Y
SVOBODNA SLOVENIJA
AÑO (LETO) XXII. (16)
No. (štev.) 34
Zopet skupaj
Predsednik sovjetske vlade in voditelj moskovskega komunizma Nikita Hruščov je 20. t. m. prišel znova v Jugoslavijo. Je to njegov že tretji obisk tej državi. V sporočilu za javnost so objavili, da je Hruščov tokrat prišel v Jugoslavijo na štirinajstdnevne počitnice ter z njimi vrača zadnji decembrski odnosno januarski Titov obisk Sovjetski zvezi, kjer je bil tedaj nosilec jugoslovanskega režima tudi „na počitnicah“.
Kakor so bili med Titovim -obiskom, v Sovjetski zvezi med njim in Hruščo-vom važni razgovori, tako bodo m,ed njima tudi sedaj. To potrjuje spremstvo visokega sovjetskega gosta, v katerem so njegovi najzaupnejši sodelavci, -kakor tudi okolnosti, v katerih prihaja do tega obiska.
Tokratni obisk voditelja moskovskega komunizma Titu spremljata dve važni okolnosti. Iz notranje in zunanjepolitičnih razlogov je Hruščov nedavno pristal na omejitev atomskih poizkusov ter z Amerikanci in Angleži podpisal zadevni sporazum.. Z njim je Hruščov zlasti hotel doseči: na eni strani zmanjšanje ogromnih izdatkov za atomske poizkuse, na drugi strani pa v demokratskem svetu ublažiti zunanjepolitično napetost, da bi lahko svobodnejše razpolagal s svojimi oboroženimi silami proti -komunistični Kitajski, s katero se je nesoglasje glede dosege končnega cilja svetovnega komunizma —• nadvlade v svetu — še poglobilo.
Drugi razlog za obisk Hruščeva Titu prav v sedanjem času: Tito se odpravlja na obisk štirih držav v Latinski Ameriki — Mehike, Brazila, Bolivije in Čila. Odhaja torej na zemeljsko področje, kateremu vodstvo svetovnega komunizma že nekaj let sem posveča največjo pozornost n ga z vsemi sredstvi skuša pridobiti zase. V ta namen so komunistični propagandisti v državah Latinske Amerike noč in dan na delu, da bi to ogromno zemeljsko področje z velikim naravnim bogastvom pridobili za svetovno komunistično stvar. Zanjo bo Tito ob svojem obisku lahko zelo veliko storil. O teh vprašanjih je pa vsekakor potrebno, da se tako vplivni osebnosti kot sta Hruščov in Tito v svetovnem komunizmu, predhodno temeljito pogovorita, da bo uspeh obiska za svetovni komunizem čim večji.
Za države Južne Amerike se je Ti- ¡ tova Jugoslavija že pred leti začela j sama živo zanimati. Pa ne samo zaradi vzpostavitve trgovinskih zvez z njimi, ampak tudi za propagando sedanjega komunističnega sistema v Jugoslaviji. V izvajanju teh načrtov jugoslovanske komunistične vlade je države Latinske Amerike obiskalo že več Titovih odposlancev „prijateljstva in mirnega sožitja med narodi“. Izkoristili so tudi sleherno uradno povabilo na obisk posameznih držav ob večjih narodnih proslavah. Tako npr. pred leti proslavo 150-letnice rojstva argentinske svobode, ko je prišel v Buenos Aires na čelu Titove delegacije Boris Kraigher. V Argentini je bila že pred leti tudi Vida Tomšičeva, ki v komunistični hierarhiji zavzema visoko mesto, saj je sedaj predsednica Izvršnega sveta sed. Soc. republike Slovenije in predsednica Socialistične zveze delovnega ljudstva v Sloveniji. V Čilu, kamor bo Tito prišel na obisk ob koncu septembra, je pa bil letos spomladi na zborovanju tamošnjih marksistov Boris Ziherl, tudi pomembna .komunistična osebnost v domovini. v Vsi ti so pripravljali pot letošnjemu obisku samega Tita. Da bi mu bilo olajšano delo, so komunistični propagandisti začeli po vseh tistih državah Južne Amerike, ki jih namerava prihodnji mesec obiskati Tito, prikazovat, Jugoslavijo kot državo, ki se pod Titovim vodstvom počasi demokratizira, v "kateri je komunizem, že izgubil začetne ostrine, ki tudi več ne preganja kat. Cerkve, ampak 'e za mirno sožitje z njo. Skratka: prikazujejo Tita kot levičarsko usmerjenega demokrata, njegovo državo pa kot deželo, v kateri je vsem državljanom, zagotovljeno mirno in svobodno življenje ter udejstvovanje.
S takim varanjem nepoučene javnosti komunisti pripravljajo pot nosilcu jugoslovanskega komunističnga totalitarističnega režima, da bo laže oprav-
BSLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES
22. avgusta 1963
POGLOBITEV SPORA MED PEKINGOM IN MOSKVO
Spor med ZSSR in rdečo Kitajsko je postal še globlji prejšnji teden, ko je pekinška radijska postaja objavila silovit napad na Moskvo, v katerem poudarja, da je ZSSR odpovedala Kitajski „preskrbo atomske bombe in tehničnih podatkov za njeno izdelovanje“. Pekinška radijska postaja je nadalje objavila, da so sovjeti odpovedali so-vjetsko-kitajsko pogodbo iz leta 1957 o „sodelovanju v obrambni tehniki“, in sicer 20. junija 1959, prav v dneh, ko je Hrusčev odhajal v ZDA na razgovore z Eisenhoiverjem. „Hruščov je prinesel Eisenhowerju v ZDA najlepše darilo, ki si ga more želeti imperialist,“ je cinično izjavil radijski govornik.
Sovjetska Pravda je, pričakujoč te kitajske napade, objavila članek, v katerem dokazuje upravičenost sovjetske odpovedi atomske pogodbe s Kitajsko, istočasno pa napada Peking, da je prelomil z ostalimi ,yborci za mir, ko noče podpisati protiatomske pogodbe med ZDA, Anglijo in ZSSR.“
Pekinška radijska postaja je tudi objavila, da „sovjetski vodje ne bodo imeli pomislekov spremeniti mednarodni položaj Vzhodne Nemčije, samo da riaiistom. Prej smo mislili, da. se sovjetski vodje resnično bojijo nemškega militarizma in njegove atomske oborožitve, sedaj pa vidimo, da verjamejo ameriškemu imperializmu in mislijo, da ni važno, če dobi Nemčija atomsko orožje, samo, da bo ito orožje pod ameriško kontrolo.“
Na vse te besedne bitke med Moskvo in Pekingom na zahodu gledajo z različnimi občutki. V nobeni zahodnih prestolnic si doslej še niso mogli ustva-
riti popolnoma jasne slike, kaj se pravzaprav skriva za sporom, in tudi ne, kam zadeva meri. Nekateri še vedno dvomijo, da bi bil spor resničen in ga primerjajo sporu med Titom in Stalinom leta 1948. Tito je ostal zvest komunist, Stalin je šel in s Hruščevom Tito nima težav. Nasprotno, je najboljši komunistični propagandist, kar jih ima Moskva.
Med mnenji strokovnjakov o ZSSR in kom,, bloku je zanimivo mnenje bivšega ameriškega veleposlanika v Mo-| skvi Kennana, ki je med drugim dejal: i „Kitajska upa na medsebojno atomsko | uničenje m.ed ZDA in ZSSR. Hruščov 1 je podpisal protiatomski sporazum zato, čer meni, da spora s Kitajsko ne bo mogel odpraviti. Toda trajalo bo desetletja, predno se bo ZSSR nagnila k Zahodu.“ Glede sklenitve nenapadalnega pakta med sovjetskim, blokom in NATO pa Kennan meni, da „bodo morale ZDA od ZSSR prej dobiti gotove koncesije, med njimi rešitev berlinskega problema in popoln .umik sovjetskih čet s Kube“. Kennan tudi meni, da je malo upanja, da bi v sedanjem, položaju moglo priti do uporov v satelitskih državah in zato ZDA naj ne izvaja prevelikega pritiska nanje. „Malo je namreč upanja, da bi ameriški pritisk na komunistične režime v satelitih izzval upore proti njim,“ trdi Kennan.
Londonski dnevnik Observer pa je v daljšem, članku opozoril zahodnjake, naj „ne smatrajo Kitajsko za krivo vsega zla na svetu. Nasprotno, Zahod se mora poglobiti sam vase in se ozreti na polpreteklo zgodovino, pa bo videl, kje je vzrok današnjega stanja v svetu. .. “
Reorganizacija ameriške vojske v Berlinu
Ameriška vojska reorganizira svoje oddelke v Zahodnem Berlinu v manjšo enoto, ki pa bo imela večjo udarno silo, kakor doslej, z novimi tanki in drugim najmodernejšim, orožjem.
Vojaška enota bo bolj gibljiva za nastope proti lokalnimh komunističnim izgrednikom ali večjim, izgredom ter to reorganizacijo izvajajo skupno z reorganizacijo 7. ameriške armade v Zah. Nemčiji.
Ameriška brigada v Zahodnem Berlinu bo opremljena z nad 30 M-60 tanki, z nad 30 drugimi oklepnimi vozili za prevoz vojaštva ter e 6 avtomatič-
katerimi so opremljene sovjetske edi-niee v Vzhodni Nemčiji.
Vsa ameriška vojska v Zah. Nemčiji, vključno Zahodni Berlin, bo reorganizirana do 1. septembra t. 1.
Zahodne velesile niso doslej nikdar smatrale zavezniške edtimce, ki štejejo 11.000 ameriških, angleških in francoskih vojakov, za kaj več kot za simbolno enoto, ki jo sovjetske sile z lahkoto porazijo. Toda ameriške vojska je začela izvajati reorganizacijo prav zato, da bi tudi njena edinica v Zahodnem Berlinu mogla vzdkžati kakršen koli so-
nimi topovi. S temi 105 mm, topovi z j vjetski naval, dokler ne bi prišel odlo-lahkoto uničijo sovjetske T-54 tanke, s čilni udarec z Zahoda.
I Z
T i
■uMaaanMaaaMasnaaBaaaauMaaaBMMaaaan
Nadaljni ameriški načrti s Sovjeti
Zahodna Nemčija je končno sopodpisala protiatomski sporazum., toda z vsemi rezervami. Za Bonn je sporazum podpisal zahodnonemški veleposlanik v Moskvi Giinther Scholl.
Doslej je sopodpisalo sporazum 58 držav. Vsi sopodpisniki so ob priliki podpisa imeli kratke govore o važnosti sporazuma. Scholl pa je dobil iz Bonna striktno navodilo, da ne sme pri slovesnosti podpisa dati nobene izjave.
Proti sporazumu so se javno izjavile rdeča Kitajska, Francija in Albanija, niso pa ga podpisale in ga zaenkrat tudi ne nameravajo še Kuba in Indonezija.
Medtem je ameriška atomska komisija objavila, da je znova začela z atomskimi poskusi pod zemljo ter je prvi tak poskus po podpisu protiatomskega sporazuma že izvedla.
Prav tako je objavila, da bo takoj začela z novimi atomskimi poskusi in sicer bodisi v zraku ali pod zemljo, francoska vlada.
Ameriška vlada pa je stopila v stik z drugimi članicami NATO, da se z nji-
mi razgovori, o čem mj bi se Zahod sedaj pogajal z ZSSR. Ameriški zun. minister Rusk in britanski zun. min.
Home.se bosta namrečsestala s sovjetskim zun. ministrom Uromikom v New Yorku ob priložnosti otvoritve jesenskega zasedanja skupščine ZN, ki se bo začelo 18. septembra. Prav tako bo takrat v New Yorku verjetno tudi jugoslovanski kom. diktator Tito, medtem ko bo, kakor poročajo, Hruščov prišel na Kubo.
