List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. 51. številka JT oliet, Illinois. HO. novembra lota 1900 Letnik XV BLAGOSLOVLJENE NOVIH ORGELJ. Slo ve nsko-hr vaška naselbina v South Chicagi, 111., obhajala lepo slavnost. VZORNA FARA SV. JURIJA. Rev. John Kranjec neumoren v delu za vero in narod. South Chicago, 111., 25. nov. — Neizbrisljiv bode ostal dan 25. nov. v zgodovini slovensko-hrvaške cerkve sv. Jurija v So. Chicagi, III. B.l je lep jesenski dan, kakoršnega si človek o tem času komaj želeti zamore. Približal se je večer in zadnji solnčni žarki so se polagoma utapljali daleč tam za širno planjavo. Čarobno so se lomili v mrzlopenečih valovih Miši-ganskega jezera ter radovedno pose-vali skozi line visokega zvonika. Vzeli so slovo—poslali svoje zadnje pozdrave složni in navdušeni slovensko-hrva-ški naselbini. Tiha jesenska noč je zavila v svoja črna krila celo okolico. Vrabci so se že poskrili v svoja gnjezda. Vse je bilo tiho in mirno. Le šumenje valov in drdranje pouličnih železnic je motilo ponočno tišino. V slovenskih in hrvaških hišah je bilo pa vse na nogah. Težko so pričakovali trenotka, ko bodo prvikrat slišali igranje novih orgelj. Nekateri so dajali duška svojemu veselju pri pijači in nekateri kozarec se je izpraznil na srečo in napredek naše župnije. Tudi po domačih gostilnah se je vse živahno gibalo. Možje so sedeli pri mizah, drugi so sloneli ob ''bari” ter pridno namakali svoja suha grla. Razmotrivali so to in ono. Pomenkovali so se o starem kraju in o svoji sedanji novi domovini. Vsaki je imel kaj povedati. Ura je odbila pol osmih. Iz visokih lin zvonika se je zaslišalo slovesno pritrkavanje zvonov. Veselih in zadovoljnih obrazov so hiteli možje, žene, mladeniči in dekliči v hišo božjo. Stopivši noter, zagledal si na stotine lučic, katere so razsvetljevale prostorno in praznično oblečeno cerkev, katera je bila napolnjena do zadnjega kotička. Med prisotnimi si lahko opazil polno tujih, obrazov. Bili so ljudje vsakovrstnih veroizpovedanj. Celo krivonosci so bili pomešani vmes. — Pevci so že stali zbrani ter nestrpno čakali, da zapojo veselo pesem. — Pričela se je služba božja. Č. g. Frank Jagelski, poljski župnik je blagoslovil orgije, katere so potem takoj po končanem obredu veličastno za grmele. Iz grl izvežbanih pevcev se je razlegalo ubrano petje. Nato je imel kratek, a jedrnat krasen govor dobro poznati č. g. F. S. Šušteršič iz Jolieta, 111. Opisoval je namen novih orgelj. Z ginjenimi besedami in z njemu mojstersko prirojeno zgovornostjo je spodbujal navzoče, da naj bodo vedno vneti za krasoto hrama božjega. Med drugim je omenil sledeče: “Farani, ponosni smete biti na svojega župnika, kateri je tako vnet za olepšavo vaše cerkve. Njemu ste dolžni hvalo, ker le po njegovi naklonjenosti ste dosegli to, kar imate. On se ne ustraši nobenega truda in dela. Vedno je pripravljen potrkati na srca tujih poznancev, da s tem olajša vaše breme.—Orgije so krasne. Reči smem najlepše, kakoršnih nima še do zdaj nobena slovenska ali hrvaška naselbi- na. Tudi župniku častitam, da ima tako vnete in složne župljane. Z žulja-vimi rokami si služite svoj vsakdanji kruh in sad vaših rok priča, da ste navdušeni za svojo vero in narod. Plačali ste za jedno polovico orgelj in drugo Vam je daroval Andrew Carnegie na prošnjo vašega župnika. Pri tem naj še omenim, da je Andrew Carnegie drugoverec in s tem je dovolj povedano, kolik ugled vživa on med tujim narodom.” Č. g. govornik je povedal še mnogo lepega, a za danes sem omenil le glavne poteze. Po govoru se je nadaljevalo petje. Cela vrsta sv. pesmi je prišla na red. Vsa slavnost se je pa končala z blagoslovom Najsvetejšega. Z zlatimi črkami bode ostal zapisan ta večer v našem spominu. Č. g. govorniku kličemo: Bog ga živi še mnogo let! Nevama vožnja. New York, 26. nov. — 1500 izseljencev italijanskega parnika “Florida”, ki je danes dospel semkaj iz Genove, je moralo vsled strašnega viharja ostati 4 dni pod krovom. Kakor poroča kapitan Noera, je vihar tupatam popolnoma ustavil ladijo in bati se je bilo, da se stroji razdrobe. V noči 24. novembra je bilo blizu ladije opaziti pet velikih morskih smrkov ali vodenih trob. Zastrupljanje v velikem. Budimpešta, 28. nov. — Umorska kuga, ki je razsajala že izza dlje časa v trgu Knez v komitatu Temes, a šele sedaj prišla na dan, je vzbudila ogromno vznemirjanje po vsem Ogrskem. Zadnjih 14 ali 15 let je umrlo v trgu kacih štirideset zakonskih mož in žen nenadne smrti, in v vseh slučajih so se vdovci ali vdove spet naglo poročili. A čudno, da niso oblasti nič sumile, dokler -ni bilo državno pravdništvo pred nekoliko dnevi obveščeno, da so bili vsi pokojni zastrupljeni. Nemudoma je bilo 21 trupel izkopanih in v želodcih trinajstih so bile najdene velike množine arzenika. Deset moških in pet žensk je že prijetih pod obtožbo, da so zastrupili svoje zakonske polovice, a prijetih bo še več. Grški kralj pri papežu. Rim, 26. nov. — Grški kralj Jurij je posetil papežu. Šel je najprej v britansko poslaništvo, kjer biva njegova hči, velika kneginja ruska Mihajlov-na. Od tam se je peljal kralj s svojo hčerjo v Vatikan, kjer je bil sprejet z velikimi častmi. Srečala sta se kralj in papež v prestolni dvorani. Nadškof Delenda iz Aten je služil kot tolmač med polurnim prisrčnim razgovorom. Žive oči v sliki. Petrograd, 28. nov.—Tu je bila nekega večera neka gospa vsa plašna. Možu je kazala na veliko sliko njegovega očeta, ki je stala v kotu in je rekla, da se ji zdi, da so oči na sliki žive in se svetijo. Mož se je smejal in jo potolažil. Drugi dan pa so videli, da je zmanjkalo v isti sobi več stvari. Za sliko je tičal namreč tat in gledal po sobi. O ruski revoluciji. Petrograd, 27. nov. — V prvem letu ruske revolucije je bilo na Ruskem ubitih ranjenih ali oropanih 22,721 ljudi; od vojnega sodišča na smrt obsojenih 1513, radi političnih prestopkov obsojenih 871 skupaj na 7138 let ječe. Vojno stanje je bilo proglašeno v 31 gubernijah popolnoma in v 46 gubernijah deloma. Prepovedanih je bilo 523 listov in obsojenih 647 urednikov. Nadškof Stablewski umrl. Poznanj, prusko Poljsko, 25. nov. — Rimskokatoliški nadškof poznanjski msgr. Stablewski je tu sinoči v svoji knjižnici umrl za srčno napako. Še nedavno je krepko pobijal povelje pruske vlade, da se imajo poljski otroci poučevati o verskih resnicah izključno v nemškem jeziku. Rim, 25. nov. —• Nenadna smrt poznanjskega nadškofa Stablewskega je vzbudila tukaj globoko obžalovanje Skupno s kardinalom Koppom. vra-tislavskim knezoškofom, je igral rajnik odlično vlogo v poljskem vprašanju. Njegova smrt ne zboljša položaja, ker bo Prusija bržkone zahtevala, daese imenuje njegovim naslednikom kak Nemec, a proti temu se bodo Poljaki upirali na vso moč. Zvišanje plače. Fali River, Mass., 27. nov. — 30,-000 uposlencev v tukajšnjih bombaževih predilnicah se je danes sporazumelo s svojimi delodajalci glede nove plačilne lestvice, 10 odstotkov višje nego je bila dosedanja. Vsled tega zvišanja pride čez $30,000 na teden več v promet. Junak z revolverjem. New York, 26. nov. — Vpričo pol-stotine skoro na smrt prestrašenih moških in žensk je včeraj v tovarni za hlače pod h. št. 67 na Spring cesti ustrelil 20 letni Italijan Giuseppe Figlia 19 letno Antoneto Macacce, ranil Vincenca Lavora, zaročenca mlade devojke in nameril potem orožje proti sebi, Prepir, kdo bo prvi pil iz neke kupice, je povzročil žaloigro. Figlia je bil potem skoraj ubit. Lavora bo morda okreval. Devojka je bila zadeta v glavo in v srce. Mir na Kubi. Havana, 27. nov. —- Z ujetjem osem glav močnega krdela, ki je pod vodstvom bivšega policijskega načelnika Ruis rokovnjačilo po gozdovih okoli mesta Cienfugos, je izginil z otoka zadnji sled revolucijonarnega gibanja. Havana, 26. nov. — Tu se je poročalo o dveh novih slučajih rmene mrzlice. Vseh slučajev skupaj je sedaj na otoku n. Naznanje. Slavnemu občinstvu se naznanja, da je naš dobropoznani slovenski čevljar g. A. Vogrin v drugem prostoru na 307 Ruby St., prav blizo vogla Ruby in Broadway cest. Rojakom se še nadalje priporoča, da ga o priliki obiščejo. N. W. Phone 1422. STRAH IN TREPET MED IZSELJENCI Nemški parnik "Kaiser Wilhelm der Grosse” in britanski “Ori-noco” trčila skupaj. VEČ OSEB BILO USMRČENIH. Nesreča se pripetila pri francoskem pristanišču Cherbourg. Cherbourg, Francija, 23. nov. — Parnik “Kaiser Wilhelm der Grosse je trčil skupaj z britanskim parnikom “Orinoco”. Oba sta bila na vožnji iz Southamptona čez Cherbourg v New York ozir. Zapadno Indijo. Trčenje je bilo strašno ter je povzročilo strah in trepet med potniki, zlasti med izseljenci. Na parniku “Orinoco” so bili usmrčeni trije moški in ena ženska, sedem oseb je bilo ranjenih in pet jih je strmoglavilo čez krov in utonilo. Bolj poškodovan je parnik “Kaiser Wilhelm der Grosse”. Na njem je bilo četvero mornarjev usmrčenih in dvanajst ranjenih, a natančno število vseh mrtvecev in ranjencev še ni znano. Pariz, 24. nov. — Po zadnjih poročilih je bilo na nemškem parniku ranjenih samo 8 oseb. Vseh potnikov na krovu je bilo 258 kajutnih, 350 dru-zega in 700 tretjega razreda. Kdo kriv? Pariz, 25. nov. —• Kapitan poškodovanega nemškega parnika "Kaiser Wilhelm der Grosse” je izjavil v svojem poročilu na pristanskega poveljnika, da je dal parniku “Orinoco” dvakrat znamenje, pluti dalje ob krmilnem krovu, a britanska ladija ni hotela razumeti znamenja in je butnila ob parnik. To se vpraša. Berolin, 26. nov. — Preiskava, ki jo je uvedel pristanski poveljnik v Cher-bourgu o vzrokih zadetja parnikov “Kaiser Wilhelm der Grosse” in “Orinoco”, hoče zvaliti krivdo očividno na Nemce. Kapitan parnika “Orinoco" je trdil, da je o pravem času dal znamenje umakniti se, a nemški kapi-I tan. je znamenje prezrl. Sedaj pa ob-I javlja “Lloyd“ sledečo uradno izjavo j nemškega kapitana Otona Cueppersa: Izjava nemškega kapitana. “Zapustili smo Cherbourg, ko smo vzdignili sidro, pod polnim parom. Ko smo imeli tretji molo (pristansko grad bo) kake tri pomorske milje za sabo, so se pojavile luči parnika “Orinoco” iz goste megle. Jaz sam sem bil na poveljniškem mostu in sem dajal parna znamenja, na katera pa ni bilo odgovora. Britanec je kar plul naravnost naprej. Ko sem videl, da morata parnika neizogibno trčiti skupaj, sem dal znamenje “S polnim parom nazaj”, a zdajci je nekaj sfrašno silno butnilo ob mojo ladijo. Kapitan parnika “Orinoco” mi je potem sam priznal, da je čul moja znamenja, a trdil, je, da jih ni prav razumel. Če .sedaj drugače izpoveduje, to govori čisto navadno neresnico.” Občutki pri umiranju. Dunaj, 27. nov. — Zanimivo je, kako je profesor dr. Nothnagel opisa! občutke človeške, kadar umira: Ako je človek zadet od kroglje, umira brez bolečin. —- Utopljenci, katere so z umetnim dihanjem zopet vzbudili, pravili so, da so čutili med tem nekaj prijetnega. Pač pa so oni, ki so se utapljali v morju, tožili, da so čutili pri .utapljanju nekak težak čut v prsih, kateri izvira od slane morske vode. — Osebe, ki so pale iz višine v propast, trdile so, da niso čutile nobene bolečine ob slučaju padca, niti kadar se bi ob čem treščile. — Najhujše muke baje povzroča smrt od trganja divje zverine. Ljudje, ki so zverem utekli, pravijo, da niso čutili pri napadu nobenih bolesti, temveč je naskok živali napravil jim takšno omotico, da niso čutili ničesar več. Po izkrvavenju so moči pošle, kakor pravijo brez bolečin. — Po razlaganju dr. Nothnagelna je resnično telesno umiranje plašljivo ali strašno le v malih slučajih, to pa najbolj pri požaru ali drugačnem mučenju. Ta pogled na okoli, da baje napravi na umirajočega najhujši utis, kateri ga zaboli najbolj v srce. •— Toliko pripoveduje sloveči dr. Nothnagel, kateri se je v tej zadevi nalašč mnogo brigal in učil. Roosevelt spet doma. Washington, D. C., 26. nov. — Predsednik Roosevelt se je nocoj vrnil s svojega zelo zanimivega potovanja v Panamo in Porto Rico. Ob prihodu je bil predsednik prisrčno pozdravljen. V razgovoru o svojem potovanju je rekel: “Preživeli smo nekaj jako prijetnih in veselih dnij, in mornarica Združ. držav, kakor tudi Panama in Porto Rico so napravili velik vtis name!” O Panami bo predsednik objavil posebno poslanico. I Kanal iz Chicage v St. Louis. I St. Louis, Mo.. 28. nov. — Razprava I inženirskega odbora za reke in pri-j stanišča o predlaganem 14 čevljev globokem kanalu med St. Louisom in j Chicago se je začela včeraj v trgovski j borzi. Predsednik borzni M. G. Rich-j mond je, otvoril zborovanje in pozdravi vil inženirje v kratkem nagovoru. Potem je predsednik trgovske zveze J. L. Smith prečital razpravo, skrbno sestavljeno po najboljših zvedencih, ki se v nji kaže na nekatere posebne koristi ' predlaganega globokega kanala. Mr. W„ P. Kennett iz St. Louisa je gcivoril o velikem pomenu 14 čevljev globokega vodovoda od Mehikanske-ga zaliva do velikih jezer po rekah Mississippi in Illinois ter chicaškem vodoodvodu (drainage canal). G. Kennett je kazal posebno na veliko prihranitev voznin in izjavil, da bi se ta prihranitev lahkouporabljala za zbolj-šave na velikih jezerih. Streljala na ministra. Pariz. 26. nov.—Pierre Merlou, bivši finančni minister, ki je bil septembra meseca imenovan francoskim poslanikom v Peru, je bil danes obstreljen na Boulevardu des Italiens. Obstrelila ga je neka gospa imenoma Allemagne. Štirikrat je ustrelila iz revolverja, a samo dve krogli sta zadeli, in žrtev le neznatno ranili. Gospo so prijeli in izpovedala je, da se gre za maščevanje. Londonski vlomilci. London, 28. nov. — Zadnji čas se množe v Londonu vlomi tako, da je nasproti njim policija brez moči. Ni dne, da bi se ne zgodil kak senzačni vlom v Londonu. Stari tat s svetilko in s vetrihom ni še sicer izginil, a moderni vlomilci delajo tudi moderno Orodje tatov je duhovito in skrbno izdelano. V Scotlana-Yard muzeju je razstavljeno tako čudovito orodje. Na prvi pogled se ti zdi, da je to le kos fino poliranega jekla, doig sedem palcev. A če pritisneš na neko pero, se pojavi sveder, če pa na drugo, pa izvijač, tretje pero izproži steklorezec, četrto pa dleto. Orodje neizproženo je na eni strani kladivo, na drugi pa lomit#. Pri vlomu s svedrom, kladivom in dletom ve policija da je storilec novinec ali pa jako neroden hudodelec. Znanstveno izobraženi hudodelec namreč vporablja pri vlomih termit ali pa nitroglicerin. S termitom, ki razvija velikansko vročino vlomilec jako hitro raztopi jekleno ploščo blagajne in napravi v njo luknjo. A s termitom pa niso preveč zadovoljni, ker svitlo gori in se kadi. Nevarni nitroglicerin je spretnemu hudodelcu bolj všeč. Z brizgalno vbrizga nitroglicerin v kako razpoko blagajne in ga vžge s kapselnom. Zamolkel pok in blagajna je odprta. Da hudodelcem ne pride policija na sled po vtisu prstov, nosijo vlomilci med svojim delom — glace rokovice. Blazna ljubezen. Bruselj, 26. nov. — Žrtev blazno vanj zaljubljene grofinje je postal kapelnik Gabrijel Ysaye, sin slavnega goslarja Evgena Ysaye. Ko se je šel mladi umetnik izprehajat, mu je stopila nasproti elegantno oblečena mlada ženska in pomolila pest pred obraz. Zdajci je počil strel in mladi kapelnik se je zgrudil hudo ranjen. Zločinko so prijeli in policiji je svoje dejanje priznala. Izjavila je, da je bila v nadarjenega umetnika blazno zatelebana in popolnoma ob zavest, ko je izvedela, da ima drugo drago. Javna zahvala. Veliko-učeni zdravnik Dr. E. C. Collins M. I. Jest Vam naznanim, da sem Vaše poslano zdravila ponucal in sem Vaše poslane zdravila ponucal in Nobene bolezni ne čutim več in Vas srčno lepo pozdravim in se Vam srčno lepo zahvalim za Vaš trud. Jakob Spehek, P. O. Chisholm, Minn. Lep koledar zastonj. Že četrt stoletja se Severov slovenski almanah ali koledar smatra za najboljši svoje vrste. Izdaja za leto 1907 je pravkar izšla. Ta koledar je lepši in večji nego kdaj poprej ter obsega 95 dragocenih_ in zanimivih poučnih člankov, razun tega 12 koledarskih stranij in istotoliko za zapiske. Vsak član družine najde v njem nekaj zase primernega — tu so kratke zdravilske obravnave o raznih boleznih in njih zdravljenju, statistike, koristni podatki za trgovca, farmarja, gospodinjo itd. Šaljive pripovedke in dovtipi, zgodovinski dogodki, vremenska prerokovanja itd. itd. Ta lepi koledar lahko dobiš zastonj v vsaki lekarni, ali pa napiši na prazne vrste spodaj svoje ime, naslov in časopis, v katerem si či-tal ta oglas, ter vpošlji na: W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. Ime ................................. Naslov .............................. Časopis ............................. DRZEN ROPAR NA OSEBNEM VLAKU. S