Očitnahvala. Gospa vdova Mana Kalister-ova v Tersti, kteri je že Pivka toliko hvale dolžna, je v svoji dobrodelnosti za zidanje poslopij n o v i h š o 1 v T e r n i, v M a t e j n i vasi, v Orehku in v Studenem 2400 gold. (za vsako šolo 600 gold.) podarila in s tim vstanovitev teh šol zdatno pospešila. Naj nii blaga gospa dovoli, da se jej v imenu osrečene mladosti, njej v slavo, in drugim v spodbudo za ta dar tukaj očitno zahvaljujem. C. k. okrajni glavar v Postojni. Iz Notratijskega. M. J. Kakor vsako leto, bila je tudi IeloN pri nas v Košani velikonočni tcden navadno pollelno spraševanje pod iiadzorstvoin doniače duhovščiue. Akoravno niso diugod cnaka spraševauja v tem času navadna, bi se 8 tein vcndar šol.stvo močno pospežilo, ako bi se storilo (o z uaravniiu namenom v šolski prid; vedeli bi se pri tem ne smelo, kani pes taco nioli. — Vdeleževalo se je tii izmed 152 zu šolo vpisanih učencev in učeuk le 124, drugi so bili zaostali naj več zarad slabe obleke, ktera je po ziini poglaviten zaderžek rednega obiskovanja šole. Scdaj na spouilad se to na bolje obernc, ker otroci že lahko hodijo Itosi in lahno nupravljeni v šolo tako, da se jih je do sedaj nagnalo blizo 200, kajti za šolo vgodnih otrok je 235, kteri bi radi v šolo hodili, ko bi ne bila (ii zelo napačna navada, da se otroci v (em času nekaj tednov keišeanski nauk za duhovne vaje posebej podučujejo, iu sicer, kakor je bilo leloa oznanjeiio, tako le: ,,V sredo ob 9. uri, in tako naprej vsaki dai), naj pridejo tisti bolj odrašeeni otroci, kteii bodo za pervo sveto obhajilo, k nauku v farovž, vsi drugi mali, ki bodo za spoved, pa v kaplauijo". Po takem so razume, da mora biti šola prazna, dokler traja ta nauk; pa tudi pozneji se več nialo kleri v šolo poverue, zlasti ne listi, ki so že pervo av. obhajilo opiavili, čeravno ao še kotnaj 9 ali 10 let Htari. Vprasamo: Ali se (o vjema z načeli kerš. kat. uravne izreje šolske mladine, ker šola škodo (erpi? — Res je, da se inora učitelj prizadevati in otroke nagovarjafi, ter jih pridobiti za šolo, ali vsak He izgovarja, da more huditi k po.scbnernu nauku. in da ne sme hoditi v šolo, če hoče opraviti posebni nauk. Tudi pogreša še močno naša šola verta za sadje- in murborejo, da bi se ne bilo (reba učitelju sanio z golim teoretičniin podučevanjem učencev ubijati, kar ima malo vspeha. Bila je sicer v ta natnen že leta 1861. na dražbi kiipljena njiva za 60 gold., ker je bila le za šolo namenjena, sicer bi bila drugim dia/,ja; plačali 80 jo g. fajmošter ter jo od (istega časa sami vživajo. L. 1867. so omenjeno njivo g. okrajni glavar še enkrat od g. fajmostra za ta namen kupovali za 100 gl., naredili so bili tudi kupno pismo v piičo občinskih mož; ali še vse to ni obveljalo, šola vendar le nima do sedaj nobenega prostorčeka za blagi namen. Za svilorejni poduk si pa sam učitelj pofrebno priskerbi, ker se mu la reja, ako se dobro ponese, tudi dobro izplača, čeravno je tukaj murbeno perje za kermo zelo drago, ga vendar rad tudi drago plačuje, da imajo Ijudje večje veselje do murboreje. Letos je dobila naša šola od ljubljanske c. k. kinet. družbe tudi 2 lota svilnega semena za poskušnjo. Se ve, da je to vagana reč za učitelja, kajti , lansko leto ni bil sarno trud za.slonj, ampak zraven še velika skoda in gotova zguba; pa, ,,kdor ne vaga je brez blaga". Za učitelja in učence je to delo zelo zanemivo in kratkočasno. Veselo je videti otroke červiče pobirati, ker se jim ne gabi jih prejemati, prenašati in uevlnidno kerniiti. Da imajo še večje veselje, se jim jih vsakemu posebej neknliko na doin dd, da a\ jih doma sami izrejajo. V Smarji pri Jelših na Štajersketn bodo vslauovili 4. razreduo slovensko glavno šolo, Iz Gorice. (Postava veljavna za pokn. grofijo Goriško in Gradiščamko zastran šolskega nadgledstva). (Dalje.) §. 24. Okrajno solsko svetovalstvo se zbira uajmanj enkrat v mesecu v rcdno posvetovanje. Pervosednik sme, ako je potreba, in če zahtevata dva uda, mora poklicati izredno skupšeino. Vse zadeve, o kterih je treba sklepa, nasveta ali predloga, obravnujejo se zborno. §. 