Poleg razgovorov s sovjeti o zrn lajšanju svetovne napetosti, nameravajo zahodnjaki voditi razgovore s sovjeti še na treh 'drugih ipopriščih: na razoroži-tvenih razgovorih v Žčnevi, na sestankih med člani amer. zun. ministrstva in sovjetskim veleposlanikom v Washing-tonu ter na sestankih med člani sovj. zun. ministrstva in ameriškim veleposlanikom v Moskvi. V.' organizaciji ZN pa so ZDA predlagale Moskvi, naj bi čimprej začeli z razgovori o zakonodaji glede raziskovanja vesolja. Prav tako sita Washington in Moskva že podpisala sporazum o skupnem delovanju pri spuščanju vremenskih satelitov.
«NiiHHimfinum
Predsedniki držav Latinskoameriškega združenja za svobodno trgovino — Argentina, Brasil in Chile — so 'imele v Montevideu konferenco o še tesnejši gospodarski povezavi teh držav. V tem pogledu so bili sprejeti potrebni sklepi. Tako je bil npr. podpisan dogovor med Argentino in Čilom o medsebojnem dopolnjevanju avtomobilskih industrij v obeh državah. S tem. sporazumom soglaša .tudi brazilska vlada.
Paraguayski predsednik general Alfred Stroessner je prejšnji teden nastopil drugo predsedniško dobo. Pri njegovi zaprisegi v parlamentu so bili navzoči odposlanci nad' 50 držav, s katerimi ima ta država diplomatske stike. Gen. Stroessner je v govoru nagla-šal, da si bo prizadeval, da bo ta republika še naprej uživala koristi miru. Po slavnosti v parlamentu ob zaprisegi je bila v katedrali zahvalna služba božja, nato vojaška parada in končno velik sprejem v predsedstvu vlade.
Sindikat bolivijskih rudarjev, ki je pod vplivom komunistov, je proglasil splošno stavko za nedoločen čas v vseh rudnikih kositra. Do stavke je prišlo zaradi odločitve vlade, da bo upravo rudnikov za izkopavanje kositra preuredila in jo postavila na zdravo gospodarsko osnovo, da se ne bo več dogajalo, da bi proizvodnja kositra stala državo več, kot je pa za kositer dobila na mednarodnem trgu. Preureditev proizvodnje kositra in modernizacija rudniških naprav z zahodnonemškim. in severnoameriškim kapitalom predvideva tudi odpustitev okoli 2000 odvisnih uslužbencev. •»*>■■■■■■■ ■«■■■■■■■■■■■■■■■ ■■«■■■■■■■■«■■■■■■■■■■■*
Strokovnjaki tudi menijo, da je kitajski atomski razvoj povsem domač produkt, zlasti, ker je Moskva že leta 1959 odpovedala tozadevno pogodbo s Pekingom. Moskva je Maocetungu izročila reaktor leta 1958, toda leta 1960 je odpoklicala vse svoje tehnike in pustila Kitajsko samo. Bi pa Kitajska postala atomska sile mnogo hitreje, če bi še dobivala sovjetsko pomoč.
S prvo kitajsko atomsko razstrelitvijo bo tkzv. atomski klub naraste! na pet članov: ZDA, ZSSR, Anglija, Francija in rdeča Kitajska.
Kitajska: Bodoči član Atomskega kluba
Ameriški strokovnjaki v Pentagonu in v obveščevalni službi so mnenja, da bo verjetno še pred koncem letošnjega leta ali kmalu v začetku prihodnjega rdeča Kitajska izvedla prvi svoj atomski poskus v veliki puščavi v provinci Sinkiang. Prepričani so, da se ne motijo, ne vedo pa, kakšen bo svetovni odmev na ta važen dogo-dek.
'Komunistična Kitajska ima, kolikor vedo, štiri atomske reaktorje. Enega ji je podarila Moskva, druge tri je zgradila sama. Reaktorji so v Pekingu, Han-jarigu, Čungkingu in v Sianu.
Iz teh reaktorjev bo Maocetung „pridelal“ dovolj plutonija, da bo mogel z njim izdelati atomsko bomibo, ki bo povzročila podobno eksplozijo, kakor jo je prva francoska bomba v Sahari.
Toda ameriški strokovnjaki so mnenja, da če tudi se bo posrečilo Maocetungu v kratkem izvesti prvi atomski poskus, bo preteklo potem še najmanj 10 do 15 let, predno bo Kitajska nagrmadila dovolj atomskih bomb za vojskovanje in izdelala prevozna sredstva za odmetavanje teh bomb. Kljub temu pa bo prvi kitajski atomski poskus povzročil močan odmev po vsem svetu.
„Ko bo prišel,“ je izjavil Harriman, „bo naš planet vsekakor postal še bolj Bevaren prostor, kakor je bil doslej.“
Kitajski atomski program, vodi dr. Šen Sue Šen, ki je študiral na tehnološkem institutu v Massachusettsu v ZDA. Njegov pomočnik je dr. Ko Ting Sui, ki je študiral na kalifornijskem tehnološkem institutu.
■ MUSI »»■»<
ijal -svoje delo ne samo v korist jugoslovanskega, ompak tudi svetovnega komunizma. S tega vidika je treba presojati tudi tokratne razgovore, ki jih bosta imela skozi štirinajst dni Tito in Hruščov v Jugoslaviji .in , tudi poznejše Titove izjave, ki jih bo dajal v državah, ki sp ga bile pripravljene sprejeti. Te bodo tem pomembnejše, ker jih bo Tito dajaj s pristankom nosilca moskovskega komunizma Nikite Hruščova, ki doslej ni opustil nobene priložnosti, da ga
v sporu s Kitajci ne bi vzel v odločno obrambo. Isto velja tudi za razgovore, ki jih misli imeti Tito z ameriškim predsednikom Kennedyjem. Ker ga ameriška vlada zaradi nasprotovanja javnega mnenja ne povabi na uradni obisk, bo Tito prišel do razgovora B Kennedy-jem na ta način, da se bo po obisku južnoameriških držav udeležil jesenskega zasedanja glavne skupščine Organizacije združenih narodov, kot vodja jugoslovanske delegacije.
Reorganizacija sovjetskega, tiska
Po poročilih, ki so jih dobili zahodni opazovalci v Moskvi, so na sestanku sovjetskega GKKP razpravljali o reorganizaciji sovjetskega tiska ter določili, da jo bo izvedel glavni urednik Pravde, zet Hruščova Adžubej. Na sestanku so poudarjali, da so tisk, radio, televizija in kino „napadalne sile socialistične ideološke fronte“. Trideset državnih in krajevnih časopisov bodo zmanjšali za polovico, časopisi z velilko naklado, kakor so Pravda, Izvestja in Komsomolskaja Pravda (glasilo mladinske KP) pa bodo vsak imeli odslej naprej po 20 strani, namesto' štirih ali šestih. Dodali jim bodo posebne priloge za šport, znanost, umetnost in gospodarstvo. Dosedaj izhajajoče revije posameznih ministrstev in 'športnih ustanov bodo prenehali tiskati.
Na prvi pogled kaže, da se bo s to reorganizacijo sovjetski tisk moderniziral, kazno pa je tudi takoj, da bo še bolj osredotočen v 'rokah partije ter tako pod še močnejšo njeno kontrolo. Dogajalo se je, zlasti v zadnjih mesecih, da je pre-nekateri krajevni časopis objavljal članke, ki niso bili v skladu s komunistično ideologijo. Adžubej je dobil ukaz to odslej' naprej onemogočiti.
V TEDEN
Na te vladne ukrepe je sindikat rudarjev odgovoril s splošno stavko.
Biv. venezuelski predsednik general Marcos Pérez Jiménez, katerega je prejšnji petek vrnila Venezeueli ameriška vlada, zaradi prilastitve državnega denarja v višini nekaj nad 13 milijonov dolarjev, je sedaj v zaporu v mestu San Juan de los Moros. Kot bivši predsednik ima v zaporu razne ugodnosti. Izgleda, da ima v državi še vedno pristašev, kajti med' vožnj-o z letališča do kaznilnice so mu ponekod ljudje ploskali, nekateri ga pa celo pozdravljali z živijo klici. Glede njegove izročitve so mnenja deljena. Nekateri jo odobravajo, drugi so pa nasprotnega mnenja.
Kubanski komunistični diktator Castro je dal znova postreliti tri nasprotnike svojega totalitarnega marksističnega režima. Tudi te je obtožil, da so bili ameriški vohuni, ki so bili poslani na otok po naročilu ameriške vohunske službe za zbiranje vojaških podatkov in za pripravljanje sabotaž.
Kubanski komunistični policijski funkcionarji so ha samotnem otoku Cayo Aguila, ki pripada angleškemu Ba-hamskemu otočju, ugrabili 19 kubanskih političnih beguncev. Med tem, ko so kubanski nasilniki lovili kubanske protikomuniste in jih vodili na svoje motorne čolne, sta nad otokom krožili ameriško obalno izvidniško letalo in ameriško vojaško letalo ter ugrabitve nista preprečili. Ameriške oblasti so tako zadržanje svojih letal zagovarjali z izjavo, da „je bil položaj tak, da letali njeno eksplozijo ranila 32 oseb.
Y	Španiji so usmrtili dva terorista, ki sta nedavno postavila bombo in z njeno eksplozijo ranila 31 oseb.
Komunisti na Poljskem so znova pokazali svoj pravi obraz z obnovljenim sovražnim zadržanjem proti kat. Cerkvi. Poslabšanje, odnosov med kat. Cerkvijo in državo je potrdil poljski kardinal Josef Vyszynski v svojem cerkvenem govoru na praznik Marijinega vnebovzetja v največji romarski božjepotm cerkvi pri Mariji Čenstohovski v samostanu na Jasni gori. V njem je napadel vlado zaradi njenega sovražnega zadržanja do kat. Cerkve, poveličeval pa odločnost in vernost romarjev, ki so kljub preganjanju in oviram prišli k Mariji čenstohovski.
V	Skopju so zadnji teden imeli znova več močnih potresnih sunkov. Sedaj jih je bilo že nad 310.
Angleška policija Scotland Yard je odkrila glavne napadalce no poštni vlak. Delno so že v njenih rokah. V njihovih skrivališčih je našla tudi . večje količine izropanega denarja. Imen napadalcev še niso objavili.
Angleški m konservativcem se je posrečilo obdržati poslaniški mandat, prejšnjega obrambnega ministra Johna Pro-füma, ki je zaradi znanih ljubavnih škandalov moral odstopiti. Izvoljen je bil njihov kandidat ter iaboristi s svojim napadom, na konservativce niso uspeli.
Indijski ministrski predsednik Nehru je v parlamentu obtožil kitajske komuniste, da so vzdolž kitajsko-indij-ske meje zbrali v zadnjem času še številnejše vojaške oddelke kot pa ob lanskoletnem napadu na Indijo. Nehru je kom. Kitajski zagrozil, da bo Indija na sleherni njen napad odgovorila z orožjem.
Južnokorejska vojaška vlada je objavila, da bodo v Južni Koreji volitve predsednika 15. oktobra, volitve poslancev pa 26 .novembra.
Stran 2
m-
'Wr
mg

a T 0 B O O ■ A ilflTOin
Buenos Aires, 22, avgusta 1963
Ob letnem poročilu Državne realne gimnazije in Glmnazije za Slovence v Celovca
■ Šteti sabo imamo lično brošure: Let-: „rodni pleši s Koroške: Prvi £ej, Koro-
*	1	..	.	_w	...	..v	1	ii
nh poročilo Državne realne .gimnazije in Gimnazije za Slovence v Celovcu. Izdalo jo je ravnateljstvo tega slovenskega srednješolskega učnega zavoda na Koroškem, njen natis pa omogočilo Združenje staršev na tej gimnaz'ji.
Na 56 straneh je .popisano bogato in pestro življenje te edine slovenske gimnazije v Avstriji in edine res slovenske gimnazije sploh, ki slovensko mladino še vzgaja v verskem in slovenskem. narodnem dihu, česar o sedanjih srednjih šolah v domovini ne moremo trditi, ker je njihov glavni namen mladini vcepljati že v mladosti komunist, marksistično miselnost, ideologijo ter jo pripravljati za delo in življenje v marksistični kolektivni družbi. Letno poročilo celovške slovenske gimnazije nas spominja na letne šolske izkaze, ki so jih slovenski srednješolski zavodi izdajali še pod' Avstrijo, pozneje pa v Jugoslaviji. V njem. je namreč za zgodovino ohranjeno vse, kar se je med letom na zavodu dogajalo v šolskem in kulturnem pogledu, izven zavoda pa vse tisto, kar je z njim v posredni ali neposredni zvezi.
