej pomagal, zato nikar ne omahuj. LEV Ona: Spomnila se boš nekdanje priložnosti in se zamislila nad svojo realnostjo. Dobro bi bilo poskusiti, mogoče je prijatelj še vedno podobno razpoložen kot nekoč. Toda potrebno bo nekaj truda, kar pa je odvisno Samo od tebe. On: Sodelavec se bo sicer uklonil tvoji avtoriteti, toda potihem in skrivaj bo še vedno delal popolnoma po svoje. Toda tudi takšno početje ti bo prineslo samo koristi, zato se nikar ne trudi z njegovo neumnostjo. DEVICA Ona: Neko povabilo bo sicer zapeljivo, vendar bo izrečeno na tako dvoumen način, da si tega dolgo ne boš znala razložiti. Toda kljub temu boš za dosego cilja uporabila vsa razpoložljiva sredstva, kar pa lahko poštene tudi nevarno. On: Glede na to, da je zelena barva tista, ki pomirja, bi bilo dobro, če bi več časa preživel v naravi. To bo koristilo tako poslovnim zadevam kot tudi tvojim odnosom s partnerko. Romantična večerja v dvoje ... Avto je namreč izginil. Kot so pozneje poročali hrvaški mediji, naj bi avto ukradla »srbska mafija«. Hrvaški predsednik zato najbrž razmišlja, kako bi statusni simbol zamenjal za drug avtomobilski model, Prvak SNS Zmago Jelinčič je na TVS v ponedeljkovih odmevih komentiral »domnevno« navezo med Cerkvijo in LDS, predvsem ko gre za vprašanje vračanja gozdov: »LDS se mora Cerkvi oddolžiti za Pucka ...« Foto: N. J. z BMW-ji očitno nima sreče. Nasploh pa v njegovi družini obožujejo drage limuzine. Hči Nevenka se vozi z mercedesem 500, sin Stje-pan z mercedesem 230, najstarejši sin Miroslav se je zadovoljil z džipom, vnuk Siniša se prevaža z materinim BMW-jem, Deanček pa je zadovoljen kar z volvom. (Pa naj še kdo reče, da ni lepo biti hrvaški Tito news.) Tetovirane ljutomerski zgodovine Ljutomerska zgodovinajesa^ takšna, kot jo že desetletja piše» pardon, tovariš Štebih, očitno Pa saj se je lotil pisanja od zgodov^ nega razvoja metropole pa vse nic, kot je 125-letnica vinogr^ društva. Prebivalci se zato čudijo, & vztrajno »ne čuje dobro«, sanje povojnih pobojev v Babj^J (Ko maha s Krylovovimi »2^ mi« zapiski, da bi dokazal, vovemo« potekala ljutomerski, na, pozabi omeniti, da mu ie 0 densko na občini narekoval news.) p TEHTNICA Ona: Vate se bo naselil občutek, da te nekdo stalno zasleduje. Pusti se mu ujeti, pa ga boš ujela tudi sama. Konec tedna boš preživela daleč od vsakodnevnih tegob, ki so ti že dodobra zagrenile marsikatero priložnost. On: Poslovna poteza, ki ti že nekaj časa dozoreva v glavi, se bo končno začela tudi uresničevati. Le zakaj si tako dolgo čakal? V ljubezni pa nikar ne pričakuj čudežev, ampak bodi malo bolj samokritičen. ŠKORPIJON Ona: čas je že, da spremeniš nekatere stvari, ki te motijo. Potrebno je le začeti na pravem koncu, nato pa bo vse skupaj teklo kar samo od sebe. Zaljubljenost bo sprva velika, nato pa čedalje manjša in mecBejša. On: Ne smeš nasesti govoricam, ki ti bodo prišle na uho, vendar pa ne bo škodilo, če bi razmislil, zakaj je do njih sploh pošlo, predvsem pa, kdo jih je razširil. In razjasni si že, kaj hočeš od svoje prihodnosti, denar ali ljubezen. STRELEC Ona: Zadovoljstvo, ki ga boš občutila, ti bo nadomestilo vsa odrekanja, ki si jih vložila v dosego željenega cilja. Toda nikar se ne uspavaj, saj ni nič večno, predvsem velja to za čustva tvojega partnerja. On: Tvoji sicer velikopotezni načrti se ti bodo začeli končno uresničevati, vendar se zavedaj, da je končni uspeh še zelo daleč. S prijatelji pa se nikar ne igraj, saj se ti bo lahko to še precej maščevalo. KOZOROG Ona: Vse prevečkrat se prilagajaš splošnemu mnenju, čeprav marsikdaj misliš popolnoma drugače. Toda kaj hitro boš spoznala, da se lahko stvari uredijo le tako, da boš ravnala kot ti veleva zdrava pamet. On: Skušaj razumeti, da obstajajo stvari, preko katerih ne moreš, in se sprijazni z dejstvi. Potrebuješ počitek, zato se nehaj naprezati in si raje privošči kratek oddih ob koncu tedna. Seveda v družbi... VODNAR Ona: Bodi pozorna na dogajanja okoli sebe, saj se bodo začele dogajati prav čudne in nenavadne reči. Partner bo posumil o tvoji zvestobi, zato mu raje nameni malo več pozornosti. Vsekakor ti bo to znal pošteno poplačati. On: Neka pohvala ti bo pomenila še veliko več kot konkreten poslovni uspeh, ki se ti obeta. Četudi si videti karseda samozavesten in samostojen, tudi ti potrebuješ oporo in varnost osebe, ki te ljubi. RIBI Ona: Kar nenadoma te bo obšlo, da se ti godi velika krivica. Kar brez skrbi, saj se ti ni treba prav ničesar bati. In nikar še ne pritožuj, saj niso drugi prav v ničemer na boljšem, kvečjemu obratno. On: Ne bo odveč, če boš malce pokazal svoje zobe, saj te bodo v nasprotnem primeru potisnili ob zid. Zaljubil se boš, vendar se boš še vedno spraševal, ali je to tisto pravo. Raje se kar prepusti občutku. Alterna* Beltinski župaj snik SKO-jevef« ... je živ dokaz, Ijenju mora zekovkrajsose.p ci, zastražen'P' news.) Zazrti v Velika gospoda je odložila »kupico«, razen gospoda naslovnega škofa. Le kdo se jim je prikazal? (Ne bojte se, niso zazijali v Kučana, ampak v svetega Jurija news.) Foto: Š. S. 8. maj 1997 ^rič - trač Goldie v nizkem letu Užival je kokain, pa kaj?! Slomškovi 25, vam naša izkušena ekipa svetuje pri nakupu in nudi prijazne storitve. ; rt Murska sobota ima teletrgovino ■ ■■■“■■ G Z MFT« — ~~ 7 ,• .. - — ‘ -- 4 — • • • . § ’ '1 ' ■ ■ » *• l L'" • V V-*' <’ • - ** »Ne škodite ugledu Cerkve« Molk v imenu videza ali o prvi homoseksualni Pgosamosvojitveni aferi v Cerkvi Ko so v medije prikapljale skope vesti o sojenju 25-etnemu B. M., ki naj bi mu sodili predvsem zaradi izsi-'jevanja vrhniškega župnika B. F. z videokaseto, na ka-6onaj bi bili omenjeni osebi posneti med oralnim spol-odnosom, se je oglasila tudi Katoliška cerkev in v »Poročilu za javnost tej položila na srce, naj o zadevi ne P?04! Preveč, saj očitno s pranjem perila v javnosti °di ugledu Katoliške cerkve«. n p v, s. Kakor hitro floram? ”Javna«, gre ^oseksuaH00 skodo- Ho-zakonSkQ n°Stse v Sloveniji ®njaPa Ce Riganja, pre-to naj v '(Sevanje, in za N, ki aa ”slavnem« prime-usPel° Mšlo p lveč k°t leto, ^evazvD ne da ima vsa volitvami ° Z 'ansk°letnimi nebi °dromThniŠki žuPnik n9liubeTD? na policiio in 'psujeva-0sebi 25 l^ Pozorov« v Priiavil bi einika)tam ne bi k n,anjVcprKevaostala bo|J krogihin Robnik *edalo pozabiti. ^duhoJn^ ko se •Ašno farar,Preveč zbliža s Takrat Cp Hko’ i® mnogo. J^nie 'nstituciia n^ie rouDd vo" °bičajno f^krat nlT ”sir°maka« M Vse on M POs|Jejo v tuji-r®i pOnSelu’ vsak naj bahii -Pred lastnim Cpasiv >>reveža« se spomnijo samo še kot poučno zgodbico, s katero dokažejo »manj zvestim«, da kazen mora biti. Ne, ne, grešnikov se ne izobči kar tako. Izobčenje je kazen za »nastopanje« proti dogmi, ne pa za seksualne pregrehe. Na sodišču so se ob izsi-Ijevanem pojavili monsignor Š. M., ekonom ljubljanske nadškofije, župnik iz Sore in župnik iz Dola pri Ljubljani. Vsi trije naj bi osebno poznali B. M. in z njim imeli tudi oralne spolne odnose, monsignor pa naj bi mu ponujal tudi službo na škofiji, pozneje pa naj bi na obljubo pozabil, kot smo v edinem tedniku, ki si je drznil zapisati o pregrešnosti v »svetih« krogih, Mladini, lahko prebrali. So ti, ki jih bo Cerkev najbrž »žrtvovala«, edini, ki so poznali B. M., ali pa afera sega morda še višje? Prav tako bi bilo mogoče, da bi 25-let-niku pomagal nekdo, ki bi mu diskreditacija cerkvenih mož prišla prav še pred sa-mopašnimi nastopi novega nadškofa. V Cerkvi »ni heca«, zato je najmanj, kar lahko prizadene »izsiljevane«, prestavitev v kakšno faro bogu za hrbtom, tja, kjer »se ne bo izvedelo« in kjer bodo »bolne« po tihem ozdravili. Jah, v najnovejšem Katoliškem katekizmu, ki ga je v slovenščini izdala Slovenska škofovska konferenca leta 1 993, se homoseksualnim osebam nalaga »poklicanost k čistosti. S krepostmi samoobvladovanja, vzgojiteljicami notranje svobode, včasih z nesebično oporo prijateljstva, z molitvijo in zakramentalno milostjo se morejo in morajo postopoma in z odločnostjo približati krščanski popolnosti.« Seveda pa: »Takšna dejanja nasprotujejo naravni postavi. Spolno dejanje namreč zapirajo darovanju življenja. Ta dejanja ne izhajajo iz resnične afektivne in spolne komplementarnosti. V nobenem primeru jih ne moremo odobravati.« Torej, homoseksualci vseh dežel, vzdržite se. Bi pričakovali kaj drugega od Cerkve, ki ne odobrava niti kondomov oziroma kakršne koli druge kontracepcije? Bo tretje tisočletje prineslo v Cerkev spremembe, se bo npr. spremenil odnos do celibata? Sicer pa, samo da je ustrezen videz, drugo ostane prikrito. A. P. Andreas Goldberger je bolj kot s svojim padcem na Finskem skakalne navijače in domačo jodlarsko javnost šokiral s svojim nastopom v aprilski športni oddaji avstrijske nacionalne televizije, v kateri je priznal, da je užival kokain. Tako je bilo konec sumničenja avstrijskega tiska, pomirila se je lahko tudi policija, ki je pred tem brezuspešno preiskala njegovo hišo. Na »črno« nedeljo je za 03 povedal, da je kokain poskusil samo enkrat, in to pred slabim letom v nekem dunajskem dis ku. Vzrok: radovednost. Užitek: nobenega. Posledice: slabost. Kokain naj bi si podajali v krogu, in ker gaje pač prineslo mimo omizja ... Droge ni nikoli kupil niti prodal. čarskih tekmovanjih. Recimo da skakalcu z zlatimi prameni in otroškim obrazom verjamemo. Prav, poskusil je kokain. Če bi ne bil smučarski skakalni zvezdnik, najbrž še z očesom ne bi trenili. Pa smo pri dvojni morali: priznajte grehe In pokesajte se, očitno »špila« samo v spovednici, ne pa v svetu biznisa. In ker je šport predv- Dokaj »mirno« so se odzvali njegovi sponzorji, saj je »zlati deček« priznal, daje kokain užil samo enkrat. Dosti bolj mačehovsko se je odzvala Avstrijska smučarska zveza, ki je dečka iz Waldzella do nadaljnjega suspendirala, utegne pa ga kaznovati tudi mednarodna smučarska zveza (FIS). Najvišja kazen: prepoved nastopanja na smu- sem biznis, je seveda vprašanje, kako naj nekoga lansirajo na tržišče, še posebno če naj bi bi! idol mladih, s športom okuženih sanjačev. Najbrž ne s sloganom: »Probiere einmal und nie wieder«. Če bo zlati deček kaznovan, bo zaradi svojega priznanja ali svojega dejanja? A. P., Foto: J. Z. aParati, telefonske tajnice, teJe/a^ JK b'aS°vnih znamk s certifikati: ASCOM HAGENUN ’ ALCATEL, PHILIPS SIEMENS, PANASONIC, ISKRA Cl^ ‘Telefonski imenik Slovenije • Telekartice ^ključek • GSM mobilni telefonski aparati • Plačevanje telefonskih računov brez provizije • Informacije o možnostih za pridobitev telefonskega in ISDN priključka, dostopu do interneta (Slovenija Online) • Servisiranju vseh telekomunikacijskih aparatov • Reklamacije • Vse informacije lahko dobite tudi na brezplačni telefonski številki: 080 80 80 Te let n;ovina Telekom Slovenije Teletrgovina, Murska Sobota, Slomškova 25, tel: 069 28 210, odprto: pon.-pet.9.00 - 17.00 20 ^Tmetijski nasveti vestnik, 8. majj^, Zakaj kakovostna osnovna krma in kako jo pridelati? Kvalitetna osnovna krma je prvi pogoj za uspešno rejo krav molznic. Ne moremo si zamišljati velikih količin mleka ob slabi osnovni krmi in koncetratih, kajti slaba osnovna krma ne vsebuje dovolj hranilnih snovi, kar je za obstojnost in gospodarnost kmetij potrebno. Trenutne zahteve novih tehnologij pri proizvodnji krme in pridobivanju mleka so take, da zahtevajo maksimalo znanje iz te panoge. Izkoriščanje naravnih danosti je v Pomurju za rejo krav molznic idealno, kajti količine mleka temeljijo na zadostni količini energijije in beljakovin. Koriščenje energije je mogoče iz koruzne silaže, beljakovine pa so v poletnem času v mladi travi, paši ali detelji, pozimi pa v kvalitetni travni silaži. Kakšna naj bo kakovostna travna silaža? Kvalitetna travna silaža je po hranilni vrednosti precej podobna pšeničnim otrobom ali še boljša. V suhi snovi mora vsebovati 100-120 g Pb in 500-550 g škrobnih enot, tako bi moral po hranilni vrednosti 1 kg suhe snovi iz travne silaže zadoščati kar za dva litra mleka. Res je, da so beljakovine v uveli travni silaži nekoliko bolj topne kot v preostali krmi, vendar ta problem lahko rešimo z dodajanjem kvalitetne koruzne silaže. V silosu ne moremo izboljšati krme, ki jo siliramo, ohranimo le njeno prvotno vrednost, s tem da z vsakim konzerviranjem izgubimo od 15 do 60 % hranilnih snovi. Kolikšne bodo izgube, je odvisno od načina konzerviranja, ali travo siliramo'ali sušimo (kozolci, prevetravanje ali na tleh). Siliranje krme je pomemben napredek pri pridelovanju krme in izboljšanju njene kakovosti. Za intenzivno pridobivanje mleka in prirejo mesa je kakovost osnovne krme zelo pomembna. V večini naših rej je krma s travnikov, to sta travni silos in seno, večji del osnovne krme, zato moramo dati večji pomen pridelavi le-te. Od česa je odvisna kakovost krme? Nedvomno je, da prispeva h kakovosti krme s travnatega sveta poleg botaničnega sestava travne ruše še čas košnje. Siliranje je način konzerviranja, ki je najprimernejši in prilagojen zgodnji prvi košnji zaradi nestalnega vremena, ki ga imamo konec aprila oziroma v začetku maja. Letošnja hladna in sušna pomlad ni naklonjena travinju. Res je, da bo ta prvi odkos s travnikov količinsko zelo reven, moramo pa paziti, da ga pravočasno pokosimo, kajti s staranjem travinja naraščajo le surove vlaknine, beljakovine in energija pa naglo padajo. Po podatkih našega laboratorija se surova vlaknina na suho snov dekadno zvišuje kar za 3.6- 4 %. Pri takem zvišanju surovih vlaken se hranilna vrednost beljakovin skoraj zniža kar za polovico. Pri 25 % surove vlaknine v SS je vsebnost surovih beljakovin v travni silaži 160 g ali 16 %. Prebavljivost take silaže je 60- do70-odstotna odvisno od botaničnega sestava travne ruše, tako je izkoriščenost beljakovin iz take silaže 100-120 g, skoraj kar dva litra mleka. Večina lanskoletnih travnih silaž je vsebovala prek 29 % surovih vlaken na SS. Silaže s takim odstotkom surovih vlaken komaj dosegajo 50-60 g prebavljivih beljakovin, kar zadošča le za 1 I mleka. Kmetovalci, sedaj pa izračunajte, ali se splača pravočasno pokositi travo in pripraviti kakovostno travno silažo. Seno in travna silaža sta iz istega izhodnega materiala - to je trava, med seboj se razlikujeta po kakovosti in vrsti lastnosti. Seno je v večini primerov slabše kakovosti zaradi prepozne košnje, ki pri nas še vedno prevladuje. Pri sodobnem načinu spravila s siliranjem in prevetravanjem lahko kosimo prvi odkos prej kot običajno, ker nismo toliko vezani na lepo vreme. Uspešno siliranje sveže trave, ki vsebuje 80-82 % vode ter 15-20 % surovih beljakovin v suhi snovi, je mogoče ob uporabi silimih dodatkov -konzervansov, kar pa je za naše razmere zelo drago. Najcenejše pa tudi zelo dobro je, če trava ovene na 35-40 % suhe snovi, če to dopuščajo vremenske razmere. Če pa ni takega vremena, da bi trava ovenela v dveh, najkasneje treh dneh od 35 do 45 % suhe snovi, potem naj trava ovene vsaj do 30 % suhe snovi in ji dodamo čiste kulture mlečnokisilin-skih bakterij ter 2-4 % melase. Z dodatkom mlečnokisilinskih bakterij dosežemo hiter razvoj najkoristnejših mikroorganizmov, ki so potrebni za pravilno fermentacijo silaže. Z melaso smo dali travi sladkor, ki je nujen, da se dobro razvijejo mječnokislinske bakterije, ki ščitijo silažo pred delovanjem škodljivih mikroorganizmov. Dodatki pri siliranju krme Pri siliranju prim'erno uvele krme v dovolj ugodnih razmerah dodatki konzervansa niso potrebni, vendar pa zaradi večje zanesljivosti, da bo travna silaža odlične kakovosti, uporabimo mlečnokisilinske bakterije; trgovsko ime (PLANTANAZE, SIL-ALL, PIONERR 1188). V naših razmerah bi morali obvezno uporabljati silirni dodatek - če vremenske razmere ne dopuščajo, da bi se dovolj hitro osušila, - če pričakujemo poslabšanje vremena, a pokošena krma še ni dovolj uvela, - če je krmo namakal dež. Za hitro rast in delovanje mlečnokislinskih bakterij pa je potrebna zadostna količina sladkorja v krmi. Predvsem zaradi premajhne koncentracije sladorja v vlažni krmi in precejšnje izgube sladkorja z odcednim sokom je dodajanje melase zelo uspešno. Katero siliranje je boljše - v bale ali klasično v koritast silos V zadnjih letih, posebno pa lansko leto se je siliranje v okrogle bale zelo razširilo, skoraj ni bilo vasi, kjer ne bi ležale okroglo zavite bale travne silaže. Za obstojnost bal oziroma silaže je zelo pomembno, kako jo postavimo. Bale morajo biti postavljene vedno pokončno, lahko damo tudi eno balo na drugo. Mesto skladiščenja pa ni najbolj primerno na koncu travnika, kajti izkušnje kažejo, da je zunaj v naravi več poškodb kot v bližini hleva. Največ pokvarjenih bal je bilo zaradi poškodbe plastike, ki so jo poškodovali vrane, miši in otroci. Pred mišmi jih lahko delno zavarujemo tako, da posujemo pod bale apnenčevo moko ali apno v prahu. Pred vranami pa jo zavarujemo tako, da imamo bale doma v bližini hleva, prav tako jih doma laže zavarujemo pred soncem in na travniku ne kazijo pokrajine. Pri kvalitetnem siliranju razlik med silažama ne bi smelo biti, vendar se lahko zgodi, da se lahko slabo silira ali pa postane plesniva tudi silaža v balah. V vseh primerih pri klasičnem siliranju in siliranju v bale se pojavja vedno enaka napaka - slabo stisnjena silaža ali bala, v kateri ostane zrak. V dobro pripravljeni silaži je največ mlečnokisilinskih organizmov, ki so v silaži zaželjeni, saj iz sladkorjev fermentirajo mlečno kisilino, ki varuje silos, in pri tej fermentaciji so izgube najnižje. Škodljivi mikrooganiz-mi pa so ravno tako kot pri preostali silaži klostridiji ali maslenokisilinske bakterije, entero ali ocetnokislinske bakterije. Najnevarnejši mikrooganiz-mi v silažah pa so glivice in plesni, ki pa se razvijajo samo ob navzočnosti zraka. (Nadaljevanje prihodnjič) KSS pri ŽVZ M. Sobota, JOŽE PUHAN, dipl. inž. kmet. Kako vzredimo kakovostne klavne živali? Med najpomembenjšimi vrstami domačih živali ima prašič posebno mesto, ker je njegova uporabnost zgolj za prirejo mesa V človeški prehrani predstavlja v nekaterih zahodnoevrposkih državaah (Danska, Nemčija ...) prašičje meso kar 50 % porabe beljakovin živalskega izvora. Prav tako ima prašič izredno razmnoževalno sposobnost, kar se kaže v zgodnji spolni in plemenski zrelosti, kratkem razmnoževalnem ciklusu in številnem potomstvu. Prav tako je za prašiča značilna dobra rast, saj doseže klavno maso že v 6 do 7 mesecih, izkoriščanje krme je prav tako zelo dobro, saj izkoristi približno 30 % hranilnih snovi v krmi. Klavna dobit ali randma je pri prašičih prav tako zelo visok in se giblje od Klavna kakovost prašičev je odvisna od več dejavnikov. Najbolj vplivni dejavniki so naslednji: genetske lastnosti prašičev načina krmljenja teža prašičev ob zakolu Genetske lastnosti prašičev Slovenski nacionalni program je prilagojen tako, da spodbuja rejo kakovostnih tri- oziroma štirilinijskih križancev. Osnova za to je materina linija 12 in očetova terminalna pasma (nemška landrace, pietrain, linija 54, duroc, švedska landrace). Pitanci s takšno genetsko podlago ob upoštevanju ustrezne tehnologije lahko dosežejo mesnatost 54 ali celo večjo. Sodobne mesnate pasme prašičev v Sloveniji Veliki jorkšir - large vvhite To je prašič velikega okvirja z značilno kratko nosno linjijo in je bele barve. Ima pokončna ušesa in pravokotno oblikovano telo ter je na dolgih nogah. Ima izredno dobro plodnost, v gnezdu je 10 do 12 živorojenih pujskov. V slovenskem nacinoalnem programu se uporablja kot očetova linija za proizvodnjo linje 12. Pasma je precej zahtevna glede rejskih razmer in