MARA LAMUTOVA
Poljsko cvetje.
adar zagledam na jasni morski gladini osamljena colna, ki plavata brez smotra v tiedogled, se spomnim nehote vaju, draga ctroka! Ne inorem si kaj, da mi je duša otožna ob tem spominu . . . Zdaj, ko cvete in duhti vsa pokrajina in se love nad bogatim cvet-jem piisani metulji. mi vasuje duša čestokrat pni vaju. Žalcstna je povest vajinega življenja: Zimske-ga dne je pripeljala bleda ženska nekaj tednov sta-ra dvcjčka, Filipa in Jaikoba, v osamelo zagorsko vasico. Iz Trsta >je prišla. Oodrrvjaje so jo sprejeli vaščani: »Zcpet trije berači več!« je zavpil župan, ko je prinesla otročiča v hišo in ju položila na zape-
ček. Vsi trije so jokali.
In tista bleda žena je bila vajina mati, ona dva mala črviča pa vi-
dva, draga 0'troka.
Odločili so vam zapuščeno kočo koncem sosedne vasi. Njeni prejšnji prcbivalcl so se izseUii v Muerko. Nihče izme-d njili se ;ii pjvrni}; poza-bili so v visokih, jjosposkih liisah na svoj uborni dom.
Pod tistirn nehvaležno zabljenim krovcm ste prebivali in uživali vso bedo ubožnili zeniljancv. Sosedje so vam nastali s slamo hladna tla, do-bra soseda jo je pcgrnila s staro rjulio in prinesla za odejo nekaj razca-pane obleke; tako je bilo urejeno vaše prvo domovanje.
Hudo je ffospcdarila ziima. Treba je bilo drv, treba hrane — a kjc vzcti? -— Snsedje so vam sp-tičetka prinašali to in cno — a kinalu so se naveličali. »Pridi si iskat sama!« so veleli materi.
Trudnih korakov, s težkim srcem je ndslej liodila od liiše do hiše, obetajoč, da spomladi s poljskiin delom vse povrnc. Skoro povsod je iia.šla več pikrih besed nego darežljivosti.
Zaradi dolgc in ostre zime so pošla vašamo-m drva, da jih ni pri no-bcni liiši preostajalo za vas.
Nekaj dni ste drjretali v mrazu. Mati je vaju tesno privijala k sebi in vaiu ogrevala na svojili grudih. Ko pa le ni ponehal strupeni mraz, jo je ])rcmagala sila — šla je po kurjavo v grajski gozd. S premrtimi ro-kami jt odgrebala siieg in izkopala suhljad. Zalctil jo je grajski lilapcc. l^riš^l ji  ic za lirblnin.  Z ncčlnveško sirovcstjo j,i pnicgnc rntn z glavc
— ¦:       200       !¦•—                                                             .    i
1
in jo z nečem tako oklesti po glavi, da ji je kri curkoma tekla iz rans in rdečila sneg.
Polna tcžkih udarcev se je opotekala domov. Iz gozda sta jo sprem-Ijala Mančeva kletvina in sitcvi smeh. Se v daljavi je odmevalo: ta-tica ... tatica ... tica ...
Prišedši ciotnov, je obležala.
Oče župan so še tisti dan zvedeli o tej stvari in so šli sanii k vam. Bili so na glasu kot hrastova grča, a pri pogledu na onomoglo Marjcto -- tako se je zvala vajina mati — se jhn je omehčalo srce. ]z lepa so j;> posvarili, češ, prosila bi bila v gradu; tatu nihče ne trpi v svojem lesu. Obljubili so ji tudi pomoč v osebi stare Kožulinke, občinske sircte. Šc         i tisto popoldne je prišla nadušljiva žcmica k bslni Marjeti   i:i   ji   prinesla         \ nekaj okrepčila. Tudi ona je hodila le po trnju v življenju, zato je raz-umela sirnmake in solze so jo polivale pri pngledu na vas trpinc.
Marjcta je ležala v kotu, nb vsaki strani pa eden izrned vaju. Mar-         . jcta je bila podcba bridkcga trpl-jenja: na rjuhi se je črnila strjena kri, črni, okrvavljeni lasjc so ji padali razpuščeni tia ramena, na čelu so sc poznale krvne sray;e, r;či so bile na,pol odprte, usta so balestiit) zevala, znamenje, da trpe žejo.
Ej, hudo se je pakorila za stcrjeni greh!
Kožulinka je vam bila pocsebljen an^el varuli. Kcr ji jc bila ncpri-jctna samota v napol razpadK bajti v csaniljeni v;;si, se je presclila k vam. Na ta način je teir.lagljc stregla vani 'rržačan:::ii, kakor so vas na-zivali Ijudje.
Župamov hla-pcc ji je preselil nekega jutra vse imctje: mizo, dva stc.la, postelj, trlilo oinaro, nekaj kuliinjske posode, nekaj oblcke in črvivo skri-nio z razno navlako; popoldnc je pripeljal še nekaj drv.