Tako zvemo, da je višji študijski svetnik dr. Joško Tischler, tako zaslužen m,ož za Slovence na Koroškem, sedaj definitivni ravnatelj Državne realne gimnazije in Gimnazije za Slovence. V šolskem letu 1962-63 je na gimnaziji poučevalo 18 profesorskih moči. Operni pevec Marijan Rus, ki je bil v letu 1961-62 profesor na tej gimnaziji, v naslednjem, šolskem letu na zavodu ni več poučeval, ker se je vrnil na državno opero na Dunaj.
'V. šolskem letu 1962-63 je Državna realna gimnazija in Gimnazija za Slovence postala popolna gimnazija z vsemi osmim.i razredi, katere je obiskovalo 297 dijakov in dijakinj. V drugem, tretjem in četrtem letniku je bilo toliko dijakov, da sta bila v vsakem letniku po dva razreda. Prva matura na slovenski gimnaziji v Celovcu je bila letos v maju in juniju. Pismena od 20. do 25. maja, ustna pa od 17. do 18. junija pod predsedstvom Adalberta Schreinerja, direktorja višje realke na vojaški akademiji v Wiener Neustadtu.
Kot v prejšnjih letih, je slovenske, gimnazija tudi šolsko leto 1962-63 zaključila s slavnostno akademijo. Bila je 23. junija popoldne v dvorani celovške Delavske zbornice. Pred zbranimi gosti, med katerimi je bil tudi letos koroški deželni glavar z ministri svoje pokrajinske vlade, in ostale odlične osebnosti iz Celovca in koroške dežele, je slovenska gimnazija pod geslom, „Slovenska gimnazija pozdavlja svoje prve maturante“ izvajala tako temeljito naštudiran program, da je vzbujala splošno občudovanje in še povečala sloves, ki ga uživa ta zavod' tudi pri avstrijskih zveznih šolskih oblasteh. Začel jo je dijaški tamburaški orkester s Triglavsko koračnico, za njim, mladinski zbor, naslednjo točko so pa imeli najboljši pevci, ki jih premore gimnazija, ter so peli Sattnerjevo Jeftejevo prisego na besedilo Simona Gregorčiča. Za temi pevci je nastopil fantovski zbor. Splošno priznanje so vzbujali trije slovenski na-
r	-----nnssi—
šec' in -Matjažev rej, :'ki so jih plesali dijakinje in dijaki višjih gimnazijskih razredov. Lepp pripravljeno akademijo je učinkovito zaključil mogočni gimnazijski mešani zbor pod vodstvom prof. dr. Czigana.
Na tej Akademiji je koroški deželni glavar povzdignil vso slavnost še š tem, da je osebno izročil maturitetna spričevala prvim maturantom te gimnazije.
Po navedbi slovenskih in nemških šolskih nalog, ki so jih pisali med letom v posameznih razredih, je objavljenih v letnem poročilu tudi nekaj razprav, ki vrednost letnega poročila samo še povečujejo. Tako se dr. Janez Polanc spominja sv. Cirila in Metoda ob 1100-letnici njunega prihoda med Slovane, dr. Pavel Zablatnik je napisal toplo spominsko razpravo o dr. Jakobu Šketu ob 50-letniei njegove smrti. Ta, za Slovence, posebno še za koroške, tako pomembni mož, je bil rojen v Mestinju pri Rogaški Slatini, živel in deloval pa je v glavnem med Slovenci na, Koroškem.. V Celovcu je bil profesor na tam. gimnaziji. Med njimi pa je deloval tudi kot jezikoslovec, pisatelj, urednik ter odbornik Mohorjeve družbe in upravitelj družbenih hiš. Med vsemi Slovenci pa je znan s svojo zgodovinsko povestjo iz turških časov Miklova Zala. Nad 30 let svojega bogatega življenja je posvetil Slovencem na Koroškem.
V letošnjem poročilu sta opisana še izlet 7. razreda na Dunaj in udeležba gimnazijskega pevskega zbora na celjskem mladinskem festivalu, zaključuje ga pa temeljita študija dr. Czigana o že omenjenih treh koroških ljudskih plesih, ki so jih dijakinje in dijaki izvajali
na z|k|jučni apfslti akademiji. V letnei* * poročilu so /objavljena tudi, pdrbčila o tej akademiji v avstrijskih' nemških listih.,j/X	j'
„Lbtno poročila Državne >healne’j gimnazije in Gimnazije za Slovence za "šolsko leto 1962-63 nas navdaja s ponosom, kajti vidimo, kako temeljito sč na tem zavodu pripravlja slovenska mladina na Koroškem 'tako za d'elo_ v svojih življenjskih strokovnih poklicih, kakor tudi za delo med svojim narodom.. Veseli smo zlasti dejstva, da jo hočejo njeni profesorji tako vzgojiti, da bo koristila ne samo obema narodoma v deželi, ampak splošni evropski stvari, da bo namreč postala res 'tesna vez med' obema narodoma in samo pospeševala uresničitev velike zamisli po združitvi vseh svobodnih evropskih narodov in držav v veliko evropsko družino. Zato zavod ne pošilja v življenje narodnih nestrpnežev, tem.več s tistim pravilnim narodnim duhom, ki daje vsakemu narodu svoje in ne zagovarja nadvlade enega nad drugim, ampak složno sožitje in sodelovanje. Zalto tudi gojenci ob maturi zapuščajo zavod s popolnim obvladanjem obeh deželnih jezikov in s temeljitim poznavanjem kultur obeh narodov.
K uspehom, ki jih je v dosedanjih letih svojega obstoja dosegla slovenska gimnazija v Celovcu iskreno čestitamo tako vsemu profesorskemu zboru na čelu z ravnateljem dr. Tischlerjem, ki se tako požrtvovalno posvečajo zavodu, kakor tudi slovenski dijaški mladini, ki se na zavodu zaveda svoje dolžnosti do svojega naoda: da na eni strani pridno študira ter se pripravlja, da bo tudi v poklicnem, življenju vedno lahko delala čast svojemu zavodu in, na drugi strani pa narodu zagotavlja slovensko razumništvo, ki bo med njim ohranjalo živo slovensko izročilo in tradicijo.

I« življenja In
113. obletnica smrti gen. San Martina
V,-Argentini/, so se' je spominjali-po vseh'mestih: , v soboto, ■ 17. avgusta.'-treh popoldne’,'J. “ j. ob uri' Osvoboditeljeve smrti pred 113 leti v francoskem mestu Boulogne sur Mer, so bile spominske slavnosti. V Buenos Airesu pred spomenikom Generalu San Martinu na istoimenskem trgu, kjer je v imenu odsotnega predsednika republike položil venec notranji minister general Ville-g-as. V mestu Ensenada so pa tega dne odkrili nov spomenik Osvoboditelju.
Priprave za delo v senatu in poslanski zbornici
anja v Argentini
Nove škofije v Argentini
Papež je sedanjo škofijo v Rosariu povzdignil v nadškofijo, istočasno pa ustanovil nove škofije v mestih Cruz del Eje, Venado Tuerto, Concepción in Pcia. Roque Saenz Pena.
Gen. Ongania o volitvah
General Ongania je bil tisti, ki je že v znanem komunikeju 150 ob lanskih septembrskih vojaških dogodkih napovedal nujnost izvedbe svobodnih volitev, do katerih je prišlo 7. julija.
Pred dnevi je na kosilu, ki je bilo na čast glavnemu poveljniku vojske, v
Čeprav obe zakonodajni zbornici ne 1 zvezi z
zadnjimi volitvami izjavil,
„da
Razdor v srbski pravoslavni cerkveni organizaciji v ZDA in Kanadi
V štev. 27 Svobodne Slovenije z dne 4. t. m., smo poročali o razdoru, ki je nastal v srbski pravoslavni cerkveni organizaciji za ZDA in Kanado potem, ko je sv. arhijerejski sinod srbske pravoslavne cerkvi v Beogradu odstavil dosedanjega pravoslavnega škofa ameri-ško-kanadske eparhije Dionizija, razdelil to škofijo v tri in sicer v Srednje-vzhodno ameriško-kanadsko s sedežem v Detroitu,. Srednje-zahodno-ameriško s sedežem v Libertivillu in Zahodno-ame-riško s sedežem, v Los Angelesu ter za nove pravoslavne škofije postavil za škofe Stevana Lastavico, dr. Firmiliana Ocokoliča in Grigorija Udickega. Dosedanji pravoslavni škof Dionizij pa ni bil samo odstavljen, ampak ga je za-ininininininininin ininii iiiiiiiie dela tudi cerkvena kazen, s katero mu je prepovedano opravljanje bogoslužja.
Odlok sv. sinoda in patriarha Germana o odstavitvi škofa Dionizija je med srbsko emigracijo v ZDA in Kanadi globoko odjeknil in jo razdvojil m.ed tiste, ki so se postavili na stran patriarha in tiste, ki branijo stališče odstavljenega škofa Dionizija.
Škof Dionizij sam odloka patriarha in sv. sinoda ni sprejel in ga tudi ne upošteva. V spor med njim in patriarhom ter sv. sinodom je posegel tudi
biv. kralj Peter II. ter izdal oklic na vso srbsko emigracijo s pozivom, naj patriarhov odlok ignorira. Srbska 'narodna odbrana v ZDA se je postavila na isto stališče kot ga je zavzel kralj Peter II. Srbski list Sloga, ki izhaja v Chicagu, je glasilo Srbov, ki se zbirajo okoli škofa Dionizija odnosno so na njegovi strani v njegovem sporu s patriarhom. v Beogradu,^ V. svojih člankih dokazuje, da so vsi patriarhovi odloki neveljavni. Svoje zadržanje škof Dionizij in srbska emigracija, ki je z njim, proti patriarhu Germanu in vodstvu pravoslavne cerkve v Beogradu, utemeljuje s trditvami, da je odlok o odstavitvi škofa Dionizija izdal pod pritiskom komunistične oblasti, kakor je svoj čas pod istim, pritiskom ustanovil posebno makedonsko pravoslavno cerkev. Po cerkvenem kanonu bi se vsaj delitev škofije morala napraviti v sporazumu s škofijskimi upravnimi organi.
Drugo skupino, t. j. tisto, ki brani postopanje patriarha Germana v Beogradu, pa sestavljajo: Srbski list v Kanadi „Glas kanadskih Srba“, ki objavlja vse, kar je v korist patriarhovih odlokov. Urednik tega lista je Radoje Kneževič, eden glavnih pučistov dne 27. marca in pozneje minister dvora; Združenje pravoslavnih duhovnikov, ki zahteva izvedbo patriarhovih odlokov, ker
zasedata in ista na počitnicah do 12. oktobra, ko se bosta znova sestali in bosta pred njima prisegla novoizvoljeni predsednik in podpredsednik republika dr. lilija in dr Perette, je v obeh vse v pripravah za delo, ki ,ga bosta vršili po nastopu novega predsednika republike, ker je gotovo, da ju bo sklical na izredno zasedanje, Vse priprave za bodoče zakonodajno delo v obeh zbornicah pripravljata novi predsednik poslanske zbornice ljudski radikal dr. Mor Roig in začasni predsednik senata d'r. Eduar-do Agusltin Gamond, tudi ljudski radikal.
V poslanski zbornici poslanski klub progresivne demokratske stranke predlaga ostalim kluibom, naj bi se vse delo v parlamentu razvijalo v vzdušju medsebojne strpnosti, medsebojnega spoštovanje in ob izločitvi slehernih osebnih napadov ter žalitev. Vse to v namenu, da bi se demokratski režim čim bolj uveljavil v vsej svoji učinkovitosti.