prehrane. Švedska landrace To je pasma prašičev s srednje dolgo glavo, skoraj ravnim nosnim profilom in visečimi ušesi. Telo je dolgo in široko ter globlje v za- (g/dan) 526 566 562 dnjem delu, tako da ima obliko klina. Plodnost je dobra in lahko dosežemo devet in več odstavljenih pujskov v gnezdu. Rast je srednje intenzivna in ravno tako mesnatost. Ta pasma sodeluje v nacinoalnem selekcijskem programu kot materina linja za proizvodnjo linje 12. Pietrain To je črno-bela pasma prašičev srednje velikosti. Izrazite šunke, širok hrbet in široka plečeta so poglavitne zunanje lastnosti te pasme. Živali te pasme so slabo plodne in tudi rastejo slabo, so pa izredno mesnate (najbolj mesnata pasma prašičev na svetu). Prašiči te pasme so zelo občutljivi za stres, zato moramo biti pazljivi pri ravnanju z njimi. Ta pasma se upora- Ali bomo po prvi košnji mnogocvetno ljuljko preor^ Mnogocvetna ljuljka je rastlina hitrega ritma rasti in razvoja. Navedeni lastnosti jo uvrščata med najbolj produktivne krmne vrste. Že v letu setve in v prvem letu glavne rabe dosežemo z njo visoke pridelke suhe in hranilnih snovi. Je pa res, da je precej zahtevna do tehnologije pridelave, še zlasti, kar se tfče gnojenja. Živina jo rada žre, saj vsebuje precej sladkorja, ki vpliva na okus krme. Je vrsta, ki jo je mogoče presno krmiti, silirati ali sušiti za mrvo. Dejstvo pa je, da potrebuje za optimalno rast veliko vode, saj se po svetovni literaturi giblje tran-spiracijski koeficient okoli 700 do 800. To pomeni, da je velika porabnica vode, v primeru primanjkljaja vlage pa hitro ostari oziroma stebla rastline lahko vsebujejo višji odstotek surove vlaknine, kot je to normalno za optimalno oskrbo z vlago. V letošnjem letu na območju Pomurja nimamo dobrih možnosti za pridelavo mnogocvetne ljuljke. Primanjkljaji padavin, saj od novega leta naprej ni bilo omembe vredne količine, ter dolgotrajno hladno vreme so pustili na vseh kmetijskih kulturah negativne posledice. Dejstvo je, da bodo v letošnjem letu pridelki suhe in seveda tudi hranilnih snovi iz mnogocvetne ljuljke ob prvi košnji nižji, kot je normalno. Kljub morebitnemu pojavu obilnejših padavin le-te ne bodo vplivale več na prirast mnogocvetne ljuljke, kajti ta je pred začetkom razvojne faze latenja. Iz fiziologije rasti rastlin pa je znano, da v tej razvojni fazi vse vrste trav končujejo rast, začne pa se proces staranja oziroma nalaganja surove vlaknine. To pomeni, daje zdaj najprimernejši čas za košnjo mnogocvetne ljuljke, in bi vam svetoval, če bodo vremenske razmere dovoljevale siliranje, da le-to čim prej opravite. Dejstvo je, da so bili pridelovalci mnogocvetne ljuljke navajeni, da zemljo po prvi košnji preorjejo in zasejejo s koruzo. Mislim, da bomo morali v letošnjem letu razmišljati nekoliko drugače. Svetoval bi vam, če ima kmetija že dovolj posejane koruze, da posevka mnogocvetne ljuljke ne preorjete. Tudi na travinju se namreč poznata primanjkljaj padavin in dolgotrajno hladno obdobje. Pridelki suhe snovi bodo tudi kar precej znižani, na nekaterih območjih Prekmurja tudi do 80 odstotkov. Če bo padlo blja v Sloveniji za križanje s pasmo nemška landrace in se uporablja kot terminalana - očetova linija za križanje z linijo 12 za rejo prašičev pitancev. snata pasma (trup je dolg močnimi plečkami in šunk*; pa manj plodna. Zatopi* značilni izredno dobra rastinf snatost. --------------------------------------------------—" " ""7■ nit3^' Preglednica 1: Vpliv intenzivnosti krmljenja na trajanje P Weniger in Steinhauf, 1972) Intenzivnost krmljenja 50 kg Dnevi pitanja od 40 kg do ^aS ugj 70 kg 90 kg 1uuKy_^ Sl 100% (dni) 13 38 61 73 8^ (g/dan) 770 790 820 822__m Is 90% (dni) 16 43 68 81 /J (g/dan) 625 697 735 80% (dni) 17 46 75 90 6f«. (g/dan) 588 652 666 70% (dni) 19 53 89 106 $ Duroc Po mnenju nekaterih strokovnjakov je to najbolj razširjena pasma prašičev na svetu. Je rdeče barve velikega okvira in izredno robusta žival. Pasma durok je slabše plodna, odlikujejo pa jo velika sposobnost rasti (končna velikost živali, zmogljivost rasti), dobra ra-stnost in ugodna mesnatost. Pri nas se uporablja kot terminalna pasma za križanje z linjo 12 za proizvodnjo pitancev, ki so sposobni doseči težo 140 in več kilogramov in se pri tem ne zamastijo. Nemška landrace Pasma prašičev, ki je izredno razširjena kot terminalna - očetova pasma tudi v Sloveniji. Po zunanjih lastnostih je podobna pasmi švedski landrace, vendar je bolj me- 1 v mesecu maju vsaj 50 I dežja na kvadratni meter in ob dognojevanju 250 kg KAN/ha lahko pričakujemo hiter prirast mnogocvetne ljuljke, ki jo bomo presno pokr-mili ali silirali. Dejstvo je, da ima lanskoletna setev mnogocvetne ljuljke dovolj razvit koreninski sistem, ki lahko maksimalno izkoristi še tako majhno količino padavin. Torej bi bilo zelo nesmiselno pre-oravanje mnogocvetne ljuljke po prvi košnji. Prvič zato, ker s prvo košnjo ne bomo dosegli maksimuma z pridelkom suhe snovi oziroma izkoristili genetskega potenciala za pridelek suhe in hranilnih snovi, in drugič vidimo, da nam bo v letošnjem letu prišel v poštev vsak odkos kot vir voluminozne krme, bodisi z njivskih ali travnih površin. Ob kolikor toliko normalnem vremenu v mesecu maju lahko pričakujemo drugo košnjo z zadovoljivim pridelkom suhe snovi že v začetku meseca junija. Šele po drugem odkosu bi vam svetoval, da razmišljate o morebitnem preo-ravanju mnogocvetne ljuljke in o setvi drugega krmnega posevka. Znano je, da se že v mesecu juniju, še zlasti pa v juliju in avgustu povprečne temperature zraka mo- Vse zgoraj nas' orajna»‘-^ . osnovozagp/. ( n ustrezni . iejo dobro c. Vernega in ustreznega r „ ga ob ustrezni tehnolog m hrani lahko vzredimo r | stnega pitanca- i« Način kr^ ! Sodobne meu. šičev so izredno rastne2h je intenzivnost rasti od* J tenzivnosti krmljenja- Iz pregelednice j . da intenzivnost krmilen M k hitrost rasti, kar vplivi darnost prireje in stom r darjenje na kmetiji- $ (Nadaljevanj s,,ok°zS«*% dipl. inž. Kmet’ eno dvignejo, ka^Lf' Posledice za cvetne ljuljke na obm^jf r in ■»aloje " n zadovoljni. Tako ^^omeni bn°’ Pa Vendar Inw' Ssato I?3 ie PeSter' ^Jnovena n ko e 0 Ponuja ne-$elar9oniie so bile okraševalke Se°d leta 17nakOnov' p°Jav|Jajo Afrikk Manke) 'n?eh?10 viseče anfeke dit ,C.ne (znalke), “M, ^onaH6 m'^° po P°Pr°-vtem,daS0 7h |Njlh°va odlika je Mini^D13 nasrazvese-Sdevetsort. j' ri nas ie znanih Sort-temno modra, tem- no lila, svetlo lila, roza in beli odtenki. Tako bogato ne cveti nobena vrsta in tudi tako hitro ne. Je zelo zahtevna za hrano. Sodi med zahtevnejše balkonske rastline, zato moramo biti precej pozorni pri izbiri zemlje, gnojilih in zaščiti. Najprimernejše zemlje so substrati JONGKIND in STENDER. Ti substrati so bolj zračni in rastline lahko intenzivneje rastejo, seveda pa potrebujejo več zalivanja. Pri sajenju moramo rastline založno gnojiti. Priporoča se dodajanje tablet osmocote. Vsaka rastlina naj dobi v začetku eno tableto, po treh tednih pa dodajamo tekoče gnojilo ali gnojilo v prašku. Pri gnojenju dodajamo FE-kelate. Pri sajenju ne smemo pozabiti na preventivno zaščito proti škodljivcem rabljenih avtomobilov Soboti S0 na seirnu rabljenih avtomobilov v Murski 0 ajali 35 avtomobilov, prodali pa tri. panika M°lfJYl,3 j^Micrai 25 CSc1'6GL U&^ure Letnik prev. km. Cena 1989 81.000 9.000 DEM 1991 100.000 8.500 DEM 1990 60.000 2.400 DEM 1991 107.000 13.400 DEM 1991 58.000 660.000 SIT 1989 112.000 68.000 SIT 1993 44.000 9.000 DEM 1988 79.000 3.500 DEM 1988 93.000 8.500 DEM s palčkami florovin. Ob surfinijah sadimo rastline, ki imajo podobne zahteve. Primerne balkonske rastline za razne kombinacije: PLECTRANTHUS - moljevka, zraste do 2 m, s pisanimi listi VERBENA tapien - primerna tudi za gredice, je modre, roza in pink barve SANVITALIA - kompaktne rasti, cvet rumene barve, je trdoživa CUPHEA hissopifolia - cvetje lila barve, pokončno rastoč grmiček CUPHEA ignea - cigaretgvka, oranžne barvne, neobčutljiva, ra hlo povešena, tudi za na prosto SCAVEOLA aemula - modri čudež, zraste do 1 m HELICHRYSUM opiculatum - sive barve, odličen v kombinaciji z ver-beno tapien BRACHYCOME - modra z rumeno sredino, dobro prenaša dež in vetrovno vreme BIDENS - rumen droben cvet, zelo razširjena balkonska rastlina, zraste do 1 m OSTEROSPERMUM - lila, modra, roza, bela, za sonce, zraste 40-70 cm CHRYSANTHEMUM - kot poso- dovka, prenaša dež, odlična v različnih kombinacijah v beli, rumeni barvi DIPLACUS aurantigus mimulus - v rumeni in oranžni barvi CONVOLVUS - slak, cvetovi so modre, bele barve, ki se ob slabem vremenu zapirajo CALCEOLARIA - nezahtevni čevelj v rumeni barvi BACOPA - ima kroglasto rast, cvet bele, roza barve DIMORFOTECA - bogato cveti v rumeni barvi, primerna tudi za ro-bustnejše nasade LOTUS - cveti v rdeči, oranžni barvi, lahko ga sadimo z vsemi rastlinami, pravijo mu tudi sivi povečavi asparagus LANTANA - cvet oranžno-rumene barve HELLIOTROPIUM - modri, lila cvet GAZANIA - sivi listi, cvet rumen, zvečer se zapira FRAGARIA hy. pink panda - cvetovi rožnati, zraste do 1m OKRASNE JAGODE - za korita in za na prosto, plodovi so okrasni in užitni Še vedno pa so za senčne in polsončne lege zelo priljubljene fuksije. Najlepše uspevajo na oknih, ki so obrnjena proti vzhodu, ali na balkonih z jutranjim soncem ali severozahodnih legah s popoldanskim soncem. Delimo jih na pokončne, prevešujoče, nižje kompaktne. Še imate čas za razmislek, kaj in kako posaditi na balkon, teraso ali okno. Izbirata ona in on. OLGA VARGA > sadja in zelenjave Zelenjava Tržnica M. Sobota G. Radgona Ljutomer jabolka 118 160 120 pomaranče 133 190 200 banane 184 250 220 hruške 210 300 260 grozdje 660 600 650 limone 236 300 260 orehova j. 960 - 980 paradižnik 400 450 360 paprika 630 700 650 zelena 380 - 400 krompir 28 50 30 krompir, novi 160 220 200 solata 300 - - korenje 160 260 180 rdeče zelje 100 - 100 čebula, nova 300 100 120 kumare 380 300 320 ohrovt 290 250 200 koleraba 380 - - fižol v zrnju 321 400 280 jajca 20 - 24 česen 500 600 600 bučke 440 400 350 kivi 290 300 280 por 380 300 300 cvetača 290 300 280 ananas 440 300 360 suhe fige 780 600 600’ suhe slive 800 600 600 mandarine 330 - 280 hren 320 400 400 kislo zelje 154 - - jagode 800 800 800 seneni nahod? obolelih je ogromno.V razvitih deželah 10 Kov Prebivalstva toži o simptomih senenega nahoda. i P°sta/i-°tr°škjh trend večanja alergičnih obolenj, nemalo-h aradih ,Sevpra< napret’ ^Ijsih infOranje’.a|i je število alergikov res naraslo ali pa ^^j prek medijev več odkritih simptomov te aleraiA k°vPri- 6 6den ° 35'0d' staršev h (Nojdst°tna, če is' do 7n n®9a obo- a, er9ični IfeN orialer9l|a s J ča ž®st Ja|no je 51*vi। n i h ijem.V razvitem okolju so družine z majhnim številom otrok, ki uživajo predvsem pripravljeno hrano, v revnejših predelih je več otrok, matere dojijo dalj časa, in ker so večinoma zaposlene, so otroci že zgodaj v varstvenih zavodih. Njihov imunski sistem je zaradi tega aktivnejši. Ob teh ugotovitvah se postavlja vprašanje: Se naš imunski sistem dolgočasi? Imunoglobulini E, odgovorni za alergične procese, so bili prvenstveno udeleženi pri zaščiti telesa pred paraziti. Ker je le-teh v razvitem svetu vse manj, naj bi se imunski sistem dolgočasil in se znašal nad neškodljivim cvetnim prahom, živalskimi dlakami, hišnim prahom, sestavinami hrane ... Ta aspekt razumevanja alergij postaja med znanstveniki vse pomembnejši. Simptomi senenega nahoda Prvi točen opis senenega nahoda je iz 1.1819, iz časov, ko pojem alergije sploh še ni bil znan. Simptomi: utrujenost, povečana razdražljivost, glavobol, pekoč občutek in srbenje v očeh, žge-čkanje v nosu in požiralniku. Po petih dneh doseže simptomatika vrhunec: - srbenje v očeh se poveča, oči se solzijo, - veznica je rdeča, nastane edem pod vekami, pacienta moti svetloba, - napadi kihavice s tekočim se-kretom, - nosna sluznica je močno otečena, rdeče-modro obarvana, - dihanje je več ur oteženo, - zaradi dihanja skozi usta se ustna sluznica izsuši, kar povzroča dražeči kašelj. Simptomi trajajo, dokler je pacient izpostavljen cvetnemu prahu. Hudo je predvsem tistim pacientom, ki so alergični na več vrst cvetnega prahu. Relativno visok odstotek pa cientov toži tudi o težavah pri dihanju. Pri večletnem senenem nahodu se pri tretjini pacientov začnejo težave tudi v nižjih dihalnih poteh. In prav ta astmatika je zastrašujoča. Če v otroških letih inhalacijške alergije ne zdravimo pravilno, sezonske težave nemalokrat preidejo v celoletne. Te težave se začnejo s hiperaktivnim bronhialnim sistemom, ki se lahko razvije v bronhialno astmo. Pri alergijsko disponiranih dojenčkih in majhnih otrocih so v ospredju alergije na sestavine hrane in atopični ekcemi. V predšolskem obdobju postanejo simptomi blažji ali pa jih sploh ni več (na očeh,v dihalnih poteh). V puberteti lahko nastopijo še dodatni astmatični simptomi. Pri tretjini obolelih se simptomi v odrasli dobi ublažijo, tretjina preide v bronhialno astmo, tretjina pa ostane na stopnji alergičnega rinitisa, ki s starostjo polagoma blaži. Kako ločimo prehlad od senenega nahoda? Tipično prehladno obolenje je virusna infekcija, ki po desetih dneh izgine. Seneni nahod pa traja odvisno od navzočnosti določenega cvetnega prahu, in to od nekaj tednov do nekaj mesecev, predvsem če je pacient alergičen na več vrst cvetnega'prahu. Razlika je tudi v izcedku. Pri senenem nahodu je nenehno voden, čist in redek, pri prehladu pa postane po nekaj dneh viskozen, sluzast in celo rumenkasto obarvan. Predispozicija za seneni nahod (in druge alergije) je dedna. Pod določenimi pogoji se v življenju pokažejo alergijski simptomi. Pri stiku z alergenom nastopi senzibilizacija in imunski sistem začne tvoriti imunoglobuline E (IgE), protitelesa proti določenim vrstam cvetnega prahu. Glavno vlogo pri alergijskem vnetju igrajo mastociti. To so celi- ce, ki so razporejene po vseh plasteh nosne sluznice. Napolnjene so z granulami, ki vsebujejo histamin in druge substance. Pri alergikih so mastociti v nenehni pripravljenosti, da na določen dražljaj sprostijo substance iz granul. Molekule IgE, ki so nastale v fazi senzibilizacije, sedijo na površini mastocitov in pri vsakem stiku z alergenom nastane reakcija. Posledica je degranulacija mastocitov in sproščanje histamina in ostalih mediatorjev. Histamin poveča prepustnost venol (majhnih venoznih žil) ter povzroča kihanje in draženje nosne sluznice. V naslednji fazi se začne vnetni proces. Znanstveniki predvidevajo, da gre za genetsko okvaro določenih celic, ki preprečujejo nastanek IgE. In ponovno pridemo do hipoteze o samovolji in dolgočasenju našega imunskega sistema. Zdravljenje senenega nahoda Večina ljudi meni, da je seneni nahod obolenje, ki je sicer neprijetno, nadležno, vendar ni nevarno. Pacient se neredko odloči za samozdravljenje. Pride do sklepa, kar pomaga pri prehladu, mora pomagati tudi pri senenem nahodu. Posledice takega zdravljenja pa so lahko škodljive. S kapljicami za nos in 12-urnimi delujočimi kapsulami simptome sicer premaga s prvotno kar dobrim rezultatom. Kapljice izboljšajo vnetje nosne sluznice, vendar nenehno zoženje krvnih žil vodi v preprečevanje sekrecije, pride do navajenosti in okvare sluznice. Alergenom se lahko izognemo v primeru alergij na določeno hrano, pri alergiji na cvetni prah pa je to ponavadi nemogoče. Vzročno ali kavzalno zdravljenje Terapija s hipersenzibilizacijo omogoča predvsem pri alergijah na cvetni prah kar dobre rezultate, vendar le v primeru, da je pacient alergičen na največ tri alergene: Hipersenzibilizacija je primerna le za zelo potrpežljive paciente, saj traja relativno dolgo. Pri tej terapiji injiciramo v podkožje alergen. Dozo povečujemo v zelo majhnih korakih in v rednih časovnih presledkih. Nata način nastane imunološka toleranca. Telo tvori imunoglo-buline E (IgE), ki zavirajo dotični alergen. Simptomatsko zdravljenje Za optimalizacijo diagnostike in terapije je komisija strokovnjakov izdelala priporočila. Glavni princip zdravljenja je lokalno zdravljenje, odvisno pa je od težavnostne stopnje obolenja. Protektiva, sredstva za preprečevanje nastanka simptomov - Kromoglicinska kislina je najpomembnejša učinkovina za stabilizacijo mastocitov v očesu, nosni sluznici in bronhialnem sistemu. Ker se le malo substance absobira in se lokalno dobro obnese, jo lahko uporabljamo dolgotrajno. Najugodneje je, če jo začnemo aplicirati še pred nastopom sezone cvetenja, in to štirikrat dnevno. Če traja terapija do konca sezone cvetenja problematične rastline, simptomov senenega nahoda skorajda ni. Terapija je težavna predvsem pri otrocih, saj jih je težko motivirati k štirikratni aplikaciji nosnih in očesnih kapljic na dan. Ketotifen je oralni preparat za stabilizacijo mastocitov. Antihistaminiki Simptomi senenega nahoda nastanejo zaradi nenadzorovanega sproščanja histamina iz mastocitov. Na prvem mestu uporabljamo lokalne antihistaminike za preprečevanje že nastalih simptomov. Preprečujejo delovanje že sproščenega histamina. Antihistaminike s sistemnim delovanjem v obliki tablet in kapsul pa še dodatno uporabljamo v primeru težjih oblik senenega nahoda. Kortikosteroidi Lokalno delujoči kortikosteroidi pridejo pri senenem nahodu v poštev le občasno pri srednje težki in težji simptomatiki bolezni. Oralno uporabljeni kortikosteroidi za si-stemni učinek pa so redka izjema. Če se zdravnik odloči za tako terapijo, je le-ta kratkotrajna in nizko dozirana. Seneni nahod torej ni le nadloga, je tudi bolezen, ki jo maramo resno obravnavati. O njej se posvetujte s strokovnjaki, pri svojem zdravniku ali v svoji lekarni. EDITH JOŠAR, mag. farm., spec. 22 vestnik, 8. Prva državna nogometna liga Mura : Beltinci 2:2 Murska Sobota - Igrišče v Fazaneriji, gledalcev 3.500. Sodnik: Mitrovič (Ljubljana). Strelci: 1 : 0 Škaper (14), 2 : 0 Škaper (46), 2 : 1 Gutalj (53), 2 : 2 Džafič (60). Mura: Lalič, Lukič (Cifer), Ali-hodžič, Dominko, Brezič, Cirkven-čič, Škaper (Baranja), Kokol, Dvoršak, Vučičevič (Kmetec), Horvath. Beltinci: Kuzma, Tratnjek, Novak, Hadžič, Judež, Šarkezi (Črnko), Šabjan (Džafič), Baranja, Gajser, Cvikl (Franko), Gutalj. Druga državna nogometna liga Nafta : Železničar 1 : 1 Lendava - Igrišče Nafte, gledalcev 250. Sodnik: Tabar (Portorož), strelca: 1 : 0 Bedo (45), 1 : 1 Grizold (70). Nafta: Zver, Varga, Gaševič, D. Novak (Nedelko), Bedo, Drvarič (Gyurkač), Fejzulai, Utroša, Gabor, Bursač, Baša. G. opekarne : Nafta 0 : 1 Renče - Igrišče v športnem parku, gledalcev 150. Sodnik: Kokol (Ljubljana), strelec: 0 : 1 Bursač (23). Nafta: Zver, Hozjan, Varga, Novak (Nedelko), Baša, Gaševič, Fejzulai, Zver (Magdič), Gabor, Bursač, Utroša. Tetja državna nogometna liga Turnišče : Črenšovci 0 : 1 Turnišče - Igrišče Turnišča, gledalcev 200. Sodnik: Borošak (Maribor). Strelec: 0 : 1 Lipič (9). Turnišče: Kovač, Ternar, Albin Lac-kovič, Pucko, Mujdrica, Lutar, Albert Lackovič, Lacko (J. Lebar), Vegič, Škafar, B. Lebar (Toplak). Črenšovci: Karoli, Virag, Hartman, B. Horvat, Pucko, Hozjan, Kustec, Graj, Lipič (Kreslin), Vori, D. Horvat. Odranci: Paloma 1 : 0 Odranci - Igrišče Odranec, gledalcev 150. Sodnik: Mauko (Maribor). Strelec: 1 : 0 Posavac (11 m - 78). Odranci: Majcen, Zakojč (Virag), Graj (Horvat), Pozderec, Posavac, Ulen, Kreslin, Cener, Žerdin, Gru-škovnjak (Kavaš), Radikovič. Kovinar : Bakovci 0 : 0 Maribor - Igrišče Kovinarja, gledalcev 150. Sodnik: Teršak (Laško). Bakovci: Šiftar, Bukovec, Beren-dijaš, Kovačec, Jančar, Kokaš, Ristič (Kerčmar), Krančič, Cipot, Prekazi, Emiša (Idič). Goričanka : Aluminij 0 : 1 Rogašovci - Igrišče Goričanke, gledalcev 350. Sodnik: Brance (Maribor). Strelec: 0 : 1 Krištofič (40). Goričanka: Nemec, Žilavec (Smodiš), S. Vugrinčič, Kren, Granov, F. Vugrinčič, Šuša, Poredoš (B. Šalamon), Tadič, A. Šalamon, Horvat. Nogometni komentar I« Džafič in Škaper igralca prekmurskega derbiji 1.SNL Rezultati - 29. kolo Mura : Beltinci 2 : 2 Maribor: Olimpija 5 : 2 Gorica : Rudar 0 : 0 Publikum : Primorje 0 : 0 Koper: Korotan 0 : 0 1. MNLMS Rezultati - 17. kolo Maribor Primorje 2917 6 6 57:27 57 2915 8 6 51:18 53 Gorica 291310 6 43:29 49 Publikum 2911 9 9 45:44 42 Mura 29 911 9 31:36 38 Rudar 29 91010 34:39 37 Olimpija 29 9 812 40:42 35 Korotan 29 9 713 22:31 34 Beltinci 29 7 715 29:55 28 Koper 29 5 618 20:51 21 2. SNL Rezultati - 24. kolo Nafta : Železničar 1 : 1 Vevče : Rudar 0 : 0 Šmartno : G. opekarne 5 : 1 Domžale : Črnuče 2 : 0 Drava : Jadran 5 : 0 Dravograd : Šentjur 2 : 2 Zagorje : Piran 8 : 0 Tromejnik : Vega 3 : 4 Ljutomer: Lesoplast 2 : 5 Les : Beltrans 0 : 1 Piramida : Serdica 1 : 0 Univit: Šalovci 5 : 2 Kerna : Apače 2 : 0 Kerna 1711 5 1 38:17 38 Beltrans 1710 5 2 57:19 35 Univit 1710 5 2 44:25 35 Piramida 1710 4 3 42:22 34 Les 1710 4 3 30:10 34 Ljutomer 17 7 3 7 27:26 24 Vega 17 5 4 8 15:23 19 Tromejnik 17 5 3 9 24:35 18 Lesoplast 17 5 3 9 21:40 18 Serdica 17 4 310 25:26 15 Šalovci 17 1 412 15:54 7 Apače 17 1 313 10:51 6 Šestnajsti prekmurski prvoligaški derbi med Muro in Beltinci se je končal s četrtim neodločenim izidom, obe moštvi pa sta doslej dosegli po šest zmag, tako da je tudi končni rezultat neodločen. Srečanje je tudi tokrat pritegnilo v Fazanerijo več ljubiteljev nogometa, kot se jih običajno zbere na prvenstvenih tekmah. Tako kot vsi dosedanji derbiji, se je tudi nedeljska tekma začela v negotovosti o zmagovalcu. Prva zrela priložnost za gol se je ponudila Beltinčanom že po nekaj minutah igre, vendar se Novak ni najbolje znašel. Sobočani, ki so zopet nastopili s tandemom Vučičevič - Škaper, pa so izkoristili svojo prvo priložnost in dosegli vodeči zadetek. Škaper se je najbolje znašel v kazenskem prostoru, ko se je žoga odbijala od igralcev, in jo potisnil v mrežo. Zatem so imeli nekaj časa pobudo Beltinčani, vendar brez izrazitih poriložnosti za gol. Sedem minut pred odmorom je bil zaradi nešportnega obnašanja izključen igralec Mure Dvoršak, tako da je Mura večji del tekme igrala z igralcem manj. Pričakovati je bilo, da bodo Beltinčani izkoristili priložnost, ko so imeli igralca več, vendar se je zgodilo nasprotno. Svoj prvi napad v drugem polčasu so Sobočani kronali z zadetkom in povišali vodstvo. Škaper je izkoristil napako Šarkezija, ki je zgrešil žogo, in jo prisebno poslal mimo nemočme-ga vratarja Kuzme v mrežo. To pa ni zmedlo Beltinčanov, ki so prevzeli pobudo na igrišču in rezultat izenačili. Igro Beltinčanov sta precej poživila Džafič in Črnko, ki sta vstopila na igrišče v začetku drugega polčasa. Zlasti se je odlikoval Džafič, ki je po levem krilu pobegnil obrambnim igralcem Mure in poslal žogo v kazenski prostor na glavo Gutalju, ki jo je brez težav porinil v mrežo. Samo nekaj minut zatem pa je Džajič odvzel žogo Kokolu in z močnim udarcem z nekaj metrov rezultat izenačil. Beltinčani so tako osvojili prvo točko na gostovanju v spomladanskem delu prvenstva. Za točke. Za prvomajske praznike je Nafta v Lendavi igrala z mariborskim Železničarjem neodločeno, v nedeljo pa je v Renčah premagala Goriške opekarne z golom Bursača iz prostega strela. Lendavska Nafta je še naprej na solidnem četrtem mestu lestvice. Bil ■ I Fotografija: Nataša Juhnov neodločeni rezultat v prekmurskem derbiju sta tako najzashiženjša Emir Džafič (Beltinci) in Štefan Škaper (Mura). V drugi državni nogometni ligi sta bili na sporedu dve koli, iz katerih je lendavska Nafta iztržila štiri Rezultati - 25. kolo G. opekarne : Nafta O : 1 Zagorje : Vevče 1 : 1 Piran': Dravograd 1 : 4 Šentjur : Dava 0 : 2 Jadran : Domžale 2 : 1 Črnuče : Naklo O : 2 Železničar: Rudar 1 : 1 1. MNL Lendava Rezultati - 17. kolo Panonija : Polana 1 : 1 Kobilje : Nedelica O : 3 Olimpija : Čentiba 4 : 1 Hotiza : Mostje 3 : 0 Bistrica : Dobrovnik 7 : 1 Renkovci: Opel Horser 2 : 4 Slovenska kadetska nogometna reprezen- tanca je na evropskem prvenstvu v Nemčiji v predtekmovalni skupini z eno točko zasedla zadnje mesto in se ni uvrstila v nadaljnje tekmovanje. V zadnji tekmi je slovenska reprezentanca, za katero so igrali: Igor Prajninger, Marko Fajdiga (oba Mura) in Matej Škafar (Beltinci), igrala s Slovaško neodločeno 2 : 2. Oba gola je dosegel Fajdiga. V Hevizu na Madžarskem je bil tradicio- nalni mednarodni nogometni turnir (do 18 let) za Pokal prijateljstva. Med štirimi reprezentancami je sodelovala tudi Slovenija, kije zasedla prvo mesto. V finalu je po enajstmetrovkah premagala Žalsko županijo. V regularnem času seje tekma končala z 1 : 1. Trener sloven- m se je V tretji državni nogometni ligi vzhod je bil na sporedu prekmurski derbi med Turniščem in Črenšovci. Tako kot na prvem srečanju, so tudi tokrat zmagali nogometaši Črenšo-vec. Odločilni zadetek je dosegel Lipič na začetku tekme. Pomembno ske reprezenatnce je Jože Karoli iz Murske Sobote, vodja potovanja je bil Feri Horvat iz Lendave, sodil pa je tudi Martin Bukovec iz Lendave. (F. H.) V finalni pokalni mladinski tekmi na ob- močju Medobčisnke nogometne zveze Lendava je Nafta iz Lendave v Turnišču premagala domače moštvo z 2 : 1. Strelci: Horvat in Gerenčer za Nafto ter Černi za Turnišče. Na sklepnem turnirju v malem nogometu za slovenski revialni pokal v Breznu pri Mariboru sta med 18 ekipami sodelovali tudi ekipi Interiera MF in Meteorplasta iz ljutomerske občine. Obe sta izpadli v predtekmovanju. Ob tej priložnosti je Meteorplast prejel pokal kot tretji najboljši organizator tovrstnega tekmovanja. (NŠ) zmago v boju za dosegli nogometaši 0^ doma premagali Palam $ ga Prha. Zmagoviti^ gel Posavac dvanajst m«--, koncem tekme z enajstine^ to zmago so se Odranci F1" ■ enajsto mesto. s Pri Kovinarju vMariboN^ točko, saj nobenemu tM^. A k zatresti mreže. Prazui^fij Pet ostali nogometaši so gostili vodeči Aluminij č j ; vega. V naslednjih dveh V J čakata prekmurska deroči] s°vci in Turniščem, z®' It Slovenski drug' metnega tlj'J Alp«' turn'rJ nta* W Vevče 2514 8- 3 49:15 50 Drava 2414 7 ’3 41:17 49 Dravograd 2414 5 5 36:19 47 Nafta 2511 9 5 30:26 42 Šentjur 2411 6 7 33:27 39 Rudar 2510 7 8 31:27 37 Zagorje 24 8 9 7 34:29 33 Železničar 25 9 610 32:28 33 Šmartno 25 9 610 35:35 31 G.opekame25 8 611 26:29 30 Domžale 24 8 412 27:28 28 Naklo 24 6 9 9 24:28 27 Jadran 24 7 413 22:43 25 Črnuče 24 6 612 17:35 24 Piran 24 5 316 15:52 18 Ljubljana 15 1 5 9 11:31 8 Opel Horser1711 6 0 43:13 39 Renkovci 1711 3 3 49:21 36 Panonija 17 9 3 5 29:25 30 Nedelica 17 9 1 7 28:21 28 Bistrica 17 8 3 6 35:27 27 Dobrovnik 17 8 2 7 45:35 26 Polana 17 6 6 5 23:22 24 Kobilje 17 6 5 6 23:23 23 Hotiza 17 6 3 8 26:31 21 Olimpija 17 4 310 23:36 15 Čentiba 17 2 411 21:45 10 Mostje 17 2 1 14 19:65 7 2. MNLMS Rezultati - 19. kolo Hodoš : Grad 0 : 3 Romah : Rotunda 5 : 1 Čarda : Tešanovci 1 : 1 Dokležovje : Lipa 2 : 3 Makoter: Bogojina 4 : 1 Prosenjakovci: Cankova 4 : 3 Smaki prosti Rokoborba Kajakaštvo 3. SNL vzhod Rezultati - 19. kolo Turnišče : Črenšovci 0 : 1 Odranci: Paloma 1 : 0 Kovinar : Bakovci 0 : 0 Goričanka : Aluminij 0 : 1 Brunšvik : Steklar 1 : 0 Unior : Kungota 4 : 2 Dravinja : Pohorje 1 : 2 Aluminij 1913 4 2 43:12 43 Pohorje 1913 4 2 40:13 43 Bakovci 1910 6 3 43:15 36 Črenšovci 1912 0 7 31:20 36 Paloma 19 9 3 7 25:22 30 Kovinar 19 8 4 7 24:28 28 Unior 19 7 6 6 25:21 27 Turnišče 19 6 7 6 25:29 25 Goričanka 19 4 7 8 21:24 19 Dravinja 19 5 410 23:39 19 Odranci 19 5 212 26:34 17 Brunšvik 19 4 411 25:46 16 Steklar 19 4 312 20:44 15 Kungota 19 3 610 16:38 15 Romah Čarda Lipa Cankova Grad Dokležovje Makoter Prosenjak. Smaki Tešanovci Hodoš Bogojina Rotunda 1714 2 1 71:29 1812 3 3 49:20 17 9 5 3 56:30 17 7 4 6 50:40 18 7 4 7 36:36 18 6 6 6 47:44 18 7 3 8 26:23 18 7 2 9 39:47 17 5 5 7 23:30 18 5 5 8 29:37 17 6 1 10 32:49 17 4 211 27:56 18 4 014 28:72 2. MNL Lendava Rezultati - 15. kolo Kapca : Petišovci 4 : 2 Žitkovci: Graničar 0 : 1 Dolina : Nafta 0 : 3 Nafta vet. Kapca Žitkovci Graničar Petišovci 1510 4 15 9 3 15 8 3 15 5 2 15 4 4 44 39 32 25 25 24 24 23 20 20 19 14 12 1 70:21 34 3 52:25 30 4 37:25 27 8 31:49 17 7 50:36 16 Dolina 15 0 213 8:92 2 Žnidarič drugi, Mikolič tretji V avstrijskem Klausu je bil mednarodni rokoborski turnir za mladince do 20 let. Med 66 tekmovalci iz desetih držav sta v slovenski reprezentanci nastopila tudi dva pomurska rokoborca: Dejan Žnidarič iz Ljutomera in Slavko Miholič iz Murske Sobote. V kategoriji do 52 kg je bil Žnidarič drugi, Miholič pa tretji, kar je lep uspeh. (RB) Namizni tenis Kreft zmagal v Celju N Celju je bila prva tekma za Slovenski pokal v slalomu in spustu. Sodelovali so tudi kajakaši iz Kroga in Petanjec ter dosegli nekaj dobrih uvrstitev. Najbolje se je odrezal Miha Kreft (Krog), saj je zmagal v spustu s kajakom enosedom pri ml. dečkih. Simon Šoštarec je bil deseti, Dušan Šo-štarec pa enajsti (oba Petanjci). Pri st. dečkih je Gral (Krog) zasedel 12., Cimernan 20. in Kerec (oba Petanjci) 21. mesto. Med Horvat - Zavec tretja V Izoli je bilo šesto državno prvenstvo v namiznem tenisu.za kadete. Med 98 igralci iz 25 klubov so sodelovali tudi tekmovalci Moravskih Tolič Sobote. Svojo najboljšo uvrstitev je dosegel Peter Horvat, ki se je med posamezniki uvrstil med osmerico. Med šestnajsterico sta pristala Ocepek in Zavec, kar je manj, kot je bilo pričakovati. V finalno skupino pa se je uvrstil še Ropoša. Lep uspeh pa je dosegla dvojica Horvat - Zavec s tretjim mestom. Ocepek in Gorčan pa sta pristala med šestnajstimi najboljšimi. V Manchestru je bilo konča-____ no 44. svetovno člansko prvenstvo v namiznem tenisu. Reprezentanca Slovenije, za katero je igral tudi član NTK Arcont iz Gornje Radgone Štefan Kovač, je zasedla odlično 20. mesto, kar je doslej najboljša uvrstitev. V konkurenci posameznikov so slovenski igralci izpadli že v kvalifikacijah s povprečnimi rezultati. (M. U.) ml. mladinci je Dejan Miholič (Krog) zasedel peto mesto, Meo-lic (Krog) je bil 12., Gomboc (Petanjci) 15. in Gral (Krog) 16. V tekmovanju mlajših mladink je bila Anja Kranjec tretja, Tjaša Kranjec četrta in Darja Meolic (vse Krog) peta. Tudi v slalomu je bil najuspešnejši Miha Kreft, ki je pri ml. dečkih zasedel tretje mesto. D. Šoštarec je bil 13., S. Šoštarec 14. in Cimerman 16. Med st. dečki je Cimerman zasedel 16. mesto, pri ml. mladincih je bil Miholič deveti, med ml. mladinkami pa je Anja Kranjec zasedla tretje, Tjaša Kranjec pa četrto mesto. Na majskem spustu je pri članih zmagal Miran Bokan (Krog), med mladinci je bil Boštjan Šiftar (Petanjci) peti, Dejan Cimerman pa šesti. h Na kontrolnem tekmova-____ nju kajakašev in kanuistov na mirnih vodah, ki je bilo v Kopru, je sodeloval tudi Simon Kuzmič. V disciplini 500 in 1000 metrov je bil dvakrat drugi. M. U. Kolesarstvo Spominski družinski maraton Kolesarski klub Prekmurje iz Beltinec organizira v nedeljo, 11. maja 1997, tradicionalni spominski družinski kolesarski maraton. Proga, ki bo dolga 27 km, bo potekala na relaciji Beltinci-Rakičan-Noršinci-Tešanovci-Bogojina-Beltinci. Start bo ob 10. uri pred gostilno Zvezda v Beltincih, K sodelovanju vabijo čim več rekreativnih kolesarjev. zdravniških 8osne in Hercegovko, s>ovenije. Slovenska^1 JT Ca< za katero je igralcev iz Pomurja V fp SePič, Šumak, ^ček in PrcttnerjjePjjj Sno in Hercegovinos' 'dfM Hjo s 5 : 0 ter izgubi Ji; 0 ■' 2. Najboljši streli nji je bil Pal, ki je dos&jMi Vrstni red: 1. Hrvaš^1^ litija s 6, 3. Italija z -M« in Hrcegovina z 1 aka zdravniška n0^j jn zentanca bo od z d' -■■.tnvnein ’ delovala na v Španiji- Bukoveci" Goričkih Odigrane sj Vjj metne tekme A m* * Goričanka M ca je bila P' Merno-bO Veržeja J® ° ltf# J , metni turn° t Gaberca-spe Z s štva. ' je končalo z : 2. (N§) Košarka Hokej na travi zmagal v Šentjerneju V tekmovanju druge državne ženske rokometne lige je ekipa Mofcaiz Črenšovec gostovala v Šentjerneju in premagala domačo e^0 z 22; 20. strelke za Čren-sWe: K. Pintarič 8, A. Pintarič ^Utropova 5, K. Mejeva 2 in nonatova i Zamujena priložnost Radenske Lek državni mladinski prvak 4 V drugem krogu končnice pr-41 ^risbia v drugi državni moški ro-: Umetni ligi, ki šteje tudi kot kva-l Akacija za uvrstitev v L B-ligo. I »rokometašiVelike Nedelje 1 ?WliKrogs25:19. Strelci 4 ®Krog:KKolmanko7,Hege-m '^zbič 3, D. Kolmanko 2. M 'itin in Lukač po enega. Ker so Sl »kometaši Kroga izgubili tudi ™ Vno tekmo, so izpadli iz na- daljnjega tekmovanja. Rokometaši Ormoža pa so premagali Polet iz Murske Sobote z 28 : 25. Strelci za Polet: Škraban 10, Žugelj 6, Horvat 4, Slamar 3, Lovenjak in Merica po engga. Polet je nastopil oslabljen brez Roškarja in Murglja. Ker so prvo tekmo dobili rokometaši Poleta, bo o zmagovalcu odločila tretja tekma v Ormožu. Košarkarji Radenske iz Rade-nec so zamudili idealno priložnost, da se uvrstijo v državno košarkarsko ligo A 2. Potem ko so prvo kvalifikacijsko tekmo v Kranju nesrečno izgubili s Triglavom z 81 : 85, so v drugem srečanju v Radencih premagali Triglav s 76 : 71 in rezultat izenačili na 1 : 1. Strelci za Radensko: Bratkovič 20, Želj 16, Ojsteršek 15, Ulaga Tenis - Na odprtem prvenstvu Maribora v tenisu je dosegel lep ____ uspeh 9-letni Zoran Golubovič s Hotize. Med dečki do 12 let seje kot najmlajši udeleženec prebil na glavni turnir, kjer je izpadel šele v drugem krogu in si na lestvici pridobil 3 točke. Atletika - Branko Perme iz Lendave seje udeležil 12. Shellovega ma-____ ratona, na katerem je sodelovalo 10.000 tekačev in tekačic iz 52 držav. V svoji starostni kategoriji je med 1.127 tekači zasedel 47. mesto. (BP) 9, Pavlin 8, Banič 4 in Novak 4. V tretji odločilni tekmi v Kranju pa Radenčani zopet niso imeli sreče, saj so tekmo izgubili z 68 : 70. Kljub slabemu začetku, saj so domačini povedli s 13 : 2, so Radenčani v nadaljevanju zaigrali bolje in minuto pred koncem rezultat uspeli izenačiti na 68 : 68. Nato je domačinom uspelo povesti s 70 : 68, odločitev pa je bila v zadnjih sekundah v rokah Želja, ki pa ni zadel koša za tri točke, in tako se Radenčanom ni uresničila želja, da se uvrstijo v višji tekmovalni razred. Strelci za Radensko: Želj 15, Ojsteršek 14, Banič 11, Bratkovič 8, Ulaga 8, Novak 7, Pavlin 5. ■ ■vMenclh je bil 4. tradicio-W mednarodni prvomajski htait v tarčnem lokostrelstvu. ki i« god pokroviteljstvo m Ra; Ms pripravil Lokostrelski M Kamnik. Sodelovalo je 57 letovalcev in tekmovalk iz 12 iz Avstrije, Hrvaške in "»rije. Na tekmovanju so bili ^ittu dobri rezultati, saj sta Sitar (Kranj) in Sašo ^(Mzela) dosegla rezul-krogov, kar je za en krog od evropskega rekorda, "^ovalci v posameznih kate-so bili - olimpijski slog -^'•Jesenšek (Mamut) 10&8 roladinci: Burja (Kam-mladinke: Grkman Wik) nov, Člani: Kopriv-(Maribor) 1276; članice: C'« (Mamut) 10&7. Com-' Kadeti: Leskošek "'K, kadetinje: Mar-m -M' '240; mladinci: 1312; člani: Si-članice: Emer- 1292; veterani: Pe-(7'2%& krogov. Fi- V Tolminu je bilo tekmo-____ vanje v streljanju z zračno puško za občinski pokal. Sodelovali sta tudi ekipi SD MI Pomurke in Škorpijona iz Murske So- bote. Ekipno jezmagala Pomurka s 541 krogi. Škorpijon je bil s 513 krogi peti. Med posamezniki je Vito Pajič s 183 krogi zasedel drugo mesto, Bojan Babič je bil s šovci, 509, in SD Črenšovci, 495 krogov, posamezno pa Valter Pajič s 187 krogi pred Vitom Pajičem (oba Pomurka), 181, in Vojkom Ciganom (Črenšo- Lipovcih je bilo državno mladinsko prvenstvo v hokeju na travi, ki ga je organizirala Zveza za hokej na travi Slovenije. Sodelovale so štiri ekipe. Največ uspeha so imeli mladi hokejisti Leka iz Lipovec, saj so brez .izgubljene tekme zasedli prvo mesto in postali državni mladinski prvaki. Najboljši strelci na turnirju so bili: Aleš Kuzma (MS) 7, Dejan Gabor 8 (Lek) 5 in Robert Mesarič (Lek) 2 gola. Rezultati - Lek : Murska Sobota 3 : 1 (R. Mesraič 2 in G. Forna za Lek ter Kuzmič za Mursko Soboto); Triglav : jMoravske Toplice 1 : 0 (Poredoš); Murska Sobota : Triglav 1 : 1 (Kuzmič za MS in Fajs za Triglav); Lek : Moravske Toplice 0 : 0; Murska Sobota : Moravske Toplice 8 : 0 (Kuzmič 5, Banko, Horvat in Županek); Lek : Triglav 5 : 0 (Gabor 5). Lek M. Sobota Triglav M. Toplice 3 2 1 O 8:1 3 111 10:4 3 11 1 2:6 301 2 0:9 . Zmage favoritov V državni članski ligi v hokeju na travi je bilo odigrano 8. kolo. Vsa srečanja so se končala z zmagami favoritov. Rezultati - Pinka-va : Triglav 2 : 9 (Štiblar in Tivadar za Pinkavo’ter Škrilec 2, Puhan 2, Šparaš 2, Fajs, Kuzma in Š. Fujs po 1 za Triglav); Lek : Svoboda 3 : 2 (Maučec 2 in Gomboc za Lek ter Trotovšek in Kaluža za Svobodo); Moravske Toplice : Murska Sobota 2 : 1 (Čigut in Nikolič za Moravske Toplice ter Zelko za Mursko Soboto). Lek M. Toplice Triglav Svoboda M. Sobota Pinkava 8 6 1 1 39:11 13 8 8 8 8 6 5 3 0 0 1 O 3 2 2 5 5 20:16 33:14 18:20 8:16 12 8 116 8:49 6 3 3 i: u7nnet so se izkazali ^at™ so blte kasaške dir e. (jures) L?'1 četni ,r\S0 štiri-prva mesta. žmagFilly (Slana) ’ Ani Lobell (Slavič) 1:213 v Drugi mesti (Žnidarič) 1:20,0 v s v sedmi dirki. ^Tu^ilvc;^ v drugi dirki in Amita ar^ v sedmi dirki 'o V^^ag^ ^^šen) v drugi dirki. Anom Aiadin (Zorko) v dirki. Četrta mesta so za akovec) v pet' '' ‘etrti dirki, Lady Holly IHenc) v osmi dirki. I & - 181 krogi peti, Katja Gerenčer pa je zadela 170 krogov. (F: Š.) V Črenšovcih je bilo na --- sporedu predzadnje kolo tekmovanja v pomurski strelski ligi za dečke in deklice. Pri dečkih je zmagala SD MI Pomurka s 544 krogi pred SD Coalom Peti- vci),179 krogov. Pri deklicah je ekipno zmagala SD Škorpijon MS s 502 krogoma pred SD Turnišče, 487 krogov, med posameznicami pa Katja Gerenčer s 172 krogoma pred Mojco Balaško (obe Škorpijon) in Petro Pintarič (Turnišče), 165 krogov. (Ft) Pred maratonom treh src v Radencih Autocross rally club Prekmurje Beznovci V Puconcih otvoritev sezone za avtokros Autocross rally klub Beznovci, ki vključuje okrog 100 članov in ima štiri tekmovalce, od katerih Rudolf Bokan iz Skakovec, Branko Fujs iz Beznovec in Robert Gerlec iz Beznovec tekmujejo v diviziji 2, Robert Janža iz Murske Sobote pa v diviziji 3, se intenzivno pripravlja na letošnjo tekmovalno sezono. Klub ima 900 metrov dolgo tekmovalno progo za tekmovanja v avtokrosu v Puconcih, ki je trenutno edina te vrste pri.nas. To so povedali predstavniki kluba Rudolf Gerlec, predsednik, Janko Durič, tajnik, in drugi na tiskovni konferenci, na kateri so tudi predstavili letošnji program tekmovanja in tekmovalce. Že v soboto, 10. maja, bo na poligonu v Puconcih otvoritvena dirka. Ob 10. uri bo trening, ob 12. do 14.ure pa tek- movanje. Po dirki bo klubska veselica. Osrednje letošnje tekmovanje z mednarodno udeležbo bo 17. avgusta v Puconcih. Na tej pozivni dirki bodo sodelovali tekmovalci iz Avstrije, Madžarske, Hrvaške in Slovenije. Ker pa je Autocross rally club Prekmurje iz Beznovec edini, ki je prijavljen pri sekciji za avtokros AMZS kot organizator tekmovanja, bodo prekmurski dirkači lahko sodelovali na tekmovanjih le v Puconcih in tujini. Tako tudi letos ne bo državnega prvenstva v avtokrosu, medtem ko ga drugo leto nameravajo pripravili v Puconcih, če bo seveda dovolj denarja. Organizatorji sobotne otvoritvene dirke v avtokrosu v Puconcih pričakujejo, da si bo to atraktivno prireditev ogledalo veliko obiskovalcev, ki bodo imeli lep pogled na tekmovalno stezo. Feri Maučec - Odbojka - V organizaciji OK Pomgrad iz Murske Sobote je bila odi-____ grana druga kvalifikacijska tekma moških odbojkarskih reprezentanc Slovenije ter Bosne in Hercegovina. Slovenija, za katero je igral tudi Sobočan Dejan Fujs, je zmagala s 3 : 0 (15 : 11, 15 : 6, 15 : 8) in prvič zmagala. ---- Odbojka - V M. Soboti je bil polfinalni odbojkarski turnir mladink za državno prvenstvo. Med tremi ekipami je sodelovala tudi ekipa Sobote, kije izgubila srečanji z Inforjem Branikom z 0 : 3 in s Prevljem z 1: 3 in zasedla šele tretje mesto. Zmagala je ekipa Infonda Branika iz Maribora. i k p1 ' v ._ r^itl 4"® ČrenJL^e!’ ?rad Črenšovci je bilo odprto tekmovanje v WMan01' Zmagala je T. Štumberger (Beli grad) pred J irM nc9'n L GCeCem Bisitriea). T. Pršo, S. Baligačem M. ,• n ' Ml?' 'dedna U?berSer (Beli grad). ŠD Beli grad Črenšovci J i%i?avnesaJše dekljej^^ šab^^ turnir. (Angelca Štumberger) i -^Žv^esto ^nstva v - ”e't'nc'so sodelovale na finalu ekipnega V in>r’ Mart’ ek'Po in med 19 ekipami z 10 točkami zased-J T“e't'nci so tekmovale: Danijela Kolarič, in N. s'a Preje]’ adeja Ternar in Natalija Gruškovnjak. Zve-Ž N. 'deski. 1 posebni priznanji za drugi najboljši rezultat Tekli bodo tudi v humanitarne namene kujejo, da bo letošnji mednarod- * ^ **-*-* v ni tekaški maraton treh src v Ra- * prvak dru- ■r Kanu Krog "y j? je 'z iG-n nl(ov<- Cafe R. Flash NK Bakovci Bistro Jerič 2015 2013 20 20 Peta MN Satahovci 20 Gost. Benčec 20 Hribček Mošč. 20 Frenky bar 20 Gost. Slavic 20 Kanu 97 Krog 20 9 8 9 7 4 3 3 3 1 4 0 6 5 2 1 143:57 1 133:67 7 125:75 5 110:90 7 96:104 37 34 26 24 21 9 100:100 20 2 11 92:108 5 11 76:124 5 4 2 12 82:118 13 78:122 15 65:135 16 13 11 10 8 Sremič Krško Miroteks Komcel Impol Nafta Črnomelj Trebnje Krilato kolo 1410 1 14 9 1 14 6 4 14 7 1 14 6 1 14 5 1 14 4 2 3 69:43 4 70:42 4 60:52 6 65:47 7 50:62 8 49:63 8 47:65 21 19 16 15 13 11 10 7 Vse bliže je letošnji 17. mednarodni tekaški maraton treh src, ki bo 17. maja v Radencih. Gre za tek, ki je iz majhne in skromno zastavljene tekmovalne prireditve prerasel v največji športno-rekreativni dogodek v Sloveniji. Prireditev sega cel» zunaj državnih meja, saj poteka tudi po avstrijski strani. Organizacijski odbor mednarodnega maratona treh src si vsako leto prizadeva dati prireditvi nove razsežnosti tako v organizacijskem kot tekmovalnem smislu. To mu tudi lepo uspeva. Tudi za letošnjo prireditev so pripravili vrsto novosti, med katerimi posebej velja omeniti TEK SRCA, katerega startnino tekačev bodo namenili v humanitarne namene, to je za nakup mamografa za potrebe Splošne bolnišnice Murska"Sobo-ta. Zato prav v tem humanitarnem teku pričakujejo pomurske župane, predsednike in člane občinskih svetov ter vodilne ljudi na gospodarskem, zdravstvenem, vzgojno-izobraževalnem, kulturnem, športnem in drugih področjih dela. Višina startnine je prepuščena tekačem. Organizatorji humanitarnega teka so: Splošna bolnišnica Murska Sobota, Podjetje za informiranje Murska Sobota in Organizacijski odbor mednarodnega maratona treh src. Humanitarni tek bo na sporedu že v petek, 16. maja, ob 17.30 pred hotelom Radin. Novost letošnjega mednarodnega maratona treh src v Radencih je tudi okrogla-miza na temo Vloga teka in rekreacije pri zdravem načinu življenja, ki bo že v četrtek, 15. maja, ob 20.00 v hotelu Radin in na kateri bosta sodelo- vala tudi dr. Sonja Rozman in dr. Janez Rugelj. Sicer pa v Radencih pričakujejo množico tekačev dencih presegel vse dosedanje in postregel tudi z novim rekordom. Za maraton se je namreč že prija- in obiskovalcev v soboto, 17.. vilo nekaj svetovno znanih teka- maja, ko bodo na sporedu planinski pohod, veveričkin in srčkov tek, štart paraplegikov (14.55) ter ob J 5.00 start tekačev na 10, 21 in 42 km. Priča- čev, med katerimi je gotovo Maročan Driss Allak in drugi. V Radencih pa so pripravili tudi pester progam kulturno-zabavnih prireditev. Feri Maučec PRIJAVNICA ZA MEDNARODNI MARATON TREH SRC Priimek in ime: Spol (obkroži): Leto rojstva: Št. PTT, Kraj: Ulica: Klub, društvo: M Ž Proga (obkroži): 21 kxn 42 km 21 km - paraplegiki Država: V prijavnici izpolnite vse rubrike s tiskanimi črkami. Nepopolnih prijav ne bomo upoštevali. 24 JPodlistki ^užna Jn&ija - dežela templjev in religij (3) Zgodovina naj nam bo učiteljica__________________Franček &ot na vzRob Tu pa tam se je ozek kanal razširil v jezero, posejano z lesenimi ploščadmi, na katerih so se šopirile ogromne kitajske mreže. Popoldne se je prevešalo v večer. Na ladji je bilo le nekaj potnikov. Večina jih je odšla, ko smo se prisilno ustavili zaradi popravila ladijskega vijaka. Bela mladina, okužena z ritmom tehno glasbe, ni mogla sprejeti mirne, toda veličastne simfonije narave okoli nas. Vožnja čolna je postala zanjo kra-tkomalo prepočasna in dolgočasna. Sedel sem na ladijski strehi in strmel v ogromno rdečo kroglo pred sabo. Kozmična žoga je bledela in se bližala nazobčanim vrhovom palm. Še trenutek in zelene palme so postale samo črne sence na platnu večernega sonca. Nad pokrajino »Backwater« je zavladala noč. Plazili smo se med nizkimi bregovi. Glasovi v noči so pripovedovali, da je pokrajina vedno bolj naseljena. V temi so se prika- zale številne lučke sveč. Škržatom se je pridružila pesem iz človeških grl. Tu pa tam so se oglasili cerkveni zvonovi. Bila je velika noč. V moje srce se je naselilo domotožje. Prav mesta Quilon, Cochin, Ca-licut... na zahodni obali indijske države Kerala so prva videla portugalske osvajalce. S prišleki je prišla tudi krščanska vera, sprva nenasilno, nato pa z ognjem in mečem inkvizicije, ki ni poznala milosti za drugače misleče. Pri prvem obisku Indije so imeli Portugalci, kar je na meji verjetnega, kipe na stenah hindujskih templjev za nerodno predstavitev Marije in svetnikov, hindujce pa za člane primitivne krščanske sekte. O tem so ob vrnitvi tudi poročali kralju. Misijonarsko ledino v Indiji so orali jezuitski misijonarji in med njimi tudi take veličine, kot je svetnik Frančišek Ksaverij, ki so ga imenovali tudi apostol Vzhoda. Ni čudno, da se je njihovo seme na zahodnih obalah Indije obdržalo do današnjih dni. Kamorkoli greš po lepem mestu Piše: Janez Jaklič 15. del Tempelj Meenakši - notranjost tisočsteberne dvorane Mysore, te obkroža duh po sandalovini, jasminu in vrtnicah. Kjerkoli ponovno zavohaš te lepe vonjave, te spomin ponese nazaj v svetovno prestolnico kadila, kjer naredijo spretne roke žensk in otrok v majhnih družinskih podjetjih na milijone in miljone kadilnih paličic. Vendar naju niso privabljale majhne rdeče paličice niti indijsko pohištvo in izdelki iz slonovine. Kot magnet naju je privlačila ogro- ll CfECE GMmEEE \ mna palača v središču mesta. Sklop obokov, stolpov in bleščečih kupol v indo-saracenskem slogu je še veličastnejši, ker ga obkroža prostrano dvorišče z vrtovi. Hodil sem po mozaikih skozi ekstravagantne prostore, okrašene z barvnim steklom, mimo številnih ogledal, skozi vrata iz lesene čipke, okovane v srebro in zlato. Iz slik, obešenih na stenah pod čvrstimi mahagonijevimi stropi, so zrli name vsiljivca ljudje preteklih obdobji, ljudje, ki so še pod britanskim okriljem vladali dvema petinama Indije in dvesto milijonom ljudi. Vse lepe reči se enkrat končajo in tako so maharadže z odhodom Britancev iz Indije leta 1947 izgubili najmočnejšo oporo. Prepričali so jih, da so pristopili k novi indijski zvezi. Zato so po indijski ustavi dobili odškodnino, največkrat nekaj privilegijev. Med maharadžami, ki so sicer veljali za despotske in sebične, je bilo tudi nekaj naprednih in človečnih. V spominu pa bodo ostali zaradi svoje ekstravagantnosti, kajti z njihovimi zajetnimi pojavami je povezanih toliko neverjetnih pripovedk o bogastvu, ljubezni, pogumu, spletkarjenju in razuzdanosti, da je nemogoče, da bi bile vse izmišljene. (nadaljevanje prihodnjič) Dobra dva meseca sta potekla, odkar je babica odšla iz družine. Boris nje, gospodinje, ni mogel nadomestiti. Pomagal pa je pospravljati poljščine, orati za jesensko setev. Dolge jesenske večere je preživljal ob televiziji. Za nedeljske popoldneve sta se včasih peljala s Silvo v kino. Tam mu je segava deklica največkrat pobegnila med svoje sošolke in prijatelje. Šele takrat se je zavedel, da je prestar- za ta krog mladih ljudi. Stal je med njimi, ker ga je Silva, ko si je prebral nič kaj zanimive reklame, ponosna predstavljala. Občudoval je te mlade, sproščene ljudi, ki so stresali domislice kar iz rokava. Silva je bleknila navadno že prej, kot jo je kdo vprašal. Priznati si je moral, da sam nikdar ni bil tako uspešno komunikativen. Zakaj je ostal vedno ob strani, tega si ni znal razložiti. Zavedal se je, da tu zanj, odraslega, resnega človeka, ni prostora. Bolj kot oni njega je gotovo motil on njih. Časniški izrezki o iskanju delavcev so se nabirali v zajetni mapi. Silvina ekonomska šola se je na tem področju izkazala. Zbirala in izbirala sta vsa ustrezna mesta in ob tem le pazila, da ne bi bilo kje na drugem koncu Slovenije. Tako je teklo vse od njegovega prihoda do danes. V mapi so se znašli tudi odgovori, seveda vsi doslej negativni. Malo jih je bilo. Na enajst napisanih prošenj seje zdelo vredno le petim odgovoriti. Seveda so razpisovala tudi bližnja mesta. Nekaj industrije se je z leti razvilo tudi V njih. Idealizem se je kaj kmalu zničil, ko so bila hitro zasedena, z drugimi, se razume. Tako je kazalo, da bo ostal še doma na zemlji. Dovolj kruha je zraslo tu in dovolj delaje našel. Včasih se mu je zdelo, da je oče celo tako naravnaval vse gospodarstvo, da naj zdaj on ostane doma. Najlepše bi bilo, če bi našel zaposlitev v domačem mestu, se vozil na delo in se vračal in pomagal obdelovati zemljo. Iz teh nič kaj potrjenih načrtov se je rodil tudi predlog, naj se iz svoje sobice preseli v babičino spalnico, kjer bo dovolj prostora tudi, če bo hotel kaj mimo prebrati. »Nekako ne morem, ne vem zakaj. Babica je še tako živa pred menoj, da bi me gledala iz vsakega kota inme tudi... oštela,« seje branil, ko je že spoznal, da je vse do nadrobnosti načrtovano. »Ravno zato, ker sta se dobro razumela, bosta ostala skupaj v sobi. Pohištvo bomo zamenjali in sobo preurediš v dnevno. Izbrala bosta vidva s Silvo,« je že vsiljeval svoj načrt oče. Borisovi prožili možgani so dojeli tudi neizrečene misli, seveda, ko bo en zapustil to hišo, bo soba Silvi- na, zato bo opremljena po njeni želji in okusu. Zanimivo, da je vse sprejemal kot utemeljeno, vsi so vedeli, da bo prej ali slej zapustil ta dom. Tako in nič drugače bi se bilo dogajalo tudi s čisto pravim študiranim sinom; kje in kako naj tu izrabi svoj umski potencial in uveljavi svoje delo in trud. Oblačen, siv dan je začel raztresati prve snežinke na zemljo. Vrtinčile so se v mrzlem vetru po zraku in našle vse odprtine na gumnu. Tam je nakladal neki kmet babičino spalnico na svojo prikolico. Že ko so jo odnašali iz hiše, se je zdelo Borisu, da odnašajo babico, vsakič delček. Potem pa je traktor zarohnel, z vrvjo prevezani veliki, s hrbtom skupaj obrnjeni omari sta se zamajali. Boris je tiho strmel v prizor in dahnil: »Srečno, babica! Šele zdaj zares odhajaš iz te hiše!« Bogve, ali seje komu izmed_ domačih tudi utrnila ta svinčena misel. Nova oprema, peščeno barvno oblečen kavč in fotelji in obsežna petdelna omara, so napolnili babičin prostor. Silva je nastavila v kot še fikus, mama pa pod mizo temno rjavo, mehko preprogo. Vse se je ujemalo v barvi, vse je bilo tako lepo usklajeno, tako čisto drugače in otožno. Zapadel je sneg. Na kmetih so se lotili zimskih hišnih opravil. In ker je december sicer tudi čas veselja za mlade, je mladina v vaškem domu pripravila veselico s srečelovom. Kakor je Boris nekoč stal tem dogajanjem ob strani, so ga zdaj, zapoznelega mladinca, vključili. Tovrstnih organizacijskih sposobnosti v njem pač ni bilo, zlasti zato ne. ker se v njem nikoli ni obu- V KREMPLJIH GERMANIZACIJ »Narodnostna mizerija« Med leti 1907 in 1914 je bil okrajni zdravnik pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah Lojz Kraigher. V treh letih je spoznal življenje in družbo v Prlekiji tako »intimno«, daje spomladi 1910 zasnoval obsežen, politično začinjen roman, ga napisal do leta 1913 in z naslovom Kontrolor Škrobar izdal leta 1914. Med pisanjem romana je bil pri njem pol leta na obisku pisatelj Ivan Cankar. Razmere pri Sv. Trojici je Cankar označil za »narodnostno mizerijo« ali nemškutarijo slovenskogo-riškega trga. V teh časih so bile tukaj narodnostno razdrte celo družine. Tedanjo življenjsko sliko pri Lenartu, ki je bila enaka trojiški, je opisal tudi Ožbalt Ilaunig v avtobiografiji. Prišel je iz Koroške za sodnika v Lenart 1908. Po njegovem mnenju je bil Lenart tedaj »nemški trg«. Gostilničarji, trgovci in obrtniki so bili namreč »Nemci«, to je Slovenci - nemškutarji (»bržkone zaradi tega, ker so v trgu in ker je že tako običajno«). Sodni in davčni uradniki so bili prav tako nemškutarji, župnik pa zaveden Slovenec. Notar Franc Štupica, doma s Kranjskega, je kot radikalni liberalec ustanovil Glavno hranilnico in posojilnico Slovenskih goric. Ker pa z denarjem ni znal ravnati in mu slovenski denarni zavodi niso zaupali, se je zadolžil pri ptujski nemškutarski Sparkasse in s tem postal narodnopolitično mrtev. Dunajski najdenčki v lenarški nemški šoli Ilaunig (1876-1945), kije bil sodnik pri Lenartu, je v svoji biografiji zapisal, daje bil v tistem času pri Lenartu advokat Gorišek, doma iz Ruš. Sodno uradovanje s slovenskimi vlogami je precej »poslovenil«. Imel je »skrajno nacionalno gospo«, ki je po družinski tradiciji sicer rada govorila nemško. Slovenke so seji umikale, ker seje vedla gospodovalno. Goriškova sta se zato sprla z notarjevima (podobno je pisal Ivan Cankar v pismu, poslanem od Trojice v Ljubljano). Lenarški zdravnik Tiplič je bil doma iz Veržeja. Navzven je bil klerikalec in zato bogat, sicer pa ateist in poročen z Nemko. Učiteljstvo je bilo pri Lenartu v sredini prvega desetletja tega stoletja slovensko, vodil ga je Jakob Kopič, kije naproti prejšnji nemški šoli uvedel utrakvistično (dvojezično) šolo. Denarni zavodi so bili slovenski. Ker so bili izobraženci in denarna moč pretežno slovenski, je »nemško lice trga (bilo) videti le na zunaj«. Leta 1909 so Nemci pozidali pri Lenartu nemško šolo in uprizorili »lov na otroke«, dobili predvsem viničarske iz daljnih far, jih pomešali med dunajske najdenčke ter šolo odprli. Šolarji obeh šol, večinoma dilo zanimanje do kakih skupinskih veseljačenj, kakor pač noben samotar nima čredniških nagibov. Edina stvarna zaposlitev, kjer seje uspešno vključil, je bila blagajna. In delo je opravil vestno, čeprav so se kdove odkod trumoma sipali obiskovalci, ne samo mladina, tudi starejši. Po prvem navalu seje položaj malo umiril. Zaželel sije počitka ob hladnem brizgancu. Še dve zakasneli obiskovalki, ki bosta zatlačili zadnji kot puste dvorane. Prvi je ponudil vstopnico, pri drugi se mu je roka ustavila dlje, kot bi bilo treba. Zagledal se je v okrogli, od mraza še bolj zardeli obraz, njene polne ustnice so mu razkrile pravilno razporejeno vrsto belih zob, ko je nagajivo pripomnila: »Novega blagajnika smo dobili!« »Delam samo honorarno, danes,« je odvrnil šegavo. »Jutri torej odpotuješ,« ga je dražila. »Ančka, ti si navihanka! Kam pa naj, če nihče ne potrebuje inženirjev?« je dodal, tokrat brez trohice žalosti v glasu. »V Dolincih in okolici je toliko pokvarjenih traktorjev in drugih strojev, da se lahko doma na črno uspešno zaposliš,« ga je'izzivala. »Le počakaj, jezičnica! To mi boš plačala s prvim plesom in še s kakšnim boš morala odslužiti,« ji je zažugal. »Me ni nič strah. Prvič, rada plešem, in drugič, prepričana sem, da se, ti, ki stražiš ta vrata in pobiraš vbo-gajme, odtod zlepa ne boš odtrgal.« »Do polnoči najbrž ne bo treba loviti teh dinarjev,« ji je odvrnil. »Do polnoči bo menda prvi ples že minil in jaz bom tudi že v postelji,« je vlekla besede še iz njega. Dvorana je oživela. Okna brez zaves so bila zastrta s polknicami od zunaj. Šibke žarnice so motno svetile izpod zadimljenega stropa na razgrete obraze, premikajoče se po taktu. Pravega razpoloženja pa godba kljub vsemu ni pričarala. Verjetneje večina pričakovala nekaj, kar bi bilo več kot samo ples. Včasih se je začel shod s kakšno prireditvijo in se je sklenil z veselico. Samo srečelov je ponujal premalo, in še ta se ni začel, čeprav je bila ura že zdavnaj čez napovedano petnajsto. Boris se je odtrgal od vrat. Zaprl je leseno škatlo in vstopnice zaklenil z drobnim ključem vanjo. Potem je vse odnesel in predal predsedniku. »Mislim, da je dovolj pozno. Če še kdo pride, bo vstopil zastonj. Spravi škatlo, obračunali bomo pozneje.« Po drugem brizgancu seje pritihotapil tudi pogum. Nič več ovir ni bilo, da ne bi bil poiskal Anice, sedeče v družbi fantov in deklet. »Smem prositi? No, sem prišel le po svoj dolg,« se je brž popravil, ko je opazil sosedov strmi pogled. »Hvala, rada!« je odgovorila in že vstala. Na vratu je čutil dvoje toplih, sklenjenih rok. Še sam seje sklanjal in se nežno dotikal njenih lic. Brez besed sta plesala med redkimi pari. Potem sta se njeni roki razklenili in predala sta se valčku. Nekoliko od- 5| slovenski, so se med seboj sovražili in PreleLi venci niso mogli razviti zahtevnejše Kultu111® sti. le advokat Gorišek je leta 1909 ustanovi f Sokol. Junija 1912 so bile državnozbornevo J slovenskim razumništvom so povzročile no’e’ | tve. Notar Stupica se jim je izmuznil tako. J uri, ko bi bilo treba iti na volišče, »moral* I oporoko. Toda tudi okrajni sodnik Ila^LI Nemca. V spominih pravi, da zgolj »iz^8 J ker mu je hotel nekoč škodovati. MottvawJ"» načelna, izdajalska. Za NEMCE SO V GLAVNEM ŠTELI NEMŠKUTARJE V študiji Narodnostno življenje pri hena,^ venskih goricah pred prvo svetovno voj® Svet med Muro in Dravo, Maribor Teply s temeljitostjo zgodovinarja pogl" 01 Ilaunigovo sliko razmer. Navaja, da je ste 1910 637 prebivalcev, po ljudskem štetju |J ca in 323 »Nemcev«, okolica seje deklam J noma slovensko (17.038 Slovencev m cev«). Za »Nemce« so v glavnem šteli n 4, Leta 1909 je prišel na davkarijo Ludvik J poljskega zdravnika od Sv. Trojice, piJan M na delovna naloga je bila, žaliti nemškutarske nadutosti in surovostih0 I veljal pri Lenartu za nujnega uradnika- ^1» Politični boji med slovenskimi libera * niso presegli gostilniške ravni. Nasprotn^_^g I iz gostilne v gostilno in predvsem st0 1 da pri narodnih stvareh ne morejo sc' . sta Gorišek in neki tržan ob birmi 1" venski zastavi, župnik na županovo za J . posredovati. Izjemen primer strankars ^ pretrgali člani občinskega odbora, . .jjKlJ zastavi sneli, ju zaplenili in kot tro > razpada Avstro-Ogrske v shrambo O” j stva Maribor levi breg. Slovenske kmetije NASEUEVALI Z NEMŠKIM'^ Odkar je Avstrija 1878 okupirala®^ govino, se je okrog Slovencev začel s^ imperialistični obroč. Na Dunaju s" ustanovili Deutscher Schulverein, dati nemške šole na Slovenskem. 2 ■ pa v Gradcu še bojno organizacijo .Aii1'] ■ • . i^.,»n«ke K1" J pa v vjiauvu sv uvjitu — . ustanovo, ki je kupovala slovens seljevala z nemškimi kmetij ja|jevanje r daljena od njega, a zato nenehno s privlačevala z neko čudno močjo. F ^0®» je priplavala Milena. Nič skupnega ® po prej velika razlika med zunanjo® J jj.M življenje. Tudi plesal ni z MHen0 ijavpfa’ prišla od nekod iz neizmerljivih^ ujej Kako, daje oživela prav z Anico, nobena druga za njo? Saj seje 1J”jJav#, dvema študentkama. Vera je zap°s -^1 nekaj sledi. V vojsko_mu je pošilja-odgovarjal, tako bolj previdno, b^j^ kakor je prišla vanj, se je Vera tu > • »Bova zmogla še polko?