krinko pred obrazom in revolverjem v roki igraje oplenil 20 potnikov. SPREVODNIK EDINI JUNAK. Kakor blisk mu izbil orožje iz rok in ga premagal. Kansas City, Mo., 27. nov. — E11 sam lopov je na vlaku Chicago & Alton-železnice oropal 20 potnikov ter | jim odvzel denar in drugih dragoceno-| stij. Na vlak jo stopil na postaji Slater, too milj vzhodno od Kansas City. 5 krinko pred obrazom in revolverjem v roki je šel skozi tri vagone in prisilil potnike, odpreti svoje žepe in mu izročiti vsebino. Po kratkem “delu” je imel poleg tir in drugih zlatnin o-koli $2000 v svoji posesti, a s tem je bil tudi že pri kraju s svojimi čini, kajti sprevodnik E. B. Haywood mu je izbil revolver iz rok in g;f premagal. Svoj plen je moral spet izročiti in čez nekaj ur iti v luknjo. Ropar se imenuje Truehart in je prišel iz Kalifornije. Pravijo, da je to tisti klati-vitez, ki je nedavno na vlaku Chicago 6 Rock Island-železnice poskušal sličen rop; a sam zatrjuje, da je to bil njegov brat. “Roke kvišku!” Drzni ropar je najprej stopil v oddelek za kadilce in ko je tu brez vsa-cega odpora oplenil potnike, je obrnil svojo pozornost na druge vagone. Tu mu je čez nekaj časa stopil nasproti sprevodnik Haywood, kojemu je pomolil revolver pod nos s pozivom, držati svoji roki kvišku. Naglo kakor blisk mu je sprevodnik izbil orožje iz roke, se vrgel nadnj in ga potisnil na tla. Več potnikov mu je priskočilo na pomoč in ropar je bil premagan. Ko je vlak dospel v Armstrong, je bil ujetnik izročen policiji. Izjavil je, da so potniki sami strahopetci in da je bil Haywood edini mož na vlaku. Truehart je star 32 let. majhen in tehta 135 funtov. Vojaški begun. Marshall, Mo., 28. nov. — Ropar, ki je na vlaku Alton-železnice oplenil 20 ] potnikov, pravi sedaj, da je njegovo pravo ime Claude Randall, a policija j misli, da se imenuje Clyde Ramsey in' da je doma iz Chicage. Ropar pravi nadalje, da je samo 22 let star in da je pobegnil iz zavezne armade. Dopis. Ely, Minn., 26. nov. — Žensko društvo sv. Ane S. H. Z. je imelo dne 25. t. m. blagoslovljenje ameriške zastave. Botri in botre zastave so bili naslednji pari: gg. Jos. Skala, Jos. Smuk in Matija Muhvič.vsak s svojo soprogo Popoldne istega dne je priredilo imenovano društvo krasno veselico v korist lastnega društva, katera je prav izvrstno izpadla. Veselico je obiskalo mnogobrojno občinstvo. Seveda, manjkalo ni dokaj brhkih deklet, katere so pripomogle do popolnejše zabave. Za prost prigrizek je skrbelo štovano ženstvo. Pri navalu mnogo-brojnega mešanega občinstva je prišlo tudi seveda pretesno v prostorih okoli sodčka pive, kar znači, da prostor ne zadostuje svojemu poklicu. Za poskočnico je igrala Tamburaška godba. Nekaj razburjenih duhov se je prikazalo med zabavo, pa so vendar ob pravem času izginili. Želimo, da nam bi slavno društvo priredilo še zanaprej veselih zabav. Jos. J. Peshell. Dodatek. Poročila sta se tukaj dne 25. t. m. g. Karl Mrhar z gospico Marijo Ballas. Mlademu paru želimo obilo sreče. Sharpsburg, Pa., 25. nov. — Društvo Jezus Dober Pastir št. 49. K. S. K. J. je na dan. seji sklenilo, da bomo imeli skupno sv. spoved dne 8. decembra in skupno sv. obhajilo v nedeljo dne 9. decembra pri prvi sv. maši dne 9. decembra pri prvi sv. maši ob 8. uri. Člani so naprošeni, da se zbero v dvorani ob polosmi uri, da potem skupno odkorakamo v cerkev, Kdor se ne udeleži, bo kaznovan po društvenih pravilih. Člani, ki nimajo društvene znamke, naj se oglase pri blagajniku, kjer jo dobe. Glavno zborovanje bomo imeli dne 23. dec. t. 1. Geo. Veselič, 1. tajnik.. Strašna žaloigra. Berolin, 27. nov. —- Strašna zakonska drama se je doigrala v sleški vasi Kirchhof. Tamošnji zidar Birnholz je imel svojo že 50 let staro ženo izza dlje časa na sumu nezvestobe. Nazadnje je Ijubosumnež presenetil svojo ženo z vaškim policajem. Ta je utekel skozi okno, a v svoji pobesne-losti je varanec ustrelil svojo ženo, svoji obe hčeri v starosti 9, ozir. 14. let in svojo taščo, nakar se je sam ustrelil v srce. KNJIGE DRUŽBE SV. MOHORJA SO PRAVKAR DOSPELE. NAROČNIKI NAJ PRIDEJO PONJE V ŽUPNIŠČE. Cenjenim naročnikom. Ker se bliža konec petnajstega letnika našega lista Amer. Slovenca, zato tem potom uljudno prosimo cenj. gg. naročnike naj ponove svojo naročnino čim prej mogoče; obračamo se tudi do onih, ki so že za več časa zaostali z plačilom, a list pa še vedno dobivajo, naj plačajo list. ker drugače jim istega ne bodemo mogli več pošiljati. Opozarjamo tudi one rojake, ki pošiljajo list svojcem v staro domovino, pa so že daleč zaostali z naročnino, naj plačajo isto, ker vsak ve, da brez plačno nam ni mogoče nikomur lista pošiljati. Stvar je bolj težavna, ako ni kake podpore, ker z izdavanjem lista so združeni ogromni stroški, ker vedno gledamo, da zadovoljimo čitalce. Neradi pa ustavimo list, ker nam je zato že marsikateri hudo zameril, pa drugače ni, in to se bode storilo, če se naročnina ne plača. Saj je list dosti poceni še nekateri pravijo, da je skoro malo manj kot zastonj, če ga primerja drugim. Naročnina se pošlje lahko v pismu ali na "drug način. Pri tem ni težave. Cena je pa tudi dovolj nizka, da ga lahko vsak plača za naprej, pa če še tako slabo služi, le če hoče. (»g. uradnike podrejenih društev K. S. K. Jednote tem potom opominjamo, da nam pošljejo imena novega odbora posebno pa tajnika če je drugi izvoljen, da se premeni list na novoizvoljenega tajnika, ker le 011 je deležen list prejemati brezplačno in nihče drugi. Oni gg., ki so bili tajniki doslej so naprošeni, da nam naznanijo, ako žele še za naprej list dobivati ter nam naj obenem blagovole poslati naročnino. Upamo, da nam naši vrli naročniki še nadalje ostanejo zvesti ter nam pomagajo delovati še nadalje za vero, narod, materinščino in slavno K. S. K. Jednoto Upravništvo Am. Slov. Prijetna novost. Pred nami imamo krasen stenski koledar za leto 1907., ki jih razdeljuje Jos. Triner, izdelovalec znanega zdravila. zvanega Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Prve osnutke je narisal slavni češki umetnik, g. E. Nadherny iz New Yorka in so res prav primerni. Prvi predstavlja izkrcanje priseljencev v to deželo, drugi nabiranje zelišč v stari domovini in | grozdja v Californiji za Trillerjev izdelek. En iztis dobi vsakdo po pošti, če vpošlje svoj naslov in toc v znamkah na naslov: Jos. Triner, 799 So, Ashland Ave., Chicago, Tli. , Razprodaja mesa v petek in sobotö; Pečena svinjina, funt po..............ioč No. 1 Beef Pot Roast, funt po..........6č No. r. rebrca pečena, funt po..7 do 9c Teletina, funt po......................gc Kuhana teletina, funt po...............6č Sirloin Stek, funt po.................toc Round Steak, funt po...................pč Flank Steak, funt po...................7Č Frišne svinjske klobase, funt po..71! Frišni hamburški Steak, funt po..6e Boneless Corn Rump Beef, funt po 6c No. 1. Breakfast Bacon, funt po.. 13c Pridite zgodaj. Buehler Bros. Co. 104 N. Chicago St. Joliet, Obraba. Nadškof iz mesta Mayence je rekel, da je človeško telo kakor mlinski kamen: če nastijcš pšenice podnj, jo zmelje v moko; če ne nasuješ pšenice, odrgne in obrabi sam sebe. Dokler prejema človeško telo navadno množino hrane, jo prihkuje in razdeluje vsem organom; če 111 vstanu sprejemati živeža, se obrabi samo sebe in uniči. Vsaka izpremeba v tvoji slasti znači pokvarjena prebavila irt tedaj se brž spomni na Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Slast se potent hitro povrne in vsi organi bodo izvrševali svoje delo. V vsakem obolenju želodca in črevešja je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino edini lek, da se lahko vedno zaneseš nanj. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So. Ashland Ave., Chicago, 111. Lakota na Kitajskem.________ Šanghai, 27. nov. — Mednaroden odbor, obstoječ iz konzulov, trgovcev, misijonarjev in kitajskih uradnikov je sklenil, obrniti se s prošnjo na Evropo in Ameriko za podporo stradajočim prebivalcem pokrajine Kiang-Su, ker je povodenj uničila letino na površini čez 40,000 štirijaških milj, da umira lakote deset milijonov ljudij. Na tisoče teh revežev prodaja svoje otroke, živino ter se izseljuje na jug. Salun na prodaj. Proda se takoj zaradi nesporazum-ljenja partnerjev lep salun z dobro kupčijo po jako nizki ceni na jednej glavnih ulic v Chicagi. Za podrobnosti vprašati: 408 — i8th Str. W.. Chicago, 111. itsi Joliet, 111., 28. nov. — Advent trka na vrata. Katoliška društva kličejo svoje člane k spovedi in ves križani svet se bo sedaj primerno pripravljal za prihod Gospodov, ki nam zmrzla srca spet razgreje z ognjem krščanske ljubezni ter duše prešine z upom na lepše dni v novem letu. —"Joliet Evening Herald" v posebni izdaji z dne 23. t. m. o priliki svoje obletnice je prinesel pod naslovom “Handsomest Church in City” sliko naše nove slovenske.cerkve s sledečim opisom: Slovensko faro sv. Jožefa je ustanovil Rev. F. S. Šušteršič 1. 1890. in od takrat je rastla v velikih razmerah. Delo se je začelo v mali zgradbi in pozneje je bila sezidana mala cerkev iz kamena, kjer so se mnogo let opravljale službe božje in ki je postala pravo središče slovenske naselbine jolietske. Cerkev je bila zgrajena na North Chicago cesti, kjer so se Slovenci povečini nastanili. Fara je pa rastla čimdalje bolj in postalo je oči-vidno, da mala cerkev več ne odgovarja potrebam tako obširnega dušnega pastirstva. Pred nekaj leti je bilo določeno zgraditi večjo cerkev in tako je nastala stavba, ki je glede arhitekturske lepote ne more nadkri-liti nobena druga v mestu. Polaganje vogelnega kamena je bil važen dogodek za Slovence in njihove prijatelje, in slovesnih obredov so se pred dvema letoma udeležili mnogi cerkveni dostojanstveniki. Gradba je bila dovršena Umi in njeno posvečenje je bilo spomina vreden dogodek, ob katerem so bili navzoči ne samo mnogoštevilni cerkveni odličnjaki, marveč tudi njihovi spremljevalci ter stoteri prijatelji in znanci tukajšnjih Slovencev iz sosednih mest; poleg teh je bilo seveda navzočih tudi na tisoče vernikov iz tega mesta. V zvezi s cerkvijo sv. Jožefa je tudi šola, v kateri dobiva dnevni pouk na stotine dečkov in deklic. Father Šušteršič pastiruje v fari sv. Jožefa že od začetka in je pokazal, da je tako organizator kakor duhovnik očividne odločnosti. Tako “Her-atd’. —Knjigarna A. S. ima bogato zalogo krasnih, v barvotisku izdelanih razglednic naše nove slovenske cerkve sv. Jožefa, po 5c kos. Lepšega spominka ne moreš poslati svojcem v stari kraj, nego je takale razglednica, ki jim pokaže, kako lep hram božji si je postavila vzorna slovenska naselbina v Jolietu, katere član si tudi Ti. Zatorej pojdi, kupi si par razglednic in jih razpošlji svojim dragim v pozdrav! — Kam pa v nedeljo zvečer? V Golobičevo dvorano na veliko ljudsko veselico. Na programu žaloigra, ples in drugo. —Novo žensko društvo sv. Genovefe je lahko zadovoljno z uspehom veselice, prirejene zadnjo nedeljo zvečer v Golobičevi dvorani. Udeležba je bila velika. Vse točke vsporeda so se vršile v naj lepšem redu. Za raznovrstno zabavo je bilo imenitno preskrbljeno. Manj imenitno pa se je mnogim zdelo, da se na izključno slovenski veselici sliši toliko angleškega žvrgolenja, dasi s častnimi izjemami. Nismo sovražniki angleščine in jo vsem toplo priporočamo, ampak če smo v slovenski družbi, govorimo po slovensko. Pa brez zamere, dične gospe in gospodične, ki ste naš edini up, da se naša mila materinščina staro-krajska ohrani vsaj še nekaj let v Ameriki. Slavno društvo sv. Geno vefe postane v tem oziru lahko vz-gledno in vzorno, če hoče. In potem — mir na zemlji ljudem, ki so dobre volje. —Naše cenj. čitalce opozarjamo na sedmo stran te številke, kjer se topot spet oglaša star znanec s Filipinskih otokov, g. Frank Oclasen-Okleščan, z velezanimivim potopisom. —Slovensko pevsko in telovadno društvo Sokol je sklenilo, ustreči mno gostransko izražani želji ter ponoviti predstavo žaloigre “Mlinar in njegova hči”, in sicer v nedeljo, dne 2. decembra t. 1., zvečer v Golobičevi dvorani. Začetek predstave bo točno ob polo-smih. Po igri bo ples. Vstopnina po 25 in 35C. —“Boston Store” na Jeffersonovi cesti so neznanci v noči od sobote na nedeljo oropali za kacih $2,500. Odnesli so več svile, dragocehostij in o-bleke. Skriti v četrtem nadstropju so celo noč pili vino in kadili smod-ke. Zapustili so prodajalnico zjutraj skozi sprednja vrata. Ob devetih do-poludne šele so zasledili tatvino, o tatovih pa doslej še ni sledu. —Tudi salunarjem v Lockportu so se lasje ježili zadnji teden, ko jih je državni pravdnik Heise vzel na piko. Nič manj nego sedemnajst je toženih, da so kršili nedeljsko postavo o krč-marstvu vsak v šestih slučajih, kar pomenja, da bo vsak moral plačati po $56.85 globe. —Pisma na pošti imajo: Proč Ignac, Skolej Janez in Ule Anton. — Rojak, kdo te gotovo ozdravi v slučaju bolezni? Dr. Ivec! Kajti najboljši zdravnik v Jolietu je dr. Ivec, 711 N. Chicago St., N. W. Phone 1012, Chicago 2202. Eveleth, Minn., 25. nov. — Umrl je tukaj v Morres-bolnišnici Rudolf De-jak. V staro domovino in sicer v Semič je včeraj odpotoval Matija Skedel s soprogo iz Biwabika, Minn. B. Great Falls. Mont., 25. nov. — Vele-vredni A. S., prosim malo prostora za nekoliko vrstic. Le poredko se bere kak dopis iz naše naselbine, iz tega daljnega zapada. Omeniti moram nekoliko o tukajšnjem vremenu, ker to jesen je nekaj nenavadnega pri nas. Vsako prejšnjo jesen se je sneg oglasil prav zgodaj, letos pa nič do dne 7. novembra in to ponoči, ko je malo pobelil strehe in ulice. Drugo jutro pa je že prošel in zdaj je spet prav prijetno vreme, tako da še ne rabimo nobene peči v hiši za toploto. Omeniti tudi moram o tukajšnji ru-dotopilnici (smelter), ki zmiraj dobro napreduje in dobro obljubuje za pri-hodnjost. Z dnem 1. septembrom t. 1. so povečali plačo 45 možem od $3.50 na $4.00, in sedaj dne 15. novembra so jo pa povečali vsem delavcem: > kateri so imeli $2.50 ali $2.75, imajo ( sedaj vsi $3.00. Pa upamo, da se “helperjem” plača še poviša na $3.50. Sedaj je plača povišana 350 do 400 možem. Tukajšnji prvi superintendent Whiller je dal v tukajšnje novine da bodo potrebovali z dnem 1. januarja 1907 še 500 mož za “labor”, ker v prihodnjem letu se smelter poveča za eno nadstropje. Ker to pomenja veliko za tukajšnje mesto, če bi kateri izmed rojakov bil brez dela, naj sem pride prihodnje leto, dela bode dosti na jardi, plača najmanjša $3.00. Pozdravljam vse rojake širom Amerike, tebi pa, A. Slovenec, želim obilo uspeha v trudapolnem delu ter obilo novih naročnikov. Rudotopilničar. Waukegan, 111., 24. nov.