Stavka učiteljev in profesorjev
Profesorji in učitelji v Argentini že dalj časa zahtevajo zvišanje svojih prejemkov. Za uveljavitev svojih zahtev so že ponovno stavkali. Ker pa z njimi pri vladi še niso prodrli, so proglasili stavko zo ves ta teden. Razen tega so v ponedeljek priredili na Majskem trgu demonstracijo z molkom. Ministra za delo in prosveto si prizadevata, da bi v soglasju s finančnim ministrom našla zadovoljivo rešitev spornega vprašanja, kar pa je težko, ker fin. minister zatrjuje, da država ne razpolaga s potrebnimi finančnimi sredstvi, da bi mo gla v vsem ugoditi stavkujočim učiteljem in profesorjem.
so dale volitve dne 7. julija in odločitev volilnega kolegija 31. julija prav tistim, ki so verjeli v demokratske metode in postopanje, v državljane in državo, ki
je bila volitev.
zrela za izvedbo čimprejšnjih
da škof Dionizij res ni bil povsem na mestu ter da je bila razdelitev škofije za pravoslavne koristna. Srbska narodna odbrana v Kanadi je tudi za izvršitev patriarhovih odredb.
Novoimenovani pravoslavni škofje so prevzeli škofije in dejlajo, kolikor morejo. V ZDA odnosno Kanado je iz Beograda prišlo tudi odposlanstvo sv, sinoda z naročilom, da patriarhove sklepe . in odredbe izvede.
Srbski listi v ZDA in Kanadi so polni poročil o tem sporu in razdoru v srbski pravoslavni cerkveni organizaciji. Pristaši obeh skupin zborujejo po mestih in deželi ter se medsebojno napadajo. 'Na več mestih je prišlo tudi do osebnih spopadov med njimi, tako da je morala nastopati policija in delati red.
Dr. Frondizi se vrača v politično življenje
Biv. predsednik dr. Frondizi, 'ki je še vedno na počitnicah v mestu San Miguel na področju Vel. Bs. Airesa, se po izjavah njegovih najožjih političnih sodelavcev namerava v najkrajšem času povrniti v aktivno politično življenje. Pravijo, da bo ustanovil novo politično stranko ¡ter bo njen program in svoje politične poglede ter delo svoje vlade branil v svojem listu, ki ga bo ustanovil in se bo verjetno imenoval El National.
Preganjanje kriminala
Prestolniški in provincijski listi navajajo, da je kriminalna delavnost v državi, zlasti po mestih, vedno večja. Saj ne mine skoro dan, da ne bi prihajalo do drznih -ropov in vlomov ter napadov in tatvin. Zato so policijske oblasti v zadnjem, času povečale budnost. Prišle so do zanimivih odkritij. V glavnem mestu prov. Bs. Aires so n. pr. kriminalci imeli razmeroma varen „posel“, ker so bili v zvezi ■z nekaterimi policijskimi uslužbenci, ki so od njih dobivali redne, mesečne prejemke, zato, da so bili varni pri svojem „delu“, če so jih pa, prijeli, da so se hitro „izmazali“. Vse so zaprli in odpustili iz drž. službe. Zagovarjati se bodo pa morali še pred sodiščem. ‘V prestolnici je pa vzbudilo presenečenje ugotovitev, da so 'bili pri kraji avtomobilov po mestu soudeleženi mestni inšpektorji za parkiranje avtomobilov. Kradli in odvajali so avtomobile kar z mestnim, žerjavom, nato jih razstavljali in prodajali posamezne dele avtomobilov.
Uspeh mednarodne razstave plemenske živine
Na letošnji mednarodni razstavi plemenske živine v Buenos Airesu so prodali plemenske živine čistokrvnih pasem za 220,144000 pesov. Na rastavi je bilo 3.058 živali in sicer 294 goveda pasme Shorthorn, 163 pasme Hereford, 327 A-bedeen Angus, 48 Gharolais, 7 Jersey, 8 Red Polled,. 12 švicarske pasme, 2 Gallo-ay, 338 Holandsko-argent. pasme, 533 ovac, 107 svinj, 127 merjascev, 150 bizonov ter 1208 komadov razne vrste perutnine in zajcev.
J. PIRNAT:
Ob 50 letnici prve slovenske mature
Spominjam se ga pa vedno rad, posebno še njegovih prirodopisnih ur. Prišel je z Dunaja. Majhen, živahen mož, vedno vedrega značaja. Kakor vrtavka se je’ med odmori sukal po hodniku in šaljivo nagovoril zdaj enega, zdaj drugega. Do konca šolskega leta ni poznal menda nikogar po imenu. „Ti, ki piskaš flavto, ti, ki telovadiš, ti, ki znaš francosko. .. “ itd. S takimi in enakimi naslovi nas je pozival k tabli. Šele z nami vred se je seznanjal z novimi, včasih čudno zvenečimi izrazi v učni knjigi o rudninstvu, ki je komaj izšla v slovenščini. Pri razlagi nam. je rad dajal praktične nauke za življenje. Nisoko' je cenil Kreka in ga nam. Pogosto citiral. „Nekajkat je Krek rekel: Slovenci smo priden in delaven narod, razumni dovolj, edino podjetnosti nam manjka- Fantje, to je živa resnica!“ Nato je na zgledih prikazoval, kako pri vseh večjih podjetjih gospodari tujec, čemo gospodarsko osamosvojiti, se moramo okleniti zadružništva“. Tudi sam je svoje skromne zaslužke vlagal zdaj Slovenec pa ne pomeni nič. „Če se ho-v to, zdaj v drugo majhno zadružno podjetje, uspel je pa malokdaj. Ni mu manjkalo podjetnosti, ne zadružnega smisla, ne idealizma, manjkalo mu je kapitala.
Ne bi bilo prav, če se ne bi spomnil še našega blagega kateheta dr. Josipa Demšarja. Skozi vso višjo gimnazijo nas je z ljubeznijo spremljal. Majhen po postavi, velik v skromnosti, še večji v potrpežljivosti z nami. V svoji ponižnosti nikoli ni nastopal pred nami kot učen teolog, ampak vedno le 'kot preprost duhovnik in učitelj verskih resnic. Za vsako uro — po dve je imel na teden — se je pripravljal z vso vestnostjo. Vedel je mnogo a zahteval je od nas malo. Najpotrebnejše za življenje. Učno snov, ki je bila v Pečjakovih učnih knjigah podana dokaj suhoparno-težko — je znal obdelati v metodično1 pravilni in lahko umljivi obliki. Celo deželni šolski nadzornik, ki pravzaprav pri njegovi uri ni imel kaj opraviti, ga je navadno vsako leto prišel poslušat, kadar se' je mudil na gimnaziji. Prav tako tudi škof Jeglič. Daši strogosti ni poznal, smo radi sledili njegovim izvajanjem. Če pa kateri v naslednji uri pri izpraševanju ni vedel veliko, je imel navado reči: „No, sicer pa vem, da ste dober kristjan.“ — Upošteval je pač, da nam iz vsakovečerne meditacije, ki nam jo je podajal rektor Gnidovec, ne primanjkuje dušne hrane.
Ko smo nekoč pričakovali škofa Je-
med nami v špalirju tudi dr. Demšar. Ko ga je škof ugledal, ga je z roko potrepljal po rami rekoč: „Majhen m.ož, pa učen mož, učen mož.“ Čez nekaj let nato ,ga. je predlagal za docenta na teološki fakulteti v Ljubljani. Tradiral je noter v svojo visoko starost katehetiko in pedagogiko bogoslovcem. 'Nastanil se je v župnišču pri sv. Petru in pomagal v dušnem, pastirstvu, kakor da bi bil tretji kaplan. Le -na prižnico ni rad šel, ker je mislil, da ga ljudje v cerkvi radi njegove majhne postave ne bodo videli iz nje. Pač pa je bila njegova spovednica vedno oblegana. Šempeterčanom bo kot dober dušni svetovalec ostal v trajnem spominu, nam pa kot ljubezniv ve-roučitelj in vzgojitelj.	,
V neobveznih -predmetih so poučevali: Vojteh Hybašek, Čeh po rodu, ki se je pa slovenščine prav dobro navadil, le s pristno češkim naglasom. Poučeval je petje, teorijo in zgodovino glasbe. Mnogo se je trudil tudi s cerkvenim zborom,, ki ga je vodil. Iz njegove šole je izšlo lepo število glasbeno nadarjenih učencev, celo par komponistov. Vodil je tudi hišni orkester, ki je nastopal pri raznih prireditvah v gledališki dvorani.
Aleksander Jeločnik je prihajal poučevat telovadbo. Bil je nastavljen kot učitelj na ljudski šoli v št. Vidu, ,pa je užival z naše strani avtoriteto kakor ostali profesorji. Iz njegove telesno-vzgojne šole je izšlo nemalo izurjenih
telovadcev, ki so zanimanje za to naj-'leipšo športno panogo ponesli v katoliške mladinske organizacije, ki so se prav tisti čas začele lepo razvijati.
Gašpar Porenta, ki sem. ga omenil že v začetku kot prefekta, je poučeval v prvih dveh razredih risanje in deloma tudi lepopisje. Ni bila lahka ta njegova služba, pa se ji je posvetil z vso dušo' in ljubeznijo do mladine. Risati na tablo in 'hkrati krotiti 60 razposajencev, ki so za njegovim hrbtom ščebetali in se suvali, je uničevalo njegove živce in šibke telesne moči. Pa je hodil vedno vedrega obraza 'od pulta do pulta, se ustavljal pri | vsakem, fantiču, mu popravljal neokretno zarisane črke alfabeta, stilizirane liste, zasenčene piramide itd.
„Oh, -cel mažar si,“ tako mi je večkrat ob taki priliki rekel, „še pišeš še nekam čidn, malar pa. že nab’š.“ Pa m.e je tudi ta graja, izgovorjena v domačem dialektu vselej prijetno ogrela okrog srca.
Nekoč, ko smo se trudni vrnili z daljšega sprehoda, sem. nato med študijem zaspal. Ko -sem se prebudil, m,i je sosed takoj povedal: „Gašpar te je namalal.“ Pa mi sam 'tega nikoli ni omenil. Na ¡poslovilnem maturitetnem večeru, ki ga nam je pripravilo vodstvo v slavnostno okrašeni hišni ofoedniri, pa je pristopil k meni. „Na, vzem, deb’š -jemu za spomin!“ Nad razgrnjenim zemljevidom je na desnem, komolcu počivala kuštrava .glava desetletnega fantiča. Le-
va roka iztegnjena preko pulta. Skromna, v naglici s svinčnikom narejena skica. Najlepši spomin na blagega gospoda 'Gašparja. Dal sem jo v okvir, obesil na steno, kjer je visela do dneva, ko srn,o zapustili domovino. Ne bi je bil zamenjal za številne oljnate slike, ki so izšle izpod njegovega eoipiča in so po njegovi smrti postale last zavoda.
* • \
Danes prve slovenske gimnazije, 'te pomembne kulturne Jegličeve ustanove, ni več. Leta 1941 jo je pognal iz njene hiše nemški nacizem.. Leta 1945 pa je temu zločinu dal svoj placet domači komunizem ,s popolnim uničenjem.. Njeni profesorji počivajo v .grobu. Vsi razen enega. Kolikor mam je znano, -samo ve-roučitelj dr. Demšar še živi v Ljubljani. Če se bodo k petdesetemu jubileju gimnazije zbrali njeni -prvi maturanti, bodo vsaj z njim mogli obuditi marsikateri spomin, vse lepši od' ¡teih napisanih.