« gaJe tla Anica. . , z ii' »Kako? Zakaj ne?« jo je vPra*Lalje|1 očeh, kot bi se bil iztrgal s kakega" »Zakaj ne? Ker te sploh ni tu-odsoten.« ni varčevala z očitki- »Oprosti, nisem vedel, da se to . J ušlo tvojim ostrim očem,« ji Je Pr' Ples ga je prevzel in v Aničin® le prejšnje neuspešne ljubezni, pri Mileni uničile okoliščine, vse Brezciljnost in senca nekega ^^1^^ pregnala. Šele ko je zvedel, daje ji’* končala študij in se ustalila ob (d ^ol8 stjo in s trmo dopovedoval, da Je T končna. Tisto noč, posuta s kovinsko Borisa otoplila. Ogrel si je duha m po prstih prestopil prag Žaliko* ^til spali, sta se za zaklenjenimi vra K dar sta bila previdna, da ju kdo n .^pj se še ni vrnil z veselice. Borisove že zdavnaj niso bile več ničeve, £ in strastno. To je pričakoval tudi " _e je umel. mu je dala Milena. Z 1^1”'/ prekosljiva. Šele zdaj, tu pri nem telesu, je za čudo izginila-bljene pri njej, je uporabil- Id1 e|,i, čutil dekletove tople vzdihe ”aieverieM; vanje in še potrditev v besedah, J. v ljubezni in da tudi ona komaj ^jpil Lahko je samo to občutil, ker J zadnje ljubezni. i »Rad te imam!« ji je prizna ’ J besede. je d' /I »Jaz tebe tudi, že dolgo,* n‘"' a® ga božala po licu. vseli1‘K Vas pa noč in dan bedi nad vest o ljubezni med Borisom^ razvedela. Nista se skrivala nit'‘ rih rad posedal v njeni dr^b1' -aZ dobro zdelo, da se hčerka s jjj brezposelnim inženirjem. V n1' P1’’ t tali poroko. Boris je nekako d ; J marljivo in dobro dekle. 'i ^i k 8. maj 1997 ^Fapovednik Delimo vstopnice za kino kulturni koledar MURSKA SOBOTA J četrtek, 8. maja, ob 18., v petek, 9. ®aja, mij soboto, 10. maja, ob 20.15 tet v nedeljo, 11. maja, ob 18 w si lahko ogledate film Vojna wezd. Pustolovski film Prikazen in senca bo na sporedu v četrtek in ne-Aeljo ob 20.15 ter v petek in soboto »b 18. uri. V sredo, 14. maja, bodo * 18. uti vrteli ameriško znanstve-rtatatično parodijo Mars napada, *28. uti pa švedsko ljubezensko dramo Vse v redu. GORNJA RADGONA Maja, si lahko ob 19. uri ogledate ameriško Met dtamo Seme zla, ob Muri pa biografski film Življenje s htassom. Seme zla bo ponovno na Wiuv soboto, 10. maja, ob 21. lat v nedeljo, 11. maja, in v WW|ek, 12. maja, ob 18. uti. Manje s Picassom pa se vrača na Platna v nedeljo in ponedeljek ob a. uri. Lendava Matek, 5. maja, bo ob 20. uti v *wteokluba na sporedu ame-'»»komedija Jerty Maguite ^tomer Mlak, 9. maja, in v nedeljo, 11 ■ ob 20. uti bodo vrteli ameriški Maguite, v soboto, 10. 20. plazeče pirnice in Tal.. Zn'h Ptevelov v koruzi je rešen. f?9|edih moderen herbicid: ' nizek odmerek, >nz>haktar $ v ^^^bo: vodotopna zrnca škrr?od°topnih vrečkah po vzniku, ko sirek že in razviie korUZa 4’? WQn. 01 brozgi dodajte orosevalec SSfciA izkoriščenje rodnega \ Uze in omogoča zopet ren tabilno proizvodnjo koruze v področjih, zapleveljenih z divjim sirkom in prinico. Nadaljnja pojasnila in strokovna navodila vam bo rade volje dajal zastopnik Ciba-Geigy, agro, d.o.o. Kržičeva 3 10OO Ljubljana Tel.:(06l) 136 12 03, fax: (061) 136 12 14 Raziskovanja v korist kmetijstva Tell poroke V UPRAVNI ENOTI MURSKA SOBOTA SO SE POROČILI: Danijel Ketiš, avtoklepar, s Tišine in Simona Škafar, prodajalka, iz Tropovec; Edvard Recek, vlakovodja, s Cankove in Marija Križan, vrtnarka, iz Rankovec; Robert Titan, delavec, iz Mlajtinec in Suzana Gergorič, upravna tehnica, iz Mlajtinec; Darko Gjergjek, strojni tehnik, iz Šalamenec in Silva Gumilar, natakarica, iz Šalamenec, Teo Gorjan, strojni tehnik, iz Turnišča in Renata Režonja, medicinska sestra, iz Lipe; Darko Ficko, elektrotehnik, iz Ljubljane in Bernarda Gomboc, družboslovna tehnica, iz Murske Sobote; Darko Zver, oblikovalec kovin, iz Mlajtinec in Simona Zver, tekstilna tehnica, iz Mlajtinec: Andrej Robert Car, hotelir, iz Sebeborec in Lenčka Čerp-njak, tekstilna konfekcionarka, iz Sebeborec. MATIČNI URAD GORNJA RADGONA: Jožef Kovač, trgovski poslovodja, in Sonja Kajdič, gospodinja, oba iz Apač; Andrej Kovač, oljar, in Jožica Štefur, inž. gradbeništva, oba iz Apač; Ivan Gerlica, tapetniški delavec, iz Segovec in Majda Zemljič, delavka, iz Hercegovščaka; Srečko Markovič, orodjar, in Alenka Sukič, zdravstvena tehnica, oba iz Podgrada; Jernej Perša, tkalec, iz Ižakovec in Tatjana Pučko, prof, razrednega pouka, s Hrašenskega Vrha. MATIČNI URAD VIDEM OB ŠČAVNICI: Karel Čolnik, kmet, iz Dragotinec in Lidija Ščančar, tekstilna konfekcionarka, iz Okoslavec. VESTNIK VAM ČESTITA! 26 vestnik, 8. majj^. PETEK L 9. MAJ TV SLOVENIJA 1 10.15 Denver, poslednji dinozaver, ameriška nanizanka 10.40 Svojeglavi politik, angleška nadaljevanka, 4/7 11.30 Tatovi filmov, italijanski film 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 13.50 Omizje 15.20 Koncert prvonagrajencev glasbenih šol Slovenije '5.55 Palete, francoska serija 17.00 Obzornik 17.10 Dogodivščine iz živalskega vrta 18.00 Po Sloveniji 18.40 Hugo 19.15 Risanka '9.30 Dnevnik 20.05 Planet In 21.30 Glive James, angleška serija 22.30 Odmevi, vreme, šport 23.10 Murphy Brown, ameriška nanizanka 23.35 Kača in mavrica, ameriški film TV SLOVENIJA 2 9.20 Mostovi 9.50 Slovenski utrinki 10.20 Oddaja o računalništvu 10.55 Slovenian Open v tenisu, četrtfinale 13.00 Aliča, evropski kulturni magazin 13.30 Podoba podobe 14.00 Forum 14.10 Zgodbe iz školjke 14.40 Ženska na oknu, francoski film 16.25 Frasier, ameriška nanizanka 16.50 Izzivalci, francoska nanizanka i 7.20 Saga o McGregorjevih, avstralska nadaljevanka, 10/26 18.10 Sonce ne sije vsak dan, češka nadaljevanka, zadnji del 19.00 Dokumentarni film 19.30 Izzivalci, francoska nanizanka 20.00 Krinka in bodalo, ameriški film 2 1.40 10.000 obratov 22.30 Haložan, dokumentarna oddaja 2.2.55 Slovenski jazz v klubu Gajo 23.40 DP v košarki, 2. tekma finala POP TV 10.00 Santa Barbara - 11.00 Reševalci -12.00 POP-kviz - 12.30 M. A. S. H. -i3.00 Grk Zorba, ameriški film - 15.00 POP 30 - 15.30 Matlock - 16.30 Santa Barbara - 17.30 Roseanne - 18.00 POP-kviz - 18.30 Policist s Petelinjega hriba -19.30 24 ur - 20.00 Urgenca - 21.00 Dosjeji X - 22.00 Elektrošok, ameriški film 0.30 Seks s Sašo - 1.00 Playboy -1.30 Erotični film - 3.00 24 ur - 3.30 POP 30 TV HRVAŠKA 1 7 55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.30 Za otroke - 12.00 Dnevnik -12.20 Marisol, serija - 13.10 Santa Barbara - 14.10 Poročila - 14.15 Izobraževalni program - 15.15 Za otroke in mladino - 16.45 Dokumentarna oddaja - 17.15 Hrvaška danes - 18.05 Kolo sreče -18.40 Govorimo o zdravju - 19.30 Dnevnik - 20.15 Po naši lepi, šov program -21.40 Pol ure kulture - 22.15 Opazovanja - 22.45 Potovanja: Wova Zelandija -23.40 Koraki, glasbena oddaja - O.'3O Poročila TV HRVAŠKA 2 13.05 Koledar - 13.15 Seinfeld, nanizanka - 13.40 Emil in detektivi, nemški film 15.10 Hišica v- cvetju, nanizanka -15.55 Triler - 16.55 Acapulco - 17.20 Zvezdne steze - 18.05 V družini - med nami - 18.35 Hugo - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.15 Zakon v Los Angelesu - 21.10 Kdo je šef? -21.40 Smrt rdečelase Rite, nemški film -23.10 Prihaja dr. Beeching, humoristična nanizanka - 23.45 Alien - osmi potnik II, ameriški film - 2.00 Noč košarke TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod -9.00 Poročila - 9.05 Dopoldne, vmes ob 9.05 Marienhof - 11.05 Dallas - 12.00 Poročila - 12.05 Posel - 12.25 Julija in nedeljsko kuhanje - 12.55 Telepakk -13.56 Narodnostne oddaje - 14.45 Poročila - 14.50 SP v hokeju na ledu -17.15 Odprti studio - 17.30 Za upokojence - 18.00 Okno - 19.00 Pravljica -19.15 Kultura - 19.30 Dnevnik - 20.00 MG - 20.15 Dallas - 21.20 Desert -22.10 Ekskluzivno - 22.40 Kandidat, ameriški film - 0.25 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 :2.00 Siesta - 15.05 Robin Hood -15.30 Friderikus - 17.30 Regionalni program - 17.55 Vreme - 18.00 Nekje in nekoč - 18.30 Vesoljske igre - 19.00 Šport - 22.10 O prometu - 22.15 Policijska poročila - 22.20 Dnevnik - 22.35 Aktualno - 23.05 Pop rock festival Juven-tus - 0.05 MC TV AVSTRIJA 1 6.15 Otroški program - 7.00 Max in Moritz - 7.45 Konfeti - 9.20 SeaOuest - 11.50 Konfeti - 12.15 Calimero - 12.40 Smrkci - 12.55 Tom in Jerry - 14.10 Artefix -14.20 Dinozavri - 15.40 SeaOuest -16.25 Airvvolf - 17.15 Vsi pod eno streho 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Prijatelji - 19.30 Čas v sliki - 20.02 Šport - 20.15 J. A. G., v imenu časti - 21.05 Novi podnajemnik - 21.10 Zablode srca, romantična drama - 22.45 Arahnofobija, triler - 0.25 Mindfield, triler - 1.50 Nepričakovana smrt, kriminalka - 3.20 Peta kolonija TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Veselo romanje, film - 10.35 Bogati in lepi - 11.20 Milijonsko kolo -12.00 Čas v sliki - 12.10 Kokaburin krik, dokumentarni film 13.10 Ljuba družina - 13.55 Praksa -14.45 Lipova cesta - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Poročila - 20.15 Primer za dva - 21.20 Dunajski koncerti -23.20 Moderni časi - 23.50 Nitebox -0.35 Filmbox - 0.45 Nitebox - 2.00 Otroci s puškami - -5.30 Lipova ulica RTL 6.00 Poročila - 6.05 Peter Gunn - 7.00 Točno ob sedmih - 7.30 Poročila - 7.35 Med nami - 8.05 Dobri časi, slabi časi -8.35 Poročila - 9.35 Kalifornijski klan -10.30 Bogati in lepi - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Magnum -13.30 Glej, kdo razbija! - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 ilona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Jeopardy! - 17.30 Med nami - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi -20.15 Felix, prijatelj za življenje - 21.15 Kampist - 21.45 Pasje življenje - 22.15 Sedem dni, sedem glav - 23.15 TV-cesar - 0.00 Poročila - 0.30 Iz uličnih aktov -1.30 Glej, kdo razbija - 2.00 Magnum -2.45 Poročila - 3.15 Sternova TV SOBOTA . 10. MAJ TV SLOVENIJA 1 7.50 Radovedni Taček: Kukavica 8.10 Pod klobukom 8.55 Zgodbe iz školjke 9.25 Naša pesem - 9.55 Saga o McGregorjevih, avstralska nanizanka 10.45 Hugo 11.15 Tednik 12.10 10.000 obratov 13.00 Poročila 13.05 Karaoke 14.00 Policisti s srcem, avstralska nanizanka 14.45 Taborniki in skavti 15.00 Sprehodi v naravo 15.15 Izstopil bi, francoski film 17.00 Obzornik 17.10 Kronika afriških živali, francoska serija 18.00 4 x4, oddaja o ljudeh in živalih 18.35 Hugo 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik 19.50 Utrip 20.10 Letni koncert Big banda 21.25 Eurosong po Eurosongu 22.15 Poročila, vreme, šport 22.45 Zlata navgza, angleška nadalje-* vanka, 2/12 TV SLOVENIJA 2 8.00 Sonce ne sije vsak dan, češka nadaljevanka, zadnji del 8.50 Krinka in bodalo, ameriški film 10.30 Roka rocka 11.30 Izzivalci, avstralska nanizanka 11.55 Slovenian Open v tenisu, polfinale 1 5.00 Kvalifikacije za EP v odbojki, Slovenija - Finska 16.40 Svet 2000 - svet edinosti, kongres '97 18.00 SP v hokeju na ledu 19.30 Izzivalci, francoska nanizanka 20.00 Scot Joplin, ameriški film 21.35 Življenje na zemlji, japonska serija 22.25 Zlata šestdeseta slovenske popevke 23.25 V vrtincu 23.55 Sobotna noč POP TV 8.00 Mrčeski - 8.30 Reebot - 9.00 Klop - 9.30 Peter Pan - 10.00 Parker Lewis -10.30 Flipper - 11.15 Proti vetru - 12.00 Obraz tedna - 12.30 Samski stan -13.30 Formula 1, trening - 14.00 Beverly Hills - 15.00 Melrose Plače - 16.00 Hi-ghlander - 17.00 Supermanove dogodivščine - 17.45 Herkul - 18.30 Xena -19.30 24 ur - 20.00 Ruska hiša, ameriška drama - 22.15 Odpadnik - 23.00 Helena iz škatlice, ameriški film - 1.00 Playboy - 1.30 Playboy special - 2.30 24 ur TV HRVAŠKA 1 8.10 Poročila - 8.15 Risanke - 9.00 Dobro jutro - 11.00 Risanka - 11.10 Ubijati za hrano, serija - 12.00 Dnevnik - 12.25 Ljudje za tretje tisočletje - 12.55 Johnny in mrtvi, ameriški film - 14.35 Briljantina -15.25 Filipovi otroci - 15.55 Skupaj v vojni, skupaj v miru - 16.25 Televizija o televiziji - 16.55 Poročila - 17.00 Film za otroke - 18.00 Sinovi neviht - 19.30 Dnevnik - 20.25 Tv-dnevnik, ameriški film - 22.40 Opazovanja - 23.15 Svet zabave - 23.45 Polnočna premiera: Zgodba Mie Farrow TV HRVAŠKA 2 10.40 Koledar - 10.50 Reševalci -13.50 S knjigo v glavo - 14.35 Acapulco - 16.20 Zakon v Los Angelesu - 17.10 Skrita kamera - 17.35 Alpe - Donava - Jadran - 18.05 Potovanje skozi kitajsko umetnost - 19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik - 20.15 Pomlad na Dunaju, koncert - 21.00 Razno - 21.30 Po neskončnosti sveta - 22.00 Hrvaški gozdovi in gozdarstvo - 22.35 Hišica v cvetju -23.20 Zlati gong, glasbena oddaja TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod -8.00 Otroški program - 10.20 Le moj brat, tv-igra - 11.10 Ptičja krmilnica -12.00 Poročila - 12.05 Narodna glasba -12.25 Ponovitve serijskih filmov - 14.25 Živo morje - 1 4.50 Tele video '97 - 1 5.00 Osel Magdane, sovjetski film (čb) - 16.05 Jozsef Simandy, in memoriam - 16.55 Magazin za srčne zadeve - 17.35 Za boljši jezik - 17.45 Panorama - 18.30 Kolo sreče - 18.50 Pravljica - 19.05 Loto -19.30 Dnevnik, šport - 20.00 MC -20.15 Sicilijanski klan, francoski film -22.15 Zoranov koncert TV MADŽARSKA 2 7.30 Welcome to Hungary - 8.00 Za kmetovalce - 8.30 Narodnostne oddaje -11.05 Družina Onedin - 12.05 Arboretumi - 12.25 Karpatska zdravilišča - 12.55 Monte Carlo: Formula 1 - 14.10 Gozdarska hiša Falkenau - 15.05 Melodije -15.30 Pratika - 15.35 Kratki filmi - 16.50 Wagner - 17.00 Šport - 19.00 Vesti iz EU - 19.05 Zgodovina književnosti -19.40 Familija - 20.15 Glasbena ura -21.15 Šport - 22.35 Vrnitev domov, ameriški film - 0.45 MC TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 7.50 Dobro poglej - 9.55 Sobotna igra - 11.10 Disneyev festival - 12.05 Harry in Hendersonovi -12.25 Življenje in jaz - 12.50 Šport -14.05 Princ iz Bel-Aira - 14.30 Kirk -14.50 Superman - 16.25 Melrose Plače - 17.15 Savannah - 18.00 Nogomet -19.30 Poročila - 19.53 Vreme - 20.02 Šport - 20.15 James Bond, špijon, ki me je ljubil, akcijski film - 22.15 Perfektna pomota - 23.40 Dead on sight, smrtonosne sanje, triler - 1.10 Arahnofobija, ponovitev TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Kuhajmo s pivom -11.00 Buddy v Hongkongu, akcijska komedija - 13.10 Dekleta za zapahi, film -14.30 Mikosch, ponos potujoče karavane - 16.10 Narodnozabavna glasba - 17.00 Poročila - 17.05 Pogled v deželo -17.35 Kdo me hoče - 17.53 Religije sveta - 18.25 Konflikti - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Champion -22.30 Čas v sliki - 22.40 Ko angelčki pojejo, dunajski dečki - 0.10 Čas v sliki RTL 5.30 Risanke - 6.05 Super Mario Brothers - 6.30 Pebbles in Bam Bam šov -7.15 Yogi išče zaklad - 7.35 Captain Planet - 8.30 Disneyev team - 9.15 Di-sneyev Aladin - 10.45 Gargolys - 11.10 Power Rangers - 11.35 Kje tiči Carmen Sandiego? - 11.55 Vražiček - 12.15 Psi in mačke - 12.45 Formula 1, trening za veliko nagrado Monaca - 14.20 Divji bratje s šarmom - 14.50 Nanny - 15.20 Vsi moji otroci - 15.55 Melrose ekstra -18.45 Poročila - 19.10 Eksploziv -20.15 Šov za 100.000 mark - 22.00 Kako, prosim? - 23.00 RTL v soboto ponoči - 0.00 Diamantni, hladni kot led NEDELJA k 11. MAJ_ TV SLOVENIJA 1 8.15 Željko, avstralska nanizanka 8.40 Živžav 9.35 4x4, oddaja o ljudeh in živalih 10.00 Koncerti za mlade 11.00 Svet divjih živali, angleška serija 11.30 Obzorja duha 1 2.00 Dlan v dlani 12.30 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila 13.05 Planet In 14.25 Dnevnik Ane Frank, ameriški film (čb) 17.00 Obzornik 17.10 Popolna tujca, ameriška nanizanka 17.35 Alpski večer '97 18.35 Korenine slovenske lipe 19.05 Risanka 19.15 Žrebanje lota 19.30 Dnevnik 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Zoom 21.15 Rondo kviz 21.55 Intervju 22.45 Poročila, vreme 22.55 Košček sonca, angleški film TV SLOVENIJA 2 8.25 Mali oglasi, tv-igra 9.05 Globus: New York 9.45 Zlata šestdeseta slovenske popevke 10.45 Izzivalci, francoska nanizanka 11.10 Nibelunški prstan, opera 12.25 Nedeljska reportaža 1 2.55 Slovenian Open v tenisu, finale 1 6.30 Pokal EHF v rokometu (ž), Borussia - Robjt Olimpija 18.00 Šport 19.30 Izzivalci, francoska nanizanka 20.00 Bramwell, angleška nadaljevanka, 3/7 20.55 Alpe - Jadran 21.25 Svet čudes, avstralska serija 21.50 Šport v nedeljo 22.35 Popularna glasba z orkestrom slovenske policije 23.50 Plavalni miting Ilirije 0.20 SP v hokeju POP TV 8.00 Pujsji Dol - 8.30 Dogodivščine medvedka Ruxpina - 9.00 Maček Felix -9.30 Kasper in prijatelji - 10.00 Peter Pan - 10.30 Mož pajek - 11.00 Xena -12.00 Argument - 12.30 Brez zavor -13.30 Formula 1 za VN Monte Carla, prenos - 16.30 Samski stan - 17.00 Gola resnica - 17.30 Gorski zdravnik - 18.30 Na jug - 19.30 24 ur - 20.00 Beverly Hills - 21.00 Melrose Plače - 22.00 Formula 1: Vrhunci - 22.15 Faust - 23.00 Formula 1, posnetek dirke - 1.00 24 ur TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Briljantina - 8.45 Risanka - 9.10 Nebeški dah, serija -10.00 Ekološki kviz - 11.00 Otroška oddaja - 12.00 Dnevnik - 12.25 Kmetijska oddaja - 13.15 Folklorna oddaja - 13.45 Mir in dobrota - 14.20 Opera Box -14.55 Venera, italijanski film - 17.15 Poročila - 17.25 Beverly Hills - 18.15 Melrose Plače - 19.30 Dnevnik - 20.15 Skrita kamera - 20.50 Made in America, ameriški film - 22.40 Opazovanja - 23.10 Seks, cenzura in film - 0.05 Poročila TV HRVAŠKA 2 9.35 Koledar - 9.45 Dosjeji X - 10.30 Po neskončnosti sveta - 11.00 Spominska maša za bleiburške žrtve - 13.10 Polnočna premiera, ponovitev - 16.50 Portret Giro-gia Surjana - 17.40 Havajski grbavi kit, serija - 18.35 Popaj - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.15 Koncert v počastitev materinskega dneva - 21.25 Top šport - 22.40 Zakonski pristan -23.05 Glasbena oddaja - 23.50 Svetloba in sence, španski film TV MADŽARSKA 1 7.30 Otroški program - 10.00 Matineja -11.00 Globus - 12.00 Poročila - 12.05 Minute za srečb - 12.30 Skrivnosti peska - 14.40 Jim Carrey, film - 15.05 Večna zveza, Švica - 15.35 Verski program -16.00 Disneyjeve risanke - 17.00 Štiristo tisoč dni - 17.30 Štorije - 17.40 Turistični magazin - 18.30 Kolo sreče - 19.00 Teden, vmes Dnevnik - 20.15 Gung Ho, ameriški film - 22.05 Deklamacija - 22.10 Leta družbenih sprememb - 23.30 Jozsef Simandy, in memoriam TV MADŽARSKA 2 9.00 Vesoljske igre - 9.30 Družinski magazin - 10.00 Šport - 10.55 Narodopisje -11.00 Šport - 13.00 Poje Apollonia Ko-vacs - 13.25 Angleško podeželje -13.50 Novi Reflektor - 14.25 Šport, Formula 1 - 18.00 Vreme - 18.05 Kviz -18.30 Evropski magazin -19.00 Pravljica -19.15 Ennio Morricone, portret - 20.10 Mojstrovine - 20.25 Šport - 20.55 Blaznež, 2. del - 21.40 Simfonija št. IX -23.10 Stalno omizje - 0.00 MC TV AVSTRIJA 1 6.00 Konfeti - 7.40 Disneyev festival -10.30 Konfeti - 11.05 Disneyev festival -12.00 Mož za mojo hčer, film - 13.30 Šport - 16.35 Jezdec iz vesolja -18.00 Srček - 20.15 Coiumbo - 21.45 Šport -21.50 Agent brez imena, triler - 23.25 Poročila - 23.35 Šport - 2.05 Dead pn soght, smrtnonosne sanje TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Glasbena parada, komedija - 10.30 Teden v kulturi - 12.00 Visoka hiša - 12.30 Orientacija - 13.00 Čas v sliki - 13.30 Domovina, tuja mati -14.30 Divje življenje - 15.00 Cesaričin sel, film - 15.35 Rdeča je ljubezen, film -17.00 Čas v sliki - 17.05 Klub za seniorje - 17.55 Lipova ulica - 18.25 Kristus skozi čas - 18.30 Avstrija v sliki - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 19.45 Vreme - 20.15 Narodnozabavna glasba -22.05 Poročila - 23.30 Čas za humo RTL 5.35 Quack Pack - 6.00 Disneyev Aladin - 6.25 Timon in Pumba - 6.50 Jetsonovi - 7.35 Yogi - 8.00 Barney in njegovi prijatelji - 8.30 Quack Pack - 8.55 Risanke -10.10 Woody Woodpecker - 10.50 New Spiderman - 11.40 Vojna zvezd, Galaktika - 12.30 Avtomobili - 13.45 Formula 1, pred štartom - 14.30 Formula 1 za veliko nagrado Monaca - 16.30 Formula 1: Hi-ghlights - 16.50 Ekipa A - 18.45 Poročila - 19.10 Klic v sili - 20.15 Policist in pol, komedija - 22.05 Spiegel TV - 23.05 Borimo se za vas! - 23.50 Prime Time, kulturni magazin - 0.10 Otroci iz doma -0.45 Formula 1, ponovitev 19.30 Dnevnik 20.05 Pro et contra 21.00 Oddaja o turizmu 21.20 Osmi dan 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.40 Hudson Street, amensKa 23.05 Ujetniki molka, ameriški TV SLOVENIJA 2 j 10.35 Na potep po spominu ( 11.40 Lov na jegulje, norvesK 12.10 Šport v nedeljo H ; 12.55 Naša pesem- -a ; 13.30 Glive James, angleška se i f 14.20 Obzorja duha jonJ' j 14.50 Popularna glasba zoru f venske policije 1 16.05 Bramwell, angleškanao- , 16.55 Izzivalci, francoska nan , 17.25 Jake in debeluh, amen ( 18.15 Sedma steza /ji 19.00 Recept za zdravo zi*^ f 19.30 Simpsonovi, amensKa 2 20.00 Komisar Rex, nemška } 20.50 Ve samo bog, amensk4 2 21.50 Roka rocka 2 22.50 Brane Rončel izza on 0.20 Recept za zdravo živili 2 Go'*? POP TV 6 10.00 Santa Barbara - 1 ”,3o« nik - 12.00 POP-kviz - j k 13.15 Flipper -J4.00 Na l^ 0 13.15 Clipper - _ 16.J“1 POP 30 - 15.30 Matlock l8 00; J Barbara - 17.30 Roseanne , kviz - 18.30 Policist s Pe’e"'2,« 19.30 24 ur - 20.00 RoW»W film - 22.00 Športna scen« jF valci - 0.00 Inšpektor Dem 4 film valci - 1.30 POP 30 TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - ^OO.