Starko so hranili občani po številkah, hcdila je od hiše do liišc. ()d-slej jc nosila hrano na dcm in delila z bolno Marjoto. Ljudje so to vedeli, zato so radi kaj boljšega primaknili.
Iz koče je izgmila nioreča skrb, in nje prebivalci so skii-p;i;) lažje pre-iiašali   butaro življenja.    V jasnih trenutkili so si cok)   nstvarjali lopšc         [ čase...                                                                                                                   |
>Ko ozdraviin,« je gcvorila Marjeta, »pcjdein v služb:). vi pa bostc skrbeli za moja niala dva. Pošiljala vani bcm že tcliko, da vam ne ln> sile. ludi oblekc vani bom poslala.«
Marsikaj je ukrenila Marjeta v razboljeni duši.   hrepciieči p:> ncd;;-sežni srcči in tolažila življenja trudno starko z jasnin:; niislhui, da se jo         1 še njej prikazal v niračni daljavi pran-.en upanja ...
Toda Marjeti jc hilo odločcno drugače: ko je priliajala p:;mlad v deželo in so v grajskem gozdu (jzelenele prvc bukve, bila yc poklicana v boljse /ivljenjc, kjer cvete večna ])»nilad, kjcr ni provarc. til- trp-Ijenju.
- -.    201    •*
Tako sta postala siroti, draga otrcka, enaka poljsketnu cvetju, ki ga hrani nebo z oživljajcčo roso in jja tolaži lahen veter, kadar nagne oto-/iio glavico.
Oče župan so ugibali in ugibali. kam naj bi z vama. — Vsakdo se vaju je branil kakor plevela. Slednjič vaju je izročila cbčina v oskrbo stari Kcžulinki prcti skrorrrnetnu plačilu.
Življenja trudna star.ka si ni več prosila sinrti. Zavedala se je svoje dolžnosti, ki jo je izpolnjevala prav tako, kakor je obljubila rajriki Mar-jcti na smrtni postelji.
»Bog me jima pusti, Bog me jima pusti!« je čcstokrat ponavljala, >>vsaj toliko časa naj še živim, da shodita, pctem naj se zgodi Njegova svelM volja. Kaj bi ubožčka brez mene! Se ptieice izpelje starka iz Rnez-da, a viclva ne bi imela rcke, da bi vanna razvezala povojeke.«
tfj, lnarsikatero noč je vama pcsvetil usehla žcna! Preskrbela je od nckod veliko, staro zibelko, privezala ji vrv na sprcdnjo nogo in vaju zibala in zobala ter pela s hripaviim, zamolklim glasoin. Ko sta zaspala, prcbirala je jagode na ogoljenem molku.
V snu sta se smejala, da so vaina drlitela rdeča lička in jc cclo star-    • ko posilil sineh. »Olej, kako se sineje nedolžnost nedolžna,« je nirinrala med sabo,  -z an^elci se itrrata, z angelci . . .<--
Jaz pa pravini, da vaju jc v sanjali privijala mati v svojc naročjc iti vaju vcdila i>o ncbeškili stezah, visoko nad zvczdanvi.
Tako so vam lninevali dnevi... Dan je bil enak dnevu in baš zato so bili kratki; bežali so tako, kakor beže vali v p:;toku; nihče jili nc vpraša, ne kod ne ka:u. Minulo je že leto, ;:.dkar so položili Marjeto v Krob. Starki se je zdela ta dol^a doba le eden dolg dan, poln nupora in truda.   -
Spet sn ozelenele jrrajskc bu-kve,   dctali   so   bobnali   po preperelilt dcblili. Vsaka stvar se je iznebila nad>ležnih spon in 'tudi vidva sta se iz-nebilu povojev. Str.picala sta nesctovih korakr.v kr:.^ kcče. To je bilo ve-selje za va.iino rednic:)! Skrbno je čuvala va;"ine prve stcpinje. da jo jc   ' zvočer bolelo odrevenel.) telo zaradi priklanjanja in prejiibanja.
Skoro so se vama utrdili kcraki. Povsod je vaju bilo zadasti. Kadar je odvrnila slarka Filipa cd blata. je Jak:;b padel v lužo; kadar je otcla Jakjba živini, prišel je Filip pt:d voz iti tako se je vrstilo danzadnem.
Nebo je vama naklonilo novega prijateija: noknč sta zašal preko travnika, zapeljal je vaju bil lr.ctulj, ik Poljčevemu dedu: nahranili so vaju z debelimi črešnjaini: odteJaj ste bili dcbri prijateljici. Ko sta izginila izpred koče, dejala je Kcžulinka: »Fni Poljcu bosta!« In vedno je uganihi. l>ed so vaju gugali na kolonili iti vaju božali; v.idva sta jim pa niTŠila dol^e, sive lase in izti'kala vivčck izmed škrbastili čeljusti.