—Tukaj pri nas je napravilo Slov. pevsko dram. društvo “Ljubljana” veselico dne 18. nov. s petjem in z igro “Zamujeni vlak”. Pel je moški zbor pod vodjo P. Srnovršnikom sledeče pesmi: 1. Jadransko morje, A. Hajdrih; 2. Slovenec sem, Dr. G. Ipavec; 3. Razstanek, H. Volarič. Veselica se je vsakem oziru prav dobro obnesla. Toraj se tem potom zahvaljujem vsemu občinstvu, ki se je v tako obilnem številu udeležilo te veselice. Pozdravljam vse rojake po širni Ameriki, a tebi, vrli list A. S., obilo naročnikov. Ant. Šuštaršič, tajnik. Calumet, Mich., 23. nov. — Slov. dramatično društvo “Slovenija” priredi zabavni večer v soboto dne 1. dec. 1906 v italijanski dvorani. Igrala se bo igra Raztresenci, ob 8. uri zve čer; po igri se vrši sijajen ples. — Ogenj na 6. cesti. Minulo nedeljo je nastal ob 7. uri zjutraj ogenj na severni strani 6. ceste v ozadju gostil ne Simon Mihelčiča. Za časa ognja je bilo v poslopju 12 stanovalcev Lo kvarcev. Vsi so se rešili razen Nik Briškega, ki se je v ognju zadušil. Ko je bilo že prepozno so ga izvlekli iz gorečega poslopja vsega ožganega in mrtvega. Ker je bila petrolejska luč v njegovi sobi, menijo, da je ta povzročila ogenj. Briški je bil bržkone omoten od dima in ni mogel iz sobe. Doma je bil iz Lokev na Hrvatskem, samec, star 33 let. Obleka mu je zgorela in je bil hudo opečen na desni strani života. V žepu je imel $31.00 papirnatega denarja in $1.95 v srebru, Bil je član dr. sv. Jeronima št. 48 N. H. Z. na Calumetu in je bival v Ameriki 16 let na Calumetu pa le 2 leti. Slov. pogrebnik Grahek je vodil pogreb, ki se ga je udeležilo tudi gori imenovano društvo. Drugim sostanovalcem je zgorela obleka in gotovega denarja okoli $300, ker je bila prejšnji dan plača. —Lov na srne. Slovenski lovci so imeli letos posebno dobro srečo na srne in jelene. Jos. Šušteršič, podpredsednik Tiskovnega društva Glasnik, je pripeljal dva jelena, M. Šterk, Jos. Simonič in drugi ravno toliko. Letos je bilo nenavadno dosti zverine postreljene. —Peter Tiček iz Primorskega (men da od Bribira) je dobil zadnji ponedeljek na Tamarack štev. 5 hude rane na obeh rokah. Zdravniki so mu morali odrezati na eni roki 3, na drugi 2 prsta. Nahaja se v bolnišnici na Ta-maracku. —Delo v Baltic rudniku je začasno ustavljeno, ker se je udrla zemlja v dveh rovih. —V rudniku Quincy na šaftu štev. 8 so spravili na dan maso bakra, ki tehta okoli pol tone in je osem čevljev dolga. To je največji kos zadnja leta, ki so ga spravili celega na površje. Gl. v Pueblo gotovo pred kakimi sleti, kjer se je tudi oženil 9. januvarja 1899. Svojej žalujočej soprogi zapušča 3 otroke, za katere je pa že. preskrbel, da jih siromaštvo ne bode trlo. Pokojnik je bil pravi možak. Vedno je bil delaven in pozneje, ko je šel v trgovino s svojim prijateljem John Goršičem je bil tudi jako spreten v trgovini in ker je bil pošten od nog do glave, pridobil si je polno zaupanje pri rojakih in tujcih. Pričel je bole-pomagala vsa zdravniška vednost nič. hati na vročinski, pa kmalu so jej pridružile še druge bolezni, tako, da ni Pokojnik je bil v angleškem društvu Woodmen, od katerega bode vdova dobila precej dobro zavarovalnino. Pogreb, ki se je vršil v nedeljo 18. nov. je bil jako ganljiv in žalosten. Marsikatero oko je bilo rosno, ne samo pri sorodnikih, ampak tudi pri drugih pričujočih, ker je bil ranjki priljubljen povsodi. —Anton Ohlernik, kateremu so odrezali nogo pretekli teden, se povolj-no zdravi. Sedaj mu je dosti bolje kakor se je pričakovalo. —jjohanca Smrke; ki se še zdravi v sestrni bolnišnici, bo kmalo prišla nazaj na svoj dom. —- Marija Rabida, ki je bila že v skrajni nevarnosti, bo v kratkem lahko pričela svojo gospodinsko delo. — Zadnji ponedeljek je bilo slovesno opravilo ob deserih, kjer se je poročil Josip Jerin iz Želimlja z Marijo Francelj iz Strug, in pa Anton Cesar iz Trnovca, metliške fare z Anico Petrič iz Boldreža, fare Radoveca. —Šmelčarski plavž štev. 4. kateri je že dva meseca počival je pričel z delom v četrtek. Vzrok, da je delo na tem plavžu počivalo so bile neke nujne poprave in pa pomanjkanje delavcev. Sedaj dela pri njem 75 delavcev. V resnici je potreba 25 mož, da opravi delo na njem, a delo okolu njega in dovažanje rude da delo kakim 75 delavcem. —V torek je bil v Puebli najmrz-lejši dan. Vremensko poročilo naznanja, da je bilo zvečer ob 10 uri celih 10 stopinj pod ničlo, torej že celih 18 let še ni bilo tako mrzlo kot ta ve-r. C. N. Steelton, Pa., 23. nov. — Tukajšnja stara slovenska cerkvica je postala premajhna, kajti tudi naša naselbina raste od dne do dne. Zato gradimo novo cerkev, ki bo stala istotam, a bo po svoji velikosti primerna našim razmeram. Stroški za novo cerkev so proračunjeni na $40,000. Čez leto dnij bo gradba gotova. Med tukajšnjimi rojaki vlada naj lepša sloga. Z delom gre dobro, samo zaslužek je’ majhen. I. Denarje v staro domovino pošiljamo za $ 20.50 ................ 100 kron za $ 40.90 ................ 200 kron za $ 204.00 ...............1000 kron za $1020.75 .............. 5000 kron Poštarina je všteta pri svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c. k. poštni hranilni urad v 11 do 12 dneh. Denarje nam je poslati najpriličneje do $25 v gotovini v priporočenem ali registrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft. FRANK SAKSER, (Glas Naroda) 109 Greenwich Street, New York 6104 St. Clair ave., Cleveland. Ohio. Vina na prodaj Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda “Hill Girt Vineyard” Dobro vino od 35c do 45c gal., staro vino po 50c galon, riesling vino po 55c galon. Tudi razpošiljam pristen drožnik in fino slhotko. Fino muškate! vîlo po 50c galon. Na zahtevanje pošjem uzorce. Vsa naročila pošljite na Stephen Jakše, -Box 77— Croekett, Contra Costa Co.,Cal. Hrvatom in Slovencem priporočam svojo GOSTILNO ali Stone City Buffet GEO. BAJT, lastnik. 107 Ruby Street. N. W. Phone 4391 Pueblo, Colo., 24. nov. — Neizpros-ljiva smrt nam je zopet vzela dobrega obče spoštovanega rojaka Jožefa Moharja. Bil je rojen pred 35 leti v Do-bretnpolju na Dolenjskem in je prišel S. HONET, KROJAČ, 918 Chicago Street, Jolie,t, 111. ! Šivam in popravljam in čistim obleke. I po najnižji ceni. 1880- •1906 Zavarovanje za zdravje Boljše je da. se zavarujete proti boleznini, nego da si zavarujete življenje. Če ste zdravi vam se ni treba bati kaj bo z vašo družino, ker lahko vse potrebno preskrbite. Ako vas pa nadlegujejo bolezni kakor, kašelj, prehlajenje. slaba pljuča ali vnetje potem je najboljše, da zavarujete svoje zdravje, če kupite najboljšo in najcenejšo polico za zdravje in to je: SEVEROV Balzam za pljuča. ms Stari, oče, stara mati, oče, mati, stric, teta, sin, hči, vsa družina in sosedove d 1 vi jj ■ ftbijo Severovoizvrstno zdravilo za pljuča, ker je re« dobro ir -. vrstno deluje. 1 o zčltfcvilo je že lečilo ljudi pred 2B leti, in vsako leto jih ozdravi več. Priporočajte ga svojim prijateljem. Cena 26cin 50c. \Z \ 4^ '71'17 0'Hl Zabaeanoet, neprebavno6t in druge nerednosti pre- l\Cl I UjLi IV dlilU • bavnih arganov morajo biti do korenine preiekane. Vsa tista jedila, ki ne korietijo človeku se morajo na domestiti s koriatnimi. Dobro se mora pazit i kaj človek je ali pije. Za popravljenje vseh napak prebavnih organov je pa najbolje in najboljeeno storjenv če rabite izvrstno toniko za stare ljudi, okre vance in slabotne žene in to je: Cena 75c. Severov življenjski balzam “Kako mora človek iskati boljše zdravilo kot je Severov Življenski balzam, ker ga gotovo ne more najti. Trpela sem na izgubi spanja, na prebav-nosti in zabasanosti, pa Severov Življenski balzam je v kratkem času popolnoma ozdravil. Počutim se prav dobro.” Ana Červenka, Moberly, Mo. “Veseli me Vam naznaniti, da sem po rabljenju Severovega Življenskega balzama popolnoma ozdravel, in ne-prebavnost, na kateri sem dolgo trpel, mi več ne dela preglavice.” Stanislav Gadura, Oswego Falls, N. Y. Prodaja se v vseh lekarnah. — Zdravniški svet pošljemo vsakemu na zahtevo zastonj. W. F. Severa Co. CEDAR RAPIDS IOWA Rojaki, o priliki obiščite Slovenski dom kjer se toči vedno sveže in najboljše pivo, žganje, vino in druge pijače ter prodajajo najboljše smodke. V obilen poset se vam priporoča. 123 Pine Street, Prodajam tudi šifkarte ter pošiljam denar v staro domovino. John Povsha, lastnik HIBBING, MINN. Grayhek & Ferko MESNICA 207 Indiana St. Joliet, 111 Velika prodaja domačih krvavic in prekajenih klobas. Pošiljam iste slovenskim trgovcem na vse kraje. Pišite po cenik. Imamo veliko zalogo svežega, slanega in prekajenega mesa. NIZKE CENE IN D OBRA POSTREŽBA. N. W. Phone 606. , , Chicago Phone 15». POZOR! D OMORODCI in pa Hrvati doma iz občine Ribnik iz Ozalj! Vsi, kateri želite kupiti kakšno ložo, njivo, travnik ali hišo, oglasite se pri Otmaru Sturmu v Metliki. On ima sedaj na prodati več zemljišč, to je zemljišče Janeza Žuglja iz Podzemlja, zemljišče na Lokvici, Rav-nacih in Vapci vasi ter najlepša zemljišča Markota Pedirca iz Metlike. Kedor hoče kaj ugonno in dobro kupiti, oglasi uaj se pismeno ali ustmeno k Otmar Sturm-u, Austria. Metlika, Krain. Bat moils. and Porter. o «J. O SMITH BOTTLER Van Buren St., Joliet, 111. C. W. Brown, preda Robt. Pilcher, pod pred». W. G. Wilcox, kaair. Citizens’ National Bait Kapital $100,000.00. BARBER BUILDING. JOLIET. ILL. ANA VOGRIN, 603 Bluff St. Joliet, N. W. tel. 1727. IZKUŠENA BABICA. (Midwife.) Se priporoča Slovenkam in Hrvatom. G. F. REIMERS Izdelovalec in prodajalec sladkih pijač v steklenicah: : : : : rTelefon 1343. 229 N. Bluff St::::::::::JOLIET, ILL. Uenar na posojilo. Posojujemo denar na zemljišč» pod ugodnimi pogoji. Munroe Bros j. f>. k: 1 ustC3- Lesni trgovec. Cor. DesPlaines in Clinton Sts. Oba telefon 8. Joliet. R. C. Bertnik. L. B. Bertnik. BERTNIK BROS. IZDELOVALCI FINIH SMODK. Naša posebnost: JUDGE. NEW CENTURY. 10 centov. 5 centov. 403 Cass St., nadstr .JOLIET. Vprašajte svojega mesarja za katere je dobiti pri vseh mesarjih. J. C. ADLER & CO. 112 Exchange St. JOLIET, ILL. M. F. LOUGHRAN, Longhran Bidg. JOLIET, 1LL Prodaja hiše in lote vugodnih krajih. Zavaruje poslopja proti ognju in poso-juje denar na zemljiško lastnino. Obrnite se dn njega v vseh takih zadevah. —Ponarejalci denarja. Prijeli so v Ljubljani razpečevalca ponarejenih 2okron skill bankovcev; ime mu je Anton Moglica, ki je opravljal brezvestno službo v družbi Ivana Kosiča. Poslednji je iz Ljubljane odnesel pete, a so ga zalotili v Trstu. Z njim vred so ondi zaprli še šest takih ptičkov, ki so razen enega vsi Italijani; imeli so svo jo delavnico v Veroni. — Moglica je imel pri sebi 114 “fovš bankovcev”. — Trgovinski minister je naročil poštnim uradom, naj pazijo strogo tudi na zlat denar, ker krožijo v prometu ponarejeni cekini po 20 K. —Odhodnica. Iz Novega mesta se poroča: V znak spoštovanja in priljubljenosti so priredili tukajšnji gg. gimnazijski profesorji svojemu v pokoj stopivšemu tin odtod poslovljajo-čemu se gospodu ravnatelju, vladnemu svetniku dr. Fr. Deteli v sredo, dne 30. okt. prelepo odhodnico. V prvo je zapelo ob 7. uri zvečer "dolenjsko pevsko društvo" tri zbore pred stanovanjem gospoda slavljenca; ob 8. uri zvečer zbrali so se vsi profesorji, urad niki ter prav obilo meščanov in mnogo visokošolcev v dvorani gostilne gospe Tučkove, kjer se je razvila najživah-nejša zabava in uprav prijateljski sestanek. —Nova ruda na Kranjskem. Antimon so zasledili na južni strani brda mej St. Gotardom in Trojanami. Že par let je preiskava! neki Hocke iz Gradca le z dvema delavcema, dobil je več sledov, pa ima menda premajhen žep, ter odjenjal. Sedaj pa se je nastanil v to svrho v Trojanah inženir g. Mih. D. Gloesner, ki ima bolj podjetnega duha. Dne 2. novembra je bil nenadoma telegrafično poklican v Be-rolin k neki milijonarski družbi, ki bo menda vso akcijo poprijela. V nedeljo je že prišel v Trojane iz Berolina telegram, da se čez štirinajst dni z delom prične. Če se količkaj pokaže, namerava g. inženir brž do 300 delavcev uslužbiti. Antimon se je baje zadnji čas zelo podražil. Pri nas vlada zaradi tega veliko veselje. Delavcem je obljubljeno na osem ur dnevnega dela po 2 K 40 v. plačila. Mnogo naših fantov in mož, ki sedaj služijo po tujem, bi lahko doma ostalo. Tudi za kmeta bi bilo bolje, ker bi jim rudarji še tudi sem pa tjc pri groznem pomanj kan ju delavcev kaj pomogli. -^-Nenadoma je umrl dne 31. oktobra za srčno kapjo v starosti 57 let ravnatelj kranjske gimnazije g. Jožef Hubad, na Velikem Lošinju, kamor se je bil.šel zdravit. Blagi pokojnik, ki si je pridobil za naše šolstvo mnogo zaslug, je bil veren in vesten katoličan ter je tudi vedno skrbel za versko vzgojo mladine. — Gradec, 3. novembra. Današnja “Tagespost" zopet javlja, da dogovori a za ustanovitev kornega poveljstva v Ljubljani vztrajno napredujejo ter da se vrše pogajanja za nastanitev čet in poveljstva. “Tagespost” pravi, da je za stanovanje kornega poveljstva določen ljubljanski hotel “Union”. —Na lovu obstreljen. Na lovu v Kamnem vrhu pri -Borovnici je bil Andrej Drašler nevarno obstreljen v obraz. —Ulom v Borovnici. V prodajal-nico g. Iv. Majarona v Borovnici je bilo ulomljeno. Tat je odnesel za 60 kron smodk in več blaga in 20 kron gotovine. Za tatom ni sledu. —Umrl je 2. nov. splošno znani g. Viktor Galic-. Pogreb je bil jako slovesen. Ob krsti so svetili lovci, ki so nosili tudi vence. Na pokopališču so pokojniku v slovo ustrelili 2tkrat iz šestih še izza francoskih časov ohranjenih topov strelske družbe. —Zagreb, 5. novembra. Tu se mudi profesor dr. Fran Ilešič, ki deluje na to, da bi se v ljubljani prirejali vse-nemški tečaji. G. Ilešiču se je za predavanje odzvalo lepo število hrvaških vseučiliških profesorjev in učenjakov. "V —-V Zatičini je umrl 2. nov. ponoči g. Anton Serafin, c. kr. logar v pokoju. Rodom Italijan je prišel zgodaj na Kranjsko, kjer je stopil v gozdarsko službo. V Zatičini je bival okrog 25 let kot graščinski gozdar. Ko je vlada prodala grad in posestvo čč. 00. cistercijanom, jim je služil pokojni še nekaj časa, potem pa je stopil v pokoj. Že preje si je kupil malo posestvo z lično hišico, kjer je zadnja leta prebival. Za zasluge ga je presvitli cesar odlikoval s srebrnim križcem s krono, od vlade je dobil svetinjo za 4oletno zvesto službovanje. —Poziv nemškim dijakom priobčuje v “Grazer Tagblattu” neki jurist Koenig. Nemške dijake poživlja, naj se uče slovenski, da bodo na službenih mestih med Slovenci skrbeli za germanizacijo. — “Glasbena Matica" bo proizvajala v koncertu okrog Velike noči Verdijev “Requiem”. -=—V Leonovi družbi na Dunaju je N znani slovenski pisatelj stotnik Frido-lin Kavčič predaval o znanem kartografu Blažu Kocenu, ki je med slovenskimi rojaki skoraj nepoznan kot Slovenec, Blaž Kocen se je rodil leta 1824 revnim slovenskim kmečkim sta-rišem v Hudinju pri Ponikvi na Spodnjem Štajerskem. Na celjsko gimnazijo je prišel mladi Kocen leta 1834, licej je dovršil v Gradcu in kapelanoval v St. Rupertu, Šoštanju in Rogatcu. Leta 1850. je bil imenovan za pomožnega učitelja naravoslovja na celjski gimnaziji. Poučeval je pozneje v Ljubljani, Gorici in Olomucu. Umrl je na Dunaju za jetiko 29. maja 1871. Nemci so njegovo ime popačili v “Ko-zenn”, kar je moža» vedno žalilo. Njegov atlas je doživel že 40 izdajo. Mali PRIMORSKO. —Velikanski vihar v Opatiji. Iz O-patije se piše z dne 3. novembra: Grozoviti vihar, kateri je počel ples tukaj j že v sredo, raznosil se je v četrtek s ! prihodom silnega dežja. Po noči je grmelo in bliskalo, dež je lil kakor iz škafa, videli smo samo temno meglo. Minolo je poldne Vseh Svetih in izginilo je pristanišče opatijsko, vzelo ga je morje adrijansko. Pred dvema letoma so pristanišče krpali, ko se je porušil od silnega viharja, danes pa ga je odneslo. Škode je nad eden milijon. A tudi drugod je silovita škoda! Male ladije leže na obali morja razbite. Pota _ob morju so na nekaterih krajih razrušena, kopališča privatnih posestnikov je vihar kar vkup stisnil ter vrgel na suho. Lep razvoj slovenskega šolstva v slovenski narod more pač biti pono- r-,- • 7 ,• , , , . 1 Gorici. Zavodi slovenskega Šolske- e 011 n U u Annnn 1 - , * 1 - . \ T .. sen na svojega Kocena, kakor na Ve- j ga Uoma- v Gorici so vsi napolnjeni go, Močnika in druge učenjake, ki so kot zavedni Slovenci s svojini peresom množili nemško slovstvo. —Naročena veselica. Ljubljana 27. okt. Ni š(? minul teden, odkar je zapu- Ker po šolskih odredbah niso dopuščene zasebne ljudske šole s 14 ali 15 razredi, siljeno jc bilo društvo razdeliti svojo dosedanjo šolo v tri šole, namreč v šestrazredno dekliško in šti- stiIn Frančiška Trdina, rudarja žena iz i rirazredno deško šolo v “šolskem Do- I Bistrice pri Pliberku ječo, v katero mu ter v petrazredno mešano šolo v je bila zaradi tatvine in goljufije obso-! “Malem Domu". Slovensko šolstvo se jena, Nastanila se,je pri svojem očetu v Gorici lepo razvija; a stane tudi v Strahovi hiši v Spod. Kašlju Tu je 1 mnogo denarja. Zato priporočamo pripovedovala gostilničarki Jeri Strah. 1 prav toplo vsem rodoljubom, naj vsak da je pri "Kmetijski posojilnici" dvi- i po svoji moči podpira te prekoristne gnila 1200 kron, potem se pa zopet na [ in prepotrebne narodne zavode. Prusko vrnila kjer je že preje bivala s j —Umrl je v Avberu na Krasu vele 5! svojim možem. Ukazala je za odhodnico napraviti veselico na večer 18. avgusta. Tja se je pripeljala v družbi njene sorodnice. in peterih fantov v dveh dvovpreženih velikih vozovih, obenem pa prinesla licenco od občinskega predstojništva, da sme biti go stilna celo noč odprta. Jera Strah ji j je vse to verjela, zlasti še ko ji je obdolženka pokazala neko pisanje, katerega pa ni dala iz rok češ, da bo s to listino dvignila denar. Tisti dan ji je Strah tudi posodila še 50 kron gotovine. Sedaj pa se je zvečer pričela gostija, ki je trajala celo noč in še drugi dan. Tu se je peklo in cvrlo, pilo in plesalo, tudi vaškim fantom posestnik g. Jakob Pegan. Bil je dolgo vrsto let župan v Avberu in se je kot tak kazal zavednega odločnega Slovenca. ŠTAJARSKO ---^ —Kmetiška zveza za Spodnji Šta-jer. Na shodu katol. političnega društva za kozjanski okraj dne 28. oktobra sta govorila poslanca dr. Jankovič in dr. Voušek. Župnik Cerjak je opozarjal zborovalce na nevarnost nove liberalne stranke ter priporočal, naj se i združijo kmetje v slovensko kmetiško je kupila vina. tako da je skupni račun 1 zvezo Sp. Štajcr. Zborovalci so to znašal 87 kron 38 vin. V ponedeljek j misel sprejeli z navdušenjem. — Isto pa sta šli obdolženka in J. Strah po j je predlagalo tudi na shodu pri sv. denar v Ljubljano, kjer jo je obtoženka celo dopoldne zavlekla s pretvezo,da ni gospoda doma, ki bi dvjgnil denar. Dopoludne je pa Trdina Strahovi rekla, da naj ji da še to gld. kar je Strah tudi storila, obdolženka ji je pa nato . izročila „dotično pisanje, A kako se je zavzela Strah; ko so ji v posojilnici povedali, da je bila osleparjena. — Obdolženka je pa medtem izginila. Vedenje Frančiške Trdine pri obravnavi je bilo tako, kakršno je lastno le prefriganim goljuficam. Z raznimi in lažnjivimi izgovori je skušala odvrniti od sebe ji podtilcano kaznivo dejanje. Po obsodbi, ki se je glasila na 13 mesecev ječe se je porogljivo izrazila: "Sedaj bom imela priliko se temeljito goljufije priučiti." —Morilec se sam ovadil. Prisilje-nec iz ljubljanske prisilne delavnice monter Ferdinand Veidl je bil nedavno pred dež. sodiščem obsojen radi silovitosti v enoletno težko ječo. Te dni je zahteval, naj ga peljejo k sodniku. Pred sodnikom je Veidl izjavil, da pred Vsemi Svetimi nima miru, ker je 1. 