^evalni Poročila - 10.05 Izobr 11.30 Za otroke - Marisol, serija - 1J'“ izObPze’ ji' 14.10 Poročila - 14, in mladji gram - 15.15 Za otroke j (jj) Dokumentarna oddaja - ' ^g.40 v nes - 18.05 K°'° 10 30 Dn^Vj in Federacija BiH - 19“ un/aška id Sestre, drama - 21.05 j 21.40 Dokumentarna od™ J zevanja - 22.45 Mostr^X ; zejev - 23.00 Filmskai noc tchcockom - 0.40 P°r TV HRVAŠKA 2 16.50 Acapulco - ; IFjjf1 / 18.05 Pol ure kulture . 1 v 19.00 Županijska P?nor,0 45 . vnik -20.15 Prijatelji - zu |iki, na oddaja - 22.00 Kar Ve - 23.00 Vojna avtomobil lil J 8 a I TV madžarska ' ini 5.40 Vaška TV - 6’ nopol^i 9.00 Poročila - 9.05° 9.10 Marienhof - I1' - 1 2.00 Poročila - JT'J Telepakk - 13-3.5, ^ pmA.' 14.40 Repeta, solski Hskrivno.r 15.00 Poročila - I6'3. . 1?<-17.05 Turistični maga* 18.00 O veri - - tK- . Posel - 18.30 Kolo sreče F a - 19.15 Kultura - 1.9'x , Od MC - 20.15 Dosjeji s0 DV 0 tiskovna konferenca- bi 22.00 Rojstvo Simona , ski film - 23.30 Dnevnik TVMADŽARS^J- ^ J 14.00 Skupščinski dn I( danje parlamenta - _ oo HFjk - 17.55 Vreme - i®' ni Oj Je gram - 18.15 Zna ।, K 1; 18.45 Diploma '97, 2- _ 21.2 4 K-21.00 Računalništvo^ - 5 Kr poročila - 21.30 Te®* • nik - 22.15 Aktualno^ mladih umetnikov - TV AVSTRIJA s. 6.20 Otroški prog^ l2l5 / 11.50 Konfeti TV SA £ o 14.20 Smrkci - od ®OG1 ; t Airvvolf - 17.15 .V3''t, 17.40 Krepka družina W j < 20.00 Šport - 20J50f^ otrok, komedija - 4 ,rlJgi F/ > Agent brez imena, .p 0t> . 23.35 Poročila - komedija . J i. *ti PONEDELJEK 12. MAJ 13.55 Praksa TV SLOVENIJA 1 9.40 Popolna tujca, ameriška nanizanka 10.05 Košček sonca, angleški film 11.40 Zatv-kamero 11.50 Utrip 12.05 Zrcalo tedna , 1 2.20 Rondo kviz 13.00 Poročila 1 3.05 Hugo 14.05 Zoom 15.05 Ljudje in zemlja 15.35 Intervju 16.20 Dober dan, Koroška 1 7.00 Obzornik 17.10 Radovedni Taček: Palček 17.25 O miših, jastrebih in lastovkah, nemška oddaja 18.00 Po Sloveniji 18.40 Lingo 19.10 Risanka 19.15 Žrebanje 3x3 15.15 Bogati in leP' - t' ; ; -dan - 17.00 Cas v S Dr v Avstriji - 19-00^ L »o v sliki - 19.53 Vre^j hiša Falkenau '40^ s5 filharmonikov - 24. pOgie sveta kulture - I-3 't RTL . . l: 7.00 Točno ob 7.35 Med nami -J, J Dobri časi, slabi ^forn^Ai zgodba - 9.35 00 Bogati in lepi ' poj 'giV 11.30 Družinski dvQ ski magazin - 12'i b Glej, kdo razbila - , 1^7 15.00 Ilona Chris M J - 17.00 Jeopard/ , P A । 18.00 Dober veo^r i«.4 JJl 19.10 Eksplozivno <|r I bi časi - 20 ^Oo pred enajsto - °D,aCe - 1.00 Golden P3'* TOREK H maj zanka'0 ^e^elu^> ameriška nani-11 neianka 12'35 Kor113"3, nizozemski film *0(> PorocTaeS10VenSke'ipe j '°5 Lin9° 1515 pPski večer '97 16.05 n^et contra I6.20 0 turizmu 17.« n St°Vi 17 10 ^^'k 17^25 Zrniki in skavti '8.00 p0 o?' avstralska nanizanka Iy.15 '9.30 u°° Studii Briana Keršiča 2.00 22.40 10' JI „. ^eče Pisanka Dnevnik j3.40 0.10 til”' i Cr ? ll $ !■ JŽ a — maijana Keršiča - Belaca Studio city Odmevi, vreme, šport Berlin Mexanderplatz, nemška nadaljevanka, 7/14 Svet poroča Studio city ^OVENUUž H it ?°bo'na noč 1j Q5 Dlan v dlani '216 ,eceP' za zdravo življenje Ijnt ^deljska reportaža '3 in „ rPdy Brown, ameriška nanizanka l4OoSSmidan 14 56 m samo bo9. ameriška oddaja IjjNpe-Jadran '9-10 o°m'sar Bex, nemška nanizanka 16.4^ ^P®000^, ameriškananizanka Pseljska policija, ameriška nani-17.^ 17.55 ^nimo tišini 20,05 'rancoska nanizanka mračni predmet poželenja, fran- 72.15 znani oder ta^a' na5a zgodovina, francoska ^.10 g^nka, V3 "A s PQpa?arbara - 11-00 Reševalci -' 12'30 ^itik - 13.00 tte3« J?a' 14.0° VR. 5 - 15-00 ' ^-17,5 Matlock - 16.30 Santa te 1L3q'p° Roseanne - 18.00 POP-U2" ^rem. 0 'Cls' s Petelinjega hriba -Sa X' 79-3O 24 ir - 20.00 S J3 Šoten'105'' ameriška drama -«6J. 'Ž3 On ? “Panja - 22.30 M. A. .A H -! ni^sevalci - 0.00 Inšpektor Ohu 4 ur'1-30 POP 30 /('.Ji ^Ska. umP3° ’ 'ii0 Za 1° °5 ?zohD°bro ’Xi^55»*"t - 22-25 h, ’ briški ,jnaOa ' 23.15 7hh». ' f"m - 1-05 Po- J? ri K 2 drama - j J4 KVi°hŠka k' <6 h. K:,23,?1.5fi - ’ 1 V U I I d 7 °5 Propad ‘.Sr l... .. K K«, 23 ie2l-S5 । 5ltuacija -»Ha "k ’ 5 1°0-leLtna družbe"ih a iazza ' So^6'0^^/^6-30 Euro- MU tUalno J - 22.00 i?0 r>.^Th| 2,45 šport 'h ^rAh ; 2oy1' I9.3onč Pnjazna M ’ M.tr.V1S.Nje <,as v sliki ., trtu?15 ^ieno življenje v W! ' 21.45 Seifman -6rn ' 1.25 Agent brez TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Mikoš, film -10.35 Bogati in lepi - 12.00 Čas v sliki -13.10 Ljuba družina - 13.55 Praksa -14.45 Lipova cesta - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Univerzum - 21.15 Reportaža - 22.30 Ogled - 23.00 Oddaja o kulturi - 23.00 Kulturni drobci - 0.05 Miriam Makeba, dokumentarni film - 0.55 Magio at 4 AM RTL 6.00 Poročila - 6.05 Peter Gund - 6.30 Poročila - 7.00 Točno ob sedmih - 8.05 Dobri časi, slabi časi - 8.45 Springfieldska zgodba - 9.35 Kalifornijski klan - 10.30 Bogati in lepi - 11.30 Družinski dvoboj -12.00 Točno ob dvanajstih - 12.30 Ma-gnum --14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser -17.00 Jeopardy! - 17.30 Med nami -18.00 Dober večer - 18.30 Ekskluzivno - 18.45 Poročila - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Komisar Schimpanski -22.15 Quincy - 23.15 Miami Vice - 0.00 Poročila - 0.30 Cheers - 1.00 Golden Palače - 2.00 Magnum SREDA 14. MAJ TV SLOVENIJA 1 10.10 Vesoljska policija, ameriška nanizanka 10.55 Ta mračni predmet poželenja, francoski film 1 2.35 Svet čudes, avstralska serija 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 14.00 Letni koncert Big banda 15.00 Eurosong po Eurosongu 1 6.00 Kronika afriških živali, francoska serija 1 7.00 Obzornik 17.10 Male sive celice, kviz 18.00 Po Sloveniji . 18.40 Kolo sreče 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Bratovska ljubezen, škotska drama 21.05 Parlamentarna križpotja 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.45 Posadka, ameriška nanizanka 23.10 Vrata noči, francoski film (čb) TV SLOVENIJA 2 11.10 Svet poroča 11.40 Prisluhnimo tišini 12.10 Evropa, naša zgodovina, francoska nadaljevanka, 1/3 1 3.10 (Ne)znani oder 13.40 Hudson Street, ameriška nanizanka 14.05 Življenje na zemlji, japonska serija 14.55 Studio city 15.40 Berlin Alexanderplatz, nemška nadaljevanka, 7/14 16.40 Izzivalci, francoska nanizanka 17.10 Moesha, ameriška nanizanka 17.30 Karaoke 18.30 Domače obrti na Slovenskem 19.00 Kvalifikacije za EP v odbojki (m), Slovenija - Španija 20.15 Finale PPZ v nogometu, Barcelona - Pariš Saint Germain 22.25 Plesna oddaja 22.30 Koncert simfonikov RTV Slovenija 23.10 Tok noč tok - TNT POP TV 10.00 Santa Barbara - 11.00 Reševalci -12.00 POP-kviz - 12.30 M. A. S. H. -13.00 Bolnišnica upanja - 14.00 Inšpektor Derrick - 15.00 POP 30 - 15.30 Ma-tlock - 16.30 Santa Barbara - 17.30 Ro-seanne - 18.00 POP-kviz - 18.30 Policist s Petelinjega hriba - 19.20 Vreme -19.30 24 ur - 20.00 Stanley in Iris, ameriška drama - 22.00 M. A. S. H. - 22.30 Obraz tedna - 23.00 Reševalci - 0.00 Acapulco H. E. A. T. - 1.00 24 ur - 1.30 POP 30 TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.30 Za otroke - 12.00 Dnevnik -12.20 Marisol, serija - 13.10 Santa'Barbara - 14.10 Poročila - 14.15 Izobraževalni program - 15.15 Za otroke in mladino - 16.45 Dokumentarna oddaja - 17.15 Hrvaška danes - 18.05 Kolo sreče -18.40 Oddaja o šolstvu - 19.30 Dnevnik - 20.15 Živa resnica - 20.50 Družinski glasbeni kviz - 22.00 Poslovni klub -22.35 Opazovanja - 23.05 Z namenom irf razlogom - 0.00 Območje somraka -0.25 Poročila TV HRVAŠKA 2 12.50 Koledar - 13.00 Črno belo v barvah, ponovitev - 16.00 Bolnišnica upanja - 16.50 Acapulco - 17.15 Reševalci -18.05 Vset vse ali zdravje - 18.35 Hugo - 19.00 Zupanijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.25 Pokal pokalnih prvakov v nogometu - 22.20 Sestre, nanizanka -23.05 Glasbena oddaja TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod -9.00 Poročila - 9.05 Dopoldne, vmes ob 9.10 Marienhof - 11.10 Trije doktorji -12.00 Poročila - 12.05 Posel - 12.25 Telepakk - 13.35 Narodnostne oddaje -14.40 Repeta, šolski program, vmes ob 15.00 Poročila - 16.30 Skrivnosti peska -17.05 Smernica - 17.35 Vklopi - 18.00 Nujna pomoč - 18.10 Iščemo izginule odrasle - 18.15 Posel - 18.30 Kviz - 19.00 Pravljica - 19.15 Kultura - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 MC - 20.15 Goreča strast, francoski film - 21.45 Propad monarhije, 5. del - 22.25 Deklamacija -22.35 Thea in Nat, nemški film - 0.10 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 14.15 Leta družbenih sprejemb - 15.15 Malo juga - 15.45 Zakaj?, madžarski tv-film - 17.25 Pomagač - 17.55 Vreme -18.00 Regionalni program - 18.15 Madžarska danes - 19.05 Magnum - 20.00 Policijska poročila - 20.05 Klip mix -20.20 Šport - 22.30 Vse ali nič, kviz -23.05 Aktualnoo - 23.30 MC TV AVSTRIJA 1 6.20 Otroški program - 11.50 Konfeti -12.15 Calimero - 12.40 Smrkci - 12.55 Am, dam, des - 15.40 SeaOuest -16.25 Airvvolf - 17.15 Vsi pod eno streho - 17.40 Harryjevo gnezdo - 18.05 Glej, kdo razbija - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Roseanne - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Nogomet - 22.45 Z mojimi solzami, film o Franzu Schubertu -0.15 Poročila TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 10.35 Bogati in lepi -11.20 Avstrija danes - 1 2.00 Čas v sliki -12.10 Reportaža - 13.10 Ljuba družina -13.55 Praksa - 14.45 Lipova cesta -15.15 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki - 20.15 Sisi, film -22.00 Čas v sliki - 22.30 Žarišče RTL 6.00 Poročila - 6.05 Sanjska plaža - 6.30 Poročila - 7.00 Točno ob sedmih - 7.30 Poročila - 7.35 Med nami - 8.00 Poročila - 8.05 Dobri časi, slabi časi - 8.45 Springfieldska zgodba - 9.35 Kalifornijski klan -10.30 Bogati in lepi - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Točno ob dvanajstih - 12.30 Magnum -13.30 Glej, kdo razbija - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Jeopardy! - 17.30 Med nami - 18.00 Dober večer - 18.30 Ekskluzivno - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Primer: seks, del 1, triler - 21.05 Sternov TV - 0.00 Poročila - 0.30 Cheers ČETRTEK k 15. MAJ____. TV SLOVENIJA 1 10.25 Moesha, ameriška nanizanka 10.50 Vrata noči, francoski film (čb) 12.30 Svet divjih živali, angleška serija 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 15.05 Novice iz sveta razvedrila 15.30 V vrtincu 16.00 Bratovska ljubezen, škotska drama 17.00 Obzornik 17.10 Sprehodi,v naravo 17.25 Ouasimodove čarobne dogodivščine, francoska nanizanka 18.00 Po Sloveniji 18.40 Kolo sreče 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Tednik 21.05 Forum 21.15 Frasier, ameriška nanizanka 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.40 Omizje 0.10 Tednik, ponovitev TV SLOVENIJA 2 13.30 Domače obrti na Slovenskem 14.00 Plesna oddaja 14.10 Koncert simfonikov RTV Slovenija 14.45 Posadka, ameriška nanizanka 1 5.10 Finale DP v nogometu, HIT Gorica - Mura, posnetek 16.55 Haložan, dokumentarna oddaja 17.20 Izzivalci, francoska nanizanka 17.45 Svojeglavi politik, angleška nadaljevanka, 5/7 18.35 Skrb za zemljo, angleška serija 19.00 Oddaja o računalništvu 19.30 Izzivalci, francoska nanizanka 20.00 Otvoritveni koncert EMK '97 21.40 Zapik 22.10 Caspar Hauser, nemški film, 1 .del 23.40 Zapik, ponovitev POP TV 10.00 Santa Barbara - 11.00 Reševalci -12.00 POP-kviz - 12.30 M. A. S. H. -13.00 Aleksander Veliki, ameriški film -15.00 POP 30 - 15.30 Matlock - 16.30 Santa Barbara - 17.30 Roseane - 18.00 PO^-kviz - 18.30 Policist s Petelinjega hriba - 19.20 Vreme - 19.30 24 ur -20.00 Brez zavor - 21.00 Newyorška policija - 22.00 M. A. S. H. - 22.30 Argument - 23.00 Reševalci - 0.00 Playboy -0.30 24 ur TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program 11.30 Za otroke - 12.00 Dnevnik -12.20 Marisol, serija - 13.10 Santa Barbara - 14.10 Poročila - 14.15 Izobraževalni program - 15.15 Za otroke in mladino - 16.45 Dokumentarna oddaja - 17.15 Hrvaška danes - 18.05 Kolo sreče -18.40 Lepa naša: Biograd - 19.30 Dnevnik - 20.15 Ekran brez okvira - 21.20 Željka Ogresta in gostje - 22.20 Opazovanja - 22.50 Klub, d. d. - 23.10 Trema, ameriški film - 1.05 Poročila TV HRVAŠKA 2 14.05 Koledar - 14.15 Potovanja: Nova Zelandija - 15.05 Balalajka, ameriški film -16.50 Acapulco - 17.15 Reševalci -18.05 Glasbena oddaja - 18.35 Hugo -19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.15 Dosjeji X - 21.10 Dišave in zlato, hrvaški film - 22.50 Filmska gibanja - 23.30 Seinfeld, nanizanka TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod -9.00 Poročila - 9.05 Biti ali ne biti, ameriški film - 10.40 Kratki film - 11.10 Od mize in postelje, serija - 12.00 Poročila -12.05 Posel - 12,25 Welcome to Hun-gary - 12.55 Telepakk - 13.35 Gimnazija strtih src - 14.25 Repeta, šolski program, vmes ob 15.00 Poročila - 16.30 Skrivnosti peska - 17.05 čakajoč na vlado -17.30 Vklopi - 17.55 Evangelistična binkoštna skupnost - 18.15 Posel -18.30 Kviz - 19.00 Pravljica - 19.15 Kultura - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 MC - 20.15 Malo mesto, serija - 21.00 Goreča strast, 2.del filma - 22.35 Klip mix - 22.45 Epidemije, dokumentarni film -23.35 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 14.00 Leta družbenih sprememb - 15.00 Zamejski Madžari - 15.30 Robin Hood -15.55 Zeleni planet - 16.15 Sotrpini -16.25 Repeta plus - 17.00 Tajno poslanstvo - 17.30 TOP 40 - 18.00 Regionalni program - 19.05 Družina Onedin - 20.10 Atlantski ekspres - 20.50 Ura bogov -21.30 Vse ali nič, kviz - 22.00 Dnevnik -22.10 Vreme - 22.15 Aktualno - 22.45 Max, ljubezen moja, francosko-ameriški film - 0.25 MC RADIO MURSKI VAL UKV 94,6 MHŽ (DOPOLDAN TLDI SV 648 KHD PETEK: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika -07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Mariborsko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.15 Zamu-rjenci - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kinoventilator - 11.15 Od petka do petka -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1.osebi ednine - 13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila - 13.35 Obvestila - 14.30 Romskih 60 - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila - 17.30 Kultura in šport ob koncu tedna - 18.00 MV-dur - 19.00 Dnevnik RaSlo - 19.30 Mladi val -21.00 Poročila -21.10 Sipli mi - 24.00 Želimo vam lahko noč. SOBOTA: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika -07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi - 09.15 Predstavljamo vam - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Potepajte se z nami -11.10 Sobotni gost - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -14.45 Evropa v enem tednu - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila - 17.30 Kulturni koledar -17.35 Radijski knjižni sejem - 18.15 Mali oglasi - 19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 21,00_ Poročila -21.10 Ugasni TV! - 24.00 Želimo vam lahko noč. NEDELJA: 08.00 Začenjamo nov dan -08.05 Horoskop - 08.15 Panonski odmevi - 08.50 Zamurjenci - 09.15 Misel in čas - 09.30 Srečanje na Murskem valu -10.25 Obvestila -10.30 Nedeljska kuhinja - 12.00 Poročila - 12.05 Obvestila - 12.30 Minute za kmetovalce -13.00 Popoldne na Murskem valu -13.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) - 19.00 Dnevnik RaSlo. PONEDELJEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.40 Šport - 06.50 Dnevni časopisi - 7.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ -07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Porabsko/nemško zvočno pismo -08.00 Dopoldne na Murskem valu -08.00 Poročila - 08.05 Obvestila -08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.05 - Občine - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij -11.15 Oaj, kak san zlufto - 1 2.00 Poročila BBC -1 2.05 Obvestila - 1 2.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila - 14.00 Za zdravje - TV AVSTRIJA 1 6.20 Otroški program - 10.20 Davy Croc-kett, film - 11.50 Konfeti - 12.55 Am, dam, des - 15.40 SeaOuest - 17.15 Vsi pod eno streho - 17.40 Krepka družina -19.00 Hope & Gloria - 19.30 Čas v sliki 20.15 Komisar Rex - 21.55 Letalski napad na Anglijo, film - 0.05 Čas v sliki -0.10 Bosa grofica, film - 2.15 SOS -4.10 Košček sonca, film TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Moški v toku, film -10.35 Bogati in lepi - 13.10 Ljuba družina - 14.45 Ljuba družina - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Čas v sliki - 18.50 Kuharske mojstrovine - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Žarišče -22.00 Čas v sliki - 22.30 Schilling -23.00 Dialog - 1.15 Pogledi s strani RTL 6.05 Peter Gunn - 6.30 Poročila - 7.35 Med nami - 8.00 Poročila - 8.45 Springfieldska zgodba - 9:35 Kalifornijski klan -10.30 Bogati in lepi - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Točno ob dvanajstih - 12.30 Magnum -13.30 Glej, kdo razbija! - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Jeopardy! - 18.45 Poročila - 19.10 Eksploziv - 20.15 Me--, stna klinika - 21.15 Schreinemakers TV -0.00 Poročila - 0.30 Cheers - 1.00 Golden Palače - 1.30 Glej, kdo razbija - 2.00 Magnum 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20-Obvestila-18.00 Šport - 19.00 Dnevnik RaSlo - 19.30 Večernice -21.00 Poročila - 21.10 Etno glasba (Milan Zrinski) - 24.00 Želimo vam lahko noč. TOREK: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika -07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Ljubljansko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 8.30 3 X Country - 09.00 Menjalniški tečaji bank -10.00 Poročila- 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Kratki stik -11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.30 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila -13.35 Obvestila - 14.00 Vonj po bencinu - oddaja o avtomobilizmu - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 1 7.20 Obvestila - 1 7.45 Mali oglasi - 18.15 Poslušamo vas - 19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Na narodni farmi -21.00 Poročila - 21.10 DA in NE - 24.00 Želimo vam lahko noč. SREDA: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.40 Džouži na obisku - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih -07.45 Zagrebško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank-09.30 Iščemo za vas -10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.15 Nstsnmv-12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu 13.30 Poročila -13.35 Obvestila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila -18.00 Srebrne niti - 19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Subjektivno/V stiski - 21.00 Poročila - 21.10 Mursko-morski val -24.00 Želimo vam lahko noč. ČETRTEK: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.40 Mlado jutro -06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ -07.30 Informacije v treh jezikih - 07.40 Kmetijski strokovnjak - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila -08.05 Obvestila - 09.00 Menjalniški tečaji bank -09.15 Sedem veličastnih -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža - 11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC.- 12.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Mali radio -19.00 Dnevnik RaSlo - 19.30 Bilo je nekoč - 20.15 S krščakon, cekron pa z marelof - 21.00 Poročila - 21.10 Geza se zeza - 24.00 Želimo vam lahko noč. Z OŠ Odranci na dneve slovenskega izobraževanja '97 v Ljubljani, tam pa smo lahko zaznali pomemben delež se drugih vzgojno-izobraževalnih ustanov iz pomurske regije Na tisoče priložnosti in možnosti Le videti jih moramo in znati izkoristiti, saj je skoraj vsak otrok rojen raziskovalec Ali ni tako, da se skoraj vsak otrok kmalu po rojstvu začne učiti? Najprej se nauči sesati, potem z jokom pokazati, da je lačen, kar naenkrat se zna tudi čarobno smehljati... Ko spregleda, se začne zvedavo ozirati po zanj vedno novem in zanimivem svetu okrog sebe. Nekako pri treh mesecih prime v roko prvo igračko in začne preizkušati svoj glas; potem izreče prvo besedo, sede, se kobaca, začne hoditi, prijema in grize vse, kar mu pride v roke ... Postaja čedalje samostojnejši in vedno bolj je vedoželjen. Takšen začne obiskovati tudi vrtec in šolo. Vsaka neznatna stvarca lahko otroka mimogrede popelje v skrivnostni svet znanja. Za odstiranje te skrivnostnosti imajo vzgojitelji in učitelji na tisoče priložnosti in možnosti, le videti jih morajo in znati izkoristiti. Seveda je to povezano z njihovo ustvarjalnostjo. Na tradicionalnih dnevih slovenskega izobraževanja ’97, ki potekajo v Cankarjevem domu v Ljubljani, .smo lahko videli, da nekateri znajo svojo ustvarjalnost prenašati tudi na mladi rod in so se v ta namen pripravljeni tudi razdajati več, kot je predpisano. Predvčeraj (in tako je bilo prav gotovo tudi včeraj, je danes in bo jutri) so dobili hodniki oz. preddverja Cankarjevega doma videz nenavadnega mravljišča, na katerem so majhne in velike “človeške mravlje" iz vse Slovenije razkazovale svojo ustvarjalnost pri vzgojno-izobraževalnem procesu. Pridružili pa so se jim tudi številni opazovalci in drugi vedo-željneži. No, uradno gre za dneve slovenskega izobraževanja, kamor smo se podali skupaj z . ko Strel. Še pred njim pa so ne- učenci in učitelji OŠ Odranci, tam pa smo postali še ob drugih zanimivih “mravljiščih” ali stojnicah. “S temi dnevi smo v naši državi izoblikovali razmere za predstavitve, kaj se dogaja pri nas in kaj v svetu. S kadrovsko krepitvijo, posodobitvijo izobraževalne tehnologije in boljšimi prostorskimi možnostmi smo sprožili proces vraščanja slovenskega šolstva v svetovno rast, toda čaka nas še marsikaj, če želimo in hočemo enakopavno krepiti evropsko hišo izobraževanja, učenja in modrosti. Prvega odkosa trave ponekod ne bo, manjši pa bo tudi pridelek ozimnih žit Po spomladanski pozebi pomurske kmetijce pesti še suša Pred novo katastrofo? Po spomladanski zmrzali, ki je prizadela predvsem sadjarje, pomurske kmetijce zdaj pesti še suša. Ti kraji so tako rekoč že tri mesece brez dežja, saj po januarskem snegu obilnejših padavin ni bilo. Podatki za dolgoletno povprečje kažejo, da je padlo v letih od 1951 do 1994 v Pomurju od 1. januarja do 1. maja 180 milimetrov padavin, letos v tem obdobju pa le 60 milimetrov. Kar 40 milimetrov vseh padavin je padlo v januarju, ko so bile površine pod snegom, medtem ko je v februarju, marcu in aprilu padlo le 20 milimetrov dežja. Škodo zaradi pomanjkanja padavin že čutijo v rastlinski pri- Tisoč učiteljev, vzgojiteljev in ravnateljev bo desettisočim pedagoškim delavcem predstavilo, kako učinkovito in dejavno poteka učenje in poučevanje v šoli ali doma -za več znanja, spretnosti in navad. Predstavili bodo, kako se ustvarjalno in sproščeno naravna prosti čas in omogoči osebnostni razvoj otrok in mladine,"je med drugim dejal v otvoritvenem nagovoru državni sekretar Ministrstva Republike Slovenije za šolstvo in šport Jan- napovedano stopili na oder dijaki in učitelji Srednje zdravstvene šole Ljubljana, ki so odločno terjali od šolskega ministra dr. Slavka Gabra, da poskrbi za ureditev njihove hude prostorske stiske. Protestirali so tudi pred Cankarjevim domom. Vsekakor so znali izkoristiti pravi čas, da so opozorili nase. Mi pa smo se podali od stojnice do stojnice in se nekoliko dlje zadržali pri “mravljiščih” z našega konca slovenske dežele. Besedilo in fotografije: JOŽE GRAJ delavi, pri žitih in na travinju. V kmetijski svetovalni službi za Pomurje, kjer spremljajo stanje na terenu, pravijo, da prvega od-kosa trave ponekod ne bo ali pa bo močno zmanjšan, posledice suše pa je opaziti tudi na posevkih ozimnih žit. Najbolj so prizadeti posevki na lahkih tleh in na nagnjenih terenih. Posledice suše so v ozimnih žitih občutnejše na površinah, ki so bile slabše pripravljene za setev, saj se na plitvih setviščih listi že zvijajo, zdaj pa so posevki tudi v najbolj kritični fazi razvoja. Čeprav je pšenica dobro prezimila, je zaradi pomanjkanja vlage zaostala v rasti, hranila niso mo- Le predi, dekle, predi, / prav tanko nit naredi, / da se ne bo krotičila / in tudi ne tkalcu trgala / in tud ne tkalcu trgala. / Drndrn, dmdrn, drndrn. / Poštena je predita / in stara je pravica, / da tisto dekle kaj velja, / ki obleko vso domačo ima, / ki obleko vso domačo ima. / Drndrn, drndrn, drndrn. Tako poje slovenska ljudska pesem, ki so jo nekoč prepevale tudi predice lanu v naših krajih. Žal je ta domača obrt dandanes skoraj povsod na Slovenskem izumrla. Če drugega ne, pa so učenci in učitelji OŠ Odranci poskrbeli, da bo ostala ohranjena v besedi in sliki. Lani so se namreč lotili dokaj zahtevnega in obsežnega šolskega projekta Od lanu do platna. Vse so si zamislili in izpeljali tako, kot so to delali v Odrancih nekoč. Pripravili so 14-arsko zemljišče, posejali laneno seme, pleii, spulili dozorele sadike, jih zvezali v snope (“rvače”), s suhega lanu so potrgali s smukalcem glavice, stebelca pa položili na travnik, da so se “plejala”, sušili pa so tudi v pečnici. Potem so delo prevzele terice in predice, za njimi pa še tkalec, ki ga je stkal v platno; nazadanje so ga gospodinje pobelile. Projekt so uradno izvajali učenci 4. in 5. razreda pod vodstvom učiteljice Marije Maroša, sodelovali pa so tudi skoraj vsi drugi na šoli ter starši, babice, dedki in nekateri zunanji sodelavci. Po mnenju ravnatelja odranske osemletke Toneta Černija so lahko na ta projekt zares ponosni. In čeprav so jim odmerili v Cankarjevem domu zelo majhen in odmaknjen razstavni prostor, so bili deležni precejšnje pozornosti javnosti. Naravi ne zavladaš, česO'J drediš. To je moto, brali za svojo predstavite’ I in učitelji OŠ D M. So^kJ bodo organizirali T ekološki tabor, ki eelo državni status. Iu“' .^t spoznanja imajo vsekal' I šen pomen in vrednost J Osnovna šola Sveti d gašovci) pa dokazuje, *J stno in potrebno todi ^gojno-izobraževalnih “s,J meji. Tako se že več na skupnih taborih z tel ji osnovnih šol J barska) in Neuhausv^ t Skupaj raziskujejo, J krepijo prijateljstvo nat01 It Učenci in delavci OŠ Franceta Prešerna Črenšovci so se nazadnje lotili dokaj aktualne projektne naloge, s katero so želeli raziskati, kako je z uporabo fitofarmacevtskih sredstev in njihovim vplivom na zdravje. Prišli so do nekaterih zelo koristnih in skrb zbujajočih ugotovitev tudi za širšo rabo, kot na primer, da se zaradi uporabe teh sredstev kopičijo pesticidi v prsti, vodi in živih organizmih. Po njihovem prepričanju mora dati znanost nova, manj strupena fitofarmacevtska sredstva in vzgojiti odporne vrste rastlin, ljudje pa bomo morali bolj spoštovati ekološke zakonitosti ter živeti razumneje in v skladu z naravo. V skladu z možnostmi so se na svoji stojnici predstavili še z drugimi projektinimi nalogami o kulturni in naravni dediščini v svojem okolju. gla delovati, ker je pred klase-njem, pa bodo posledice tudi pri formiranju klasov. Ti bodo manjši, po prvih ocenah bo pridelek nižji za tretjino, ponekod pa tudi za polovico. Ozimna žita je prizadela tudi spomladanska pozeba, ko se je temperatura spustila celo pod 7 stopinj pod ničlo, in poškodbe so vidne predvsem na listih. Pomanjkanje padavin čutijo tudi spomladanski posevki, ki slabo kalijo. Sladkorna pesa kali dolgo in neenakomerno, medtem ko pri koruzi o posledicah suše še ne morejo govoriti. Pomurski kmetijci si zdaj želijo le še obilnejše padavine, saj le-te lahko delno še rešijo letošnje pridelke, vendar pa napovedi vremenoslovcev niso ravno najbolj optimi- stične. L. KOVAČ Poleg omenjenih ^ll gojno-izobražebatnih j ustanov iz Benndjo velja omeniti tudiM Ustavitve Sobota (Uporaba^ čunalništva v adddl kih podaljšanega^ I vanja), OŠ^^/ (Plesne, igrivosti in gajivosti), Dveje^ OŠ 1 Lendava ^1 ciljno načrtovanje Pkl pouku slovenščini OŠ ČrenšoveK^I socializacijski videli dela z romskimi Vil ci in Dramske Ti tv e tekstov) in Bakovci čk'red/io!lj mladih v danrt^ času). Tudi Vrtec Lendava s svojimi enotami na Hotizi, v Dobrovniku in Gaberju se je uspešno predstavil s svojimi prizadevanji pri ohranjanju naravne in kulturne dediščine. Na njihovi stojnici smo lahko videli predvsem veliko možnosti za naravno in zdravo prehrano, ki jo pripravljajo otrokom v vrtcih (jedi iz zelja, jedi nekoč in danes). Precej 1 tabore, šole " K učenceosn°'p« d naši pokra.)1 J urganizaeMj^o^/ J Slovenije' * |p? t sedežem v na dnevih s izobraževal J । domu v Lju'^ ..p/ pripravil svoj«S 8- maj 1997 29 vanje, velikosti 64,24 m2, 2. nadstropje, balkon, prodamo obročno do 5 let. Š-3437, DILL, d. o. o., tel.: 32 322. ml3103 ENOSOBNO STANOVANJE, v pritličju, primerno za mirno obrt (računovodski servis ...), v M. Soboti, prodam. Tel.: 32 965 ali 21 890. ml3104 ENOSOBNO STANOVANJE v Lendavski ulici v Murski Soboti, toplovodno in centralno ogrevano, z balkonom in kabelsko, 48 m2, v pritličju, cena 52.800 DEM, vseljivo takoj, prodam. Tel.: 23 285. ml3131 GRADBENO PARCELO V GRADIŠČU, 6 arov, ugodno prodam. Tel.: 27 910. ml3134 TRISOBNO STANOVANJE ugodno prodam ali menjam za bivalno počitniško hišico. Tel.: 27 31 1. m 13 158 Ustavo m, letnik i986,iep° ^ranjeno, registrirano do novem-Hugodno prodam. Tel;. 52 050. ®13010 W)ESCORT, letnik 1973. regl-s""m do avgusta, garaži ran. pr°' 4l®-Mekiš, 57 146, po 18- uri-®1W14 ^MSHl LANCER. letnik Zgodam. Tel.: 41 727. TOMOS in poni ekspres j4,0 Prodam. Martin Dokl, Rad' SW 11,Radenci. m!3O9O 118,letnik 1987, ugod-M 186. doma' aU Kut • v službi, g. Boris %a.mB096 M« 45 AMERIKA; letnik 1987. tad?an do 1998, ugodno ^■M:71 462.ml3098 55,letnik 1988, in ZASTA- 55 GTE, letnik 1986, pro-® X-.48 842.ml3113 \1^WARSKO ravnalno ii t n?,?''0' kompletno, prodajo ^9 ^M. Tel;. 65 17 3. 4S i Xuhletl"k 1990, prodam. \ u,'l '1W-«113139 ’ as , s 1986. 'eP° °'A’ ■ prodam. I iw« Puklavec, Raz- Ki^ČOROLO, letnik 1990, 1 ?We katve, dobro ohra-^'19'^am. Tel-.. 80 074. Živali TELICO, brejo 6 mesecev, kontrola A, prodam. Melinci 142, tel.: 41 867. m!3021 SVINJO ZA ZAKOL, krmljeno z domačo krmo, prodam. Tel.: 48 606. m 13.075 PUJSKE prodam. Tišina 57. m!3O76 KRAVO, osem mesecev brejo z drugim teletom, prodam. Tel.: 60 061 ali Rožman, Očeslavci 15, Sp. Ivanjci. m 13091 PUJSKE prodam. Petanjci 7. ml3095 NESNICE, mlade jarčice, cepljene, hisex - jata reja LJ, rjave, stare 13 tednov, prodam za 400 SIT. Dostava na dom. Tel.: 062 792 357. ml3106 NESNICE, mlade jarčice, rjave, novi hisex in nove Štajerke, tik pred nesnostjo ali stare 13 tednov, cena 400 SIT, opravljena vsa cepljenja, prodaja Farma pri Mostu, d. o. o., po ugodnih cenah. Na vsakih deset ena zastonj. Naročila sprejemajo gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, tel.: 28 190. Gostilna Čeh, Nedeli-ca. tel.: 72 146, gostilna Benčec, Bakovci, tel.: 43 070, Franc Mo-vrin, Petanjci 98c, tel.: 46 505, gostilna železen, Beznovci, tel.: 49 025, bistro Hubert, Grad, tel.: 53 168, Zamuda. Galu-šak, Videm ob Ščavnici, tel.: 68 044. ml3110 MLADO KRAVO po izbiri prodam. Borejci 30. ml3122 TRI KRAVE, stare od 4 do 8 let, prodam. Tel.: 70 496. ml3133 ČEBELE NA SATJU ali roje prodam. Tel.: 21 604, po 20. uri. m!3137 PUJSKE prodam. Petanjci 15, tel.: 46 085. ml3156 kmetijska mehanizacija .sobota 9 Poslom'z manJ- s0. Joga a„f’7 cenwJem’ v h'š> Aj, ^58& L , S°boti dC5 W ' m 12959 ’4? ai^H/vV^en za ra r ^Bel- 'IhS.^Mben m«d G W TRAKTORJA IMT 558 in 533 ugodno prodam. Murski Petrovci 15, tel.: 46 523. ml2619 TRAKTOR STEYR 180, klinasto brano z valji in žitno sejalnico prodam. Tel.: 41 IM ali 41 848. m!3O61 TRAKTOR STEYR 540 prodam. Tel.: 59 033. ml3071 PODVOZJE ZA PRIKOLICO na 4 kolesa z zaletno zavoro prodam. Banovci 5, tel. (069) 88 219. ml3O85 KOSILNICO POLJOSTROJ diesel, malo rabljeno, in moped Tomos 14 M, še nerabljen, prodam. Tel.: 63 707, zvečer, m 13092 TRAKTORSKO ŠKROPILNICO, 200-litrsko, ugodno prodam. Gujt-man, Tropovci, Kolesarska 72. ml31O5 BOČNO KOSO za TV, plug, enojni za TV, in vino, samorodnico šmarnico, prodam. Tel.: 79 041. ml3107 KOSILNICO BCS in obračalnik za seno Panonija prodam. Štefan Boj-nec, Dobrovnik 180. ml3108 KOMBAJN EPPLE 211 prodam. Tel.: 44 048. ml3109 TOMO VINKOVIČ, s prikolico in plugom, 100 delovnih ur, ugodno prodam. Tel.: 062 25 857, po 20. uri. m 13135 ZADNJO KOSO ZA TRAKTOR ugodno prodam. Tel.: 56 385. ml3136 VISOKOTLAČNO BALIRKO ZA SENO Lifam, malo rabljeno, ugodno prodam. Tel.: 70 391. m!3138 ROTACIJSKO KOSO Britev 135, rabljeno dve sezoni, prodam. Tel.: 60 171. m 13146 TRAKTORJE STEYR, 80-70, 80-80, 80-90 (4 x 4 turbo), prodamo ali menjamo. Dajemo posojilo. 0609 621 296. ml3149 KOMBAJN UNIVERZAL z adapte-rjem za koruzo in betonske rešetke za govedo, lahko uporabne tudi za svinje, dolžine 2,90 m, nove, nerabljene, po ugodni ceni prodajo. Alojz Škrlec, Ivanjševci 15, tel.: 60 228. ml3159 SAMONAKLADALNO PRIKOLICO SIP 19, malo rabljeno, prodam. Tel.: 46 182. ml3161 razno KLETKE ZA NESNICE IN ZAJCE ter plastične rešetke za svinjske bokse prodam. Maučec, Bratonci 10, Tel.: 42 096, ml2021 ODKUPUJEMO DELNICE INVESTICIJSKIH SKLADOV in Petrola B po najvišjih cenah. Pridemo na dom in prinesemo denar. Tel.: 062 631 164, od 9. do 20. ure. ml2888 HLADILNO OMARO, 460 I, sala-moreznico in trgovske police ugodno prodamo. Tel.: 75 427 ali 72 055. ml2993 RENSKI RIZLING - rumeni muškat, mešano, prodam. Tel. 43 113. ml3O57 SENO (eno nakladalko) prodam. Franc Kos, Gradišče 40 a, tel.: 46 246. ml3077 OBLEKE še za izposojo, prvoob-hajilne, birmanske, moške in fantovske ter poročne, nova pošiljka. Tel.: 41 542. m!3081 OPREMO ZA DOJENČKA (komb. otroški voziček, stajica, otroška postelja) in drugo, skoraj novo, po polovični ceni prodam. Tel.: 82 324. ml3082 TERVOL, trdi, ugodno prodam. Tel. 33 003. ml3084 MIZARSKI VALJČNI BRUSILNI STROJ z dvema valjema širine 110 cm in 1000 kosov strešne opeke prodam. Tel.: 79 199. ml3093 LADIJSKI POD, 690 SIT z dostavo, talni 1.150 SIT, smrekov, suh, I. kak. razred, prodajo. Tel.: 063 451 082, Andrej, m 13094 LETOVANJE na morju v Turnju pri Zadru. Na voljo imamo eno- in dvosobni apartma in hišo s tremi spalnicami in drugimi prostori ter dvoriščem. Informacije na naslov: Emil Pedišič, J. K. Skenderbega 45a, 23000 Zadar, Hrvatska, tel.: 385 23 23 124. ml3102 Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala 2. letnika CPŠ M. Sobota na ime Jožef Horvat, M. Središče, Martinska 85. m 13123 ODKUPUJEMO DELNICE investicijskih skladov po najugodnejših cenah. Tel.: 3 1 898, po 15. uri. m!3128 KAKOVOSTNO VINO - šmarnico ter slivovko in breskovo žganje ugodno prodam. Tel.: 61 029. ml3154 OPREMO za trgovino ugodno prodam. Tel.: 65 190, po 19. uri. ml3l55 Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala Kmetijske šole, letnik 1978, Jože Horvat, Ratkovci 17. m!3157 DELNICE odkupujemo najugodneje. Urejamo posojila, terjatve oz. dolgove, kompenzacijske posle, investicije. Ugodno plemenitimo vaš denar. Tel.: 27 3 1 1. Pri zahvali za pokojnega Nikolaja Ferenčiča je pomotoma bila izpuščena zahvala kirurškemu oddelku bolnišnice v Rakičanu, z kar se svojci opravičujemo. V torek, 29. aprila 1997 smo se poslovili od naše dolgoletne sodelavke Majde Leden socialne delavke Ohranili jo bomo v lepem spominu. Sodelavci Centra za socialno delo M. Sobota Društvo socialnih delavcev Pomurja delo V KOMNU NA KRASU zaposlim KV-dimnikarja. Stanovanje priskrbljeno, plača po dogovoru. Informacije po tel.: 067 78 456. ml2978 PRIDNO DEKLE s končano ekonomsko ali administrativno šolo zaposlimo. Vulkanizerstvo Horvat, Matija Gubca 13, M. Sobota, vsak dan - osebno. m!3063 NATAKARICO ali kuharico v pizze-riji Coutry zaposlijo. Tel.: 42 584. m!3124 DEKLE za delo v gostilni - natakarico - takoj zaposlimo. Hrana in stanovanje v hiši. Tel.: 063 762 860. ml3143 ZA OBMOČJE PREKMURJA vabimo nove sodelavce z možnostjo redne zaposlitve. Poskusna doba je 3 mesece. Pisne vloge pošljite na PARNAD, Partizanska 30, 2000 MARIBOR. Tel.. 062 226 654, med 9. in 11. uro. ml3145 srečanja NOVO, NOVO! Osamljeni, razočarani - neporočeni, vabimo vas v družbo prijateljev s podobno usodo na družabno srečanje s plesom, ki bo 10. maja 1997 ob 20.00 uri v Piceriji SUZI v Lomanošah. Tel.: 069 22 713, 062 101 891 in 0609 547 848. ml3153 storitve Po ugodnih cenah in ob ugodnih plačilnih možnostih naredimo izolacijske in plastične fasade, opravljamo vsa notranja slikopleskarska dela, obnavljamo stare fasade, in izposojamo gradbeni oder. Garancija in 20 let delovnih izkušenj. Alojz Toplak - obrtnik tel.: 0609 646 067 CERTIFIKATE vpisujemo v Kmečki sklad, zastopstvo za Pomurje. 