Po vsej pravici je mogel msgr. dr, Jagodic zapisati: „Ti profesorji niso bili le kot učitelji v svojih strokah ina svojem. mestu, marveč so hili garači, ki niso delali le v šoli, ampak tudi dušnopastir-sko, vzgojno, gospodarsko, pisateljsko. Ob teh možeh je moralo v vsakomur zrasti veliko spoštovanje -pred Jegličem. Mož, ki je znal tako izbirati, in one, ki jih je izbral, tako voditi, je bil resnično velik. ('Nadškof Jeglič, -str. 141)
(Konec)
Buenos Aires, 22. avgusta 1963
g V 0 B O D w A S L o V S B I i A
Stran. 3
Komunisti so, v Sloveniji za „volitve“ dne, 16, junija t. 1.. določili naslednje poslance za republiški zbor: Brežice I Teppey Jožica, Brežice II Ogorevc Jože, Celje I Jeršič Ivica, C. II Ribičič Mitja, C, III Lončarič Jože, C. IV' Kočar Magda, Laško Wimer Hinko, Mo-' zirje Vajd Vida, Sevnica Štrukelj Slavko, Slov. Konjice Lubej Franc, Šentjur pri Celju Jerman Riko, Šmarje pri' Jelšah I Križnik ing. Veljko, 'Šmarje pri Jelšah II Trurikelj Miroslav, Velenje I: Simonič Frane, V. II Ževart Janko, Vi-dem-Krško I Brilej dr. Jože, V.-K. II Zagorc Jože, Žalec I Globovnik dr. Josip, Ž. II Virk Franof Ajdovščina I Budihna ing. Karmelo, A. II Beltram Julij, Idrija Kavčič ing. Ivica, Ilirska Bistrica Lavrenčič Miroslava, Izola Gia-chin Bruno, Koper I Podobnik Zora,
K.	II Brecelj d'r. Marijan, Nova Gorica I Leskovec Franc, N. G. II Furlan Slavko, N. G. III Bajc Zmaga, iN. G. IV Remškar Valentin, Piran Ferligoj Valentin, Postojna Baraga Rafael, Sežana
I	Dolgan Rado, S. II Klobučar Franc, Tolmin I Klanjšček ing. Viktor, T. II Jermol Andrej, Cerknica Gabrovšek Ludvik, Črnomelj Zupančič Viktor, Domžale I Keržan Angelca, D. II Krive ing. Lucijan, Grosuplje I Japelj Janez, G.
II	Križman Ludvik, Hrastnik Greben Jože, Jesenice I Leben Franc, J. II Ari-gler Adolf, Kamnik I Rovtar Anton,
K.	II Jesenko ing. Bogdan, Kočevje Maček Ivan-Matija, Kranj I Rozman Ana,
K.	II Smole Janko, K. III Pende Jože,
K.	IV Zlatnar Mirko, Litija Volk Stane, Ljubljana-Bežigrad I Tomšič Vida,
L.	-B. II Grgič Milko, Ljubljana Center I Marinko Miha, L.-C. II Preložnik Tone, L.-C. III Gaspari Majda, Ljublja-na-Moste-Polje I Kumše ing. Franc,
L.-M.-P. II Cerkovnik Marija, L.-M.-P, III Pirc Zoran, Ljubljana-šiška I Popit Franc, L.-Š. II Žorž Cvetka, L.-Š. III Strmole Francka, L.-Š. IV Tomazin Dominik, Ljubljana-Vič-Rudnik I Beni gar dr. Jože, L.-V.-R. II Bergant dr. Milica, L.-V.-R. III Stupan Mirja, L.-
V.-R. IV Korbar ing. Slavko, Logatec Fajfar Tone, Metlika Belopavlovič Niko, Novo mesto I Avbelj Viktor, N. M II 'Rajič Anica, N. M. III Dolenc Stanislav, Radovljica I Košmelj Miran, R II šifrer Savo, Ribnica Malešič Matija Škofja Loka I Gorenc Ludvik, Š. L. TI Škergat dr. M., Trbovlje Laznik Jože, Trebnje Golob Ludvik, Tržič Žen Jakob, Vrhnika Seliger Drago, Zagorje ob Savi Draksler Mirko, Dravograd Butara Mihael, Gornja Radgona I Verdev Bogomir, G. R. II Zadravec Branko, Lenart Tir bas Jelka, Lendava I Jerebic Ludvik,
L.	II Kolarič Jože, Ljutomer Truden Anton, Maribor-Center I Majhen Vlado,
M.	-C. II Čavnik Vera, M.-C. III Dolhar Alojzija, M.-C. IV Burger Rudi, M.-C. V Kadunc Vladimir, Maribor-Tabor I Klinger Jože, M.-T. II Lovrenčič Kristina, M.-T. III Guzelj ing. Miran, Ma-ribor-Tezno I Lužovec Ivan, M.-T. II Hren Valentin, M.-T. III Pipner ing. Ivo, Murska Sobota I Antalič Štefan, M. S. II Kotnik ing. Viktor, M. S. III Eori
Ernest, M. S. IV Čačinovič Rudi, M. S. V Podlesek Sida, Ormož I Tramšek' Jože, O,. Ili Boksa Bač Milena^ Ptuj 1 Koželj Katica, P. II Kocijančič Boris, P. III Zadravec Franc, P. IV Vošnjak Mitja, P. V Sukič Janez, Radlje ob Dravi Mušič ing. Jože, Ravne na Kor.
I Žnidar Janež, R. na K. II Vrčkovnik Rudolf, Slov. Bistrica I Robnik Stanko, S. B. II Plaveč Marija, Slovenj Gradec Janžekovič Olga.
Dopisni člani Jugoslovanske akademije znanosti ni umetnosti v Zagrebu so postali: prof. medicinske fak, v Ljubljani dr. Bogdan Brecelj, prof. fakultete za arhitekturo v Ljubljani arh. Edo Ravnikar in akad. slikar Božidar Jakac.
Glasbenemu pedagogu in skladatelju Slavku Ostercu so 26. maja t. 1. odkrili spomenik pred njegovo rojstno hišo v Veržeju pri Ljutomeru. Dne 25. maja so v Zadružnem domu v Veržeju odprli spominsko sobo z razstavo Oster-. čevih glasbenih del. Bila je tudi glasbena prireditev, na kateri .sta pela Oster-čeve skladbe Zlata Gašperšič-Ognjano-vič in Dragiša Ognjanovič, spremljal ju je Ostercev učenec Pavel šivic.
Letošnje Levstikove nagrade so dobili: Lojze Krakar za izvirno otroško pesniško zbirko „Sonce v knjigi“, slikar Milan Bizovičar za ilustracijo knjige Lojzeta Kovačiča „Zgodbe iz mesta Rič Rač“ in slikarka Cita Potokar za ilustracijo knjige Branka Jurca „Lizike za vse“. Nagrado za poljudno znanstveno delo je dobil dr. Miha Likar, avtor trilogije „Virus“, „Bakterije“ in „Glivice“.
V Sloveniji so v 166 klavnicah, kjer koljejo pod veterinarskim, nadzorstvom, v letu 1962 zaklali 307.000 glav govedi, t. j. 86.000 tisoč več kot v letu 1961. Dovoz živine za zakol iz 'drugih republik se je povečal od 40-000 na 73-000 glav. Manjši pa je 'bil lani zakol prašičev in sicer za 8.000 glav. Najbolj je nazadoval v letu 1962 zakol mastnih prašičev nad 125 kg teže in sicer kar za 10,000. Piščancev za cvrtje so zaklali lani 442.000.
Umrli so. V Ljubljani: Peter Brem, višji gradbeni tehnik podjetja Slovenija Projekt, INatašika Jerala, Ljudmila Virdir, upok„ Vasilija Bombač roj. Kannelopulos, Ivanka Bric ¡roj. Opeka, Jože Kompare, Viktor Štrukelj, rudar v p., Ljudmila Ravnik roj. Bradač, Vladimir Aleš, Laborant v p., Franc Jeras, krojaški mojster, Franc Rozina, vlakovodja v p., Mal'či Možina roj. Zajc, lastnica cvetličarne, Emilija Zakrajšek roj. Hoermann, Ivana Žižek roj. Kern, Breda Gačnik roj. Hvala, Alojzija Hohkraut, Olga Černe roj. Loefler, Jože Godec, upek., in Tone Špiletič, vodja prodaje v Kočevju, Rozamila Močnik roj. šlebnik v Mariboru, Anica Vi-donja v Rogaševciih, Antonija Karo v Motniku, Tilka Mavri, uslužb. Splošne bolninice na Jesenicah, Louis Macerl,
niče v Zalogu, Franc Plaznik, hiv. gostilničar in pos. v Laškem, Pave' Justin, pleskarski mojster v Srednjih ' Gameijnih, Jožefa Franetič v Celju, Ivan Marenče, uslužb; tajništva za notranje zadeve v Murski Soboti, Marija Čop v. Lescah, Leopolda Ferjančič roj. Koder v Idriji, Karla Polh roj. Volk na Reki, France Pavlič v Kamniku, Jože Kosar, kmet. tehnik v Semiču, Milan Vrhunec v Dravljah in Ema Močnik, vdova Jakuš, roj. Druskala v Dobovcu.
Letošnji Ljubljanski festival se je začel 30. junija, zaključil se bo pa 28. avgusta z gostovanjem Slovenskega gledališča iz Trsta, ki bo vprizorila
Sanoinovo priredbo Drži-čeve komedije „Lazar spod' Klanca“. Za letošnji festival so bili določeni operni, baletni, dramski, koncertni, folklorni, operetni in revijski nastopi, ki so jih že' odnosno jih bodo še izvajali ljubljanska, zagrebška in beograjska opera, zagrebška Komedija, ljubljansko Mestno gledališče, Slovensko .gledališče iz Trsta ter folklorni ansambli iz Jugoslavije, Avstrije, Italije, Afrike (Senegalska folklorna skupina, Bolgarije (sofijska folklorna skupina Georgij Dimitrov), Sovjetske zveze (kavkaška Lez,ginka), Češkoslovaške (bratislavska Lučnica) in Romunije (Bukareš-ka Rapsodija).
S t 0 V I M C I V ARGENTINI
BUENOS AIRES
Romanje Slovencev k Luršfci Mariji
Letošnje romanje Slovencev na pod-ločju Vel. Buenos Airesa k Lurški Materi božji v Lourdes je bilo v nedeljo, 18. avgusta, popoldne. Udeležilo se ga je veliko slovenskih rojakov. Sodijo, da jih je bilo nad 1500. Zlasti je bilo veliko starih slovenskih naseljencev.
Romarsko pobožnost je začel ob 15.30 bogoslovec g. Lovre Tomažin z molitvijo sv. rožnega venca pred' lur(ško votlino, ki ga je spremljalo tudi petje slovenskih Marijinih pesm.i. Zatem se je razvila procesija. Za križem in bandero s podobo Svetogorske- Matere božje so stopali najprej možje in fantje, za njimi 50 slovenskih obrok, deklet, žena, fantov in mož v narodnih nošah, sledila jim je duhovščina, nato so pa procesijo zaključile redovnice, žene ter dekleta. Med procesijo so bile pete litanije Matere božje. Ob vstopu v gornjo cerkev so vsi udeleženci dobili spominske podobice na lansko svetovno begunsko in izseljensko romanje v Rim ob 10-letnici papeške okrožnice „Emil Fa-milia“ s podobo sv. Družine na poti v begunstvo in s slovenskro. prevodom molitve papeža Pija XII. k Materi izseljencev.
Romarsko st, mašo, med katero je vodil ljudsko petje bogoslovec g. Lovre Tomažin, je imel g. direktor Anton Orehar. Imel je tudi cerkveni govor, v
bila Ludvik Osterc in njegova žena ga. Frančiška roj. Dolinar. Srečnim staršem naše čestitke!
Škuljeva mama umrla! Dne 6. avgusta 1963 je umrla na svojem domu v 'Martin Coronado ga. Ivana Škulj roj. Rakovec. Rojena je bila dne 10. maja 1903 v župniji Goriče pri Golniku na Gorenjskem. V 12. letu ji je umrla mama in kmalu nato še oče. V vsem, njenem življenju je bilo le trpljenje njen delež. Grenak je bil njen kruh, ki si ,ga je služila. Ko si je ustanovila družino, se je nastanila v župniji Šmarje pro Grosupljem. V zakonu so se rodili štirje otroci. Pivi je kmalu po porodu umrl. Pri tem je dobila težko bolezen, ki je imela posledice za vse življenje. Ko so Italijani zasedli del Slovenije, so ji odpeljali moža na Rab in je tam leta 1943 umrl. Sama je potem delala in trpela za
Vsak teden ena
NA POLJU STOJI LIPICA
Na polji stoji lipica, prelepo je razcvetena.
Pod lipo stoji mizica, prelepo je ocirana.
Pri mizi sta dekleti dve, prelepo sta poglajene.