1902 v nekem gozdu na Nemškem napadel neko deklico, jo zadušil in oropal ter jo potem zagrebel. —Umrl je v Podbrdu posestnik Janez Per, cerkveni ključar in nekdanji občinski svetovalec. Bil je mož kato-liškonarodnega mišljenja. Umrl je v 68 letu svoje starosti po dolgi in mučni bolezni. Lenartu nad Laškim. —Slovenci v Gradcu so ustanovili novo telovadno društvo z imenom “Sl. Sokol". To društvo bo skupno torišče. kjer si bodo Slovenci brez razlike političnega mišljenja urili telo in krepili slovenski živelj v tujini. —Posledica samonemških napisov. Mariborski in celjski mestni očetje so v svoji modrosti sklenili, da se odpravijo vsi izvesni slovenski napisi trgovcev in obrtnikov. To početje ne bo imelo v nekem oziru slabih posledic: prvo je, da bodo z odpravo slovenskih napisov udarjeni ne samo slovenski, ampak tudi nemški trgovci in obrtniki, ki s slovenskimi napisi radi vabijo Slovence k sebi. Govori se, da bodo zmernejši Nemci odločno protestirali zoper odpravo slovenskih napisov. Druga posledica bo, da se vzdrami naš kmet iz narodne zaspanosti, kajti sedaj bo prav izprevidel, da Nem ceni ni na tem, da poleg nas mirno živijo, nego, da nas prej ali slej zatrejo. Kakor danes prepovedujejo Slovenske napise, tako bodo drugič zabranjevali celo slovensko govorico. Sicer to že danes tudi počenjajo. Na noge, slovenski kmet, spreglej, loči prijatelja od sovražnikov. Drži se svojih, ker le ti Ti hočejo in morejo pomagati! I« KOROŠKO. — Železnica Trebnje-Mokronog. Iz Mokronoga se piše: Ta železnica je res otrok bolečin in skrbi. Kcdaj bodo začeli? Vse spi! Najbolj žalostno pa je, da se popolnoma tuji ljudje vmešavajo v naše razmere in delajoč za svoj žep vporabljajo vsa sredstva, samo da oškodujejo okolico sebi. pa koristijo. Tujci rabijo laži, da dosežejo svoj namen—naša dolina naj pa trpi! Apeliramo na naše poslance in jim rečemo, mi hočemo kolodvor v Mokronogu, ne pa na Bistrici. Bistrica in Mokronog, kak razloček! Če nima Mokronog svoje postaje, naj ostane železnica kjer ho.če! In napeli bomo vse 'strune, samo da mi zmagamo! Srednjeveška grofovska komanda nas bore malo briga! Mi hočemo kolodvor v Mokronogu ali pa sploh nobene železnice ne. Za to niti barantali ne bomo. Šmarjeta, Škocijan, Bučka, Tržišče. Trebelno, vse bi hodilo sem na postajo. Vsak želi pri postaji ali gostilne ali prodajalne! Ali naj Mo-kronajzarji pobašejo svoje hiše in pre-neso na Bistrico? Ne! V Mokronogu bodi postaja, to prosimo naše poslance. V našem imenu pa ne bo nihče posamezni nas zastopal, ne županstva, ne tržanov. ne posameznih vplivnih mož, najmanj pa tujec! Čujemo. da je neki tujec hodil okolu poslancev, kakor da bi bil pooblaščenec mokrono-ške občine. A tu smo vsi proti njegovim zahtevam. Železnica se mora graditi v javno korist, ne pa le v korist eni tuji družbi, ki išče le svojega dobička. Dežela ne more podpirati te železnice, ako ne bo to res deželna lokalna železnica, ki bi povzdignila i J i- ; 4*» tf? *4* l4s *4/ î4»i *4** *4? ft? fis ri»? rlTî T”1 *4* *4** l4* *4* fT? rlh ft? tTî rlT? M? îTt tTt tŸt Mr? M? i l *47 ! £ £ M? ITT# ! AI Za Božič in NOTO LETO pošiljajo. Slovenci kaj radi GABILA svojcem v staro domovino in iz Zjediujenih držav zgolj gotov denar; to pa NAJBOLJE, NAJCENEJE in N A JH IN REJE preskrbi FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St 0101 St. Clair Ave., N. E. New York, N. Y. Cleveland, 0. A el1} efr, ril rfo eftr» tli f ll til tj?*4* M? M? rTi *4? *4? t?7 ífo ft? vfo vi*? tir? tj? *4* *4* ffa fir? ilr? M? tptp *4* *4* Mi 4*7 tptp E.Wunderlich GraniteCo E.PORTER BREWING COMPANY 804-806-808 N. Hickory St. Joliet, IL. Velika zaloga spomenikov —Sovražnik se bliža proti Ceiovcu— v osebi kranjskih izletnikov v Rožno dolino. — Pogin preti nemški koroški kronovini. Celovški občinski svet je namreč v zadnji seji dovolil krajevne-nu odboru “Karavanke”, sekcije nemštva podporo 200 kron za stavbo "Češkega in avstrijskega planinskega dru-lovške koče”. Občinski svetovalec Lerch pa s tem ni bil zadovoljen, ampak je zahteval, da naj sc zviša podpora na 500 kron. Utemeljeval je svoj predlog na ta način, da je ta koča vsled nove železnice tudi za Celovec velikega pomena. Rekel je, da kakor je iz Slovenskih časopisov razvideti, je z narodnim mirom v Rožni dolini proč. Gospodje iz Kranjskega bodo silili sem, si pribojevali ozemlje do vrat mesta. Pritoževal se je, da se od slovenske strani vse stori, samo da se Nemcem bivanje kolikor mogoče o-greni. Slednjič jc predlagal, če se ne bodo proti temu prodiranju zagoj-zdili. se še noben Celovčan ne bo upal v Rožno dolino, da bi je ne dobil od Slovencev po hrbtu. — Kljub njegovemu jadikovanju pa vsejedno občinski svet ni dovolil povišanja podpore. No, ta gospod občinski svetnik ima pa že precej velik strah pred Kranjci. Revež se res zdaj ne bode več upal v Rožno dolino. Gospode iz Kranjske pa vabimo, da naj le pridno hodijo k nam v Rožno dolino, da bomo tem la-glje dokazali, da je zemlja do Celovca še vedno zasedena od slovenskega roda. HRVATSK0. naše kraje. Tudi občine, ki hočejo prispevati k zgradbi, morajo priti do be sede, in zato se obračamo do poslan-: ..—Žrtev oderuhov. Zastrupil se je v cev, da se kolodvori postavijo tako, j Zagrebu s ciankalijem 64letni lekarnar da bodo v korist krajem, ki so jim Ivan Pecinovisky, ker se ni mogel re-namenjeni, ne pa v škodo! j šiti iz rok brezvestnih oderuhov. Na 1 EAGLE BREWERY • t, izdelovalci j| .....„ ....n PALE ALE IN LONDON PORTER Posebnost je Pale Wiener Bier. GC ►d o S « Í25 H* « * Nase prodruznice so: v Chicago Bethania and Resurrection Cemetary blizu Summit, Cook Co., in Naperville, III. Chi. tel. 1872. N. W. Phone 499. ZEMANOVO “GRENKO VINO”, je najboljše zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti boleznim želodca, črev in ledvic, čisti kri in jetra. NEPRESEG-LJIV LEK ZA MALOKRVNE ŽENE IN DEVOJKE. Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč. ZEMANOVA “TATRA”, želodečni grenčec. Tatra je izdelana iz zdravilnih zelišč tatran-skega gorovja, zdravi živčne slabosti, podpira lahko prebavo želodčevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma. Dobiti v vseh slovanskih salunih kakor tudi pri izdelovalcu teh najboljših zdravil. B. ZEMAN, W. IStli CHICAGO, ILL. •il. menjico za 6000 gld. izplačano mu je bilo 1200, a ostalo svoto je dobil oderuh. Svojim prijateljem je žiriral do 40,000 gld. Tako ga je uničila njegova dobrota. V Zagrebu je radi tega na oderuha veliko ogorčenje. —Škof v Makarski je postal prof.dr. Jurij Caric, doslej vodja zadrskega semenišča. Dr. Caric je vnet katoliški Hrvat, ki ima razum in srce tudi za gospodarske težnje in potrebe ljudstva. Tudi je vnet pristaš glagolice. -—Velik hrvatski dobrotnik. Zadnjič so pokopali v Zagrebu posestnika “Grand hotela” Leopolda Schwarza, Pokojnik je bil zelo bogat in je zapustil preko pol milijona kron v dobrodelne namene. Zapustil je: 400,000 K za bolnico v Zagrebu: 200.000 K za nakup zemljišča in zgradbo, 50.000 K za ureditev bolnice, 150,000 kron za vzdrževanje bolnice, 40,00 K za 4 štipendije za zagrebške srednješolske dijake, 10,000 K za hrano ubogim šolskim otrokom, 10,000 v podporo revnim delavcem, po 2500 K zavodoma za slepe in gluhoneme in po 300 K vsakemu zagrebškemu društvu, ki se peča s postrežbo bolnikov in podpiranjem revežev. i Nemanidif 205-207 0UI0 ST., ff Joliet,lil Prvi slovenski pgrelmi-šli wú ii biihiH.1 Northwestern 416. Chicago Phon« 2373. Naznanjam rojakom, dä nam je ra- j vno sedaj dospela velika zaloga j raznovrstnih lepih KRIŽEV, (Jene različne od $8.10 naprej. ^ Ako hočete imeti lep spominek |S? na grobu svojih dragih, oglasite se B» ustmeno ali pismeno pri nas. «L i mmmmmmmmmmmmmmmmù Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi, največji in najcenejši slovensko-katoliški list v Ameriki in glâsilo K. S. K. Jednote. Izdaja ga vsaki petek SLOVENSKO-AI. TISKOVNA DRUŽBA, Naročnina za Združene države le proti predplači $1.00 na letq; za Evropo proti predplači $2.00 na leto. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na AMERIKANSKI SLOVENEC JOLIET, ILL. Tiskarna telefona Chieiwo In Inters‘,ate: 509 Uredništva telefon Chicago tori. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari naslov. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic newspaper in America and official organ of G. C. Slovenian Catholic Union. Published Fridays by the Slovenic-American Printing Co. Joliet, 111. Advertising rates sent on application. ^TRADESÎPiïîSilCOUNCIL‘4 i CERKVENI KOLEDAR. 2. dec. Nedelja Bibijana, muč. 3- " Ponedeljek Frančišek, Ksv. 4- Torek Barbara, dev. 5- Sreda Saba, opat. 6. ' “ Četrtek Miklavž, škof. 7- “ Petek Ambrozij, škof. 8. Sobota Preč. počet. M ADVENT. Advent t. j. prihod Gospodov otvar-ja cerkveno leto. Čudno se utegne zdeti, da se novo leto začenja v decembru. ampak navada, šteti mesece od januarja, je primeroma novodobna uvedba. December pomenja deseti mesec in dokazuje, da so Rimljani začenjali svoje leto v marcu. Sele 1. 1732 so začetek angleškega državljanskega leta prenesli od dne 25. aprila na dan 1. januarja. Cerkev imenuje začetek svojega leta “advent” ali “prihod". To je doba pričakovanja in predstavlja dolgočasna leta, med katerimi so proroki in kralji koprneli za prihodom Gospodovim: "Vi oblaki ga rosite in ve nebesa pošljite Pravičnega.” To je doba pripravljanja, ko doni glas Janeza Krstnika v puščavi sveta in po pustali pregrešnih src. “Pripravite pot Gospodu in zravnajte njegove steze.” To je čas kesanja in molitve, med katerim naj se doline napolnijo in gore znižajo, krivi poti zravnajo in grobi ogladijo, da postane vse meso deležno odrešenja in vsako uho vredno besed “Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem dobre volje." Obhajanje te dobe je le sredstvo, s katerim cerkev poudarja veliko resnico včlovečenja. Vsi njeni posti in prazniki imajo samo ta namen, bolje pojasniti resnico, da je Kristus Bog Boga, luč luči. pravi Bog pravega Boga, rojen ne narejen, sobistven z Očetom, ki je ustvaril vse reči. ki je za nas ljudi in za naše odrešenje prišel doli iz nebes iu bil včlovečen f>0 Sv. Duhu iz Device Marije. Če pomnimo, da Božič, ni samo dan za-f-siiVC ilj razveseljevanja, marveč da je spoiptitflski praznik največjega in naj-pudovitejšega dogodka v človeški zgodovini — Božjega prihoda k njegovemu ljudstvu, potem lahko umevamo, kako potrebno je, pripraviti se za vredno obhajanje istega. In lahko umevamo tudi — kajti taka je človeška narava — da nam bo vredna priprava tem krepkeje predočevala. da je i,lcte ležeče v jaslih pravi Bog. Go-gospodov in Kralj kraljev, in da STtfircm gorcčiiejše v naši zahvali za ta ?fljJoviti dokaz božje ljubezni do ljudij. po kateri je da! Svojega edino-ro j enega Sina v poroštvo našega odrešenja. Pa dočiin so ta premišljevanja primerna za vsakega kristjana, je posebno premišljevanje važno predvsem za katoličane. Za nas včlovečenje ni osamljen dogodek, stoječ med dvema zgodovinskima dobama. Zvezano je včlovečenje s stoletji in deluje skozi vse dobe. Katoliška cerkev dandanes je samo nadaljevanje tega božjega razodetja njegovim otrokom. Dete je prorok napovedal kot Emanuela, kar pomenja "Bog z nami", in pravo bistvo katoliške cerkve je. da ostane Gospodova oznanjevalka do konca koncev. Bog je z nami. 110 samo v svojem Sv. Duhu. stražeč. vodeč in oživljajoč cerkev, marveč Bog je z nami še tesneje v tabernakeljnu ali svetem hranišču. skrit pod sveto tančico, z nami ponoči in podnevu. kakor pravi sv. pismo: "veseli me hirati s sini človeškimi.” Raditega naj bi se katoličani res- nično in resno pripravljali za advent. Včlovečenje ima več stopenj. O Božiču se je Kristus prikazal svetu o-pravljen v človeško meso. odet v plenice in ležeč v jaslih. Triintrideset let pozneje je skril svoje človeštvo kakor je ob včlovečenju skril svoje božanstvo in postal hrana svojim učencem pod podobo kruha in vinar Tako je dobil čudež nazaretski in betlehemski svoj naravni zaključek v čudežu zadnje večerje, in na vsak Božič v vsaki katoliški cerkvi lahko pravimo z doslovno natančnostjo, da je Kristus Emanuel ali Bog z nami. Kakor je prišel k svoji Materi v mrzlem hlevu, tako prihaja sedaj k svojim vernikom. kadar kleče ob obhajilnem naslonilu. Nam je dano, da damo spravo .za zavrnitev iz gostilne in bridko iskanje prenočišča iu tovarištvo živa-lij in uboštvo jasli j s tem, da Ga spravimo v sobo za goste, vredno pripravljeno za njegovo navzočnost. Tako resnično in tako dejansko bo pričujoč z nami, kakor je bil v mestu Betlehemu pred devetnajststo leti, in samo 1 naša krivda bo, ako se spet uresničijo besede sv. Janeza: Prišel je k svojcem in ti ga niso sprejeli. In katera priprava je zadostna za sprejem Kristusa? Kako hitro minevajo štirje adventni tedni, ko se pripravljamo pozdraviti Gospoda. Na visoki gori molitve stojimo in gledamo proti vzhodu. Gledamo in zagledamo bleščečo svetlobo, oznanjujočo vstajanje Jakobove zvezde. I11 že se pojavlja, da nas vodi. Pa ko imamo oči uprte na to zvezdo, opazimo li ne-gladko pot ali dolgost poti? On. ki ga iščemo, nas bo čuval, da sc ne spod-taknemo, in njegovi angeli nas pone-so navzgori. Kako hitro minejo ure in proidejo dnevi, sledečim zvezdi novorojenega Kralja, dokler ne bomo božičnega jutra morda spoznani za vredne, da stopimo v Njegovo hišo in Ga sprejmemo v svoja srca. in “prihod" bo dovršen in prorokovanje izpolnjeno, da je Kristus Emanuel, Bog z nami. METEORJI IN METEORSKE PLOHE. (Dalje.) Liki grom in ogenj. Pred padanjem meteorjev v mestu L'Aigle 1. 1803. je bil slišati šum liki grom iu videti ogromna ognjena krogla. frčeča po ozračju. Potem je sledila silna eksplozija, ki je trajala več minut in bila slišati sedemdeset milj daleč na vse strani. Koj nato se je vsulo meteorsko kamenje in potem so nabrali do tritisoč kosov, največji je tehtal sedemnajst funtov. Santo majhno število kamenov je, ki so jih ljudje dejansko videli padajoče, a mnogoštevilne kamenine so bile najdene, kojih sestava in snov brezdvontno dokazujeta meteorski izvir. Ena izmed teh kamenin je velika kepa železa in niklja, tehtajoča tisoč-šeststoinosemdeset funtov, ki jo je najdel potovalec Pallas 1. 