0609 650 913 ali 41 867. ml2272 ROLETE, aluminijaste, plastične, žaluzije, lamelne zavese, komar-nike, platnene roloje, izdelujemo, montiramo in servisiramo. Tel.: 21 656. ml2827 OPRAVLJAMO STROJNE OMETE z našim materialom, ugodna cena. Informacije 0609 610 377, po 20. uri. ml3140 IŠČEMO AMBICIOZNE LJUDI s smislom za organiziranje. Pokličite vsak dan od 8. do 12. ure na 75 866. ml3144 INŠTRUIRAM MATEMATIKO za osnovne in srednje šole. Tel.: 23 554. m 13151 PARKETARSTVO k POLAGANJE VSEH VRST /X TALNIH OBLOG Jože KOZIC, s.p, NAS POTREBUJETE? DOBRO PREMISLITE! • polagamo vse vrste talnih oblog iz lesa, laminatov in plastičnih mas * obnavljamo parkele * velika izbira in kombinacija vzorcev tešče 3, Moravske Toplice, tel.: (069) 48 805 V slovo Majdi Sošolke in sošolci S. b-razreda OŠ Puconci (71/72) •. ZAHVALA V 78. letu nas je zapustil Janez Puhan iz Bukovnice Zahvaljujemo se vsem za izrečeno sožalje, darovane vence, za svete maše ali gradnjo mrliške vežice, g. župniku za pogrebni obred, pevcem, govorniku in LD Prosenjakovci za pomoč pri izvedbi pogreba. Njegovi žalujoči Že pet let v grobu spiš, a v naših srcih še živiš. Zato pot nas vedno vodi tja, ■ kjer tihi dom rože ti krasijo in drobne sveče v spomin ti gorijo. V SPOMIN Žalosten in boleč je spomin na 10. maj, ko nas je pred 5. leti zapustila draga mama, babica in prababica Alojzija Marinič iz Stročje vasi Hvala vsem, ki se z dobro mislijo ustavite ob njenem grobu, ji prinašate cvetje in prižigate sveče. Žalujoči: hčerka Slavica z možem in vnukinja Stanka z družino ISMNKLN Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše najdražje Vilme Miholič inž. farmacije iz Murske Sobote stanujoče v Gornji Radgoni se iz srca zahvaljujemo prijateljem in znancem, ki so nam ob teh težkih trenutkih stali ob strani, nam ustno ali pisno izrazili sožalje, darovali vence, šopke in sveče na njeni zadnji dom. Posebno zahvalo izrekamo kolektivu Pomurskih lekarn, vodji lekarne v G. Radgoni za ganljivo slovo, dr. Gorišku in osebju Mariborske bolnišnice, kot tudi osebju ambulante v G. Radgoni za lajšanje bolečin ob njeni boleznijo. Iskrena hvala g. župniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke in odigrano Tišino. Vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot, še enkrat iskrena hvala. Globoko žalujoča-njena mama, Tomaž, brata in vsi ostali njeni Smrt se izlila je v bledo obličje, pogled je zaplaval v neznani pokoj, ni več trpljenja, ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj. ZAHVALA V 87. letu starosti je umrla naša draga mama, stara mama, babica, tašča, sestra in teta Ana Rezar iz Rakičana Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti ter darovali vence, cvetje, sveče, svete maše in za župnijski zavod. Hvala za izrečeno ustno in pisno sožalje. Hvala osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu in dr. Nadi Šavel - Švagelj za zdravljenje in vsem duhovnikom za dolgoletne obiske na domu. Iskrena hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku KS za besede slovesa in pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi vestnik, 8. Skromno, tiho si živela, za nas si delala in skrbela, srce ljubeče zdaj v grobu spi, nam pa rosijo se oči. V SPOMIN 7. maja so minila štiri leta, odkar nas je za vedno zapustila draga žena, mama, orna in tašča Marija Korpič iz Murske Sobote Hvala vsem, ki se ustavite ob njenem grobu, prižigate sveče in prinašate cvetje. Vsi njeni Kje so tisti lepi časi, ko srečni smo bili, ko tebe smo imeli, a zdaj te od nikoder ni. V SPOMIN 8. maja mineva eno leto žalosti, odkar nas je zapustil nadvse dragi sin, vnuk in brat Beli cvetovi na gomili, drobne sveče tam gore, a pod to gomilo naš dragi Miran spi. V SPOMIN 8. maja minevata dve leti, odkar nas je v cvetju mladosti za vedno zapustil naš dragi Janez Groza iz Kukeča 39 Hvala vsem, ki mu poklonite cvet, prižigate svečke ali z lepo mislijo postojite ob njegovem preranem grobu. Neutolažljiva mama, oče, stara mama in brat Jože z družino Miran Pasičnjek izŠulinec . t(t Hvala vsem, ki se ga še spominjate, mu prižigate sveč z lepo mislijo postojite ob njegovem mnogo prerane grobu. Tvoji najdražji V SPOMIN 12. maja mineva leto dni, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedek in pradedek Franc Lovenjak iz Vadarec Vsem, ki se ga spominjate z lepo mislijo, mu prinašate sveče, rože ali postojite ob njegovem grobu, lepa hvala. Vsi njegovi Kako je prazen dom, dvorišče, moje oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok za vedno nam ostaja. ZAHVALA V 87. letu nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož Geza Cmor iz Moravskih Toplic V neizmerni bolečini se zahvaljujemo vsem dobrim sorodnikom, sosedom, botrini, prijateljem in znancem, ki so mi v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč, nam izrekli ustno sožalje, darovali vence, cvetje, sveče ter za gradnjo mrliške vežice v Moravskih Toplicah. Hvala vsem, ki ste ga ob blizu in daleč v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Iskrena hvala duhovniku Gustavu Škaliču za ganljive besede, gasilskemu društvu iz Moravskih Toplic in drugim gasilskim društvom, godbi in godbeniku za odigrano Tišino, pevskemu zboru za čutno odpete žalostinke, govorniku upokojenskega društva za ganljive besede ob odprtem grobu in pogrebništvu Banfi. Iskrena hvala gospe dr. Vlasti Petrič in osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoča žena Gizela Skromno in s pesmijo si živel, za nas delal in skrbel. Zvon, ki v pomladno jutro je zvonil, našega očeta ni več prebudil. V domu našem je praznina, a v naših srcih grenka bolečina. ZNHNNLK V 83. letu nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, dedek ih pradedek Janez Kutoš iz Vaneče 51 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali vence, cvetje, sveče in za dobrodelne namene ter izrekli sožalje. Iskrena hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in g. Zrinskiju za odgirano Tišino. Posebna zahvala PGD Vaneča in drugim gasilcem. Vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti, še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi najdražji Bil podoben takrat je čas, ko v cvetje narava zagrne se, čas slovesa, ko si draga mama, odšla v tihi večni svet. V SPOMIN 1. maja mineva tretje leto žalosti, odkar se je ustavilo ljubeče srce drage mame Helene Erniša iz Moravskih Toplic Zahvaljujem se vsem, ki se je spominjate in ji izkazujete spoštovanje ob njenem grobu. Prisrčna zahvala vsakemu za vse darovano v njen spomin. Žalujoči sin Emil ZAHVALA Nenadoma nas je v 57. letu zapustil naš dragi mož, oče in dedi Štefan Horvat iz Petanjec 109 V globoki žalosti se zahvaljujemo družini Gomboc -Cimerman in družini Ftičar, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Zahvaljujemo se tudi Pogrebništvu Kampuš, g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku za besede slovesa ob odprtem grobu. Hvala sodelavcem hotela Radin, Štefanovim sodelavcem firme RS in vsem Ana - Marijinim sodelavcem TMO 1. izmena. Hvala vsem, ki so darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: žena Bernarda, sin Štefan, hčerka Ana - Marija z možem Borisom ter vnukinji Rose - Mari in Monika. Skromno, tiho si živel, za nas si delal in skrbel, srce ljubeče zdaj v grobu spi, nam pa rosijo se solzne oči. ZAHVALA V 64. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in brat Štefan Zadravec iz Odranec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, botrini, sosedom, znancem in vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, in nam kakorkoli pomagali. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, za svete maše in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku, govornici za besede slovesa, upokojencem, pevcem za odpete žalostinke, za odigrano Tišino in pogrebništvu Ferenčak. Vsem še enkrat - iskrena hvala. Žalujoči: žena Rozalija, sin Štefan z družino, hčerka Marija z družino, brat Franc z družino in ostalo sorodstvo N slovo dedku vnuki Klaudija, Aleš, Tomi in Primož ZAHVALA . V 93. letu nas je za vedno zap®. draga mama, tašča, stara mama) prababica Marija Kolo& roj. Vukan iz Brezovec Z žalostjo v srcu se iskreno zahvaljujemo vs^|j|ifiJ sorodnikom, sosedom in znancem, kis te jo posP -n njeni zadnji poti, darovali vence, cvetje, sv^steinf prispevke za izgradnjo mrliške vežice ter vsem, K izrazili sožalje. pevcf" Iskrena hvala g. duhovniku za pogrebni obred za odpete žalostinke. Vsem še enkrat - prisrčna hvala. Žalujoči: sin Geza z ženo Malvino, vnuk Feri zfen° A pravnuka Tamara in Uroš ZAHVALA / V 84. letu nas je za v6°n° / draga mama, tašča, stat M prababica Terezija iz Boreče n vse#. Z žalostjo v srcu se iskreno zahvaljuj601 ste j° sorodnikom, botrini, sosedom in znancem, cy6(F pospremili na njeni zadnji poti, darovali ve ettF sveče in prispevali za gradnjo mrliške veZ1 ^Ije-vsem, ki ste nam izrazili pisno ali ustno , pe'c Iskrena hvala g. duhovniku za pogrebni obr za odpete žalostinke ter Pogrebništvu Z žalostjo v srcu ZAHVAlš jjH Ob boleči in nenadom^^it naše drage mame, o1” prababice Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni Ko zarja zjutraj se razgfin!a' si moja misel Ti, o mati podoba Tvoja pred očmi mi vedno miljena stoji! Jolanke Bačič | iz M. Sobote, Prešernova 8 se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom. in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih sta '' a|iM nami sočustvovali in nam izrekli sožalje, da'' fl I cvetje, sveče in za maše ter cerkvene nam6 1 vsem, ki ste jo pospremili k večnemu P‘ ^4 Iskrena hvala g. župniku Martinu Horvatu za obred, pevcem za čutno odpete pesmi ter K Kovaču za darovano pogrebno ma Prisrčna zahvala osebju kirurškega oddel^ I bolnišnice za zavzeto pomoč in lajšanje1 ■ zadnjih trenutkih življenja- Ostali smo brez tebe. Za teboj so ostaliI pridnih rok, dobrota in ljubezen, ki si nam J razdajala. Vsem še enkrat iskrena hvala’ Žalujoči vsi njeni 8. maj 1997 Svet zavoda Dvojezične osnovne šole Prosenjakovci razpisuje delovno mesto ravnatelja kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ( • , st 12/96) in Zakon o uresničevanju posebnih prave pnpa dnikov italijanske in madžarske narodnosti na po 9oie in izobraževanja (Ur. I. RS št. 12/82) ter imeti pedago-ske, organizacijske in druge sposobnosti za usp denje pedagoškega in poslovodnega dela sole. Ravnatelj bo imenovan za štiri leta. Prfeve z dokazili o izpolnjevanju pogojev in življenjepisom Pošljite do 16. 5. 1997 na naslov: Dvojezična ।os n sola Prosenjakovci, Prosenjakovci 97c, 9 ^JAKOVCI, z oznako »za razpis«, kandidati bodo o imenovanju obveščeni takoj po konca "em Postopku. 0 v « . J* S KO POMURSKE MLEKARNE, d. d., Murska Sobota objavljajo javno dražbo si/" ve''ka izbira stavbne-a? po'"štvenega okovja na nnf<,m6stu- Pridite in se pre-* 0 Novosti naše ponu-fe"’ oko',>e: cil- spone, kliuko spQne’ ključavnice, ’ P°l°live, skrito in vidno krta'V’0!1™,okovje za pol-'n vrata °Zk’’tesn,la za okna ok<»»ie: odmične riiffiau °®'a za predale, iver-Mci 1 n°9e za mize’ n°9'ce, re za I, P°Vlce, izvlečne koša-'ovna/i - ske e'emente, de-u^Mkuhmie" ter^06 P°»ebni popusti Ofe/a',a * Pšenico. 6^^, ?aa v Panonski 6 v 06941 469 iiikMi ,77 Z53, vsak deiav-»i Uta a 401100 'k^4017-30, °°d8.00do 12.00. za prodajo 12.000 s strani Panonke, Kmetijske zadruge Murska Sobota, z. o. o. zastavljenih navadnih delnic družbe Pomurske mlekarne, d. d., v nominalni vrednosti 10.000,00 SIT po izklicni ceni 25.500,00 SIT za delnico. Javna dražba bo 16. maja 1997 v sejni sobi družbe, Industrijska ulica 10, v Murski Soboti, z začetkom ob 8. uri. Kupec delnic bo le-te moral plačati v petih dneh od izvedbe javne dražbe. SRC« | KRI f Ml |NALU| 599 1 VEDEŽEVANJE - TAROT 1 min 1 56 sit NON - STOP VEDEŽEVANJE - TAROT VESTNIK 1 min 1 56 sit NON - STOP ©080-1200 RUBIKON at VEDEŽEVANJE IN NAPOVED LOTA PAR., s. p. , 156 SIT/min. VEDEŽEVANJE NUMEROLOGIJA M*gic line 09042 70 MURDJSVKO ramentiDui UPRAVA: U. Sobota Stanata Rozmana 17 »000 M. Sobota ■ 00002-230, fax: 000/32-170 BIOENERGETIK JASNOVIDEC IRIDiOLOG ERIK DEKLETA E NAJLEPŠIH SANJ 090 44 48 SKRIVNOSTI LJUBEZNI - oozmbk 090 75 17 TUDI PISNO p 34 Ljubljeno Črnuče )56SIT/nn 00.599.281 5 Iggi/JE ZGODBE s ■ > SUPER WO<$E 00.599*»2555 i < > JtOrS ' . a S LJUBEZEN ZDRAVJE KARIERA DENAR ^VESTNIKOV VLAK SKUPAJ PROTI POKLIČITE ! OSTALI BOSTE ANONIMNI Svet VRTCA BELTINCI razpisuje delovno mesto ravnatelja Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. list RS št. 12/96) ter imeti pedagoške, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje vrtca. Ravnatelj bo imenovan za štiri leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, vizijo razvoja vrtca in življenjepisom pošljite v 8 dneh po objavi razpisa (do 16. 5. 1997) na naslov: VRTEC BELTINCI, Jugovo 33, 9231 Beltinci, z oznako »ZA RAZPIS«. Kandidati bodo o imenovanju obveščeni v 15 dneh po končanem postopku. ° *TELEFONE> rdiE * TELEFAKSE, ro ’ /NF0 SH0P CEHTCR, MARIBOR Maribor, Partizanska 37, tel.: (062) 225 531, faks: (062)225 713 MONTAŽA IN SERVIS TELEFONSKIH NAPRAV * KLIMATSKE NAPRAVE, * MOBILNE TELEFONE (GSM) KURILNO OLJE po zelo ugodnih reklamnih pogojih KURIVO - PREVOZ, Bojan Jakšič, tel.: 71 106 PREROKOVALE z vedeževoiko. POKLIČITE 090 4215 em/97( energetika serotech s N ZAVAROVALNICA MARIBOR PROSTOVOLJNA ZDRAVSTVENA ZAVAROVANJA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE ZA DOPLAČILA! Zavarujemo bogastvo zdravja. RENAULT Doplačila v zdravstvu je pri Zavodu za zdravsteno zavarovanje Slovenije doslej zavarovalo že blizu 1.200.000 prebivalcev Slovenije. Zavarovalnica je zanesljivo in odgovorno zadovoljila vsa pričakovanja zavarovancev in izvajalcev zdravstvenih storitev. Njena varnost tudi v prihodnje zagotavlja vsem zanesljivo kritje dobrih zdravstvenih storitev. ZORAVJU LAHKO ŠKOD! ŽE MALO MOČNEJŠI VETER! KER NISEM SE ZAVAROVAN ZA DOPLAČILA, MORAM 5AM DOPLAČATI 5 X VREDNOSTI ZAHTEVNIH OPERACIJ. Z5XZA0RT0PED5KE PRIPOMOČKE IN ZDRAVILA POZITIVNE LISTE 601 BIVANJA V ZDRAVILIŠČU t£MZS£GOJ£M ZASTONJ MIPAODROJSTVADO ZAPOSLITVE SPLOH NE POTREBUJEMO ZAVAROVANJA DOPLAČIL. V5E5E KRIJE IZ OBVEZNEGA ZAVAROVANJE ZA DOPLAČILA KKIJEKAR15XVRE0N05tl STORITEVOSNOVNEGA ZDRAVSTVA IN ZOBOZDRAVSTVA, SPECIALISTOV, BOLNIC IN ZDRAVILIŠČ PA OČALA, ZOBNE PROTEZE, ZDRAVILA VMESNE LISTE... KAR 75 X VREDNOSTI B MORAL PLAČATI SAM. CENE BI BIL ZAVAROVAN od 1.389.357,00 SIT, oprema base + platnena streha sOvLacna kazina ^zuku + klima MEGANE ALIZE: od 2.433.897,00 SIT, oprema 1,6 RN + klima ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE Zadnja stran POSTOJNSKA JAMA - izdolbla, oblikovala jo je voda v milijonih let, kapljica za kapljico, leto za letom ... 14. JUNIJA Ogled največjih znamenitosti Slovenije, zabava, kosilo in vlak... CENA: 6.300 sit za odrasle in 5.300 sit za otroke do 15. leta. Prodaja izleta: S_______________> naročniška služba Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, M. Sobota, tel.: 31 998 od 13. maja dalje. Adriatic zavarovalna družba d.d. KREKOVA BANKA PREDJAMSKI GRAD - njegova zgodovina je izpričana od leta 1202 naprej... __________________________I Minulo soboto se je v Žižkih zbralo 206 članov šestih rodov družine Žerdin. Na srečanje v domačem kraju so prišli tudi iz Avstralije, Nemčije, Nizozemske in Črne gore. Najstarejši Mirko Horvat, ki šteje 85 let, se je k Žerdinovim priženil; najmlajša Katarina je še v porodnišnici. Pobudnica srečanja je bila Cilka Dimeč - Žerdin. Vroče sobotno popoldne so namenili tudi predstavitvi njene knjige Prekmurska hiža. Žerdinovi so izdali še svoj rodovnik. Njegova druga izdaja pravi, da celotna družina šteje 303 člane. Med njimi so diplomirani ekonomisti, zdravniki, sociologi, fiziki, duhovniki, pisatelji, kmetje, novinarji... --- KRIŽEVCI ___ PRI LJUTOMERU - Dr- 3» 156 STT/mln uštvo upokojencev Križevci pri Ljutomeru je imelo občni zbor, ki se ga je udeležilo več kot 200 članov. Po poročilih o delu in po sprejemu programa za leto 1997 je bilo omenjeno tudi načrtovano sla- vje ob otvoritvi prenovljenega upokojenskega doma, ki bo v poletnem času. Na občnem zboru je predsednik društva g. Ivan Vrbnjak podelil svečane listine za 50 let skupnega življenja oziroma zlato poroko. Ta odličja, cvetje, darila in zlaste značke zveze društev upokojencev Slovenije so dobili: zakonca Ana in Karel Bezek iz Lukavec ter Veronika in Stanko Štajner iz Bunčan.Vsem udeležencem občnega zbora so postregli s kosilom in dobro vinsko kapljico, za veselo razpoloženje pa je skrbel trio Šumak. F. KAPUN Moja domača banka /O Pomurska banka d.d. ■■■■■■MBaaBBSHNaHmMMaKUHM Murska Sobota Menjalniški tečaj Pomurske banke dne 6. 5. 1997. Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 6. 5. 1997 od 00. ure dalje. Država Enota Banka Slovenije Nakup Prodaja Avstrija 1OO 1.295,5004 1.261,00 1.286,00 Francija 1OO 2.702,6977 2.604,30 2.682,50 Nemčija 1OO 9.118,1056 8.875,00 9.050,00 Italija 100 9,2148 8,79 9,15 Švica 1OO 10.708,7591 10.319,00 10.628,80 ZDA 1 156,5973 152,60 156,40 OBRESTNE MERE od 1. maja 1997 dalje Temeljna obrestna mera - TOM - za maj je 0,7 % mesečno oz. 8,56 % letno. Hranilne doge Tekači računi Žirnračuni Nominalna letna obrestna mera 1,00% 1,00% 0,50% FOTO: Nataša Juhnov 0 _________________ NAROČAM WW0K Ime in priimek:_____________ Ulica:______________________ Kraj:_______________________ Pošta:______________________ Podpis:_____________________ FIAT PUNTO NA VAŠEM GRUNTU! H AVTOSERVIS in L AJTEn NAGRAJUJETA ZVESTOBO IN NOVE NAROČNIKE I Jože Kavaš Odranci, Cvetna 1 9232 Crenšovci Bernarda Petek ~ Borejci 34 9251 Tišina Nežika Zadravec Stročja vas 49 9240 Ljutomer g? Alojz Ošlaj Filovci 147 9222 Bogojina Med bralci, ki ste že dolgo zvesti Vestniku, in med vami, ki ste se nanj nanovo naročili, smo tudi ta teden izžrebali štiri potnike, ki se bodo brezplačno popeljali z Vestnikovim vlakom na tradicionalni junijski izlet. Ste med srečneži? Če niste, potem več sreče prihodnjič! Rok vezave Od 31 da 90 dni Od 91 da 120 dni Od 121 da 180 dni Nad 6 mesecev Na 181 dni Nad 9 mesecev Obrestna mera od TOM ♦ 3,2% do TOM * 4% od TOM * 4% do TOM * 4,4% od TOM + 4,1% do TOM + 4,5 % od TOM * 4,7% do TOM + 4,9% TOM ♦ 5% od TOM + 4,9% do TOM * 5% Skupna letna obr. mera 12,03% do 12,90% 12,90% do 13,34% 13,01% do 13,45% 13,66% do 13,88% 13,99% 13,88% do 13,99% Rok vezave Na 12 mesecev Letna obrestna mera Val. ki. + 5,47% do 5,79% Rok vezave Na 12 mesecev Letna obrestna mera TOM ♦ 5,68% do 6,00% Naša in vaša nagradna igra, v kateri z lepjenjem sličic odkrivamo mesečno nagrado, se je prijela, kajti do včeraj smo dobili množico dopisnic s fotografijo televizijskega sprejemnika. Izmed njih smo komisijsko izžrebali aprilskega nagrajenca. Tokrat se je sreča nasmehnila dolgoletnemu naročniku Alojzu Ciglariču iz Cogetinec 8, 9243 M. Nedelja. Vse dopisnice, ki niso bile izžrebane, smo shranili in bodo prišle v boben za žrebanje super nagrade. Zdaj že veste, kakšna je: osebni avto Fiat Punto, ki bo z malo sreče pristal na vašem gruntu! Igro nadaljujemo! Izrežite tole »mrežo« in jo nalepite na dopisnico. V predalčke kvadrata boste prihodnje štiri četrtke lepili sličice predmeta v vrednosti do 50.000 tolarjev. Po zadnji objavi sličice (29. maja) se bo spet »prikazala« nagrada in v prvi junijski številki bomo objavili ime dobitnika. Ne pošiljajte pa posameznih sličic. Cistemarjilen^ Satriza so si ob f otvoritvi ekološki J kirišča, ki ga I® .^ji podprla sama® . mu je odpel nekJ spevov sam mi dahnili, toda ne S cisternami so s spet znašli na svoj (f riščih, kjer s, moraJ diti ekološka pa m Sedaj se P”Pr®' k? razrez parkiriščjt v kosih radi sPraJ^ mov. niso prepriča > uspel, ker pri majo v zalog pila. Jože Štefko-^ litik in zadružniki J ogenj na sv°J" kalnega zastoP Sapača -vedo še zm 0|fi! hlevov. V znak sta se skupan£jnra’ila{ cem Vučkom čakovski W ponujala svoje P *** i ■ kr včasi^SH dodeljenih®* izvoz goveji si ponovno mogla p°.^t^skrPy^i tem P°dJ ^nost^ visoko dopovej/ tako, da«®« i" .hojJ tablišment^M dinoizMad^ snici naj b' । ^111 J pečate o P J stimulacij® jjjM orej ali Pa prej ali pa meso s klom. Cann*£ - Dosledni Pa n **’ Ja je takoj, k° J® J Poveda,’d^r®p5^ pravil na ® j 5ap J gracije, -eza*0^ dodaL da bno dodat® naSicihJi-.^nZiA| časa na čaju v gla 5^, j čilije Pal®^ pa in Amerik®- ^e,Z v Sloveniji P^^ J Evropi "J-oriČk^/ lobirati. čiliji ob ®P jgar®’/j klobuk 'n -Jtni J/ njegov *a® j^, braževanJ®'p|X Ludvik Fil° j nb<>^ i za škropil žni plesnl’ to m b' fppt^J ki ubral'P se U magi®tra>7 ženih naP razoč^ Barbika_ P0^^ 1 keseo^J