25. Da je kteri sklep reljaven, treba je nad poluvico udov pričujočih. Sklepi se delajo po čezpolovični vcčini glasov. Ako je enoliko glasov, določi pervosednik, ki iraa tudi pravico uslaviti sklepe, o kterih nieni, da so poslavi nasprotni, in o tem piasati deželno šolsko Bvetovalstvo, da stori dolučbo. PoHvetovanja in glasovanja o zadevah, ki zadevajo zasebni interes kteiega uda, ne sme se ta vdeleževati. Pritožbe zoper okrajuo šolsko svetovalstvo gredo na dežclno Holsko svetovalstvo. Te se iniajo dajati okrajnemu šoiskemu svetovalstvu, in imajo odlašavno moč, ako se dade v štirnajstih dneh po naznanilu zadeve, zoper kteio se vloži pritožba. §. 26. V silnih zadevah (§. 14) sme pervoseduik tudi v tistih rečeh, ki se iinajo zborno obravnavati, sam ukreniti, on mora vendar brez odloga in najdalje v pervi pozneji seji dobiti dovoljenje od krajnega šolskega svetovalstva. §. 27. Minister za bogočastje in poduk imenuje za vsak okraj šolBkega ogleda, in, kjer bi posebne razrnere to zahtevale, njih več. Za tako imenovanje priporoči deželno šolsko svetovalstvo tri može, in imenovanje je veljavno za šeat le(. Ako okrajni šolski ogleda ni iinenovan hil iz okrajnega šolskega svetovalstva, stopi po svojeni imenovanji kakor ud v svetovalstvo. Verskega podaka nima nagledovati okrajni Aolski ogleda, ampak cerkvena viša gosposka. §. 28. Vodja Ijndskih šol in učitelji, ki podučujejo v kterein šolskem razredu , smejo se poklicati za šolske oglede samo s privolitvijo tistih, ki zalagajo dotično šolo. V tem piimerljeju se jirn doda po potrebi za čas njihove službe in za včasi potrebno pripomoč pri poduku na lastni tšoli niži učitelj na nlruške zaloga iioniialne šolc. §. 29. Okiajni šolski ogleda irna nalogo občasno pregledovali in preiBkovati šole. On ima pravico o didaktičuo-pedagogičiiih stvareh dajati svete, in o teh rečeh zapazene napake na nienlu z ustmenimi zaukazi odpraviti. On tudi vodi okrajne učiteljske zbore. (Dul)e prih.J Iz Ljubljane. 24. preteč. m. je bila v deržavnem zboru ua verst šolslta postava. Nekteri poslanci so zahtevali, da naj se ta po»(ava popolnoma overže, in vlada naj jo prenaredi. Za (o so se potegovali tudi Poljci, Slovenci in Tirolcl. Po Hasnerjevem čverstem govoru, kteri je bil sprejet z veliko iu glasno pohvalo, je bila splošna debata končana. Preden pa se začne specijalna debata, omenjeni poslanci zapuste zbornico, in potem se šolska postava sprejme po vladinein predlogu. — Na Ogerskem so učitelji nezadovoljni z novimi šolskimi ogledniki ali inšpektorji, kajti pričakovali so, da bodo na to mesto poklicali skušeue žolske rno/.e, sedaj pa je drugače , in zato jim ni po volji. — Kakor se sliši, bode se deželni šolski svet sestavil in šolski ogledniki bodo sc imenovali še le potem, kedar se bode šulska postava v deržavnem zboru obravnala. — Sliši se, da bode na Kranjskem 11 krajnih šolskih oglednikov, kteri bodo imeli le po 300 gold. plače. — 19. preteč. m. je v Ljubljani v mestni dvorani prieegel in je bil vmestjen novi mestni župan gospod dr. J. Su p p a n, in ko so Be mu po navadi pri tej priliki predstavljali mestni vradniki in učitelji, je tudi ačitelje blizo tako le nagovoril: ,,Vi imate važno nalogo, da izobražujete aerce in dnha vam izročene mladosti in da tako skerbite za boljšo prihodnost našega inesta. Po novi postavi ima srenja več vpliva do šolstva; srenja se bode na šolstvo posebno ozirala; noben denar (ka)ii(al) se ne obrača boljše od tega, ki se nalaga za omiko šolske mladine*. — Prišla je na svetlo nova knjižica pod imenom: MSviloreja uinevno in v podobah razlagana za male svilorejce". Ceua 10 kr. V Ljubljani, 1869. Založil in prodaja J. Lercher. Natisnil J. R. Milic. Ker slavna vlada (z razgla80in 2. marca t. 1. b št. 1603) šolani priporoča poduk v avilstvu, nam je to pomočno delce prav prav po godn. Tii se prav po domače s potrebnimi podobami pa kralko in prav jedernato lazjaHimje vse, kar je treba vediti mlademu svilnrejcu. Ta poduk naj gre tedaj v šolo med vse učence in učitelje!