1749 v Aba-kansku v Sibiriji in je sedaj v carskem muzeju v Petrogradu. V Buenos Ayres, na planoti pri O-tumpi, je meteorska masa sedem in pol čevlja dolga, deloma zasuta v zemlji. Pravijo, da tehta kacih šestnajst ton. Kos tega kamena, težak tisočin-štiristo funtov, hrani British Museum. V' Coconino countvju, Arizona, kacih pet milj južno od postaje Sunshine na Santa Fe-železnici, je zelo znamenita kamenina, povrhu popolnoma ploska in znana kot Coon Butte ali Coon Mountain. Ta takozvana gora (mountain) ima ©kroglasto sleme od 130 do itjo čevljev visoko, s skoraj okrožnim usedom v zemljo, globokim okoli 400 čevljev in razsežnim v premeru do treh petin ene milje. Z dna useda do vrhu slemena meri razdalja od 530 do 560 čevljev. Ta used je prav sličen žrelu ognjenika. iti na površen pogled se človeku zdi. da je to bil res bljuvalnik pred stoletji ugaslega ognjenika. Geologi ali zc-mljeslovci pa so kmalu opazili, da rob ali okrajek ognjeniškemu žrelu podobnega useda ni sestavljen iz vulkanskega izbljuvka. Luknja obsega samo kacih 20 do 30 čevljev rdečega peščenca, potem 250 do 350 čevljev rmenkastega vapnenca, potem svetlosivkast peščenjak in konečno rjavkast peščenec, s katerim se konča. Iste površne ' plasti, nastale ko je bila zemlja krita z vodo, še raztegajo čez planoto na vse strani več milj daleč. Teorija, da je takozvano žrelo nastalo po kakem ognjeniku. se lahko opusti kot nemogoča. Udrtina vsled udara. Druga teorija je bila, da je ta znamenita udrtina posledica parne eksplozije: ampak najnovejši preiskovalci so našli mnogo vzrokov za to. da je ta razlaga neverojetna. Ogromna množina sopare, potrebna za tako dfelo, bi se mogla nabrati samo v krajinah og-njebljuvne delavnosti. Prav nič razvidno ni. da je bila takošna krajina kdaj tukaj. Nedavno.pa so učenjaki nabrali mno go dokazil za resničnost teorije, da. je to veliko udrtino v zemljo napravil udar meteorskega telesa. Prav veliko je moralo biti. a vsled silnega zadetja ob zemljo se je razdrobilo. Velik del skale pa se je zmlinčil v prali, ki sedaj deloma tvori rob udrtine. Vrtanje je odkrilo mnogo malih odlomkov in drobcev meteorske skale do znatne globočine, a večjega kosa doslej niso našli v udrtini. Nasprotno so pa nabrali kacih petnajst ton mete-|Orskega železa okrog udrtine in razpo- slab v razne muzeje- na svetu. Več tisoč koscev so odkrili, razpršenih o-koli udrtine na razdaljo poltretje milje, in še na milijone drobcev je raztresenih tamkaj naokrog. Ti kosci obsegajo prvine, ki so lastne vsem meteorskim telesom — namreč železo, nikel, alumin in druge rude. Veliki muzeji v Londonu, Parizu, na Dunaju in v Berolinu, kakor tudi mnogi manjši muzeji, hranijo meteorske kamene. V Združ. državah imajo najlepše kose vseučilišča Harvard, Vale in Amherst. V zavodu zvanem Smithsonian Institute v VVashingtonu je posebno zanimiv meteorit, ki je padel na Santa Catalina Range v jugovzhodni Arizoni. Posredi je votel in ima obliko velikega pečatnega prstana. Stirinajst-sto funtov tehta, in v Tucsonu so ga rabili mnogo let za nakovalo, dokler ga niso učenjaki rešili. Vsled svoje oblike spada med najznamenitnejše, kar jih je znanih. (Konec prih.) Zaprli so v Lipskem mestnega blagajnika Gruetzmanna, ki je poneveril kakor pravi 100 tisoč mark. Kadenje prepovedano v vasi Bobe- rati na Nemškem. Po javnih mestih stoji nabito: Kadenje je v tej vasi prepovedano. Za izboljšanje italijanskih železnic je predložila italijanska vlada predlogo, s katero zahteva od parlamenta 300 milijonov lir. Hotel zletel v zrak. Iz Bukarešta javljajo: V Gjugjevem je eksplodiral v hotelu “Evropa” acetilen. Eksplozija je bila tako močna, da je zletel hotel v zrak. Tovarna konserv v Srbiji. Neko veliko angleško društvo je vprašalo srbsko vlado, če dovoli zidanje velike tovarne konserv v Srbiji. Društvo se je zavezalo, da bo poklalo letno do 100,000 glav izključno domače živine. Celo mesto se izseli v španski provinci Salamanka. Mesto se imenuje Bejar. Prebivalci so se pečali izključno s tkalstvom, a njihova obrt je pro-pala. Preseliti se mislijo vsi skupaj —• 9,000 ljudij — v Ameriko in sezidati novo rrtcstc. Novo parobrodno društvo na Ruskem. S kapitalom, ki znaša 6,000,000 rubljev snujejo Rusi novo parobrodno društvo pod imenom "Ruski I.loyd”. To društvo bo poslovalo po Črnem morju in vzhodni Evropi sploh in izvažalo pred vsem petrolej. Ker je razžalil prusko zbornico, so obsodili odgovornega urednika dnevnika "Duesseldorfer Volkszeitung", Hugona Schotta, v dvamesečni zapor. O pruski zbornici je pisal, da je “najbolj zaničevani parlament na svetu.” Državni pravdnih je predlagal šest mesecev. Knez godbeni kapelnik. Kneza Roberta Broglio je zavrgla njegova rodbina. ker je poroči! pevko Estello A-ieksander. Brez sredstev je knez Broglio služil za natakarja. Zdaj je pa žena sprejela službo pevke, knez pa mesto kapelnika v kolonijalnem gledališču. Bolečine v hrbtu in nogah izginejo popolnoma, ako se ud parkrat nariba z Dr. RICHTERJEVIM SidroPainExpellerjem Rodbinsko zdravilo, katero se rabi v mnogih deželah proti reumatizmu, sciatiki, bolečinam na straneh, neuralgiji, n bolečinam v prsih, proti glavo- in zobobolu. \|/ V vseh lekarnah, 25 iu 50 centov. F. AD. RICHTER & Co. 215 Pearl St. New York. ROJAKI! Najboljše, najhitrejše in najcenejše se čistijo, gladijo in barvajo moške in ženske obleke v Joliet Steam D.ve House. Vsak Slovenec ali Hrvat naj pi-EfAEjpz nSafoAs isuoj[ a af “TRIG I v V A ' zdravilno grenko vino in ‘Ban Jelačič grenčico’ katero je vse narejeno iz pristnih zelišč in pravega vina. Dobi se Triglav Ctaical Wte. 568 W. i8th St., Chicago 111. Zalogo imajo: ALOIS RE-CHER, 1223 St. Clair St., Cleveland, O. in ANTON LIN-ČEK, soi nth Ave., So. Lorain, Ohio. A. Schoenstedt, naslednik firmi Lougliran & Schoenstedt Posojuje denar proti nizkim obrestim. Kupuje in prodaja zemljišča. Preskrbuje zavarovalnino za posestva. Prodaja tudi prekomorske vozne listke. COR. CASS & CHICAGO STREET. I. nadstropje. Kilni pasovi. MI IMAMO NAJVEČJO ZALOGA KILNIH PASOV V MESTU. CENA $1.00 do $5.00. FLEXER & REICH MAN N LEKARNARJA Cor. Bluff and Exchange Street« JOLIET, ILL. NI. B. Schuster Young Building •I o I i e t , Illinois. Prodaja zemljišča v Wells +o+o+&+ Naš zavod je najstarejši, kar jih je v Zveznih državah. Mi smo dovršili višje šole na evropskih univerzah in pridemo iz istih krajev, kakor pridete vt. Toraj rojaki, ako imate le kako bolezen izmed onih, katere so spodaj imenovane, nikar ne pomišljajte niti trenutek, temveč obrnite se takoj do nas, vaših rojakov in razložite nam v vašem materinem jeziku svoje bolečine ta nadloge. Mi vam bodemo pomagali v krajšem času in bolj po ceni, kakor katerisibodi zdravnik v deželi. Bodite previdni komu zaupate vaše dragocena zdravje! Oglasite se pri nas, predno se obračate do kakega druzega zdravnika. Mi vas gotovo ozdravimo in to v najkrajšem času!! Zastrupljenje krvi, krč, božjast, slaboumnost, zguba moči, vse bolezni v hrbtu in sploh vse bolezni pri moških in ženskah. Preiščemo vas zastonj e* damo tudi nasvete brezplačno. Uradne ure od g—5 ob delavnikih, 7—g zvečer vsak dan. Ob nedeljah od 10—2. BERLIN MEDICAL INSTITUTE. 703 PennAve. 2 nadstropje. Pittsimrf, Pa. Ako se ne morete oglasiti osebno pri nas, pišite nam pismo. Mi va» tudi lahko pismeno ozdravimo. Opišite vaše bolezni v vašem materinem jeziku; pristavite tudi, kako dolgo ste bolni in koliko ste stari ter naslovite na.: Berlin Mefal Institute, 703 Penn Avenue Pittsbnrg, Pa. HOTEL CARNIOLA. (Kranjski Hotel.) Poleg La Salle St. Station. 40 Sherman Street. CHICAGO. Rojaki, ko pridete v Chicago oglasite se pri meni. FR. BERNIK, Proprietor. JAMČIM VAM DOBRO POSTREŽBO, TRPEL SEM CELIH PET LET Bratje Slovenci, poslušajte me, kar vam tukaj povem! Pred petimi leti sem hudo obolel ter sem se zdravil. Toda zastonj. Zdravnik me ni mogel ozdraviti in odšel sem k drugemu. Toda tudi ta mi m mogel pomagati. Tako sem menjal zdravnike in rabil razna zdravila pet let. A vse je bilo zastonj. Na mojo veliko srečo sem se obrnil na America Europe Co. v New Yorku in šel osebno tje. Gospod zdravnik mi je rekel, da mi da zdravilo, katero bode kot nalašč za mojo bolezen. To zdravilo je znašel neki profesor, kateri je bil pravtako bolan kot jaz, a se je trudil toliko časa. da je iznašel pripravno zdravilo. Rekel je, da bodem tudi jaz ozdravil. Prejel šeni zdravilo, ga užival jeden teden in mi je pomagalo. Da se gospodu zdravniku in rečeni družbi zahvalim, pošljem jim pismo, katero naj se priobči po časopisju, da zvedo Slovenci in Hrvatje kam obrniti se in da se pozdrave vsi, katere so bolni. New York, 2. septembra 1906; Veleučenem gospodu doktorju od American-Europe Co., New York. Veleučeni gospod! ’ Prav navdušen sem nad uspehom, katerega ste dosegli v moji bolezni. Trpel sem celih pet let in me niso mogli drugi zdravniki ozdraviti. Rečem vam gospod zdravnik, da sem bi! teden po zauživanju zdravil, katere ste mi poslali popolnoma zdrav. Zgubil sem vse bolezni v prsih; čutim se dobrega in sent uverjen, da sem zdrav. Zato Vas prosim, gospod zdravnik, da daste to pismo v časopisje, da bodo tudi drugi vedeli in se zaupali v zdravljenje Vam, ter da ne bodo lši k drugim zdravnikom, kateri znajo samo tolažiti, kot so mene. Hvala Bogu, gospod zdravnik zdaj sem popolnoma zdrav in želim, da bi živeli tisoč let na korist bqlnikom in da bi pomagali vsem ljudem v njih bolezni. Bratje Hrvatje in Slovenci, jaz sem rojen v Zagrebu in živim zdaj v New Yorku. Kdor se hoče prepričati, da je res, kar sem napisal, naj pride k metu ali pa naj piše; vsakemu priporočam v njegovo lastno korist, da se da zdraviti pri American-Europe Co. Na veke Vam hvaležen IVAN HUDIN, 477 W. 57th St. New York. Bratje Slovenci, mi imamo posebno zdravilo za vsako bolezen. Vsak« zdravilo, katero se odpošlje, je iznašel kak velik zdravnik ali profesor; ta je jedno bolezen proučaval tako dolgo, da je znašel zdravilo, s katerim se more ozdraviti ta bolezen. Ta zdravila pošilja naš gospod zdravnik vsem bolnikom, kateri pišejo nam. ZDRAVILO ZA 50 CE>TOV. Naj se oglasijo tisti, katerih niso drugi ozdraveli. Mi jim pošlemo zdravila na poskušnjo, aktera gotovo pomagajo. Pošljite le soc kot povračilo za stroške pošiljatve. Ta zdravila Vam pošljemo samo za poskušnjo, da se prepričate, kako Vam pomagajo. Nova knjiga za Slovence. Stem naznanjamo v tem časopisu vsem čitateljem, da izdamo največjo in najmodernejšo knjigo v slovenskem jeziku za slovenski narod v Ameriki z-imenom: Slovenski zdravniški svetovalec. Pisana in izdana je v blagor Slovenskega naroda. V tej knjigi bode povedano, kako nastane bolezen, kako se jo zdravi, kako in iz česa so napravljena zdravila in kako delujejo zdravila na raznovrstne bolezni. Ta knjiga bode malo popisala vse velike svetovne zdravnike, kateri so iznašli taka zdravila, da se vsakdo lahko ozdravi. Naša nova knjiga bode veljala 50 centov; onemu pa kateri nam pošlje naslov dveh oseb, kateri so zdravili drugi zdravniki, a jih niso mogli ozdraviti, pošljemo knjigo zastonj, ako nam priloži par znamk za poštnino. Pravtako jo dobe zastonj siromašni ljudje, če nam le pošljejo znamke za poštnino. Onim pa, kateri žele priti osebno k nam, svetujemo, da pridejo vsak dam 0(j I0—12 ure dopoludne, ker je drugače predenj. Zdravniški oddelek za Slovence v AMERICA-ETJROPE CO. 161 COLUMBUS AVE., NEW YORK, N. Y. JOSIP DUNDA, glavni tajnik, Golobitsh Bldg., Joliet, 111. ■ Sultanovi sužnji. ! Carigrajska povest iz »edem naj-ste ga stoletju. (Konec.) 12. Na benečanovi ladji. Še isti večer je govorila sultanova žena Fatima dolgo s starim Alijem in mu pokazala dragocen prstan, ki bo njegovo plačilo, ako ji pomaga rešiti otroke. Zamorec maje s svojo glavo sempatje in si ogleduje svetli kamen v prstanu; slednjič reče: “Že zaredi tega privolim, da Abdulahu eno zagodem, ki bo zopet spravil svojih desetlisoč kron v žep, ne da bi dal tudi Aliju ka; zaslužiti!” ! Drugi dan prinese Ali svoji gospe sledeča poročila. Abdulah in Levi, sultanov telesni zdravnik, sta padišahu res sporočila, da je Janko mrtev, a sta prišla v veliko zadrego, ko se je deček branil iti iz serajla. S silo sta ga hotela spraviti na benečanovo ladjo, da bi dobila pbljubljeno svoto cekinov; toda tudi tu se pojavijo težkoče, deček bi ju namreč lahko izdal. Za sedaj ga ima Abdulah v svojem stanovanju zaprtega in mu preti s smrtjo, ako se ne uda. “In tako", sklene Ali svoje poročilo, “imamo Abdulaha in Levtja popolnoma v svoji oblasti. Dečka nam morata prepustiti ali pa dati sultanu svojo glavo, ker sta ga nalagala.” "Je že dobro, Ali!" odvrne Fatima. "Za tega sužnja ne dobita niti vinarja od tujih menihov. Jaz nočem, da ostane kdo izmed njih v judovski oblasti — bi vedela rada, kateri naših menihov bi se toliko žrtvoval! — Torej slišiš, niti vinarja ne za dečka od menihov! Jaz sama spravim Abdulaha s poti in sama določim,odkupnino! Medtem naj bo le Janko skrit pri njem; gorje mu pa, ako dečku skrivi samo en las! Svoj načrt izvedemo šele dan po bajramu." Stari Ali seve ni nič kaj zadovoljen z določbami modrc Fatime, preračunal je že, koliko bi prišlo nanj od onih desettisoč kron. Toda mora se udati; začne pa premišljevati, kako bi kljub temu iztisnil iz strica Abdulaha kako lepo svotico za svoj žep. Ko naznanijo torej muezini četrto molitev, gre stari Ali k Abdulahu ter se začne pričkati ž njim; slednjič se mora udati Abdulah in Ali sporoči Fatimi, da je že vse v redu. Dan za dnem mine, ne da hi mala Mimica in ubogi Konrad kaj zvedela o namenih svoje gospe. Tudi o Janku ne zvesta ničesar, kaj je ž njim. Da ga ni več v janičarski vojašnici, je zvedel Konrad že ono jutro, ko je povedal Fatimi zgodbo o Juzufu in Miri. Toda več mu sužnji ne morejo povedati, kaj se je nadalje zgodilo z njihovim tovarišem. Najbrže je že na buliji, ki je namenjena v njegovo domovino; tako domnevajo vsi in tako pove Konrad tudi Mimici, ki se bridko zjoče; upala je namreč, da se bo mogla vsaj posloviti od bratca, ki mu iz srca privošči to srečo; izročila bi mu najprisrčnejše pozdrave na očeta in mamico. A sedaj ga že ni več tukaj, šel je, ne da bi ji izročil kak pozdrav, -—ah, to je tako bridko! Fatima zapazi rdeče oči Mimičine in vprašujoče poglede kruljavega K011 rada, toda ne potolaži jih niti z besedico. Tako minejo za sužnja zadnji dnevi ramazana jako žalostno. Slednjič naznanijo streli iz topov konec posta in začetek velikega praznika bajrama, ki zaključuje mesec ramazan. Še večje nego veselje Turkov je na ta bajram veselje odkupljenih sužnjev in suženj. Proti večeru praznika prideta namreč mercedarca k Abdulahu in vzameta seboj vse krščanske dečke in deklice, ki so na dvorišču velikega serajla. Abdulah je slabe volje; dečki sc pa od veselja jokajo in poljubljajo dobrima menihoma roke in robove nju ne obleke. Janko vitli ;z svoje ječe ves ginljit' ptizor. Pozna jih vse; tudi svoja prijatelja Antonija ni Stanka vidi v svuic veselje med njimi. On jim miga z roko ¿n robeeiil, toda srečni dečki ne vidijo ničesar in ko gredo vesolja skoraj pijani skozi Visoka vrata na prosto, ne more več zadržati solz in zazdi se mu skoraj, tla sc je preveč žrtvoval iz ljubezni do svoje sestrice. ,Sc je zatopljen v te misli, ko vstopi Abdulah v celico in mu veli, llaj gre ž fjim. Medtem je postala noč; toda y.y-H>gt> fučic in svetilk na minaretih ni kupolah hiš in palač in ladij v bližnjem Zlatem rogu sveti v najskrivneje kote serdilskih vrtov, po katerih sledi deček nadzorniku. Prideta do znamenitih vratič na koncu serajla. Vse o-kolu je tiho; le od cest sem se sliši veselo vpitje in onstran obzidja pljuskanje morja. “Ni jih še tu!" godrnja Abdulah. “Ali so ti znana ta vratiča?" vpraša nato dečka. "Ne, gospod!” “Hm, že mnogo princev naše cesarske rodbine je šlo tu ven, a sc niso več vrnili,” reče Turek. “Stvar je šla vedno lahka Vstopili so v čoln, “mutci" so vesljali nekaj časa, nato so zgrabili sultanovega brata, mu zategnili zanjko okoli vratu, obesili nanjo težak kamen in šlo je v morje z njim; mir države je bil s tem zopet zagotovljen." "In sedaj hočete tudi mene spraviti na ta način s poti?" vprašajanko ves prestrašen. "Zaslužiš pač, paglavec!" se oglasi odgovor. “Toda čoln je že tu!" reče Abdulah, ko zasliši stopinje po poti “Jaz sem, jaz! Vreče so že pripravljc s peskom posuti. “Ali ste vi, Ali?” vpraša nato. ne,” odvrne stari zamorec z zamolklim glasom. “Torej naprej!" zakliče Abdulah in zaklene s ključem vratca. Janko zagleda pred seboj stopnjice, ki vodijo k obrežju, in majhen čoln za dva veslača. Hitro vleče Abdulah dečka po stopnjicah doli in ga potisne v čoln. Janko se ves trese in začne moliti misleč, da je njegova zadnja ura tu. Naglo denejo še dve precejšnji vreči v čoln in Abdulah veli: “Naprej!” Nalahko se začno gibati vesla in čolnič plava mirno po Bosporu okolu serajla ter se ogiba vseh slovesno razsvetljenih ladij. Ustavi se pri veliki ladji, ki stoji pri vhodu v Zlati rog. "Vse v redu! — Santa Maria!” zakliče veslač. “Santa Maria!” odgovori kapitan na ladji. “Najpreje vreče, potem šele dečka!” Nekaj minut pozneje je Janko, ki še ne ve, kako se vse to konča, z vrečami vred na ladji. Tu ga obkrožijo veseli tovariši in oba meniha. Ne ve, naj se li smeje ali joka? Njegova prva misel je, da ga hočejo šiloma odvesti domov. Ko pa odgrne o. Jožef vreči in ¡zlezeta iz njih Mimica in Konrad — se začne hkrati jokati in smejati od veselja. In sedaj noče biti ne konca ne kraja pripovedovanju in ko raz-pno mornarji jadra, začneta Mimica in Konrad praviti, kako jima je Fatima komaj pol ure preje naznanila, da sta prosta. “ 'Jaz moram skrivaj ravnati.’ pravi, "tako pripoveduje deklica, " 'sultan namreč ne bi nikdar v to privolil. Toda jutri odpotuje in ko se vrne, ne bo nič pogrešal male pevke in pritlikavca. Zato vaju poneso v teh vrečah proč in ne smeta se ganiti, dokler nista na ladji.’ Tako nama zabičuje in naju obdaruje z dragocenimi darili za starše, katerim naj poveva, da zna biti tudi Turkinja plemenita kakor Španka. Kaj je pač mislila s tem, Konrad, ali veš?" Nato pove Konrad svojo pravljico in vsi ga pohvalijo. Meniha pa povesta, kako jima je Fatima po tolmaču sporočila, da bo poslala vse brez odkupnine na ladjo in kako sta še vedno dvomila nad tem do sedaj. "In sedaj je ljubi Bog vse na dobro obrnil." sklene o. Martin. "Preblažena Devica vas je vse rešila in pod njenim varstvom pridemo srečno domov. Zatorej molimo njej na čast in hvalo rožni venec!" In iz hvaležnosti otroških src vzkipi pobožna molitev k Bogu, ladja pa pluje mirno po morju in razsvitljeni minareti in kupole cesarskega Carigrada izginjajo polagoma v daljavi. "Vi tu. Ahmet-Efendi?" zakliče o. Martin skoraj prestrašen. "Ne več Ahmet-Efendi in ne več Turek!" reče tolmač veselo in vrže turban v morje. “Ne, ampak zopet Bernard Broken in skesan kristjan, ki vas prosi, da ga sprejmete v naročje edinozveličavne katoliške cerkve. Kar sem namreč videl in čul pri vama in pri teli otrocih, me je z milostjo božjo izpreobrnilo." "Tudi jaz prosim odpuščanja za svo je pohujšanje," prosi Janoš ves osramočen, "in prosim, da bi se mogel zopet oprati svoje pregrehe, s katero sem tako hudo žalil svojega Izveličarja." Ljubeznivo sprejme o. Martin oba skesana grešnika nazaj v naročje sv. cerkve in sedaj je šele veselje tako kakoršno je tudi v nebesih nad spokorjenim grešnikom. Ubežnika sta se seznanila šele zadnje dni ramazana ter sklenila ubežati v noči pred bajramom. Posrečilo se jima je in prišla sta na benečanovo ladjo, kjer ju je skril kapitan za dobro plačilo na dnu ladije. "Santa Maria” pripluje srečno v beneško pristanišče, kjer se vsi naši znanci izkrcajo in veselo odbite vsak proti svojemu domu. Konrad pa gre z Mimico in Jankom v Novo mesto, kjer ga njuni starši prav prijazno sprejmo in obdrže pri sebi. Zahvala. Za ljudsko knjižnico v Ponikvah pri Dobrepoljah so darovali rojaki sovaščani v Chisholmu in Hibbingu, 40 K (8 dol.). Bodi jim izrečena tem potom za blagohoten dar iskrena zahvala. Čast njihovi zavednosti! Naj bi se rojaki tudi drugih krajev spomnili te prekoristne naprave! Saj pridno branje je prvi pogoj za nadaljnjo izobrazbo. In to se najbolj omogoči z javno knjižnico. V Nemčiji daje vlada za take ustanovitve bogate podpore, mi Slovenci v stari domovini pa smo, kot povsod tako tudi v tem oziru navezani le na lastno pomoč. Z malimi prispevki se pa le počasi spiopolnjuje naša ustanovitev. ‘Položite tudi Vi rojaki kak dar na oltar svojemu narodu za njegov prospeh in napredek. Nabiranje prispevkov je blagohotno prevzel rojak John Dren, Box 245, Hibbing. Mimi.; kamor naj blagi darovalci blagovolijo poslati svoje prispevke. Vsem iskrena zalivala in pozdrav iz domovine K. Š-, ustanovitelj knjižnice in t. č. knjižničar. Raznoterosti 00+0+0+0+1 Premeten slepar. Beroliuske hotele je obiskal zadnje čase zelo navihan slepar. Bil je elegantno oblečen ter nosil ličen kovčeg v roki. Dal si je v prvem hotelu od-kazati sobo. Drugo jutro je sklical vse hotelske uslužbence z močnim zvonjenjem v svojo sobo ter jim ves razjarjen pripovedoval, da mu je nekdo ukradel hlače, ki jih je obesil pred vrata v svrlio snaženja. Vse iskanje je bilo zaman. Da bi ne prišel hotel na slab glas. je prosil hotelir gosta, naj molči ter mu kupil nove in tudi 90 mark mu je povrnil, o katerih je gost trdil, da jih je imel v hlačnem žepu. Seveda so vsi lepo molčali o tatvini. Pozneje pa se je hotelir sestal s tovarišem. ki ima tudi velik hotel, in ta mu je pravil, da se je pri njem zgodil enak slučaj, samo, da je moral gostu povrniti 120 mark. ki jih je baje imel v ukradenih hlačali. Radosti življenja je mogoče le tedaj uživati, kadar sta moški ali ženska pri najboljšem zdrav-ju. Oni, ki trpe na kaki bolezni želodca ali jeter, so vselej zdražljivi, sitni in otožni, dočim so oni, ki dobro prebavljajo, vedno uljudni, veseli, podjetni, polni življenja in dovtipov. Nikakor ni težko doseči dobrega prebavljanja, ker JOSEPH TEINER S ‘TtERVil “eois-reRre. Zverinski sin. V ogrski občini Kolosnama se je dogodil sledeči brutalni slučaj. 80 letna Ana Demeter je prišla v rabsko bolnišnico, kjer so jo nekaj tednov lečili in vzdrževali. Kar pride k njej sin Ignac in jo vzame seboj na dom, kjer je izjavil, da ne more plačati zanjo mesečnih 50 kron. Doma je svojo mater zaprl v hlev. Pozneje je tam izkopal jamo in vanjo zazidal mater. Hranil jo je skozi malo odprtino s kru bom in vodo. Orožniki so to izvedeli po anonimnem pismu. Komisija se je podala na lice mesta in pustila ženo izkopati. Na telesu je imela dvajset ran, ki jih ji je prizadel zverinski sin z vilami. Mati je umrla, sina so pa zaprli. —Amerikanski Slovenec je prvi, največji in najcenejši slovenski list v Ameriki ter stane na leto samo $1, reci; en dolar. Cerkveni ropi na Francoskem. Jako zanimiva poročila dohajajo iz Francoske o razprodaji cerkvenega premoženja. V Varennesu so pri javni dražbi samostana Marijinih bratov, ki je stal 300,000 frankov, kot vzklik-tto čelo določili 80,000 fr., a ker ni bilo niti enega kupca, so pri prihodnji razprodaji določili za vzklicno ceno 40.000 frankov. A še lepše je bilo v Souvignyju pri dražbi 30 do 40 tisoč fr. cenjene hiše šolskih bratov. Kot vzklicno ceno so določili 8000 frank., a hišo prodali souvigneškemu učitelju za 50 fr. Čuvaj pohištva vrednega 120 fr. je pa zahteval za svoj trud 711 frankov! Dne 11. t. m. ob 5. uri zj. je došlo 500 artiljeristov, pehote in orožnikov v Sarzeau, da varujejo likvidatorja, ki je imel povelje, da izžene iz kolega superiorja P. Vadueta, ki je ostal sam v kolegu. Ob 6. uri zj. je pozvonil likvidator pri samostanu. Odprl mu ni nihče. Pač pa so zazvonili na plat zvona in kmetje So drli skupaj od vseh strani, a vojaki so jih razganjali. Ob 9. so s silo vlomili v samostan in drli v kapelico, kjer je stari prednik pričakoval preganjalce. Surovo so zahtevali, naj zapusti poslopje. V izprevodu je župnik nato prenesel Najsvetejše v župno cerkev, kjer je nato maševal P. superior. Sodnij-skega eksekutorja in policijskega komisarja je pozdravljala množica, ko sta odpotovala, s fuj klici. ►♦oovo*o» MALI OGLASI POTREBUJEMO 100 MOŽ ZA delo v kanalu med Jolietom in dan in več. Dela je dosti za eno leto in pol. Več povejo Haye* Bros- *25d IZVRSTNO KRANJSKO DEKLO potrebuje g. Math. Soptish, salun in boarding house, 3400 Kosciusko st., St. Louis, Mo. Dobra plača in lahko delo. Kolikor prej, toliko boljše. UNIJSKI PREMOGARJI DOBE stalno delo. Potrebujemo 50 mož. Zadnjič smo postavili stroje, ki o-iajšavajo delo in pripuščajo delavcem večji zaslužek. Želimo dobrih delavcev. Naslov: Wenona Coal Co. VVenona, 111. 8 tso NAZNANJA SE SLOVENCEM V Ameriki, da prodajam svoje posestvo v stari domovini v Gotnivasi štev. 10. fara St. Mihel pri Rudolfovem na Kranjskem. Posestvo obstoji iz njiv, hoste in poslopja. Ceni se 805 gold. Posestvo je vse v prvem razredu. Kdor hoče isto kupiti naj se obrne na spodaj podpisanega: Fr. Baudek, P. O. S Sta. A. Milwaukee, Wis. 5od3t KRANJSKI ORGANIST DOBI TA-koj službo. Več pove upravništvo Amer. Slovenca. 5ot4 Mično. Posredovalec: “Gospica ima sicer samo eno oko, ampak...” Ženitni kandidat: “No?" Posredovalec: “Zato je bo tudi včasi zatisnila!" Otroška razlaga. “Ali, veš, Tonček, zakaj letajo štorklje na zimo od nas v tople krajine?” “Ker hočejo prebivatci toplih krajin tudi imeti otroke.” Trinerjevo zdravilno grenko vino vam bo vselej prineslo dober in zdrav okus do jedij in temeljito prebavnost. Sami veste, da to pomeni popolno zdravje, kajti pravilno prebavljena hrana se spremeni v telesu v čisto kri, kije vir življenja. Zahtevanje po tem zdravilu je bilo vedno in je še vedno tako veliko, da se dan za dnem prikazujejo različne ponaredbe z namenom, da varajo ljudi, toda naši čitalci vedo, da je le Trinerjevo zdravilno grenko vino jedino pristno kot najpopolnejše družinsko zdravilo in kot najzdraveje namizno vino na svetu. Dober okus. Dobro prebavljanje. Dobro zdravje. IVIocni živci. Močne mišice. JOolg-o življenje. Jedino to zdravilo in nobeno drugo ne doseže tega, in prepričani bodite, da se vselej izognete mnogim boleznim, kadarkoli je rabite. Rabite je za povečanje okusa, kot krepčilo, kot kričistilca, ali kot zabranilo bolezni. POZOR! — Kilar rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot zdravilo, se * morate vzdržati špirituoznih in varjenih pijač. Dobite je v lekarnah in dobrih gostilnah. < JOS. TR1NER, 799 South Ashland Avenue, CHICAGO, ILL. Mi garantiramo popolno čistost in polno moč v naših sledečih špecijalitetah: Trinarjsvetn brinjevcu, slivovici, trpinovcu iu konjaku. Jacob Pleše MESNICA. 1911 North Scott Stree ¡JOLIET, ILLINOIS Pl O JA KOM priporočam svojo Gostilno ^Phoenix i Buffet kjer se toči vedno sveže pivo, žganje ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke. .A.n.t. Slsioff; N. W. Phone 609. 1137 N. Hickory St., Joliet. Brezsnene noči. 7 Cleveland, O. Že dolgo sta nervoznost in nespečnost mučili nekatere naše sestre, pa vsem je pastor Koenigovo krepilo za živce pomagalo — eni celo od nepre-bavnosti. Župnik Weinemann piše iz Detroita, Mich.: Za razne ljudi sem naročil pastor Koenigovega krepila za živce in vedno je imelo zaželjeni učinek. Župnik A. von Oppen iz Meridana, Con., pravi: J.. Bercier, ki uživa pastor Koenigovo krepilo za živce, je imel odtlej le še malo napadov božjasti. 7 A QTA1SII Pošljemo dragoceno knjigo vsa-lAj I Ulij kernu na zahtevo. Revni bolniki dobe zdravila brezplačno- To zdrazilo je več uego deset let pripravljal Rev. Pastor Koenig, iz Fort Wayne, Ind., a sedaj ga prireduje KOENIG MEDICINE CO., Chicago, 111. Prodaje se v lekarnah. Cena steklenici $1. 6 steklenic za $5. V Jo-lietu ga je dobiti v Holzhauerjevi lekarni na Chicago cesti. Znižane voznine po Nickel Plate-železnici. Začenši z dnem 1. novembra 1906 in do preklica so voznine za potnike med vsemi postajami Nickel Plate-železnice prav mnogo znižane. Znižane voznine iz Chicage do glavnih postaj so sledeče: Iz Chicage v Buffalo, prvi razred, $10.50; v Erie, $8.55; v Cleveland, $6.75; v Bellevue, $6.35; v Fostorio, $5-70; v Findlay, $5.50; Fort Wayne, $3-75- Drugi razred, iz Chicage v Buffalo, $9.50. Slična znižanja do vseh drugih vmesnih postaj, vštevši postaje na postaj onkraj Buffala, dokoder vozijo zveznih črtah kakor tudi do mnogih naši vlaki. Mestni urad za tikete: 107 Adams Sireet, Auditorium Annex, Chicago — a postaje: La Salie Street, 3ist Street, Englewood in Grand Crossing. 4t48 Pozor rojaki! Anton Terdič, Cor. Ruby and Bluff Sts. JOLIET. Vas vseh uljudno vabi, da ga pogo-stoma obiščete. Velika zaloga dobre postrežbe. Poskusite moje domače vino in druge raznovrstne pijače ter dobro smodke. Prodajam tudi premog po prav nizki ceni. N. W. Phone 825. Prodajam tudi lote. Henrik H. & Menno H. S TASSEN Sobe 201 in 202 Barber Bldg. J O L I E T , ILLINOIS. JAVNI NOTAR Kupuje in prodaja v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi. Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim. Izdeluje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja. Govori nemško in angleško. Tl* Emil Bachman 580 South Center are., Chicago, 111. The Joliet National Bank Razpošilja denar na vse kraje sveta. Slovanski tvorničar društvenih od-znakov (badges), regalij, kap, bander in zastav. Velika zaloga vseh potrebščin za društva. Obrnite se name kadar potrebujete kaj za društvo. Pišite slovensko. Ka-toiog na zahtevanje zastonj. Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les. Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami... Mi hnamo v zalogi vsakovrstnega lesa.. Za stavbo hiš in poslopij mehki in in trdi les, late, cederne stebre, deske in šinglne vsake vrste. KAPITAL $100,00 0. T. A. MASON, predsednik. G. M. CAMPBELL, podpredsednik ROBERT T. KELLY, blagajnik. Na voglu Chicago in Clinton ulic Nas prostor je na Dcsplaines ulici blizu novega kanala. Predno kupiš LUMBER, oglasi se pri nas in oglej si našo zalogo I Mi te bomo zadovoljili in ti prihrinili denar. W. J. LYONS, Naš Office in Lumber Yard na voglu DESPLAINES IN CLINTON > ..«r . n t Slovencem in Hrvatom V Jolietu in po vseh Združenih državah naznajam, da -mam lote naprodaj v najugodnejših krajih v Jolietu in Rockdalu Le želite kupiti dobro loto ogla site se osebno, telefonično ali pismeno pri mojemu slovenskemu zastopniku g. : IG. ČESNIK, t R. D. 5. Phone 183 R N. W. S - C. E. ASTRAM, lastnik. J ♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦<*♦♦ ♦♦♦»♦♦ in,T ZASTONJ ^ Krasna ura z zgornjim uavijakom \ in dobrim ameriškim kolesoviem, h pokrov je jamčen, da ne očrni, 1 Ura je podobna uri vredni $50, j ter drži Čas prav dobro. Damo jo f zastonj če razprodate 24 kosov, naše izvrstne zlatnine po 10c vsak Naročite 24 kosov zlatnine kakor hitro je mogoče in ko isto prodate icHMhm pošljete $2.40 dobili bodete po poiti vam po$fr»no krasno uro zastonj. NATIONAL JEWELRY COMP’NY Dept. 47, Chicago, III. Na potu v San Francisco. Piše Fr. Ociasen—Okleščan. JOHN GRAHEK GOSTILNIČAR. Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim »djboljše smodke. .......TELEFON 2252....... tou N. Broadway.JOLIET, ILL. I PREMOG i 1 % < I TRD IN MEHEK, TER <; i kok in drva !! ZA KURJAVO ; ; < » < prodaja v Jolietu po najnižjih ! ¡ J cenah. ¡ ¡ Stefan KukarJ Northwestern Phone 1479- Ant. Kirinčič Cor. Columbia in Chicago Sts. Točim izvrstno pivo, katero izdeluje stavnoznana Joliet Citizens’ Brewery. Rojakom se toplo priporočam. TROST & KRETZ — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SMODK. Posebnost so naše "He 0. S.” 10g. in ‘‘Meersckani” 5c. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na 108 Jefferson cesti v Joliet llls. STENSKI PAPIR za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani eeni. Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev In Arnežev. Izvršujejo se vsa barvar-ska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah Alexander naras'**‘ Chicago telet. 2794 VJ N. W. telet. 927 ras Jefferson St.:::::::JOLIET, ILL. BRAY-EYA LEKARNA , se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu.:::::: Telika zaloga. Nizke ctne, .... 104 Jefferson St., blizu mosta.... German Loan and Savings Bank. MARTIN WESTPHAL, 122 N. Bluff St. JOLIET, ILL, MAllSAR BROS., 200 Jackson St., na voglu Ottawa, JOLIET, ILL... ...SLOVENSKA GOSTILNA... Y zvezi je tudi zelo prostorno prenočišče, katero zlasti priporočamo na novo došlim rojatkom f «. W. TELEFON ŠTEV. 1267. Vsakdo ve, kako težko se je posloviti od svojih starišev in družili znancev in prijateljev, posebno kadar jih zapuščamo za Bog ve koliko časa in ne vemo, ako jih bodemo videli še ke-daj v tem življenju ali pa nikoli več. Marsikaka solza pade ob taki ločitvi ki jo je nemogoče pozabiti. Tako je bilo tudi z menoj,’ ki sem se imel povrniti iz La Salle, 111., na Filipinske otoke za nedoločen čas. Ze nekaj dnij poprej je moja draga mati jamrala in tarnala, češ, kako blizu je že tisti dan, in mala sestrica se me je vedno držala in me skoraj ni hotela spustiti izpred očij. Večkrat mi je dejala: “’Ne boš šel, pa ne boš šel, jaz te ne pustim.” Toda jaz sem vedel do bro, da bo moralo biti drugače. Imel sem še tri dni pred odhodom, in ti so hitro pretekli v pripravljanju in zbiranju raznih rečij, ki sem jih nameraval vzeti seboj na dolgo vožnjo. In prišla je sreda 24. oktobra, dan prav velike žalosti za mojo mater. "Skoraj si prišel, pa že odhajaš”, mi je večkrat dejala. Zvečer sem se poslovil od vseh doma, kakor tudi od drugih znancev in prijateljev. Mati in sestrica sta se britko jokali, in oče in brat sta bila tudi prav žalostna, ko sta me spremljala doli do kolodvora. Na potu mi je oče dajal mnogo dobrih nasvetov za katere mu bodem vedno hvaležen in bodem skušal ravnati se po njih. Še nekaj minut smo stali skupaj na postaji, potem pa se je že culo drdranje bližajočega se vlaka, ki je takoj prisopihal in se ustavil pred postajo. Še enkrat sem stisnil očetu in bratu roko in objel malo sestrico, ki je tudi pritekla za nami, in nato sem vstopil na voz, ki sem ga našel že precej napolnjenega. Zopet se je začulo težko sopihanje velikega stroja pred vlakom, in še nekaj trenutkov in izginila je pO' staja izpred mojih očij. Srce mi je bilo žalostno, prav žalostno, ko sem premislil, da morebiti je bilo to zadnjikrat, da sem videl mojo mater in očeta. Vlak je drdral hitro naprej in kolesa vozov so glasno ropotala, tako da so skoraj pregnala vse neprijetne in ža lostne misli iz moje glave. “Tikati-tik, tikati-tik”... so vedno hitela naprej brez prenehanja. Jaz sem tiho sedel ob oknu in gledal ven in nazaj proti mestu, koje sem bil ravno zapustil. Toda prišla je noč in z njo tema, ki je ogrnila vso