Tod sem pa gresta fanta dva, prelepo si prepevata.
Fanta dekleta snubita, lepe grunte obetata.
Poroki so zdaj storjeni, v zakon so obljubljeni.
Zdaj pa se reče trikrat ja, besede grejo pred Boga.
Ljhibi svati, kaj bo zdaj, ledik stan je zdaj že vkraj.
Zdaj bomo pili vsak en glaž, svetemi Janži bo na čast.
”’F'5TiLTTT”
PETER KRUŠIČ — 70 LETNIK
Postal je 1. avgusta 't. 1. in je svoj življenjski jubilej praznoval v družinskem ‘krogu. Spominjali so se ga tudi njegovi prijatelji in znanci in mu želeli še dolgo življenje.
Jubilant se je rodil 1. avgusta 1893 v Mengšu kot najmlajši 'sin številne družine. V mladih letih se je živahno
otroke. Kot zavedna katoliška mati je j udejstvoval pri prosvetnem delu, zlasti leta 1945 bezala z otroki pred komu-, . .	. , . , v. . „ .
„ ... ,	pri igralski družim. Svetovno vojno je
nizmom m prišla v taborišče Spittal na! 1 b	. »v.
Koroško. Tam si je pridobila veliko pri-, bridko okusil na raznih bojiščih, nato jateljev. Leta 1949 je prišla v Argenti-j je. pa kot strokovnjak v slamnikarski no in si po par letih postavila dom, v in klobučarski obrti služboval najprej v Martin Coronado. Vedno je z velikim Sloveniji, nato pa v raznih krajih na zanimanjem sledila razvoju naše akup-. Hrvaiskem, Srbiji, v Avstriji in celo v nosti. Bila je zvesta naročnica sloven-|
sluh listov. Imela je vedno odprto srce ■do pomoči potrebnih. Pred tremi leti se je zopet oglasila kal bolezni. Vsa ta leta je res voljno, z živo vero in vdano (prenašala križ, ki ga ji je Bog poslal. Domači so storili vse, da bi jo še ohranili pri življenju, toda Bog je hotel drugače. Srčne vodenice ni bilo mogoče pozdraviti. Ves čas bolezni je vse prve retke prejemala na domu sv. obhajilo,
,	....	, ki ga ji je prinašal g. d'r. Starc. Da je
katerem, je svoje misli navezal na 20-j ;me]a res veli.ko prijateljev, je bilo vi-letnico posvetitve slovenskega naroda j cjeti, koliko je imela kropilcev. Ravno Brezmadežnemu Srcu Marijinemu gle- tako jo je veliko Slovencev in domači
de ohranitve krščanskega življenja, narodne in verske zavednosti, odnosov .med novimi in starimi izseljenci, ki naj
‘hov spremilo dne 8. avgusta na njettri zadnji poti. Truplo je na domu blagoslovil g. dr. Starc ob asistenci gg. Ma-„ . .	. . ,	lija, Smoliča in Stanonika. V farni cer-
hi irrrli za osnovo: Slovenci m katoli- kvj v jvjartin Coronado je bila pogr°b-
čani smo.	J na sv. mašo, nakar so jo spremili na
Bo sveti maši je bila obnovitev po- iiokopališče v San Martin. V lepem, go-svetitve Brezmadežnemu Srcu Mariji-' voru se je ob odprtem grobu poslovil od
nemu in blagoslov.
Po romarski pobožnosti so se rojaki še dalj časa zadržali pred lurško baziliko ter v svoji sredini pozdravili tu-
pekojne g. dr. Starc in poudaril dve njeni vrlini. Živo vero in vdanost v trpljenju.. Prav iskrena hvala čč. duhovščini, domačemu g. župniku iz Martin Coronada, vsem, ki so- jo med boleznijo obi-
sinčka. V družini Marijana Poštajnarja Ameriški povratnik v Trbovljah, Fran- In njegove žene ge. Irme roj. Skobin se
čiška Šubelj -roj Gregorič v Zadvoru, Mirko Rajh v Ljutomeru, Ivan Špeko-nja, šofer podjetja Intereuropa v Kopru, Karol Červek, skladiščnik hla Hu-
di ms-gra. Janeza Hladnika, ki se je, skovali, ji kakorkoli v bolezni stregli,
vsem., ki so ob smrti stali ob strani in pomagali, jo kropili in spremili na njeni zadnji poti. Zanjo žalujejo: sin Drago, hčerki Iva por. Kociman in Silva. V domovini pa sestra in dva brata. Sv. •maša na 30. dan njene smrti pa bo v -župni cerkvi v Martin Coronado na prvi petek, dne 6. septembra, ob 5 popoldne.
udeležil tudi letošnjega romanja. Ostebne novice
Družinska sreda. V družini Karla 'Gričar in njegove žene ge. Marije roj. Vomberger v Grand Burgu so dobili
je rodila hčerka. V družini Antona Koviča in njegove žene ge. Marije roj. Osterc '33 je pa rodil sinček, ki je .pri krstu debil ime Franček. Otroka je krstil g. Matija Borštnar, za botra sta pa
Uprizoritev Kunčiče ve Triglavske rosie
Bila je zelo lepa in smo imeli 'Občutek, , da nas je v resnici postavil v prelepi Nastopi otrok in mladine so vedno ^ Kunčiča, ki živi in tudi literarno še Triglavski svet z rajanjem vil in slo-ljubki, četudi vedno ni vse tako podano, vedno deluje med nami v Argentini, kakor bi to storili rutinirani igralci ali recitatorji. Vsi jih radi gledamo in poslušamo, pa naj igrajo, pojejo ali pa recitirajo kako pesnitev. Saj nam vse prednašajo tako, kakor oni sami doživ-
groze, ko je po Sloveniji divjala državljanska vojna, ko so po njej ropali in morili lastne brate in sestre komunisti, ljajo vloge, v -katerih nastopajo, ali jn g0 j0 mecj vojno sedemkrat igrali z
venslco pesmijo.
Predstava te Kunčičeve pravljične Za nastop .so bili otroci dobro pri-igre, ki je nastala med vojno, v letih pravljenj. Vloge So znali in so v njih
pesmi, s katero nas razveseljujejo.
Pa tudi velik vzgojni pomen imajo nastopi otrok. Na eni strani se v mladini vzbuja zanimanje za igranje, na drugi strani si pa otroci s tem tudi bogate jezik in nauče pravilne izgovorjave. Zato moramo biti hvaležni prav vsem., ki se po slovenskih šolskih tečajih ukvarjajo s slovensko mladino ter jo v njih tudi pripravljajo za javne nastope. Zlasti pa še Slomškovemu Mladinskemu odru v 'Ramos Mejii, ki ga s tako veliko požrtvovalnostjo in vnemo vodi ga. Em,a Kessler-Blej-ceva ter nam z njim pripravlja mladinske gledališke nastope. To je treba tem bolj pohvaliti, ker imamo v zadnjem času gledaliških predstav bolj malo. Saj smo po dolgem presledku imeli v 'zadnjem času samo dve: Fantje in dekleta iz sa-nmartmskih mladinskih organizacij so ponovili uprizoritev Finžgarjevega Divjega lovca v dvorani Slovenske hiše, otroci slovenske vasi pa so istotam nastopili s Siroto Jerico. Zato smo bili kar veseli napovedi, da se nam bo Slomškov mladinski oder predstavil s pravljično igro Triglavska roža priznanega slovenskega mladinskega pesnika in pisatelja Mirka
velikim uspehom in pred polno hišo v slovenskem narodnem gledališču v Ljubljani, je bila v soboto na narodni praznik ob 17. uri popoldne' v dvorani sester dominikank v Ramos Mejiji. Člane Slomškovega mladinskego odra je za
nastopali z doživetjem, in v njihovo -poglobitev, tako da so se močno približali temu, kar je hotel izraziti avtor pravljične igre Mirko Kunčič, ki je bil pri predstavi navzoč. Pred začetkom igre ga je toplo pozdravila voditeljica Slomškovega mladinskega odra, ga. Ema Kessler-Blejčeva, po končani predstavi ga je pa občinstvo poklicalo na oder in se mu z navdušenim ploskanjem
nastop pripravila kot režiserka ga. Ema j zahvalilo za prelepo pravljično igro, s Kessler-Blejčeva, ki je za uprizoritev katero so otroci prerodili sebi in vsem Kunčičeve pravljične' igre v štirih de- navzočim lepo domačijsko doživetje v janjih vloge razdelila takole: Mati — Triglavskem pravljičnem svetu. Mladi Prešeren Mojca, Jožek — Fink Bernard- igralci so priljubljenemu mladinskemu ka, Rodar — Habat Janez, Sabljiča — pisatelju izročili tudi šopek nageljnov. Cestnik Jože, Anca — Potočnik Lučka, Prav tako režiserki ge. Emi Kessler-Tonca — Brula Andreja, Minca — M-a- Blejčevi.
ček Alenka, Tinca — Gorazd Saša, Udeležba je bila srednja. Če pa upo-Urška — Pergar Marjetka, Robavs —j števamo okolnost, da je bil istočasno v Potočnik Niko, Škompnik — Prešeren Slovenski hiši v Buenos Airesu rodiltelj-Francka, Kraguljež — Jeločnik Helena,! skj sestanek tamošnje.ga šolskega teča-Vešča — Andrejak Bernardka, Pehta' • •. v San Martinu šolska maša tamoš-
Dr?ga škuljeva mama, počivajte v miru v argentinski zemlji, za njeno du-so ■ o. molimo.	K. P.
SAN JUSTO
Preteklo sdboto smo imeli v Našem donsu zanimivo predavanje g. inž. Mozetiča. V jedrnati besedi nam je podal riiko zgodovine in trenutnega položaja Daljnega vzhoda. Z barvnimi skioptič-nimi slikami je orisal pot iz Evrope v Indonezijo ter nekaj najvažnejših dogodkov iz njegovega dvoletnega bivanja tam. Na koncu predavanja je pokazal še lepe spomine, ki jih je prinesel seboj. Po predavanju je vodil zanimivo debato in odgovarjal na razna vpraša-
Romuniji. Zadnja leta je bil uslužben na pošti v -domačem kraju. Leta 1945 se je kot odločen protikomunist umaknil na Koroško. Begunska leta je preživel v Lienzu na Tirolskem in v Spi-ttalu ob Dravi. Januarja 1949 je prišel v Argentino in se naselil v Ramos Mejii, kjer živi še -danes.
JANEZ ŠMAJD — 85-LETNIK
Še vedno je za svoja leta krepak, še vedno živahen in. še vedno navdušen za vsako dobro -slovensko stvar. Zato smo se ga ob njegovem zadnjem 85-živ-ljenjskem jubileju toplo spomnjali in mu želeli zlasti zdravja in še dolgo življenje.
Janez šmajd se je rodil 10. avgusta 1878 v Predosljah pri Kranju. V mladih letih je bil zidar, vojake je v Avstriji služil v Boki Kotorski, nato si je z go. Ivanko ustvaril srečno družinsko ognjišče. Služboval je pa kot stražnik v Kranju. Ob izbruhu prve svet. vojne je bil mobiliziran ter je pri vojakih prebil polna štiri leta. Po vojni je odšel v Ameriko in delal v Čikagu, po vrnitvi v domovino je 'bil zaposlen kot vratar pri Jugočeški v Kranju. Begunska leta je preživel v Lienzu in Spitta-lu v Avstriji odkoder je prišel v Argentino leta 1949. V življenju ga je zlasti bridko zadela izguba sina dr. Albina, znanega slovenskega političnega delavca in poslanca SLS za radovljiški okraj, ki so ga komunisti ugrabili po vojni v Trstu ter je od tedaj naprej za njim izginila sleherna sled.
Bog živi oba jubilanta še mnogo zdravih let!
nja poslušall-cev. Večer smo zaključili s poslušanjem tipične orientalske glasbe Ta je za naše uho utrudljiva, kjer je .solo -spev spremljan s tolkali; nad vse zanimiva in prijetna pa je v dvo in troglasni zasedbi. Za lepo predavanje so navzoči nagradili predavatelja z navdušenim ploskanjem.