¦Cj, rarl vaju imam. rad!* so pravili. ker sta ubo/.ca brcz matorc in dčeta. - >'F;idi jaz sem ostal tako sam na svetu, kakor ostane puzaji-Ijvu klas iia slrniščii in zato sc nii ni nikdar d;:-bro godilo.« --
—¦   202   >->
Nekoč je zavpil sased preko ineje: »Ded, brezovke, brezovkc bo treba, Tržačana s^a postala živo serr.e!« Pa so vaju ded k sebi stisnili in cdvrnili-. »Kdo bi vaju tpel, saj sta zadcisti tepena!«
Fiiipu je jeseui; pcdarila dobra rcka par črevljokov. Imel je oz&bL1 noge. Ponosno je stcpal pred kočo m se vadil hoditi v obuvahi. ki1 mu je oviralo korak. Otožno ga je motr.il Jakob in želel je tudi svojiin bosim nužicatn enakih čreveljčkov. Filip je razumel bratčev pogled, sezul si je levo nožico in dal črevelček Jakobu, rekoč: »Na tudi ti enega«. Ves vesel si ga je ta naitaknil in hodila sta odslej še bolj zadovoljna, ker sta imela cno noffo obuto.
Odkar scni zvedela žalostno povest vajinih lnladih dni, pcstala scjti vama tudi jaz prijateljica. Ljubila sem vaju, kcikor ljubi slavec tilie nnči...
Iz vajimih črnHi, velikih ooi sem čitala čarobne pravljice in pcsmi iz davnili dn-i...
Prinašala sta mi poljsko cvetje, jaz sem pa i^oskrbela za vajin žclivJ-čck in vaju iznonadila z inalen'k'osptnii,ni igrokarni, ki so vaju bolj razves^-Ijevale, kakjr razvajcties;a Gtroka moderne dragocenc iRrače.
Spočetka so vama nagajali šolarji in vaju obsipali z nclcpimi' priimkii, scveda ne vsi; ir.nogo nvladih src, ki so jih starši lcpo učili, je bita vama naiklonjenih.
Odkar smo si bili postali dobri prijatelji, zmanjšalo se je število va-jiniii neprijateljev in knialu so vaju ljubila vsa mlada srca. Nihče n\ vama več prcslrezal pota, niliče ni vaju več zmerjal. Le priimek »Tržačana«, ki sta ga prinesla s scboj .iz Trsta, je vama ostal.
MarsikateTi priboljšck je vama podarila nežna dotinska raka, češ, to b;> pa za TržačaTia. Zaznali so otroci za vajhio ubtvštvo in v mladJh dn-šah se je zbudila miscl: Jaz iniam očeta in mater. Oba skrbita zame in me ljubiiia, a ona dva sta sama katk;:r cvct na polju, ki ga lahko vsak brczsičnež poliodi; dal jiina b;)in ¦knilia; mcni se nc bo poznalo. onadva bnsta pa zadovoljna.
Poljsketnn cvetju so odlnčeiii kratki dnevi . . . Koniaj vzcvcte iu dviirnc gUivico prcti solncu, žc iihi poje jeklcia kt;sa pescm n smrti . . .
J!tirikrat so vama uzelenele grajskc bukvc in ko so (jzclciiclo pctic, ;izclencl jc tudi vajin grob za ccrkvijo. -¦¦¦
Kako je že brln? —
S Poljčevo dcklo sta šla na pulje h glcboki K-r'k-i. Tfkiila sta za me-Uilji in ji izginila izprcd uči. Hipo;iui je začnla mnčan pljusk — obupcn krik — liitcla jf i>ioti reki — a vaju ni bilo več n-a izpregled.-----------
Le vclik! kolc.barj« na brezda;ijem tolinunu sj pričali o griizn-i nc-srcoi . . .
Priliodnji dan je vaju putcsni! ribič iz vode. Za vama ni tar.mla Ijn-bcča mati. čakala jo vaju na uchcški stczi. da vajn pnvcdc v krajc vcsj-Ija iu radosti.
o«   203   •¦»—
In sladikost vajine duše sem vaina čitala z zadovolj;iega isbličja, ko sta ležala med jesensk,im cvetjem v mrtvaščnici, beia kakcr ncvr-padli sneg . . . Velike krizanteme so vama drhtele v stisajenih rcčicah. Nihče si ni brisal solz ob vajini jainici, vsakemu je pravilo srce, da nista bila ustvarjena za ta svet... Stara Kcžulmka je paškrcprila beli knsti z bla-^oslovljeno vcdo in vzdihnila: »Prosita zame, da prrdem skoro za vama!« —
In kadar zagledam na uiorski krladini osamljena oolna, s;i;iirjriim se nchote žalcstne po^vcsti vajineRa kratkejia življenja. Ne nicrcin si kaj, du mi je duša otožna ...