naravo v črno haljo in jo tako zakrila mojim očem. Naša prihodnja postaja je bila Bu-reau, kjer sem se jaz izkrcal, da bi tam počakal prihodnjega brzovlaka, ki je imel iti naravnost doli do Omahe. Stopil sem v slabo razsvetljeno čakalnico, kjer se je glasno pričkalo in pogovarjalo nekaj služabnikov železnice, in tam sem se usedel na klop blizu peči, kajti zunaj je bilo precej mrzlo. Blizu mene sta se usedla še dva druga potnika, ki sta tudi čakala prihodnjega brzovlaka. Tukaj smo čakali eno celo uro in poslušali govorico služabnikov, ki je kar naenkrat postala prav zanimiva. Kajti nekdo je bral v časopisu, ki je ravno došel iz Chicage po našem vlaku, o umoru neke gledališčne igralke v Chicagi, ki jo je umoril neki Nichols, klterega so zasledovali vsi policaji mesta Chicage in kateri je ravno zjutraj bil tukaj v Bureau, kjer je prenočeval z nekim svojim znancem iz prejšnjih dnij; ali zjutraj, kakor hitro je vstal, jo je popihal Bog ve kam. Vsi so ugibali, kje šali, da je bil Nichols že ujet, in da so ali ne. Nekateri so rekli, da ga bodo imeli v rokah še pred jutrom, in drugi so trdili, da naši policaji navadno ujamejo samo tiste, ki so nedolžni, druge pa, ki bi jih motali ujeti, pa puste. Kmalu se je pokazalo, da ti zadnji niso vedeli, kaj so govorili. Kajti ko smo dospeli v mesto Rock Island po brzovlaku nekaj ur pozneje, smo sli-ga dobili v ravno tem mestu. To mesto smo takoj zapustili, in še nekaj minut in že smo še peljali črez največjo reko na svetu, reko Mississi-ppi. Ker je bila noč, sem videl črez okna samo brezštevilno malih lučij, ki so migljale iz neštetih čolnov in ladjic, ležečih pred mestom. Na drugi strani reke smo se spet ustavili v mestu Davenport. Jaz sem že skoraj dremal, ker sem bil popolnoma utrujen in prav zaspan; toda kmalu sem se moral prebuditi zaradi žlebetanja kakih deset ali dvanajst žensk, ki so ravno vstopile. Iz njih glasnega pogovarjanja sem zvedel, da so bile članice neke ženske družbe in tukaj v Davenportu na neki večerni seji. Jaz sem mislil in se čudil, kaki morajo biti njih možje, da jih puste kar tako okoli hoditi po noči; kajti bilo je tedaj že nekaj po polunoči. Jaz mislim, da malo manj prostosti za te atnerikanske žene hi bilo boljše za vse skupaj. Hvala Bogu, da niso ostale z nami dolgo časa, ampak so se kmalu razgubile pp različnih bližnjih postajah. In potem, ko sta zadnji dve izstopili smo imeli zopet mir, in mogel sem še malo zadremati, predno smo došli v Councii Bluffs, blizu mesta Omahe, kjer smo imeli zamenjati naš vlak. Bilo je blizu osme ure zjutraj, ko smo se ustavili v tem mestu. Jaz sem šel v čakalnico in tam poprašai, kedaj zapusti prihodnji vlak za San Francisco. On mi je dejal, da še le ob treh popolu- dne. Imel sem torej še sedem ur pred odhodom, zadosti ogledati si dobro mesto Oraaho. • Od Council Bluffs pa do Omahe je kaki dve uri peš, ali pa kake pol ure po električni železnici. Vsedel sem se torej na električni voz, ki pride prav doli do postaje, in takoj smo drdrali gori proti Omahi, črez mesto Council Bluffs, ki se mi je zdelo dosti lično, toda ima prav slabe ulice. Ob cesti na obeh straneh se nahajajo male hišice, kjer prebivajo ljudje, ki nočejo uživati mestnega prahu in dima. Ravno predno smo vstopili v Omaho, smo se peljali po dolgem mestu črez reko Missouri, ki je tukaj že prav široka, in prvo veliko poslopje,ki smo je videli na desni strani na drugem koncu mosta, je bila neka tovarna za raztapljanje rude. No, moram reči, da največja poslopja tukaj so tovarne, cerkva je pa le bore malo in še te niso kakor bi morale biti. Mesto samo ob sebi, ko sem se peljal gori po njegovih glavnih ulicah, se mi ni nič kaj dopadlo. Največ se vidi tukaj salunov in gostilnic in pa “pawn-shops”. Potem se vidi tudi skoraj na vsakem vogalu pro-dajalnica voznih listov za parobrode in železnice, ker tukaj v tem mestu ali pa okrog njega pride skupaj precej železničnih črt iz vseh krajev. (Dalje prih.) Vzbuja občudovanje zdravnikov. Zahtevaj ga. Pokusi ga. Proč z operacijami in krvavljenjem, ker Svetogorgki čaj za ledvice zdravi trajno: Ledvične, želodčne, jetrne in vse mehurne bolezni. Sretogorskl čaj za pijoča Zdravi čudovito: Plučnice, na duho tervse bolest dihala.Cena na vod-dom 50c intl.Plača se v naprej se Pilse Cent. Labo ra to ry,439 W.i> st. Chicago Rojaki Slovenci Čitajte novo obširno knjigo „ZDRAVJE“ r'*^nv ^4» Novih 50.000 se zastonj razdeli med Slovence Prvi slovensko - hrvaški “DOM” v Rockdale, XII. Izvrstna gostilna kjer se toči vedno sveže pivo in druge pijače ter tržijo raznovrstne smodke. Rojaki dobrodošli. Louis Piškur Chicago Pbone4653. Knjiga „ZDRAVJE i*a v kratkem izide od slavnega im obče znanega'. Dr. E. C. COLLINS M. I. Iz nje bodete razvidili, da vam je on edini prijatelj, kateri vam zamore in hoče pomagati v vsakem slučaju, ako ste bolni, slabi ali v nevolji. Knjiga obsega preko 160 strani z mnogimi slikami v tušu m barvi ter je napisana v Slovenskem jeziku na jako razumljiv način, iz katere za more vsaki mnogo koristnega posneti, bodi si zdrav ali bolan. Ona je najzaneslivejši svetovalec za moža in ženo, za mladeniča in deklico. Iz te knjige bodete razvideli, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. edini, kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa, radi tega pozna vsako bolezen ter edini, zamore garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni, bodisi akutne ali zastarele (kroničue) kakor: tudi vsake Čitajte nekaj najnovejših zahval, s katerimi se rojaki zahvaljujejo za nazaj zadobljeno zdravje: Cenjeni gospod Collins M. I. Vam naznanjam da sem popolnoma 2drav in se Vam presrčno «ah* valim za Vida zdravila ki ste mi jih pošiljali in to Vam rečem, da takega zdravnika ga ni, kakor ste Vi in Vaša zdravila so res najboljša, ki so mi prav fino nucala. Jaz sem si dosti prizadeval pri druzih zdravnikih, pa mi niso nič pomagali. Toraj, kateri ne verjame, naj se do mene obrne in jaz mu bodem natančno pojasnil, da ste Vi res en izkušen zdravnik, da tacega nima več svet. Toraj to pisemce končam ter Vam ostajam hvaležen do hladnega groba. ANTON M1HELIČH 12 E. 39th St. N. E. Clevelan, O. Velespoštovani Dr. E. C. Collins M. K. Jaz se Vam najprvo lepo zahvaljujem za Vaša zdravila in Vam v«», selo sporočnjem, da 9cm zdrav, ne čutim nobenih bolečin več in tudi lahko delam vsako delo Vam naznanim častiti gospod, da jaz sem po Vaših zdravilih zadobil prvotno zdravje in moč nazaj, l:ar se ms c n trostal, ker jaz sem se poprei 4 mesce zdravil pri druzih zdravnikih; vsaki mi je obljubil, da me ozdravi, a je bilo vse zaman samo da so mi žepe praznili. Šele potem sem se na V-fes obrnil, ko sem «vi„ del, da mi drugi ne morejo pomagali. Ja z Vas bodem vsakemu bolniku priporočal, da naj se do Vas obrne. Sedaj se Vam še enkrat lepo zahvalim ter ostanem Vaš iskreni prijatelj J. LOWS H A. Jenny Lind, Ark. Na razpolago imamo še mnogo takih zahvalnih pisem, katerih pa radi pomanjkanja prostora ne moremo priobčili. Zatoraj rojaki Slovencil ako ste bolni ali slabi ter vam je treba zdravniške pomoči, prašajte nas za svet, predno se obrnete na druzega zdravnika, ali pišite po novo obširno knjigo ZDRAV .JE katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko znamk za poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov DR. E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE, 140 WEST .*54tli ST., AEW YORK, TV. IT. Potem smete z mirno dušo biti prepričani v kratkem popolnega ozdravljenja. Za one, kateri hočejo osebno priti v ta zavod, je isti odprt vsaki dan od io dopoldne do 5 ure | popoludne. V torek, sredo, četrtek in petek tudi od 7—8 z večer. Ob nedeljih in praznikih od 10—1 j ji popoludne. _______________ J Ustanovljena 1871. Of Joliet, Illinois. Kapital in preostanek $300,000.00. Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta. J. A. HENRY, predsednik. JOSEPH STEPHEN, podpredsednik, C. H. TALCOTT, blagajnik. DR. STRUZINSKY, Oitajte in. p>oix^islite, 809 N. CHICAGO ST. da bode kmalu zopet čas preskrbeti BOŽIČNO JOLIET, ELL. DARILO. Predno pa odločite za isto pridite ODPRTO VSAKI ČAS. k nam,kermi imamo 11 ij večjo zalogo zlatnine ([# na izbero. Nšj/Vv KATARINA MAŠAT diplomirana in izprašana Slovenska in Hrvatska BABICA. 1010 N. Chicago St. JOLIET, ILL. Stroj za mletje jedi bi moral biti v vsaki kuhinji. Kuharice ga prav močno hvalijo. Ako še niste rabili enega izmed teh strojev, vi ne morete vedeti koliko časa in truda vam lahko prihrani. Čudili se boste njegovega dela, ki bode storjeno brez težav. Pridite si ogledati ta stroj. Ako kupujete pri nas si prihranite denar. POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne ter izdelujemo vsa v to stroko spadajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo. Popravnica. Govorimo tudi raz novrstne jezike. 910 N. Chicago Street JOLIET, ILL. B. BERKOWITZ, JONTES & OO. 801 N. Chicago St. N. W. Phone 1215 Joliet, 111. Pozor, slovetf '"1! Ako želite dobre domače cvrte masti, oglasite se pri nas. V zalogi imamo doma delane klobase in fine prekajene klobase. Meso in klobase pošiljam trgovcem in drugim na vse kraje. Oglasite se pismeno aH osebno. j Dobia postrežba in nizke cene. JOLIET CITIZENS BHEWI1TG CO. Collins Street, Joliet, Illinois. FRANK MEDOSH 9478 Ewing Ave., vogal 95th ulice, en blok od slovenske cerkve sv. Jurija So. Chicago, 111. Gostilničar. Izdeluje vsa v notar skadela, prodaja šif karte ter pošilja denar v staro domovino rest no in zanesljivega. Poštena Postrežba vsakemu. Telephone; South Chicago 123. Izdelovalci najboljšega piva v sodčkih in steklenicah Prvi in edini slovenski zdravniški zavod y Ameriki Prosto eden mesec! 1 J I Vrata Vienna Medical & Electrical! Institucije so prosto odprta vsakemu bolnemu Slovencu za poskušnjo, pre- \ pričanje in prejetje zdravil za en me- j sec, Zdravniki Viena Medical & Electri- ; cal Institucije, 106 East nth St., near ¡ Fourth Ave. hočejo povedati ljudem kaj oni mislijo s tém darom ter hočejo pokazati slovenskim naselbinam kaj je njim mogoče storiti za iste. BOLNIKI NAS RAZUMEJO. Ako ste bolni, pridite k nam ali nam pišite. Mi vas ne vprašamo za denar. Želimo le, da poskusite naše delo. Mi le želimo da nas obiščete ali pišete ter vprašate za pomoč in z veseljem vam bodemo pomagali. Mi preuzamemo nase vse stroške, 'kako da vas ne bode stalo niti centa: Vse, kar mi hočemo je, da poskusite naša zdravila, in ko bodete videli, da so vam ista pomagala nam lahko plačate. Poskusite in ne bo vam žal. Zagotovljeni smo, da naša zdravila vam dajo novo zdravje, novo kri, novo moč, noyo odločnost, novo življenje novo srečo. Mi Vas ne vprašamo. Nočemo Nič. Plačajte delo ne pa besede. Sami lahko presodite, če vam so paša zdravila kaj pomagala ali ne. Ne plačajte nam za obljube ampak plačajte nam za delo in ne za besede; in le takrat se plača, če je tako delo dobro narejeno, drugače ne plačajte nič. Mi vam pošljemo naša zdravila, v katerisibodi kraj Združ. držav, Mek-sike ali Canade ako vam ni mogoče priti do nas. Bolniki, uzemite si časa ter pridite k nam ali nam pa pišite danes, ne pa jutri, ko bodete nam napisali pismo potem bodete deležni zdravil za EDEN MESEC BREZPLAČNO. Ako trpite na bolezni in zdravniki že odpovejo svojo pomoč ter si mislite, da za vas več ni pomoči, takrat je zadnji čas, da se obrnete na zdravnike Vienna Medical & Electrical Institute, 106 East Tith St., near Fourth Ave. Pridite k nam predno je že prepozno, mi vam damo dober svet, če je mogoče da kmalu ozdravite. Ako je mogoče vas preč ozdravimo, če pa ne vam pa povemo. Ako trpite na protinu, srčni hibi, kožni boležni, očeh, ušesih, nosu, jetrih in drugih enakih boleznih, izpadanje las, notranje bolezni, zastrupljene krvi, jetiko, naduho, kašelj, težko dihanje, bolečine v hrbtu, zabasanost, pre- hlajenje, pomanjkanje spanja, organske nerede in vse druge bolezni, katerim je človeško telo podvrženo, ozdravimo prav hitro in gotovo. Ne pozabite tega darila, ker vsak vam tega ne more dati, ker stane ogro mno svoto. Naši zdravniki so najbolj izkušeni v tej deželi ter delajo zdravila, ki so najboljša na svetu. Pridite! Oglejte! Poskusite in ozdravljeni bodete. BODITE SAMI SVOJI SODNIKI. Prav lahko veste in sodite, po rab-ljenju naših zdravil, če se počutite bolje, ako ste postali močnejši in krepkejši, ako vam želodec več ne dela sitnosti, če vam je srce zdravo. Lahko spoznate ako ste dobili svoje zdravje zopet nazaj ali ne. Ako se ne počutite bolje ko ste rabili naša zdravila. Ako se ne počutite bolje, potem ne plačajte zdravil. Sedaj lahko razumete, da mi vas nočemo goljufati, in da nam tega tudi ni mogoče storiti, saj ste sami svoj sodnik. Ako ne živite v naši bližini potem popišite vašo bolezen ter pridenite svoje ime in natančen naslov ter nekaj znamk za poštnino in poslali vam bodemo zdravila za poskušnjo. Pišite preč, ker le sedaj je še čas. THEVIEfM MEDICflLČ ELECTRICAL INSTITUTE 106 ERST m ST. Near ffve N EW YORK. Imenik podrejenih društev Kranjško-Slovenske Katoliške Jednote. Glasom sklepa 8. glavnega zbora v Jo-Ifietu, 111. priobčiti se ima v Jednotinem glasilu enkrat na mesec imenik vseh društev in njih uradnikov t. j. naslov predsednika, tajnika in delegata. (Glej zapisnik tega zbora, stran 4, seja 3., predlog delegata Martina Kremesec.) I. Društvo sv. Stefana, Chicago, 111. Predsednik: Anton Gregorich, 5 W. S2d Place, tajnik, Louis Duller, 26 W. 23d Place; delegat: Jos. Zajc, 1307 S. Trumbull ave. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v Mesecu v Narodni dvorani, cor. 18th St. in Centre ave. S. Društvo sv. Jožefa, Joliet, 111. Predsednik: Anton Fric, 1216 N. Hickory st.; tajnik: John Jerman, 1112 N. Chicago st.; delegat: George Stonič, 813 N. Chicago st. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu v dvorani stare cerkve sv. Jažefa. 3. Društvo Vitezov sv. Jurija, Joliet, IH. Predsednik: Stefan Stanfel, 1001 N. Chicago st.; tajnik: Jos. Panian, 1001 N. Chicago st.; delegat: Anton Nemanič, 915 N. Scott st. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu v dvorani stare cerkve sv. Jožefa ob l. pop. 4. Društvo sv. Cirila in Metoda. Tower, Minn. Predsednik: Frank Žnidaršič, Box 804; tajnik: John Zobec, Box 1183; delegat; Frank Sveiger, Box 835; vsi v Soudan. Minn. 5. Društvo sv. Družine, La Salle, 111, Predsednik; Frank Mišjak, 342 4th st.i tajnik: Matt Urbanija, 336 3d st.; delegat: Anttort Zupančič, 1116 3d st. Redne seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu v cerkveni divorani. 7. Društvo sv. Jožefa, Pueblo, Colo. Predsednik: Fran Bojc, 222 Messa ave.; tajnik: Math Novak, 300 Spring & C. st; delegat: Math Mayer, 300 Spring & C. st. 8. Društvo sv. Cirila, in Metoda, Joliet, 111. Predsednik: John Gregorčič, 1222 Broadway; tajnik: Josip Kuhar, 207 Bridge st.; delegat: John Cimerman, 1314 Center st. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v mesecu v šolski dvorani. 10. Društvo sv. Roka, Clinton, Iowa. Predsednik: John Štefanič, Box 371, Lyons, Iowa; tajnik in delegat: John Tancik, Box 864, Lyons, Iawo. Redne seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu na 609 Pearl st. 11. Društvo sv. Janeza Krst., Aurora, lil. Predsednik: Louis Rudman, tajnik Frank Mrva, Box 262; delegat: Alfons Hessler, 231 Middle ave. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. v Praprotnikovi dvorani. 12. Društvo sv. Jožefa, Forest City, Pa. Predsednik: Josip Kmet, Box 193; tajnik: Joseph Zallar, Jr.; delegat: Rev. Jos. Tomšič, Box 11. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v dvorani Mart. Muhič. 13. Društvo sv. Janeza Krst.; Biwa-bik, Minn. Predsednik: Josip Eglach, Box 163; tajnik: John Stopnik, Box 64; delegat: Frank Nose, Box 77. Mesečna seja vsako psvo nedeljo v mesecu v Westeern Hall-u ob 9 zj. 14. Društvo sv. Janeza Krst., Butte, Mont. Predsednik: Fr. Ambrožič, 110 E. Park st.; tajnik: John Kanda, Meaderville, Mont.; delegat: John W. Petritz, Box 98, Meaderville, Mont. Seje se vrše prvi in tretji četrtek v mesecu na 110 E. Park st. 10. Društvo sv. Roka, Allegheny, Pa. Predsednik: Geo. Flajnik, 4625 Hatfield st., Pittsburg, Pa.; tajnik: Nick Klepec, 11 Prospect st.; delegat: Vil. Tomec, 54 Villa st. Mesečna seja vsako -tretjo nedeljo v mesecu v dvorani slovenske cerkve Matere Božje na 57. cesti v Pittsburgu. 16. Društvo sv. Jožefa, Virginia, Minnesota. Predsednik in delegat: Fr. Trampuš, Box 306; Tajnik: Jure Shalz, 195. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecuob 10 dopoldne v Franc Tram-push dvorani, Chestnut St. 17. Društvo Marije Pomočnice, Jenny Lind, Ark. Predsednik: Fr. Planošek, tajnik: John Eržen; delegat: F. Blekač. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu po 20. 20. Društvo sv. Janeza Krst., Iron- wood, Mich. Predsednik: John Jur-ajevčič, 110 Bonie st.: tajnik: Pet. Wardjan, Box 496, Ironwood. Mich.; delegat: Fr. Smole, Box 464, Iron-wood, Mich. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v mesecu. 21. Društvo sv. Jožefa, Federal, Pa. Predsednik: John Markovič, Box 113; tajnik: John Demšar, Box 162; delegat: John Tavčar, Box 82. Vsi v Bur-dine. Pa. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu v dvorani John Dolenca. 23. Društvo sv. Barbare, Bridgeport, Ohio. Predsednik: Fr. Spendal, Box 235; tajnik: Mihael Hočevar, Box 70; delegat: Alois Šuštaršič, Box 70. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu v društveni dvorani v Wheeling Creek, Ohio. 24. Društvo sv. Barbare, Blocton, Ala. Presednik: Frank Dremel; tajnik in delegat: Fr. Keržič. Oba v Hargrove, Ala. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu v Hargrove Ala. 25. Društvo sv. Vida, Cleveland, O. Predsednik; Anton Grdina, 1792 St. Clair st.; tajnik: Jos. Jarc, 1677 St. Clair st.; delegat: John Grdina, 1757 St. Clair st. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani šole sv. Vida. 29. Društvo sv. Frančiška, ¡Sal., Joliet, 111. Predsednik: Stef. Stanfel, 1001 N. Chicago st.; tajnik: Mih. Wardjan, 903 N. Scott st.; delegat: Mart. Težak, 1201 N. Hickory st. Mesečna seja vsako psvo nedeljo v mesecu v šolski dvorani. 30. Društvo sv. Petra, Calumet, Mic h. Predsednik: Mich. Klobučar, 115 7th t.; tajnik in delegat: Paul Špehar, 119 5th st. Mesečna seja vsako četrto nedeljo v mesecu v Wilmersovi dvorani. 32. Društvo Jezus Dober Pastir, En-umclaw, Wash. Predsednik: Pet. Ver-rovnik; tajnik in delegat: Jos. Mal-narič. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu v društveni dvorani. 33. Društvo Matere Božje, Pittsburg, Pa. Predsednik: Ignac Glač, 4141 2d ave.; tajnik: Nikolaj Gerdun, 2525 Butler st.2d fl’r; delegat: Jos. Pav-lakovič. 70 Kitanning Pik, Sharpsburg. Pa. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu tv dvorani slovenske cerkve Ma-ere Božje na 57. cesti. 38. Društvo sv. Petra in Pavla, Kansas Ciiy, Kans. Predsednik: Jos. Dragoš, 329 N. 3th st.; tajnik: Nick Guštin, s 19 Sandusky Ave.; delegat: Pet. Sterk, Crown Point. Mesečna seja vsako psvo nedeljo v mesecu v sv. Antona dvorani. 39. Društvo sv. Jožefa, Riggs, Iowa. Predsednik: Jakob Skala; tajnik: Štefan Stukel; delegat: John Skala. Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu. 40. Društvo sv. Barbare, Hibbing, Minn. Predsednik: Pet. Sterk, 120 North st.; tajnik: John Povše, 123 Pine st.; delegat: John Pakiž, Peerless Hotel. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10 doi>. v Central Hall. 41. Društvo sv. Jožefa, Pittsburg, Pa. Predsednik: J. Nachtigall; tajnik: John Jevnikar; delegat Joseph Lokar, 4828 Blackberry st. 42 Društvo sv. Alojzija, Steelton, Pa. Predsednik: Mark Kofalt; tajnik: Jos. A. Pibernik, 247 S. Front st.; delegat: Geo. Gršič, 217 Calumet st. Mesečna seja vsaki tretji četrtek v mesecu. 43. Društvo sv. Jožefa, Anaconda, Mont. Predsednik: Frank Petelin; tajnik in delegat: Michael J. Krakar, obeh naslov: 501 E. 3d st. Mesečna seja vsako prvo in tretjo sredo v mesecu v dvorani sv. Petra in Pavla. 44. Društvp Vitezov sv. Florijana, So. Chicago, 111. Predsednik: Fr. Medosh; tajnik: Anton Skala, 9627 ave. M; delegat: Geo. Laich, 168 95th st Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu v Egemain Hall-u. 45. Društvo sv. Cirila in M'etoda.East Helena, Mont. Predsednik: John A. Schneller; tajnik: Martin Ovniček, Box 185; delegat: John Sašek, Box 160. 46. Društvo sv. Frančiška Seraf., New York, N. Y. Predsednik: Joseph Rems, 442 E. 86th st.; tajnik: Michael Zobec, 439 E. 9th st.; delegat: Alojz Avsenik, 109 Greenwich st. Mesečna seja vsako psvo nedeljo v mesecu v Hotel Vienna, na 98—2d ave. v New Yorku. 47. Društvo sv. Alojzija.Chicago.111. Predsednik: John Petrič, 11816 Emerald ave.; tajnik: John Starc, 1223 Albany ave.; delegat: Martin Kremesec, 503 W 18th Place. Mesečna seja vsako četrto nedeljo v mesecu v 4. nadstropju češko slovenske dvorane na 18 cesti blizu La flin st. 49. Društvo Jezus Dober Pasti,r Sharnsburg, Pa. Predsednik: Josip Rudman, 5169 Butler st.; tajnik: Geo. Veselič, 4808 Blackberry st., Pittsburg, Pa.; delegat: M. Jankovič, 236 57th st., Pittsburg. Pa. Meše ne seja vsako četrto nedeljo vmesecu v slovenski cerkveni dvorani. 50. Društvo Marije Sedem Žalosti, Allegheny, Pa. Predsednik: Math Muc, 1042 E. Ohio st.; tajnik: Fr. Malič, 271 High st.; delegat Marko Ostronič, 92 Villa st. Besečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu 51. Društvo sv. Petra in Pavla, Iron- Mountain, Mich. Predsednik: Jos Grosnik ; tajnik in delegat: Jakob Schwei, 508 Grand Blvd, Mesečno seja vsako psvo nedeljo v mesecu. 52. Društvo sv. Alojzija, Indianapolis, Ind. Predsednik: John Hribernik, 711 VVarman Ave.; tajnik: Louis Fon, 734 Worman Ave.; delegat: Franc Radež, 737 Haugh St. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu na 717 Warman ave., v Frank Pischatt's Hall, ob I. uri. 53. Društvo sv. Jožefa, Waukegan, 111.. Predsednik: Frank Petkovšek, 714 Market st.; tajnik: Frank Barle, 1424 McAlister ave.; delegat: Frank Opeka. Box 477. 54. Društvo sv. Srca Jezusovega, Chisholm, Minn. Predsednik: Fr. First, Box 147; tajnik: Mart Zallar, Box 147; delegat: Vinpo Jezernik, Box 464. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu. 55. Društvo sv. Jožefa, Crested Butte, Colo. Predsednik: Josip Cesnik, Box 93; tajnik: Martin Krašoves, Box 63. Mesečna seja vsako četrto nedeljo v mesecu v dvorani “Hrvatski dom.” 56. Društvo sv. Jožefa, Leadville, Col. Predsednik: Anton Starc; tajnik: Anton Korošec, 506 W. Chestnut st.; delegat : John Keržan. 57. Društvo sv. Jožefa, Brooklyn, N. Y. Predsednik: A. Burgar, 97 St. Mark PL; New York, N. Y.; tajnik: Alojzij Cešark, 59 Union ave.; Brooklyn^ N. Y.; delegat: Ant. Podgornik, 94 Sclioles st., Brooklyn, N. Y. Mesečna seja vsako psvo nedeljo v mesecu v prostorih Karla Lorenz, Cor. Harrison ave. & Garry st., Brooklyn, N. Y. 58. Društvo sv. Jožefa, Haser, Pa. Predsednik: John Tušar, R. F. D. No. 2, Irwin, Pa.; tajnik: George Bohinc, Box 28, R. F. D. No. 2, Irwin, Pa.; delegat: Math Breznik, Box 104, Irwin R. F. D. No. 2. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu v društveni dvorani 59. Društvo sv. Cirila in Metoda, Eveleth, Minn. Predsednik: John Trampush, Box 348; tajnik: John Muvern, Box 373; delegat: Anton Erčul, Box 25, Sparta, Minn. 60. Društvo sv. Janeza Krst.. Weno-na. Tli. Predsednik: Jos. Oražen, Box 86; tajnik: Jožef Blatnik; delegat: Martin Pirman. Box 62. 61. Društvo Vitezov sv. Mihaela, Youngstown, Ohio. Predsednik: Nikola Gračan; tajnik in delegat: John Jerman, 619 W. Federal st. Mesečna seja vsako thetjo nedeljov mesecu v Timblins dvorani. 62. Društvo sv. Petra in Pavla, Bradley’, 111. Predsednik: Frank Drašler, Box 90; tajnik: Geo. Šuštaršič, Box 20; delegat: Mihael Smole, Box 314. Mesečna seja vsako psvo nedeljo v mesecu. 63. Društvo Vitezov sv. Lovrenca, Cleveland, Ohio. Predsednik: And. Slak, 3579 82d st., N. E.; tajnik: John Šušteršič, 3579 82d st.,N E.; delegat: Ant. Marinčič, 8101 Aetna road, S. E Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu v M. Plutovi dvorani. 64. Društvo sv. Jurija, Etna, Pa. Predsednik: George Novak, 42 R.R. st.; tajnik in delegat: Mart. Radosh, >42 R. R. st. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu v kranjski cerkveni dvorani. 65. Društvo sv. Janeza Evang., Milwaukee, Wis. Predsednik: Ignac Kuš-Ijan, 156 Reed st.; tajnik: Fr. Kolenc, 283 Reed st.; delegat: Albin Glojek, 160 Reed st. Mesečna seja vsako 1. nedeljo v mesecu v slovenski dvorani. 66. Društvo sv. Frančiška, Cleveland, Ohio. Predsednik: Fr. Vidmar, 24 Filbert st.; tajnik: Jos. Perko, 38 Fil-berr st.; delegat: Ant. Sustarsich, 1 Oter ave. Mesečna seja vsako zadnjo nedeljo v mesecu v Perz dvorani. 67. Društvo sv. Nikolaja, Steelton, Pa. Predsednik: Mike Matjašič, 556 S. Third st., tajnik: Mark Gornik, 210 Frederick st. 68. Društvo sv. Barbare, Irwin, Pa. Predsednik: John Mostar, Box 301; tajnik: Fr. Pervinšek, Box 713; delegat: Ant. Golobich, Box 34, Adamsburg, Pa. Mesečna seja vsako nrvo nedeljo v mesecu v Češki dvorani. 69. Društvo sv. Jožefa. Great Falls, Mont. Predsednik: Anton Golob; tajnik: Jahn Ramuta, Box 605; delegat: Jac. Stariha, 1711 6th ave. N. Mesečna seja vsako 3. soboto. 70. Društvo sv. Srca Jezusovega, St. Louis, Mo. Predsednik: Josip Petrič, 1002 Mound st.; tajnik: Jos. Simonich, 1130 Pestalozzi St., delegat: A. Buko-vic, 1100 Wyoming st. Mesečna seja vsako 3. nedeljo v mesecu. 71. Društvo sv. Anton Pad.. Goli, Pa. Predsednik: John Tome. Box 94; tajnik Frank Ogrin, Box 339, New Alexandria, Pa.; delegat: Alois Hribar, New Alexandria, Pa. Mesečna seja vsako 1. nedeljo v mesecu. 72. Društvo sv. Antona Pad., Ely, Minn. Predsednik: Frank Verant. Box 154; Tajnik: John Karde!, Box 391 . delegat: John Seliškar, Box 0. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu v E. Glisnovi dvorani. 73. Društvo sv. Jurija, Toluca, 111. Predsednik: Lukas Rački, Box 319; tajnik: Jacob Cesar, Box 328; delegat: Stefan Polič, Box 280. Mesečna seja prvo nedeljo po 15. dnem vsakega meseca v Poličevih phostorih. 74. Društvo sv. Barbare, Springfield, 111. Predsednik: Bart. Romšak, 1819 Midler st.; tajnik: John Peternel, 928 S. 15th st.; delegat: John Petkovšek, S. 16th st. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu ob. 4 pop v nemški dvorani. 75. Društvo Vitezov sv. Martina, La Salle, 111. Predsednik: Ant. Meznarič, 1101 Main t.; tajnik: Jos. Mrežar, 3 La Harpe st.; delegat: Fr. Penca, cor. Main and La Harpe st. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani. 76. Društvo sv. Jožefa, La Salle, 111. Predsednik: Jos. Medic, 228 Croset st.; tajnik: Alois Banič, 1253 Sterling st.; delegat: Louis Jordan, Box 26. Mesečna seja vsako psvo nedeljo v mesecu v prostorih Math. Hribernika. 77. Društvo Marije Vnebovzete, Forest City, Pa. Predsednik: Frank Končar; tajnik: Apt. Osolin, Box 492; zastopnik: John Žigon, Box 575. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu v Prokopovi dvorani ob 2. uri pop. 78. Društvo Marije Pomagaj. Chi- cago, 111. Predsednik: Kath. Gregorič, 5 W. 22d Place; tajnica: Terezija Kočevar, 788 W. 21st Place; delegat-inja: Ivana Perko. Mesečna seja vsako 2. nedeljo v mesecu v Narodni dvorani, 18 in Center ave. Zdravimo vse pljučne, želodčne, srčue, očesne, ušesne, nocce, vratne, krvne in kožne bolezni, mrzlico, revmatizem, jetiko, sploh vse notranje in zunanje bolezni, in sploh vse MOŠKE IN ŽENSKE BOLEZNI. Dobra prava in cena zdravila. Izkušeni zdravniki z evropej sko in ameriško zdravniško prakso. Rojaki. Pišite ali pridite. Ni humbug. Vsak bolnik »e lahko prepriča, da so zdravila napravljena po zdravnikovem predpisu. Recept je vsakemu bolniku na pogled GOVORI SE SLOVENSKI IN HRVATSKI. Ordinacijske uro so vsak dan od 9 zjujraj do 6 zvečer ob sredah iz sobotah pa do 8. ure in ob nedeljah od 9. zjuraj do L ure popoladne THE WORLD’S MEDICAL INSTITUTE 38 East 7tb Street. NEW YORK, N. Y. 79. Društvo Marije Pomagaj, Waukegan, Ul. Predsednik: Fr. Grom, 714 Market st.: tajnik: Frank Kirn, 1400 Scheredian road; delegat: Math. Jereb. 830 10th st. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu v Fr. Opeka-ovi dvorani. 80. Društvo Matere Božje, South Chicago, 111. Predsednica: Margar. Stanko; tajnica: Tereza Podlipec, 131 95th st.; zastopnica; Katarina Jakovčič. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v dvorani Joseph Kraintz-a, vogel 95th st. in Ewing ave. 81. Društvo Marije Sedem Žalosti, Pittsburg, Pa. Predsednica: Mar. Flajnik, 4817 Harrison st.; tajnica in delegatinja: Jošefa Fortun, 4807 But- Mestiia hranilnica ljubljanska je največji in najmočnejši denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem. Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke, hranilnica sama. Rentni davek plačuj« V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega le mesto Ljubljana z svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatclji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripozaava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar naala-ktofii «trak in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne pos jilnica, pupilamo varen denarni zavod. Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar. Mestna hranilnica Ijnhljanska posluje t STOji palači t PrešernoTih ulicah Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak FRANK SAKSER, 109 GREENWICH STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE., N. E. CLEVELAND, O. oooooooootxx?oooooooooooooc i JOLIET, ILL. PINO PIVO V STEKLENICAH. BOTTLING DEPT. SCOTT and CLAY STS. OBA TEL. a«. ler st. Mesečna seja vsako 4 to nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani. 83. Društvo sv. Alojzija, Fleming, Kans. Predsednik: Mat. Novak, Box 156; tajnik: Anton Skubic, Box 175; delegat: John Oblak, Box 87. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu. 84. Društvo Marije Sedem Žalosti, Trimountain, Mich. Predsednik in zastopnik: John K. Grenc, 209 7th ave.; tajnik: Pet. Jurkovich, 213 7th ave. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v mesecu. ^ 85. Društvo Marije Čistega Spočetja, South Lorain, Ohio. Predsednica: Gertrude Virant, 500 10th ave.; tajnica: Amalia Bombach, 412 llth st; deleg.: Anna Vrbanek, 672 10th ave. Mesečna sej'a vsako prvo nedeljo v mesecu v Virantovej dvorani. 86. Društvo sv. Sera Marije, Rock Springs, Wyo. Predsednica: Marija Schmidt, Box 253; tajnica in deleg.: Ivana Ferlič, Box 399. Mesečna seja vsakdo psvo nedeljo v mesecu. 87. Društvo sv Antona Pad., Joliet, 111. Predsednik: Anton Šraj, 1109 N. Broadway; tajnik: Fr. Turk, 208 Ross st.; delegat: Math Golobitch, 518 Summitt st. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu v šolski dvorani cerkve sv. Jožefa, 88. Društvo sv. Alojzija, Mohawk, Mich. Predsednik: Jos. O. Rožič, Box 44; tajnik: Jos. Butala, Box 193; delegat: John Kraševec, Box 137. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v Math. Jakše-tovem poslopju. 89. Društvo Petra in Pavia, Etna, Pa. Predsednik: John Čoholic, 4812 Harrison st.; tajnik: Frtmk Kuzmi-jak, 32 Ganster st.; delegat: Stefan Maršič, 29 Ganster st Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani. 90. Društvo sv. Cirila in Metoda, South Omaha, Neb. Predsednik: Mih. Frankovic, 238 W St.; tajnik: John Cepuran, 195 So. 21st st.; delegat: Mih. Papež, 25th and Jefferson sts. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani. 91. Društvo sv. Petra in Palva, Rankin, Pa. Predsednik: Mart. Starešinič, 10 Baltimore st.; tajnik: An- ton Hotujec, 231 4th ave.; relegat: Moth Kozan, 332 3rd ave., Rankin P. O., Braddock, Pa. Mesečna seja vsako 1. nedeljo v mesecu. rg. Pa. Predsednica: Rozalija Brozanič, 118 46th st. :tajnica: Marija Novegradac, 4820 Harrison st.; zastopnica: Marija Zivčič, 4924 Plum Alley,vse v Pittsburg, Pa Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v Bennettu, Pa. 93. Društvo Friderik Baraga, Chis holm, Minn. Predsednik: Fr. Setničar; tajnik: Fr. Žnidaršič, Box 251: delegat: 94. Društvo Marija, Zdravje Bolnikov, Cumberland, Wyo. Predsednik: Florijan Roseč; tajnik: Maks Hanžič, Box 266, delegat: Martin Bačun. 95. Društvo sv. Alojzija, Broughton, Pa. Predsednik: Pavel Fortuna; i tajnik: Jos. Leskovic, Bx 27; delegat: Geo. Ahlin, Box 26. V si v Broughton. Mesečne seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu. g6.. Društvo sv. Barbare, Kaylor, ' Pa. Predsednik: Mihael Žugelj; taj- | nik in delegat: John Jelovčan, Brady’s i Bend, Pa. Redne seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu v Fr. Recelje-vi dvorani. 97. Društvo sv. Barbare, Mount Olive, 111. Predsednik: Lukas Dier; tajnik Math Gaishek, Box 518; delegat: Valentin Andoljšek, Panama, 111. Mesečne seje se vrše prvo nedeljo r mesecu v Knezovi dvorani. 98. Društvo sv. Treh Kraljev, Rock dale, P. O. Joliet, 111. Predsednik: Jos. Klepec, Joliet, 111.; tajnik in delegat: Ignac Verbič, 413 Ottir Ave. Redne seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu po desetem. 99. Društvo Marije Pomagaj, Girard, O. Predsednik: Marko Režek, Box 422 Girard, O.; tajnik Marko Bajuk, 2 Mill St., Girard, O.; delegat: Marko Rež^k, 2 Bridge St., Youngstown, O. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v J. N. Davis Bldg. Girard, O.