I I O ¥ E
Cl PO SVETO
— Prešeren Francka, Branjevka — Andrejak Šonca, Drejc — Telič Ladko, Jok — Hrovat Marjan, .Pavel — Kocmur Darko, Škrat — Cestnik Feri, Otroci — Telič Adrijana, Makovec Ivanka, Telič Marijan, žairkžene — Maček Metka, Jeločnik Marta, Zupan Magdalena, Marin Polonca, Homovc Helena, Babnik Majda in Cestnik Cilka.
njih slovenskih otrok, v Moronu-Caste-larju na Pristavi sestanek deklet, v Našem, domu v San Jusltu pa predavanje, lahko rečemo, da je bila z nadpo-lovično zasedbo dvorane še kar dobra. Vsi, ki so bili pri predstavi, so bili z njo -zadovoljni -in vsem iz srca hvaležni, da so postavili na oder tako lepo pravljično igro kot je ravno Kunčičeva Tri-
Sceno je pripravil Franci Holozan.glavska roža.
lj.
Lepa Cirilo-metodijska proslava
Slovenci v Kanadi so se spominjali tlOO-letniee prihoda svetih bratov med slovanske narode z veliko prireditvijo, ki je bila v nedeljo, 7. julija, na Slovenskem letovišču. Udeležba je bila ze-’o velika.	j | |j v I" I
Dopoldne je bila sv. maša, ki jo je imel dr. Alojzij Tomc, slovenski dušni pastir v Hamiltonu; na popoldanski prireditvi je pa najprej nastopil zbor obeh slovenskih šol v Torontu pod vodstvom g. Toneta Zrneca. Zapel je Foer-sterjevo pesem v čast sv. Cirilu in Metodu. O delu sv. Cirila in Metoda in njegovem pomenu tudi za slovenski narod je govoril dr. Jože Bernik iz čika-ga in poudarjal zlasti potrebo po ohranjanju verskih in kulturnih vrednot, za katere se moramo v veliki meri zahvaliti sv. bratoma.
Po govoru dr. Bernika so- igralci župnije Marije Pomagaj nastopili v dra-matskem prizoru „Sv'“ta blagovestnika pri knezu Koclju“, ki ga je napisal dr.
Metod Turnšek, režiral pa g. Vilko Če-kuta.
Lepoto in blagozvočnost staroslovenskih liturgičnih pesmi je zbranim rojakom posredoval zbor obeh slovenskih župnij pod vodstvom g. Franceta Sodje.
S tem je bil prvi del popoldanskega sporeda zaključen; v drugem delu so pa najprej otroci slovenske šole pri župniji Marije Pomagaj v narodnih nošah pod vodstvom gdč. Elze šantej zaplesali ,Slovansiki ples št. 2“, za njimi so dečki in deklice pod’ vodstvom g. Emila Grmeka izvajali simbolično vajo po melodiji „Naprej zastava Slave“, nakar sta prekmurska folklorna skupina in folklorna skupina Mladinskega kluba „Nagelj“ zaplesali slovensko kolo ob spremljavi Foysovega orkestra, s -čemer je bila prireditev zaključena.
Na torontski univerzi je 25. maja t. 1. promoviral za doktorja biokemije g. Stane Bah, ki je že leta 1953 postal ing. agronomije. Čestitamo!
Stran 4
SVOBODNA SLOVEN I J A
Buenos Aireš, 22. 8. 1963 - No. 34
OB PRIČETKU II. MLADINSKIH ŠPORTNIH DNI
V nedeljo, 25. avgusta, se bodo na mladinskem dnevu v San Justu pričeli II. mladinski športni dnevi, ki jih organizira Slovenska fantovska zveza, oziroma v njej združeni odseki: San Justo, Morón, Slovenska vas, San Martin in Ramos Mejía.
Kot je bilo že lansko leto poudarjeno, niso to kake vrhunske športne prireditve iz enostavnega razloga, ker jih ne prirejajo športne organizacije, marveč odseki mladinske organizacije, ki nima izključno športnega cilja in udejstvovanja, se pravi, ki ji šport ni cilj, temveč le sredstvo za dosego tega namena, ki je oblikovati in združevati slovensko mladino v Argentini. S tem pa še ni rečeno, da ne bi stremeli pri gojenju športa, po čim večji izpopolnitvi in uspehih. Nekateri odseki so v tej smeri dosegli kar lepo višino. Veliko večjega pomena iz vzgojnega in narodnega vidika, pa je dejstvo, da šport služi spoznavanju in zbližanju naših mladih ljudi iz različnih področij Vel. Buenos Airesa. Pri lanskih Mladinskih dnevih je na primer sodelovalo nad 70 fantov v petih panogah. Kot je samo po sebi umevno sodelujejo pri tekmovanjih le člani odsekov; vso organizacijo pa vodi športni referent SFZ s pomočjo športnih referentov posameznih odsekov. Tekmovanja se bodo pričela v nedeljo, 25. avgusta, na sanjuškem mladinskem dnevu, se nato vršila skozi ves september in oktober ter zaključila na tradicionalnem mladinskem, dnevu prvo nedeljo v novembru.
•«■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■«■■■•a
Založba Prekmurski tisk v Murski Soboti je izdala posebno knjigo o skladatelju Slavku Ostercu ob 20-letnici njegove smrti.
PO ŠPORTNEM SVETU
Mladinska lahkoatletska ženska ekipa celjskega Kladivarja je v Osijeku na državnem prvenstvu s 15.033 točkami prepričljivo osvojila prvo mesto; drugo mesto je zasedla ekipa Rdeče zvezde iz Beograda, ki je zbrala 12 tisoč 852 točk. Na tekmovanju je bil postavljen le en sam nov državni rekord v skoku v daljino: Mrinjakova iz Osijeka 577cm.
Nov svetovni rekord v teku na 30 km je postavil sovjetski atlet Bajkov s časom 1;34:32,4.
Na lahkoatletskem tekmovanju v
Vzhodnem. Berlinu je med tekmovalci iz 13 držav dosegel jugoslovanski rekorder Slovenec Lešek drugo mesto v skoku s palico: 4,60 m. ’V' teku na 1500 metrov pa je Špan .bil peti, Važič pa sedmi.
V Beogradu sta s« junija pomerili v tekmi za evropsko nogometno prvenstvo moštvi Jugoslavije in Švedske in ■se razšli ibrez gola. Švedi so igrali samo defenzivno, ter se ves čas branili s 7 igralci. Sprva je bilo določeno, da bo tekma v Ljubljani, kasneje pa so pod pretvezo, da ljubljanski Stadion ni dovolj pripravljen za tako velike tekme, 'določili igrišče v Beogradu. Povratna tekma bo 18. septembra v Malmoju.
POMAGAJMO BREZPOSELNIMI
Marsikateri naš (rojak je v tej gospo darSki krizi izgubil delo in zaslužek. Na drugi strani pa nekatera podjetja kljub krizi dotoo obratujejo in iščejo novih delavcev. Odbor Družabne pravde si je nadel nalogo pomagati brezposelnim rojakom. Zato prosi vse Slovence, ki bi zvedeli za kako službo, da to takoj javijo kateremu koli odborniku Družabne pravde (telefonično g. Janezu Šestu na 21-3292). Brezposelni rojaki pa naj odbornikom Družabne pravde sporoče svoje naslove in želje glede službe.
IVAN PREGELJ:
Otroci
„Lepa ste, gospodjice, Vaša beseda pa je bridka.“
„Ali se Vam res zdi bridka?“
„Zdi se mi in je tudi,“ je dejal odločno, vrgel ogorek vstran in naročil novo vino. Nekaj časa sta molčala.
„Gospod Rosandič, kje pa ste doma, če smem vprašati,“ je spregovoril tedaj Košir v ta molk, ko so mešali liste. Rosandič je povedal.
„Revni kraji,“ je menil Košir in segel po listih. Pred Slavico je stopil Albin in jo iprosil za ples. Šla je in ko je doplesala, se je je oprijel, našel stol in prisedel k šampanjcu. Bife je deloval vse živahneje in zdavna že je bila minila goste prva slovesna prisiljenost. Sredi med premorom je jeknila slovenska budnica, moledujoča ljubezenska izpoved je splahnela v hihitanju nedoraslih ali pa narejeno sramežljivih plesalk. Le še gospodična Meg je sanjarila v besedi in pogledu v daljave in svetove iz romanov.
Slavica je oprezovala Rosandiča. Zdelo se ji je, da se je bil čudno spremenil, splahnel sam vase in da se le sunkoma poganja v neko cvetočo moč, ki jo je sicer navidezno tako jasno kazal. Ko je videla, kako usiha in že ne pazi več, da pije prehlastno, je rastla v njej samozavest, mirnost in odločnost. Zopet je vprašala:
ŠAH
Šahovsko tekmovanje
V okviru šahovskega tekmovanja med Našim, domom iz San Justa, Slov. domom iz San Martina in Slomškovega doma, se je v soboto, 17. avgusta, odigrala tekma med Slov. domom iz (San Martina in Našim domom iz San Justa. Tekma se je vršila v .San Martinu. Rezultati posameznih partij so naslednji: Prelog Franc : Bujas Drago 1:0, Marolt Franc : Šuštaršič Božo 0:1, Močnik Franc : Dimnik Dušan 0:1, Poštajnar Marijan : Baraga Aleksander 1:0, Mehle Ivan : Šuštaršič Janez 1|2:1|2, Benko Franc : Potočnik Eli 112:1 ¡2. — Končni rezultat: 3:3; igralci na prvem, mestu so predstavljali Naš dom iz San Justa.
Prihodnja tekma: V soboto, 24. avgusta, v Slomškovem domu m.ed Našim domom in Slomškovim, domom.
OBVESTILA
Na Gallusovem koncertu 1. septembra bodo nastopali mešani, moški in Mladinski zbor. V koncertnem sporedu so dela Gallusa, Adamiča, Foersterja, S. Mihelčiča, Mirka, Rennerja, Puša, Skoberneta, Lajovica, Tomca, Boštjančiča, Prelovca, Marolta, Preglja itd. •—• Oskrbite si vstopnice že v preprodaji. Na razpolago so že v Dušnopastirski pisarni v Slovenski hiši.
Slov. kat. akad. starešinstvo vabi vse svoje člane na sestanek 24. t. m. ob 19 v Slovenski hiši. Posvečen ho razgovoru o položaju v Evropi, ki ga bo vodil č. g. dr. Franček Prijatelj.
Slovenski srednješolski tečaj bo v soboto, 24. t. m., ob 15,30 v Slov. hiši.
Nai IV. prosvetnem večeru, ki bo v soboto, 24. t. m. ob pol 8 zvečer v Slomškovem. domu, bo predaval g. dr. Vinko Brumen. Predavanje „Največja umetnost“ bo gotovo načelo pereča življenjska vprašanja, ki bodo zanimala odrasle in mladino. Vabljeni!
Rož, Podjuna^ Žila — bodo zastopane na taboru slovenske besede in pesmi. Slišali bomo koroški moški zbor, dijake slovenske gimnazije v Celovcu, dekleta gospodinjske šole v Št. Rupertu, zbor veselih planšarjev, Radiški moški zbor in Slovenski oktet.
St arijo otrok slov. tečaja dr. Gregorija Rožmana v San Martinu vabimo na roditeljski sestanek v nedeljo, 25. t. m. v domu. Na sestanku bo govoril g. dr. V. Brumen.
Nogomet za prvenstvo AGAF v nedeljo, 25. avgusta v Mladinskem domu, Humboldt 270, Ramos Mejia.
PRISTAVA-MORON. V soboto, 31. avgusta bo ob 16 skupščina delničarjev Pristave.
V	Našem domu v San Justu bo v soboto, 31. 8. ob 20 akademija v spomin žrtev turjaškega procesa. Govoril bo g. Stane Bitenc. Vabljeni!
Fantje, pozor! V nedeljo, 1. septembra mesečni sestanek SFZ v Slovenski hiši. Predaval nam, bo g. dr. A. Berce o „Zdravstvenih problemih mladega človeka“. Po predavanju bodo sledile tekoče stvari Zveze
SDO vabi na setstanek: 1. septembra po sv. maši, kjer bo predavanje č. g. dr. Frančka Prijatelja.
V	nedeljo, 1 septembra po slov. Sv. maši bo v ¡Našem domu v San Justu roditeljski sestanek, na katerem bo predaval g. dr. Vinko Brumen o pomenu slov. šole in problemih, ki nastajajo.
Nedelja, 1. septembra v Slovenski dvorani: Koncert slovenskega pevskega zbora „Gallus“ ob 15-letnici delovanja. Čisti dobiček je namenjen Slovenski dvorani. Vsi udeleženci bodo dobili brezplačno spominsko brošuro.
Vsakai slovenska knjiga, ki osvežuje in posreduje materino besedo ter nas bogati z vrednotami narodnega občestva, mora biti za nas ena največjih dragoce-
nosti. Obiščite razstavo slovenske knjige in podprite slovenske knjižne založbe z nakupom knjig, ki morda v Vaši knjižnici še manjkajo.
Pevsko-glasbena prireditev bo tudi letos ena izmed najlepših kulturnih prireditev v San Martinu. Pevski zbor, fantovski oktet, naraščajnice SDO in mladinski orkester pridno vadijo vsak teden. Prav tako posamezniki. Kdor se še ni prijavil, naj to takoj stori (z navedbo instrumenta in skladbe, ki jo namerava izvajati) na naslov kulturnega referenta prof. Alojzija Zupana, Córdoba 129, San Martin.
Ponovno prosimo vse borce iz Turjaka, Grčaric in Zapoitoka, da takoj sporoče svoje naslove Društvu protikomunističnih borcev, Ramón Falcón 4158, Cap.
Nagradno žrebanje v korist kulturnega sklada Slomškovega doma: Za izžrebane bodo na razpolago trije dobitki: kuhinjski mešalec (batidora), moško ali žensko kolo in čajni servis.
Slovenslki dom v San Martinu prosi vse sanmartinske rojake, da prispevajo dobitke z'a tombolo, ki bo 6. oktobra v Slov. domu v San Martinu.
V Dušnopastirski pisarni je na razpolago še nekaj izvodov slovenskega prevoda okrožnice „Mati in učiteljica“ ki je vzbudila ogromno zanimanje po vsem svetu. Naj ne bo Slovenca in zlasti ne slovenske družine brez te knjige.
Romanje Družabne pravde bo 22. 9. v cerkev sv. Jožefa Delavca, ki stoji na cesti General Belgrano (na poti v La Plata) na km 22 in 'kjer župnikuje naš rojak g. Marko Mavrič.
Razstava slovenske knjige. V' nedeljo, 8. septembra bo v dvorani Slomškovega doma razstava slovenske knjige, ki jo bodo poživljali narodni predmeti slovenskih kmečkih domov: Bohkov kot, rožni venec, skrinja, m.ajolika. Vabimo vse rojake, da na knjižnem sejmu, ki bo poleg' razstave podipro slovenske knjižne založbe!
Slovenska skavtska zveza bo dne 14.
in 15. decembra proslavila slovenski narodni praznik (29. oktober) n bo ob tej priložnosti razvila prvi slovenski skavtski prapor.
IZREDNA PRILOŽNOST
za nakazilo denarja svojcem v domovini.
Točnejša pojasnila v upravi lista
JAVNI NOTAR
Francisco Raúl Cascante
Escribano Público ?ta. baja, ofic. 2.
Cangallo 1642
T. E. 35-8827	Bueno« Aires
Žalna
spominska prireditev za vse žrtve Turjaka in Grčaric
15. septembra
v dvorani Slovenske hiSe na Ramón Falconu
\5
SLOVENSKI DOM V SAN MARTINU
TOMBOLA
6. oktobra
Ni ga Slovenca več med nami, da ga tombola n« zdrami; poln upa šlestega oktobra v San Martin naj prihiti, zvrhan, kolš daril dobi.
PRISPEVAJTE
V TISKOVNI SKLAD!
ESLOVENIA UBRE
Editor responsable: Milos Stare Redactor: José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aire*
T. E. 69-9503 Argentina
o oz* Tit s|i 0*0 <	FRANQUEO PAGADO Concesión N* »771
	TARIFA REDUCIDA Concesión N SSM
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 770.902	
Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1963: za Argentino $ 650.—; za Severno Ameriko in Kanado 7 dolarjev, za pošiljanje z letalsko pošto 12 dolarjev.
Talleres Gráficos Vilko S. R. L., Estado*
Unidos 425, Bs. Aires. T. E. 33-7213
<
ss
ss
H
H
S.
H
«5
O
1*9
*3
H
S)
ta.
fc
riw
2é
SLOMŠKOV DOM PRIREJA V NEDELJO, 8. SEPTEMBRA
ob priliki 2. obletnice otvoritve in blagoslovitve svojih prostorov
TABO R
S SLEDEČIM SPOREDOM:
Od 9—10: zbiranje narodnih noš
Ob 10,30: dviganje zastav, narodne pesmi in kulturnotaborni pozdrav — dr. Tine Debeljak
Ob 11: sv. maša, ki jo bo daroval č. g. direktor A. Orehar
Ob 12: kosilo in prilika za ogled razstave Od 12—15: predvajanje slovenske pesmi, ki jo izvajajo zbori iz Roža, Podjune in Žile (zvočni trak)
Ob 15: napoved in zbiranje za popoldanski program
Ob 15,30: pozdrav predsednika Zedinjene Slovenije — prof. Lojze Horvat
Mladinski zbor „Gallus“ poje
Naš tabor — predsednik Slomškovega doma g. J. Brula Bodi zdrava domovina — šola A. M. Slomška Rajalne in telovadne točke Pod oknom — fantje na vasi Menjalni ples -— nastop narodnih noš
.VEČER, r-¿ugajanje barvnih slik iz Koroške Veljko nagradno žrebanje Ljudska veselica — Sodeluje znani orkester
DONAU MELODY Vsi rojaki lepo vabljeni!
1	Slovenski pevski zbor „GALLUS“	1
1	bo proslavil	1
9	SVOJO PETNAJSTLETNICO V nedeljo, 1. septembra ob 16,30 v Slovenski dvorani s	9
4	SLAVNOSTNIM KONCERTOM	6
8	čigar čisti dobiček je namenjen Slovenski hiši Vstopnice so že v predprodaji v Dušnopastirski pisarni	3
sonca
„No, koliko ljubic, gospod južni brat?“
Smejala se mu je dobrodušno in nagajivo v obraz. Ali trenutno ji je ugasnil smeh. Rosandič je bil prebledel in le ona brazgotina je rdela. Ne samo ustnice, zdaj mu je drgetala vsa čeljust; z zobmi je lovil ustnice. Potem se je kakor popačil v smehljaj:
„Gospodjice, ali res menite, da sem. soroden nekomu, ki je napisal Vaše ime v nekako deset letnikov svojih dnevnikov?“
„Ah, glej,“ je pomislila Slavica, „kako natančno je moral poizvedovati po meni.“ čutila ¡pa je udarec; vznevoljil jo je in je odvrnila:
„Ali sem bila učiteljeva ljubica ? Ste li ljubosumni?“ Začela se je bolno smejati in na glas klicati Albinu:
„Glej! Gospod južni brat mi hoče vzeti skromnega oboževatelja. To je si-sajno. Gloriosi jemati pesniškega trpina, ki čuje na ime Benjamin.“
Rezko se je obrnila nato k Rosan-diču' in menila pikro:
„'No, hvala Bogu, zdaj vidim, da imate tudi Vi svojo peto. Homerjevo, Albin, kajne?“
„Ahilovo,“ je popravil Albin. Rosandič se je sunkoma dvignil.
„Hvala,“ je rekel vsakdanje. Nato
l je dodal: „Ne zamerite! Toda moja ura j je prišla. Videl sem Vas in se vračam."
Poklonil se je in bil videti zopet močen in velik. Slavica je mrmrala razburjena do skrajnosti:
„Kdo si? Ali igraš, ali si velik? Ali si zlato ali pa si hudoben, da ti ni podobnega?“
Nagnila se je k očetu in prosila tiho, naj da napreči. Pol ure pozneje se je vozila -sama z njim iproti domu in strmela s širokima očmi in praznim srcem proti ¡zvezdam, ki so ginile v megli.. .
XV.
Poznik in Slavica sta se molče sprehajala proti sosednemu selu, ki se je znova bleščalo s svojimi belimi stenami, odkar je bil skopnel sneg. Sonce, ki se je bilo nagnilo že skoraj za hrib, \ je motalo njiju senco nad cesto v grivo, ki se je že bila na mokrotnih mestih bohotno ozelenela.
Cesta je bila kakor trdo uhojena pot preko razorane njive. Od reke pod cesto je dihalo hladno, od brega pa je udarilo toplo, soparno. Bila je pomlad, tista prta, ki ji verujejo samo citrončki — zlate tiče, zvončki, trobentice in kos. Šetajoča se sta mislila ipač vsak na [svojo posebno skrb: geometer ženino ¡razpoloženje v visokih mesecih, njeno I nekako bolno razdražljivo občutljivost, nekako pikrost, ki se je bila vzela vanjo, da sama ni vedela zanjo, a jo je
tem mučneje občutil mož, čim manj je | bil tega doslej vajen: Slavica pa je po. zadnjem plesu živela prav tako v brid- ■ ki praznoti. Bili so deževni, mrzli, pusti dnevi in občutila jih je telesno: trgalo jo je po čeljustih, spala je nemirno. Rosandič ni pisal. Izvedela je bila drugi dan po plesu, da je bil prišel le slučajno na ples. Bolelo jo je, če je le mimogrede pomislila na svoje odurno vprašanje, koliko ljubic je imel.
„Razdražil me je s svojimi puhlimi j pokloni, ki bi jih ne bil smel govoriti,“ j se je skušala opravičiti, a je zonet sama sebi ugovarjala: „Pa morda niso bile besede tako plitve. Kako naj govori z menoj po tako kratkem, poznanju in po vsem tistem, kar sva doživela na Bledu? Mlad lahkomiselnež bi si morda znal pomagati, ta pa misli in čuti trpke je. Moj Bog! Udarec s sabljo v njegov obraz je bila malenkost z udarcem to pot, ko sem mu sunila v dušo, v skrivno samozavest moža. Saj nič več prišel ne bo. Saj me mora sovražiti, saj me' mera zaničevati.“
Poznik jo je vzdramil iz misli. Stala sta pred znamenjem svete Lucije. Svetničin kip, ki je stal še nedavno v farni cerkvi, so bili prenesli sem, ko so tam postavili novega.
„Glej, Slavica, priprošnjico za zdrave oči!“ je' menil Poznik.
Nasmehnila se je prisiljeno živo:
„Ali hočeš očitati, da nimam zdravih in lepih?“
„Zadnje čase ne več,“ je rekel; lepe se, a trudne.“
„Ah kaj,“ je vzkliknila, kaj moški limete o ženskih očeh.“
Nasmehnil se je in ni odgovoril. Tudi deklica je molčala.
Od sela, ki je bilo pred njima, je udaril vonj ognjev in ognjišč. Gospodinje so podtikale za večerjo.
„Ali se vrneva?“ je vprašal Poznik in obstal.
„Ne,“ je odvrnila ¡Slavica, „pojdiva do Pod ključem. Tam sveti sonce dlje.“
„Zvečer,“ je odvrnil geometer, „zato pa je zjutraj senca do desetih.“
„Res, ljudje na polju onstran vedo po senci, koliko je ura!“
„Zlasti vaši kosci, ko čakajo kosala.“
„Vse uganeš,“ je rekla Slavica vedro.
„Jaz sem, poznal uro po zvezdah,“ je odvrnil Poznik. Slavica mu je segla v besedo:
„Od krokarskih večerov, je-li ?“
„Od svojih pastirskih let,“ je popravil.
„Kaj tudi pastir si bil?“ se je zavzela Slavica in trenotno pozabila sama sebe.
„O, to si moral biti srečen,“ je rekla nato oduševljeno. „Pripoveduj no, kako je bilo.“
„Kako. Pasel sem,“ je rekel in se zamislil. Nato je nadaljeval: