DEMOKRACIJA
Leto IX. - Štev. 28
Trst - Gorica 15. julija 1955
Uredništvo: Trst. ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Uprava: Trat, ulica S. Anas-tasio 1-c - tel. 2-30-S* Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta it. 18. CSNA: posamezna številka L 25. — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečino L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst štev, 11-7223, Gorica štev. 9-18127
Izhaja vsak petek
Ob vabilu brez odziva
Pretekli teden je nekaj demokratično, niti komunistično, niti so-potniško usmerjenih slovenskih izobražencev prejelo vabil o, s katerim jih je akademski klub »Jadran« povabil na otvoritev novih prostorov v ulici Ruggero Manna 29, v stavbi, kjer imajo svoj sedež razne tukajšnje titovske in pridružene organizacije. Nekateri povab Ijenci, najbrž prav tisti, katerih prisotnost je bila zaželena, da bi dogodku odvzela njegov neizogibni politični značaj, se povabilu misc odzvali. Tega jim ni dovolila naj-novejša prelevitev akademskega kluba »Jadranu, ki je prišla do izraza prav z odločitvijo za nove, pa čeprav še Uiko lepe in cenene lokale.
Akademski klub »Jadran« je bil ustanovljen 10. junija 1947 kot naslednik svojega po fašistih razpuščenega predhodnika. 17. junija je objavil poseben proglas, v katerem je povedal, da so se visokošolci odločili za svoje samostojno akademsko društvo potem, ko so odklonili zamisel, da bi se organizirali kot akademska sekcija SIAU. V delu: kjer govori o programu novega kluba, omenja proglas v prvi točki, da se bo »Jadranu zavzemal »za. obrambo osnovnih človečanskih in demokratskih svoboščin:	svobodo
misli, svobodo vere, svobodo govo ra, svobodo pred pomanjkanjem in svobodo pred ustrahovanjem.«
C c? se v duhu povrnemo v takratne čase, bomo obenem ugotovili, da ustanovitev akademskega kluba »Jadranu tako rekoč sovpada s prebujenjem svobodoljubnih, nekomunističnih, dr ne rečemo protikomunističnih sil na. Tržaškem in Goriškem. Nekaj mesecev pred tem so izšle prve številke »Demokracije«, ki je bila obenem edino politično glasilo, ki je pozdravilo ustanovitev novega akademskega društva. V teh so bili tudi objavljeni njegovi proglasi. Akademski klub »Jadranu, je torej po svoji zamisli in programu spadal v okvir svobodoljubnih in proti totalitarizmom usmerjenih sil.
Ta njegova ,iismerjenost je 'poudarjena v reviji .»Jadranu, katere prva šapirografirana številka je izšla sredi oktobra 1947, prvai tiskana. pa januarja 1948. Iz objavljenih člankov naravnost puhti volja in zavest hotenja. To ni bledi in brez izrazni »Jadran«, kakršnega poznamo že dobrih pet let. Nekaj citatov iz uvodnikov, da ne bodo rekli, da navajamo neoficialne misli posameznih avtorjev, jasno kaže razliko med tistim včeraj, ko je »Jadranu lahko upravičeno užival, naklonjenost in apeliral na poonoč vseh svobodnih duhov, in med danes, ko je svoje dolgo nihanje neslavno zaključil z vselitvijo v hišo, ki je bila in je sedež organizacij liste SIAU, proti kateri je pravzaprav vstal.
»Govorijo« — beremo v uvodniku, napisanemu na, Božič 1947. leta — »da je tragično, ker je med vojno padlo toliko mladine. Ali pa ni morda večja tragika, da je še živela mladina brep poleta? Kaj je vzrok temu? Ali je mladina zma-terializirana in je izgubila svoj najdražji zaklad — idealizem? Ali je postala v današnjem, kaosu brez orientacije strahopetna in je s tem izdala samo sebe, ker mladine brez poguma ni? Eno je gotovo: Danes vlada v svetu svetovno-nazorski razkroj, ideološki kaos, ideološka revolucija.«
In takoj nato sledi zaključek'
»Zato si -mora današnja mladina zgraditi nov kompas, da bo v današnjih viharjih našla pot v nove čase. ... Mi mladi hočemo biti zato ljudje z zgrajenim svetovnim nazorom, hočemo biti strokovnjaki na svojem področju, hočemo biti ljudski izobraženci, hočemo biti nosilci osebnega in narodnega preroda.«
Da ni šlo za slučajene spodrsljaj ali zanos, dokazuje uvodnik druge številke, v katerem je takratni »Jadranaš« zapisal:	»Narod	mora
biti svoboden! Domovina mora biti svoboden dom, le živali se zadovoljijo s kakršnim koli hlevom. ,,Dokler živite pod domačo ali tujo tiranijo, kako morete govoriti o domovini? Domovina je dom svobodnega človeka, ne sužnja”, se mladi avtor, sklicuje na Mazzinija in nadaljuje: Mi smo kristjani, Slovenci in demokrati. ... Mi smo ljudje bodočnosti in z nami vstaja nova doba z zdravim socialnim programom: Svoboda, in kruh.«
Tako je govoril mladi »Jadran« ki je užival nedeljeno priznanje vseh, ki so mislili enako kot on pa čeprav so bili po strankarskih programih tudi deljeni. Toda zdaj. po osmih letih, ko je vrhovna mo-
TržaSki rotacijski sklad
Ko je prišlo Tržaško ozemlje na podlagi londonskega, sporazuma med
Jugoslavijo in Italijo pod italijansko upravo, je rimska vlada razpisala za Trst pet milijardno posojilo, ki je bilo v pol dnevu podpisano, in je obljubila, da bo dala Trstu -na razpolago za dvig njegovega gospodarstva okoli sedemdeset milijard'. Pri Tržačanih je H velikodušnost Rima v onih’ dneli gospodarske depresije delovala kot zdravilni balzam in držalo pokon-cu moralo ljudi prav v prehodnem stanju od zaveziniške do italijanske uprave.
Med 70 milijardami je bilo tud! 38 milijard tržaških, ki -so obsto jale od 21 milijard 697 milijonov ERP-ovih terjatev, v ogromni večini nasproti italijanskim brodo lastnikom, 12 milijard 707 milijonov terjatev za posojila, dana od Zavezniške vojaške -uprave iz denarnih sredstev cone A ter od 4 milijard 412 milijonov stav-be-negsi sklada za zidane. Ta -sredstva so bila Trstu o, ar-azpolago in zraven še 5 milijard »tržaškega posojila!' Od tega zneska 43 milijard je bilo treba odšteti približno 5 milijard za kritje posojil, ki jih je bila dala. rimska vlada tržaškim -ustanovam, tako da je ostalo na razpolago za dvig tržaškega gospodarstva še vedno 38 milijard 663 milijonov. Ta znesek je ime! tvoriti tako imenovani rotacijski sklad, iz katerega 'bi se bila dajala največ 15-letna posojila -do polovice projektirana vsote z nizko obrestno mero -tržaški industriji, ladjedelnicam, turizmu, zidanju stanovanj in drugim podjetjem ter se potem zopet vračala v ta sklad v obliki plačanih obresti in drugih posojil.
Za šibko tržaško gospodarstvo je imel biti ta -sklad, četudi skromen, vendar ognjišče vzpodbude in pomoči. Ali do danes te milijarde še niso bile uvrščene v obtok (tržaškega delovanja in nehanja. Zato se je gospodarska- kriza v našem me' stu v zadnjih mesecih zaostrila in. je našla odjeka ne samo v mmožič-neltt ' izseljevanju tržaških' najboljših, kvalificiranih delavcev, ampak tudi v stavkah malih trgovcev in obrtnikov ter v protestih delavskih množic in sindikatov.
Končno je rimska vlada predložila parlamentu načrt zakona /.a oživotvorjenje rotacijskega sklada, ki je bil na razpravi parlamenta--ne komisije 19. in 20. aprila t. 1. Razpravljanje pred parlamentarno komisijo je izredne važ-nosti za Trst, ker se je tu razgalil in obd° loval iz novih vidikov tržaški gospodarski problem.
Predvsem bodi omenjeno, da bi moral v smislu predloženega vladnega zakonskega načrta rotacijski sklad služiti ne samo tržaškemu gospodarstvu, ampak tudi Gorici. In .kot ine bi bilo to že dovolj, so furlanski poslanci predložili svoi zakonski -načrt, po katerem naj bi se -ustanovil poseben avtonomen oddelek za upravljanje gornjega rotacijskega sklada ter se pridružil Regionalnemu zavodu za. -dajanje industrijskih posojil v Benetkah. Ta Avtonomni oddelek pa •naj bi dajal iz rotacijskega sklada srednja in dolgaročna industrijski posojila in imel v. rokah gospodarsko iniciativo ne samo za Trst in Gorico, ampak tudi za Videmsko pokrajino.
Skrajno zanimivo, podučno in povsem novo je bilo stališče, ki sta ga zavzela glede tržaškega gospodarskega vprašanja poslanca Sohi-ratti iz Vidma im bivši ministrski podtajnik Brusasca. Govorila s*a oba odkritosrčno, brez obzirov, realno, toda za T-rst pesimistično, skoro brutalno. Postavila sta vprašanje, ali ima sploh smisel za Italijo umetno vzdrževati na vzhodni meji države preobljudeni Trst s 300.000 prebivalci kot »mantenuto«, ki nima predpogojev za samostojno življenje? Ali ne bi bila najboljša rešitev tržaškega problema in njegovega demografskega pritiska izpraznitev (sventagliamento) mesta in skrčenje njegovega prebivalstva na raven provincialnega mesta tretje kategorije? Ali ima smisel ustanavljati v Trstu nove industrije in s tem vabiti v preob ljue-ni ‘Trst še nove delavske mne žice? Trst se je povzpel — sta de jala — v enem stoletju od ribiške-
drost njegovega idejnega programa vedno bolj zapopadena v načelu, da je to klub brez nazorov in »kompasau, ko je sprejel »hlevu in je ohranil od svojega napovedanega socialnega programa samo be sedo »kruh«, mu tisti, ki so dru gačnih misli, ne moremo služiti za figov list.	*	*	*
vasi do mesta s 300.000 prebivalci toda imel je za seboj -kot zaledja vso Srednjo Evropo in avstro-og,--,sko monarhijo. V prejšnjih časih so tržaške ladjedelnice delale s polno paro, danes pa izpodrivajo letala paroplovbo, tako de- se dane1; vozi iz Evrope v Ameriko že 60 odstotkov oseb po zraku in -ne po morju. Ali ne bi bilo zato pametno izprazniti Trst brez sentimen taLnosti in rahloč-utja? Tako sta govorila poslanca Schiratti in Brusasca.
Vprašujemo se. ali je bil ta novi glas z onstran Soče le osamljem mišljenje dveh poslancev rimskega parlamenta ali pa odmev še tihega naziranja širših- gospodarskih, in političnih krogov današnje Italije?
Zamisel, da se prepusti Trst svoji usodi in pospeši njegovo izpraz nitev, pomeni za Trst gospodarska in neravno smrt. Ali bo to nazira-nje iz rimske parlamentarne komisije prodrlo v širše kroge italijan ske publike, ali bo prodrlo tudi v vrste gospodarstvenikov, industrij cev in finančnikov ter preko njih v krog oseb, ki danes vladajo državo? Mi ne moremo danes teg‘i verjeti. To bi -bil dalekosežen udarec za mednarodni ugled in pre-stjž italijanske republike in njen" demokracije. Ali se je Italija od 1. 1948 do 1. 1954 borila za pridobitev Trst? zato, da ga uniči? Ako 'bi ta peklenska zamisel postal« dejstvo, ali ne bi ves svet upravičeno sklepal, da je hotela Italija imeti Trst predvsem, da ubije v -njem gospodarskega konkurenta drugih italijanskih pomorskih em-porjev?
Italijansko lj-udstvo in njegov parlament so pokazali oktobra 1'954 trdno voljo priti Trstu na pomoč in mu dati sredstva za dvig iz go-
spodarske krize in začetek novega gospodarskega življenja dokler, ne bi mogel sam naprej z -lastnimi silami. Zato je neverjetno, da bo italijanski narod in njegovi voditelji, komaj po osmih mesecih menjali svoje gledanje na Trst, ga prepustili njegovi usodi in se mu s tem odrekli. 'Kajti s tem -bi -se moralno odrekli tudi pravici do Trsta.
Naravno, da sta omenjena dva govora zadela kot nož v živo meso vseh Tržačanov, od deiavca do Trgovsko - industrijske - kmetijske zbornice. Vsi so dvignili enodušen protest proti okrnjenju tržaških skladov in zadušenju tržaškega gospodarstva. Trst hoče danes svoj rotacijski sklad od 38 milijard, hoče imeli -ta sklad v Trstu in ga hoče sam upravljati, ker sam najbolj pozna svoje potrebe. Danes je Trst prepričan, da je njegov razvoj iij napredek v bližnji bodočnosti mogoč. Ali zato zahteva: razbremenitev demografičnega pritiska z. izseljevanjem dalmatinskih, istrskih in reških beguncev v druga mesta in .kraje, kjer bodo begunci laže prišli do dela kot v preobljudenem Trstu (odkar je Italija prišla / Trst, niso- namreč več begunci potrebni za zaščito italijanstva v tržaškem mestu); izročitev rotacijskega sklada in njegovo upravo za izključno tržaške potrebe; svobodno cono; revizijo železniških in drugih tarif ter zadosten park trgovinskih ladij in zvez, da bo- tržaška luka mogla konkurirati Rek' in severnim pristaniščem.
Od rimske vlade je odvisno-, ali bo postavila Trst v položaj, da se prične lahko sam z lastnimi silami razvijati in da se m-u ne bo več očitalo, da živ-i pa ra s it s ko življenje, podobno življenju vzdrževane »manten-ute«.
Dr. J. A.
„KRUH IN DELO“
jugoslovanska dialektika
Ko so lačne francoske množice pred. revolucijo demonstrirale in zahtevale kruha, je takratna francoska vladarice začudena pogleda,la skozi okno ir- dejala: »Ce nimajo kruha, zakaj pa ne jedo slaščice?«
Na te besede smo se spomnili, ko -smo brali izjavo jugoslovanskega gos-podarskega diktatorja Svetozarja Vukmanoviča, ki je, med drugim, dejal, da so cene kruh"j povišali zato, da bodo s -tem »vplivali na postopno zboljšanje sedanje -dokaj enostranske sestave prehrane. ki se odlikuje s prevelikim deležem žita.« Z drugimi besedami, cene kruhu so povišane zato. da ga bodo ljudje manj jedli! Menda je Tito prvi -že lani prišel na, to izvirno zamisel, ko je Jugoslovanom očital, de pojedd preveči -kruha. Njegov gospodarski minister je iz očitka, ki je takrat- vzbudil val ogorčenja, zdaj potegnil zaključke. Ukrenil je, da bodo Jugoslovani odslej res morali kupovati manj kruha.
Z novimi uredbemi in odloki Zveznega izvršnega sveta jugoslovanske republike so namreč pretekli ponedeljek stopili v veljavo predpisi, s katerimi se je povišala cena:
Kruhu Maščobe Tobaku Prevozu po železnici
za 33 odstotkov prosta cena za 27 odstotkov
za 10 - 33	»
Novo povišanje cen je pravi kon ■ kurzni ukrep jugoslovanskega gospodarstva. Z njim je komunistična- vlade že enkrat priznala, da >e posebno njena doslej tako hvaljena kmetijska, politika popolnoma
Program Segnijeve vlade
1       "
odpovedala. Vukmanovič je lepi, povedal: y primerjavi s predvojnim povprečjem let 1935-39 so .jugoslovanske kmetije (kolektivne in samostojne) -pridelale:
Lela
Padec pridelka v odstol.
	pšenice	koruze
1951	10	10
1952	67 •	33
1953	1	14
1954	45	33
Predverajšnjim, v sredo, je nov
ministrski predsednik Segni predstavil parlamentu -svojo vlado ter je iznesel njen program. Glasila vseh političnih skupin poudarjajo, da je bil govor umerjen in pomirljiv, na ostalo njegovo vsebino pa gleda seveda vsakdo skozi svoja očala.
Segn-i je v prvem delu svojega govora poudaril, da je osnova vsa ke družbe pravo. Zato se bo vlada zavzela za spopolnitev pravne -ureditve republike, za dosledno izvajanje ustave, pri čemer je posebej omenil ustanovitev ustavnega sodišča Vlada bo poskrbela tudi za revizijo izredne zakonodaje, zakona o javni varnosti ia bo nadaljeval;, proučevanjem reforme zakonika kazenskem postopku. Vlada je nadalje za izpopolntev senata z neizvoljenimi senatorji, pričakuje pa, kaj bo glede tega sklenile posebna komisija.
Novi volilni zakoni
Posebno važen j.e tisti del pro grama, v katerem vlada obljublja, da bo pospešila proučevanje novega zakone za volitve v poslansko zbornico ter da bo parlamentu kmalu predložila tudi nov zakon za občinske volitve, ki bo odpravil povezavo list (apparentamento) te-r se bo bolj približal proporcionalnemu sistemu.
Vleda bo spoštovala načelo enakosti državljanov, toda z nepristranskim izvajanjem zakonskih določil bo odločno branila demokratične ustanove.
Državnim uslužbencem je Segni obljubil, da se bo vlada zavzela za njihove koristi, predvsem bo izdelala zakonski predlog o poenotenju plač. Ustanovljen bo vrhovni svet za javno upravo. Glede šol, meni vlada, da je v zadnjih letih bilo ze-nje že veliko storjenega, ob ljublja pa. da bo v najširših mož n,ih mejah resno načela šolsko vprašanje. Pozorne skrbi bodo de ležne tudi oborožene sile.
Zunanja politika
Zunanja politika nove vlade bo s-lone-le na treh glavnih temeljih: zaupanju v. -ideal Združene Evro pe, zvestobi atlantskemu zavezništvu in podpiranju vsake dejavno sti, katere smoter je pomirjenje in razorožitev v svetu. Zlasti je Segni poudaril, da se ideal Zdru žene Evrope krije z italijanskimi interesi. Močno je podčrtal važnost atlantskega zavezništva, ki je glavni setber italijanske zunanje politike. Italija sodi, da je atlant sko zavezništvo važen steber miru
ki olajšuje pomirjenje v sve-tu. Italija upa, da se bo pomirjevalna politika konkretizirala v dejstvih, ki bodo dokazovala d-ejansko željo po mir-u. Italija želi, da bi se kmalu dosegel sporazum o omejitvi o-borožitve in nadzorstvu nad njo. -Zato pozdravlja ženevsko konferenco.
Gospodarska politika
V gospodarskem programu nove vlade prihaja najbolj do izraza kompromis, katerega so morali doseči, da so lahko -ustva-rili koalicijo štirih demokratičnih strank.
Segni je dejal, da se bo vlada pri določenju in usmerjanju svoje gospodarske politike opirela na tri glavne dokumente:	na	parlamen-
tarno anketo o brezposelnosti, na parlamentarno anketo o -bedi v I tailji in na Vanonijev načrt za desetletni gospodarski razvoj. Po njenem -mnenju je v. tem okviru dovolj prostora za zasebno pobudo,, ne pa za pretirane dobičke in privilegije, ki naj: bi jih branila države. Vlada obljublja, da bo stopila na prste velikim monopolom in da bo skrbela za ohranitev stalne vrednosti denarja.
Vlada v glavnem osvaja proračun, ki ga, je izdelala Scelbova vlada, toda zaradi nekaterih večjih izdatkov -na eni strani, bo potrebna večja šted-nja pri drugih j>o-stavkah. Proračun bo torej deloma popravljen. Večjo podporo bo dobila Sardinija. Kakor je znano je tam nedavno prišlo do neprijetnega incidenta, ko je prav zaradi za nemarjanja tega otoka odstopil predsednik deželne vlade i-n voditelj tamkajšnje organizacije demo-krščanske stranke.
Vlada bo nadaljevala borbo proti brezposelnosti in bo nadaljevala z delom za reorganizacijo davčnega sistema. Zavzela se -bo. de bi poslanska zbornica čimprej izgla sovala Tremellonijev osnutek davč nega zakona. Vlade bo skrbela za razvoj turizma, ki je važen vir dotoka deviz, in za investicije kapitala na jugu in v drugih gospodar sko manj razvitih področjih države.
Veliko zanimanje je vladalo, kaj bo vlada -ukrenila v teh dveh važnih vprašanjih. Segni pa je prav o tem predmetu govoril le zelo splošno. Glede TRI-ja (Zavoda za industrijsko obnovo) je dejal, da njegovega vprašanja ni mogoče rešiti ločeno. Potrebna je koordinacija ukrepov in politike glede vseh državnih podjetij, ki naj bi res postala orodje gospodarske politike. Za to je potrebnih več prehodnih
in ukrepov, med katerimi
ustanovitev ministrstva za državne udeležbe
stopenj
je prvi
državni erar in v gospodarstvu.
IR1 in petrolej
Glede petroleja je -Segn-i dejal, da bi bilo treba čimprej odobriti ustrezni zakon s popravki, ki naj, bi pospešili razvoj proizvodnje in zaščitili javni interes. Dokler zakon ne bo sprejet, ne bo vlada -izdajala nobenih novih koncesij.
Segni je ponovno povedal, da bodo z novimi predpisi podaljšali pogodbeno dobo, v zameno pa bodo ukinili odškodnino ob odpovedi zemljiških pogodb. Istočasno s tem zakonskim načrtom bo vlada predložila parlamentu tudi zakonski o-snutek o raztegnitvi agrarne reforme na druga področja. Segni je obljubil, da, bo vlade skrbela za gradnjo ljudskih hiš in da bo zatirala špekulacijo z zemljišči.
Trst
Našega mesta se je ministrski predsednik spomnil z besedami: »Ne pozabljam na probleme tržaškega mesta, kateremu pošiljam najtoplejše pozdrave.«
Debata • vladnem programu bo trajala do sobote zvečer, nakar bo Segni v ponedeljek dopoldne odgovoril, popoldne pa bo poslanska zbornica glasovala o zaupnici vladi.
Niholaj Šuernifc v nemilosti?
Izgleda, da je sovjetski zunanji minister Molotov zopet enkrat srečno skočil na noge, kakor že večkrat v dolgi dobi svoje komunistične kariere. Stvar njegovega spodrsa ie morala biti hudo aktual na, ko je na Dunaju, ob času pod pisa avstrijske državne pogodbe izjavil, da se vsi zunanji ministri enkrat pač postarajo. Na proslavi argentinske samostojnosti pa je po vedal, da je bila ta dunajska izjava samo prigodna šala.
'Ali je namesto Molotova zletel Nikolaj Svernik? V moskovskih zahodnih diplomatskih krogih opažajo, da -sovjetski tisk od! zadnjega zasedanja Vrhovnega sovjeta Sver--nika -ne omenja več. Bivši predsednik Sovjetije, Nikolaj Svernik, nd prisostvoval prvomajski proslavi Manjkal je pri vseh zadnjih velikih sprejemih v Moskvi. Po Sta 1-inovi smrt' je postal predsednik Osrednjega sv6ta sovjetskih s-ind' katov. Tudi pri svečanostih ob pri hodu Nehruja je sindikate zastopal Svernikov zastopnik. Solov je v
Vse kaže, da so 67-letnega Sver nika postavili v ropotarnico.
Niti enkiat samkrat še niso jugoslovanski kmetje po vojni pridelali več koruze ali pšenice, kakor pa so jo pridelali pred vojno, v takratni »stari in gnili Jugoslaviji«! -Saj znaša povprečni padec pridelka v zadnjih štirih letih skoro- 30 odstotkov. Prebivalstvo pa se je medtem množilo in, kakor je povedal Vukmanovič je celo vsako leto pojedlo več žita: leta 1951 181 kg na osebo, leta 1952 187 kg, let--j 1953 200. kg in leta 1954 207 kg. Delež žita v prehrani jugoslovanskega prebiavlstva je zelo velik in znaša 69 -odstotkov, medtem ko znaša v Franciji 46 odstotkov, v Nemčiji 44 -odstotkov, na Holandskem 35 odstotkov. Pod komunistično vladavino postajajo torej Jugoslovani podobni Kitajcem, katerim je edina hrana riž!
Seveda se jugoslovanski nazovi -gospodarstveniki skrbno pazijo, da ne bi omenili, da je to večanje potrošnje kruha nujna posledica nižanja življenjske ravni. Ljudje se pač zatekajo k najcenejši hrani. Vukmanovič, keterega naloga b, bila, da- poskrbi, da se povprečni dohodki zvišajo tako, da bodo ljudje -lahko kupovali več dražjih hra nil, kakor so to povrtnine, meso. sir -itd., je pa- našel bolj- salomonsko rešitev: podražil je še kruh! Neke} časa smo mislili, da j« to ■bolj pameten človek kot je bil Kidrič, pa vidimo, da je iste vrste ptič. Potegne iz žepa primerjave med dobro plačanim Holandcem in Nemcem, ne razbije si glave, zakaj sl ta dva lahko privoščite manj kruha, vzame v roke paragraf in zahteva podobno ravnanje tudi od slabo plačanega Jugoslovana. Kjo bo pa 'Jugoslovan, kateremu je bil še kruh drag, našel -sredstva, da kupuje dražjo hrano, ob tem se ne ustavlja. Njegova izjava samo mrgoli raznih »bomo« to, »bomo« o-no, »bodo« to, »bodo« ono, vse sama bodočnost, obljube in dim.
Jugoslovansko gospodarstvo je v dobrem delu res podobno opereti, le če ne bi bile posledice tako težke. Eksperimentirajo s takšno lahkoto in s takšno površnostjo ter brezvestnostjo, da si tega verjetno -režiser še na odru ne bi privoščil. Kje pa šele v. življenju!
Namesto -že tako dolgo obljubo-vanega dviga življenjske ravni i-majo torej Jugoslovani od tega tedna dalje dražji kruh (od česar ima kmet samo delno korist, ker so odkupne cene žita povečali 5-6 din. Istočasno pa se jc povišala tudi mletvena taksa, s čemer se hoče še prav posebno podražiti prav kruh), kaditi bodo morali dražji tobak (kor pravi vlada, da je doslej preostajalo premalo za- izvoz), manj se -bodo vozili z železnico (posebno na izlete, -kajti vozni listi na razdalje do 10 km so podraženi za 26 - 33 odstotkov), manj si bodo lahko belili (ker -bodo mast, margarina, maslo in jedilno olje dosegli na prostem trgu pri petkrat -manjših plačah -približno naše cene), in pri vsem -tem si ne -bodo mogli privoščiti niti »slaščic«, kajti zadnje mesece so dobivali samo po 100 g sladkorja. Ko so pretekli itede-n v Beogradu objavili, da bo vsaka družina dobila po 3 kg sladkorja, je bil na- trgovine takšen naval, da so ljudje padali v nezavest, da so razbijali izložbe in da je morala poseči vmc< policija na konjih.
Ni kaj reči, napredek, da lepšega ne more -biti. Povišek plač za -borih 500 din, in otroških doklad za 60 - 240 din tega ne odtehta. Ko so bili v Jugoslaviji na obisku Ru si in je -malo predtem začelo zmanjkovati hrane, so se nekateri tolažili, da je to zato, da -bi se Rusi počutili bolj domače. Na banketih sicer tega ni bilo čutiti, tam so se res lahko požvižgali na kruh in jedli slaščice. Toda po ruskem .odhodu je prišlo zdaj- še hujše.
Komunistični gospodarski čarovniki so se zopet izkazali kot najbolj razsipč-n-i zapravljivci očeto vega premoženja.
VESTI z GORIŠKEGA
R maturi na klasičnem licem
Izid mature na slovenskem klasičnem liceju je hudo presenetil goriške slovenske razumniške kroge, še posebej pa maturante same in njihove družine.	,
Zakaj ta.k izid? Zato, ker je komisar pral. Calvi menil, da je treba kandidate izprašati po celotnem šolskem programu in ne le po tistem delu programa, ki so ga v .šoli predelali! Zgodilo se je nam reč da niso prejšnja leta predela1; vsega progiama iz zgodovine in filozofije in da je zaradi tega moral novi profesor nadaljevati tam, kjer je prednik prenehal. Ta pa ni u-tegnil predelati vse snovi letošnjega programa.
To dejstvo pa ne bi smelo mi-ture ovirati, ker imajo kandidatje pravico, da so izprašani samo po predelanem programu!
Tudi na italijanskih šolah so u-gotovili, da niso predelali vsega programa, pa so vendar kandidate izpraševali samo po predelani snovi, ne da bi jih zavrnili na jesenski rok!
Te podatke, ki odgovarjajo ce snici. smo dolžni objaviti zato, ker so v nekaterih italijanskih krogih ■lažnivo namigavali, da se na slovenskem liceju nočejo učiti italijanske zgodovine, ne da bi pomi slili, da niso tu zaključili niti programa filozofije, ki ni ravno itali jans-ka!
Dolžni smo povedati tudi to, da, bi bilt> treba zahtevati .navodila od ministrstva, ,ki naj bi poslalo sem ko j inšpektorja. In še to, da imajo kandidatje še vedno pravico do u toka proti zahtevi, da morajo do jeseni samo dokončati vso snov iz zgodovine in filozofije!
Inšpektor, kakor nam je znano, se je po naključju zglasil .tako na slovenskih, kakor na italijanskih šolah, menda ko je bila konferenca na slovenskem liceju že zaključena. Kljub temu bi bilo dobro in potrebno, da bi ga z neljubo zadevo seznanili, že zaradi tega, ker so italijanski krogi namerno namiga-vali, da se na slovenskem licej i nie 'marajo učiti italijanske zgodovine!
V obrambo naše šole in tudi na Sih dijakov je treba nastopiti odločno in pravočasno, ko gre za spoštovanje »resnice in pravičnosti!
V ostalem pa. ko že teh korakov niso storili in bi uto ki zadevo mor-
da še bolj zavlekli, na drugi stra-ni pa nepredelane snovi ni bogve koliko, svetujemo našim pridnim maturantom, da se je lotijo, z vso marljivostjo. Pri tem zadnjem trudu jih do gotove mature v jesen' spremljajo naša voščila!
MATURE
Na slovenskem klasičnem liceju v Gorici ni napravil mature nobe.i kandidat v poletnem roku. Tudi odklonjen ni bil nihče, ampak vsi imajo popravljalne izpite v jesen;
Na učiteljišču pa so maturo napravile tri kandidatinje, in sicer Sedmakova, Štrukljeva in Hvalo-va. Trije kandidati so bili odklonjeni, ostalih sedemnajst imajo popravljalni izpit v jeseni. Trem ma-turantinjam na učiteljišču čestitamo k uspehu, ostalim želimo dober uspeh v jesenskem roku!
Obsojen orožnih iz Števerjana?
Lansko leto se je v Steverjar.u zgodilo, da so orožniki odpeljali v svojo pisarno domačina g. Škorjanca. Ta je potem prišel iz pisarne precej hujdo obdelan in je trdil, da ga je eden od orožnikov pretepal. Sel je k zdravniku, si dal izstaviti zdravniško spričevalo in orožnika ovadil sodišču.
GOSPODARSTVO
JLBDiCAVOST DREVJA IN TRT
Ker je letos vreme preveč vlažno, opažamo veliko bledičavost tr1 in sadnega drevja, ki izgublja listje in celo usiha.
Bledičavost pravzaprav ni bolezen, ampak nastane zaradi slabe prebrane Irt in drevja, ki ne najdejo y zemlji zadostnega železa, kar se navadno dogaja tudi v moč no apneni zemlji, ki ne dopušča razitop železa za'vsrkavanje s strani mstlin. Ta je, poleg dežja, dru-igi vzrok bledičavosti:	zastajanje
vode pri trtah in pri drevju povzroča tudi gnilobo korenin, tako da rastline pobledijo in tudi usahnejo.
Bledičavost preprečimo predvsem s pravočasnim odpravljanjem vode, potem pa še z gnojenjem zem 'lje z dobrim hlevskim gnojem redno vsaka .tri, štiri leta. Na ta način obdržimo zemljo rahlo, da se voda laže odteka. Pri taki zemlji ne smemo rabiti umetnih gnojil, ki vsebujejo apno, kot na primer a-pneni dušik in Tomaževo žlindro ter apneni nitrat, Dobro gnojilo je (PKiN, ker vsebuje tudi nekaj železa.
Bledičavost ozdravimo s tem, da okoli drevja in trt potrosimo razne vrste prahu, kot so: Sekvestre-ne, Verzene, Nullapon itd. Te vrste praihiu pa lahko tudi raztopimo v vodi in bledičeve trte odnosno direvje poškropimo. Dobimo jih v .kmetijskih konzorcijih, ki dajej< tudi navodila za uporabo.
SPRAVLJANJE SENA Zaradi mokrega vremena je spravljanje sena zelo težko, ker ga ni mogoče dobro posušiti in torej do ibro spraviti. Zeto svetujemo, da .letos vsak kmet seno posoli, ko ga spravlja na senik. Vrže naj po 1 *g živinske soli na vsake 3-4 kvintale sena, ker bo sol potegn:-la vlago nase in seno izboljšala.
USI NA SADJU
Ce se pojavijo u&i na sadnem drevju, ko sadje dozoreva, ne smemo rabiti proti njim strupenih sredstev, kot so Tetraf.it, Toxfit 1. it. d., .ker nam sadje lahko zastrupijo. Rabimo pa .lahko sredstva, na podlagi ,DDT, kot Gesarol in druga, Pri škropljenj« s temi sredstvi moramo paziti, da uši dobro zadenemo.
Goriško sodišče je orožnika o-prostiio, menda zaradi pomanjka nja dokazov!
Tedaj se je orožnik z g. Škorjancem pogodil in mu izplačal določeni znesek odškodnne.
Toda proti goriški sodbi se je pritožil državni pravdnik in zadeva se je v odsotnosti g. Škorjanca znova obravnavala pred beneškim prizivnim sodiščem, ki, trdijo, je orožnika spoznalo za krivega in ga obsodilo na sedem mesecev zapora,
Ustreljeno dekle
Prot večeru nekega dne preteklega tedna se je skupina mladih deklet v San Pier d’ Isonzo v bližnji Furlaniji napotila proti nekemu nasadu breskev in sedemnajstletna Marcella Štrukelj je menda stopila v sadovnjak. Tedaj pa j? skriti čuvaj Rino Freschi surovo sprožil nanjo strel iz puške in jo smrtno zadel, tako da je kmalu p j prevozu v. tržiško bolnišnico izdihnila.
Dogodek je globoko pretresel vso okolico, saj se za take malenkosti ne sme streljati na človeka! Ali je pa res treba poljske čuvaje oboro-ževati? Ali ne bi zadostovala njf-hova prisotnost v sadovnjaku?
Čuvaja so seveda zaprli in g? prijavili sodišču.
Pismo iz Washinfjtona
Naš ugledni in stalni dopisnik iz Washingtona nam je poslal zanimivo poročilo o tamkajšnjih, odmevih na najnovejšo jugoslovansko politiko. Ker je v njem.ii veliko takega, o čemer tisk ni poročal, ga oojavljamo v celoti. Naši čitatelji bodo iz njega lahko razbrali, kako se postopoma spreminja ameriški odnos do ti-tovščine.	Uredništvo
Uradni Wash'ington je mislil, di bo mogel z nekaj stereotipnimi frazami zamašiti veliko praznino, ki se je odprla zaradi tega, kar se je zgodilo na jugoslovanskih tleh. Zaman so se v Beogradu sestali ambasadorji zahodnih velikih sii in izdali svojo visokodonečo izjavo, ki je kakor lanski sneg. Zadovoljita so se morali, da jim je pred sedoval Priča, torej podrejeni radnik Ministrstva zunanjih zadev. Sam maršal Tito je, kot pravi »gransenjor«, povabil celo družbo samo na žlico j.uhe. To se je zgodilo, ker je v svojem napuhu želel, da bi prišla v Beograd sam Dulles in Mac Millan. Namesto sladoleda, jim je Broz serviral sporočilo, la •gre v Moskvo.
Kaj se je odigralo v teh dneh v Wa'Shingtonu? »Congressional Re-cord«. to ;e stenografski zapisnik sej ameriškega kongresa, je navad-
Dotjooor z Jugoslavijo potrjen
Z zakonom od 11. marca 1955, štev. 210, je Italija potrdila dogo vor, ki ga je 18. decembra 1954 sklenila z Jugoslavijo glede konč ne ureditve vseh medsebojnih obveznosti gospodarskega in finančnega značaja.
Od5kodnina za imetje, terjatve in pravice
Na podlagi omenjenega dogovora se je Jugoslavija zavezala izplačati Italiji enkrat za vselej 72 mili; jonov dolarjev, to je približno 45 milijard Ur, kot plačilo .imetja, terjatev in pravic Italijanskih državljanov, to je fizičnih in moralnih oseb, na odstopljenem odnosno starem ozemlju Jugoslavije. Izključeno pa je imetje tistih italijanskih fizičnih ali moralnih oseb, ki ga je Jugoslavija zaplenila na podlagi 79. člena mirovne pogodbe in ki ga je dolžna svojim državlja nom Italija sama plačati.
V znesku 72 milijonov dolarjev je všteto tudi imetje optantov, katerih opcijska izjava ni bila sprejeta in je podvržena posebnemu dogovorjenemu pregledu, kot smo svoječasno s tega mesta že pisali.
Poleg nacionaliziranega in zaplenjenega imetja italijanskih fizičnih in moralnih oseb imajo pravico do odškodnine iz sklada omenjenih 72 mlijonov dolarjev tudi lastniki i-metja, ki ni bilo niti nacionalizir rano, niti zaplenjeno, ampak v njihovi prosti razpolagi, če so ga prijavili za prodajo do 5. oktobra 1954.
Imetje, ki ni bilo prijavljeno v prodajo do tega roka, bo verjetno predmet nadaljnjega dogovora za odkup od strani Jugoslavije.
Imetje, ki ne bo prijavljeno v prodajo miti v roku novega dogovora, ga Jugoslavija ne bo vzela več v poštev za odkup in Italija ne bo več podpirala morebitn? prošnje za odškodovanje ter bo podvrženo normalni jugoslovanski zakonodaji. Isto velja za imetje optantov, katerim 'bo opcija definitivno odbita, tudi če bi pozne j ° postali italijanski državljani.
Vendar se znesek 72 milijonov dolarjev lahko še poviša, če se izkaže, da bi spričo prijav velikega števila prosto razpoložljivega imetja po poteku roka 5. okt. 1954 določeni znesek ne zadostoval.
Kar se pa tiče po členu 79 mirovne pogodbe od strani Jugoslavije zaplenjenega imetja italijanskih fizičnih in moralnih oseb, je morala Jugoslavija predložiti Italiji do 31. marca 1.1. točen seznam istega. Poleg tega pa se je Jugoslavija zavezala dovoliti pristop i-talijanskih izvedencev na lice mesta za ugotavljanje obstoja in vrednosti posameznih imetij.
Terjatve in dolgovi denarnih zavodov
Z omenjenim dogovorom je italijanska vlada odstopila jugoslovanski' vse .terjatve denarnih zavodov, ki so poslovali na odstopljenem ozemlju. Jugoslovanska vlada je sprejela vse obveznosti in dolgove omenjenih zavodov napram fizičnim in moralnim osebam, bivajočim v Jugoslaviji. Na drugi strani pa je Jugoslavija odstopila Italiji vse terjatve omenjenih zavodov napram fzičnim in moral-
nim osebam, bivajočim v Italiji, h Italija je prevzela vse obveznosti in dolgove istih zavodov napran: osebam, bivajočim v Italiji.
Zasebne terjatve
Kar se zasebnih terjatev tiče, sta se vladi' dveh držav dogovorili, da mora Italijanski državljan svojo terjatev iztožiti pred jugoslovanskim sodnikom in nato zahtevait
i.zpiačilo od italijanske vlade.
Obratno mora jugoslovanski državljan svojo terjatev prej iztožiti pred italijanskim sodnikom in nato zahtevati izplačilo od svoje vlade.
Občinski goriški svet
V torek je bila seja goriškega občinskega sveta. Na dnevnem redu je bila med drugim tudi zadeva državljanstva neke slovenske stran ke, vodovod v. Standrežu, Oslavju in St. Mavru. V prid je k predmetu govoril dr. Birsa. Ker pa občinski svet vseh zadev' ni končal, bomo o podrobnostih poročali prihodnjič.
Krojni tečaj ERRE-Ui
Krojni tečaj ERRE-VI se bo vršil stalno v Gorici v ulici Alviano št. 6 v slovenščini.
Vpisovanje bo od 18. do 22. julija od 15. do 16. -ure. Motam se dobijo vsa podrobna tozadevna pojasnila. Pouk bo pričel takoj, ko se bo prijavilo zadostno število u-čenk in se bo vršil po želji; dopoldne, popoldne ali pa tudi zvečer.
Istočasno in istotam se sprejme ■ jo prijave za dopolnilni tečaj, katerega se lahko udeležijo vse one učenke, ki so izpolnile prvi teča:.
Po želj.i obiskovalk se bo lahko vršil tudi šivalni tečaj.
ki je vzvišenega pomena za vsako žensko, da posvetijo vso svojo ljubezen materini in očetovi družini.
Hišnim gospodinjam osnutek zakona misli nuditi 12 do 22 tisoč mesečne pokojnine, ko so dosegle gotova leta starosti, poleg tega pa še posebno denarno in zdravniško pomoč v primeru bolezni, poroda itd., in sicer v višini od 5 do 5!) tisoč lir na leto.
Prizadete bi plačevale začetnih 200 lir zavarovalnine na mesec, ki bi se stopnjevala po letih dela. .Tiste; ki so že presegle 60. leto starosti, bi morale plačati enkrat zi’ vselej 50.000 .lir in bi prejele takoj vs& ugodnosti zavarovanja.
Zavarovanje hišnih gospodinj je velike socialne važnosti in pomena, saj' bo premnogim materam in hčerkam-sirotam olajšalo težak položaj, v katerem se nahajajo, in bo hkrati priznanje za požrtvovalno delo, ki ga v družini opravljajo.
Osnutek zakona predvideva tud' prehod pokojnine na mladoletne o-troke. ko mati .umre in pusti mladoletne otroke sirote -tudi očeta.
Verujemo, da bo poslanska zbornica kaj kmalu ta koristen in socialen zakon odobrila, da bodo naše mateire-gospodinje zadovoljne!
no kaj dolgočasno berilo. Toda zapisnik od 28. in 30. junija je izjemoma 'izredno zanimiv. Poročilo j dveh sejah predstavniškega doma namreč jasno kaže, kaj misli o Titu ameriško ljudstvo.
Na Vidov dan se je oglasila k besedi clevelandska milijonarka, izvoljena tudi s slovenskimi glasovi, Frances Bolton. Ta njen nastop si posebno clevelandski slovenski katoliški krogi lahko dobro zapomnijo. Ta mlada dama, ki se, čeprav je že zelo v letih, rada nafraka kqt kakšna mlada punca, je namreč čez noč pgstala topla Titova prijateljica. Očitno je, da ji je za lep denar govor rupija'	-»ghos,
writer« It. j. .. 1.. :>:»e govore za druge ljudi). Ta mož ali žena se seveda ni zavedal, kako bo govoranca odjeknila v Saint Claiir Avenue (sedež predstavniške zbornice).
Takšnega skoka v nasprotni tabor še nismo zlepa doživeli. Poleg tega v govoru kar mrgoli raznih netočnosti. Tako je gospa, Frances Bolton izjavila, da je Tito zapusti*! kominform, medtem ko je vsem znano, da je bil iz te organizacije po vseh predpisih pognan in je >; mesece in mesece moledoval, da bi ga sprejeli nazaj. Pač pa je na drugi starni res, da je Tito dosegel, da blešči njegovo ime poleg imena Indije. Samo enega se novopečena titovska Jean d’Arc iz Clevelanda ne zaveda: Indija je svobodna dežela, v kateri vlada demokracija, Jugoslavija pa je tiranija, kakršni je ameriški Thomas Jef. ferson napovedoval boj do iztrebljenja. Pa še takšno noro pretira-^ vanje, kakor si ga je ta clevelandska parlamentarka dovolila, ko je dejala nič manj, kot da spada Jugoslavija med »naj.močnejše drža ve Evrope«.
S to frazo si je sicer »ghost wri-ter« morda zaslužil kakšnih 100 dolarjev več, z njo pa je neho te izdal, kako slabo je poučena ta ženska, katere »newsletters« (dopisi) izhajajo v katoliško usmerjeni »Ameriški domovini«. Kako brezobzirno, da ne rečem nesranv no, si je upala trditi, da »je važno vedeti, da imajo Jugoslovani možnost za širjenje območja svoje svobode in da lahko ostanejo izven kremeljskega bloka«. Anonimni pisec ali sestavljalka njenega govora seveda nista vedela, da gredo razmere v Jugoslaviji drugo pot saj je sam Sulzberger v svojem članku v »New York Timesu« nedavno proglasil vsemu svetu, da je jugoslovanska politika že bolj na kremeljski kot na zahodni liniji V ostalem je to dejstvo že davno znano.
Vkljub temu je sedanja državna uprava mislila in misli, da je treba Titu še nadalje pomagati. Da pi je bilo glasovanje v poslanski zbor-
Razpis mest
Mestna občina razpisuje mesto pomožnega tajnika, mesto pomožnega tehnika in mesto šefa tajniškega odseka.
Vsi pogoji za kompetiranje gornjih mest so na razpolago interesentu v mestnem tajništvu.
SDCI9LH9 VPRaSnim
2Narovai|e hlinili gospodinj
Skupina poslancev je predložila zbornici osnutek zakona za zavarovanje hišnih gospodinj.
Zavarovanje hišnih gospodinj postaja iz dneva v dan važnejše in pereče, kaj.ti priznati je treba, da se hišne gospodinje zelo žrtvujejo od jutra do večera, v večjih primerih, zlasti v bolezni, pa tudi ponoči.
Ne gre samo za matere, ampak tudi za vse tiste ženske, ki opravljajo delo hišne gospodinje. V po štev pridejo tudi tiste .požrtvovalne hčere i« sestre, ki po smrti matere v družini nadomeščajo gospodinjo in se .skozi vse življenje žrtvujejo za družino. V mnogih primerih se niti ne poročijo in raje žrtvujejo lastni čut materinstva,
Mnenje o »Demokraciji
u
»Vaš list me naobrazuje in mi zelo ugaja"
V naše uredništvo je prišel možat človek z goriškega predmestja, naš naročnik in izjavil sledeče:
»Odkar sem se lani naročil na Demokmcijo, se mi zdi, da se mi je odprlo novo gledanje v sveit.
Vajen sem bil slišati in brati samo o dolžnostih, ki jih je človek dolžan ljudem na vladi in njihovim krajevnim zastopnikom ali pa tudi strankarskim zastopnikom. Enkrat so mi fašisti, potem pa komunisti .trobili na uho, da so oni in njihov program in smoter edini zveličavni, lj.udem koristni in državi potrebni!
Zdaj pa, odkar berem Demokracijo, razumem, da ima tudi posa • meznik svoje pravice; na drugi strani pa, da imajo tudi ministri in krajevni funkcionarji svoje dolžnosti napram državljanom ko: skupnosti in kot posameznikom!
Prav lepo tolmači Demokracija razne zakone, ki jih moramo vsi spoštovati, od predsednika repub like do predsednika vlade, od prefekta do župana, od najbogatejše-ga do najubožnejšega državljana!
Se najbolj pa se mi od Demokracije dopade njen odločen boj vsaki diktaturi in torej njeno odločno zagovarjanje demokracije, ki pomeni zagovarjanje sleherne pravice človeka, in sicer prav vseh človečanskih pravic, .da bo svet pravičen in pošten, človek pa obvarovan pred raznimi sovražniki svobode in pravičnosit. Prav tako se mi dopade goreče in ljubeznivo zagovarjanje naših jezikovnih in sploh vseh naših narodnostnih pravic, ki jih Demokracija zna vsel°i podpreti s tehtnimi argumenti in dokazi na podlagi zakona in mednarodnih dogovorov. Lahko rečem.
da je Demokracija od vseh slovenskih listov najbdlj’ vnet in neizprosen branitelj in zagovornik pra vic Slovencev v zamejstvu!«
»Demokracija" je preveč učena...
.Pa veste — je nadaljeval naš či-tatelj — tudi .tisti, ki niso ravno naših demokratičnih misli in stremljenj, priznavajo Demokracijo z? dober in pameten list, trdijo pa, da je prevet učena, da jo je težko razumeti! Ne vem, ali tako govorijo iz zavisti ali pa iz kakega drugega namene. Resnično povem, da se je tudi meni zdela, Demokracija sprva težka, pa sem jo kmalu obvla dal, ker me njena vsebina sala mensko vleče!...
Pa Tržaški prepih, ojej. kako se zadovoljno smejem, ko ga berem!
iDa, veste, Demokracijo čitajo tu d-i nasprotniki demokratičnih načel. Nedavno od tega sem v kavar ni slišal nekega debeloglavega ,mo drijana’ trditi, da je za naše ljudi Demokracija preveč učena in zato pretežka. To pomeni, da jo tudi on čita, ker bi sicer kaj takega, ne mogel trditi!«
nici nevarno, se vidi iz tega, da sta morala položaj reševati sam Keyburn, »speaker zbornice«. m bivši republikanski speaker Martin.
Prijatelj Feighan (tudi iz Clevelanda) se je bolj moško odrezai kot njegova someščanka. V svojem Odličnem govoru je citiral svoje izjave iz leta 1954, ko je dejal: »Tito se nikdar ni zares razšel svojimi ruskimi komunističnimi tovariši. Popolnoma možno je, da jo Tito tudi danes samo ruska figura, ki hoče na veliko koristiti svojim učiteljem v Kremlju.« Feighan je zabrusil ameriškim vojaškim obču dovalcem Tita, da se jugoslovanski diktator nikdar ne bo boril na strani Zahoda. Ponovil je svojo lanskoletno zahtevo, naj Odbor
•edstavniškega doma za zunanj-; zadeve napravi preiskavo na licu. mesta v Jugoslaviji. »Znano je,'i dejal Feighan, »da vkljub boga-gospodarski in vojaški pomoči, Američani še do danes nismo dobili pravice, da bi si ogledali, kako to pomoč uporabljajo. Zakon, po katerem dajemo pomoč, izrecno zahteva takšen vpogled in vse drugi-države ga tudi dopuščajo. Ameriški uradniki pa očividno niso dovolj energični,, da bi dosegli kaj takega, tudi pri Titu. Tito je dane.; glavni činitelj sovjetske geopolitične strategije, ki gre za tem, da sfl ustvari nevtralni pas okoli vsega1 sovjetskega imperija.«
Vse priznanje zasluži tudi nastop poslanke Miss Kelly. Na seji 30. junija je izjavila, da Titov režim odreka Jugoslovanom uživanje človečanskih pravic. Podlaga vojaške1 ga pakta je po njenem mnenju e-notnost zahodnega sveta. Tito pa ne pripada temu svetu.
Vmešal se je predsednik odbora za zunanje zadeve, Richard, ki je de-jal, da je Titova vojska najmočnejša oborožena sila na kontinentu. In Sovjeti? Uboga Evropa,, posvečena si smrti!
Svoje je moral povedati tudi mi-nesotski Slovenec Blatnik, ki je branil pomoč Titu z geopolitičnega stališča.
Značilen je bil govor našega po-sebne.ga prijatelja, predsednika odbora za kmetijstvo, Cooleya. Moško je povedal, da Tito ne prispeva k moči zahodnega sveta., To. kar dela, je enostavno jemanje u-meriškega denarja, s katerim več'* svojo vojaško silo i:n nadaljuje politiko nasilja tudi nad svojim lastnim narodom. Poslanec Bentley je izjavil, da smatra Tita za navadnega oportunista, ki skuša izžemati eno in drugo stran.
Izredno oster je bil O' Konski. Zedinjene države so, po njegovem, dale Titu doslej eno milijardo dolarjev. To je toliko, kolikor znaša državna podpora, katero je v dveh letih dobilo ameriško poljedelstvo. »S to podporo hočemo napraviti iz Tita veliko silo. Toda to je najne-umnejši riziko, katerega bomo plačali z neštevilnimi mrliči.«
Pa kaj vsei to pomaga, ko je vendar, kot poroča komentator Drew Pearson, zastopnik zunanjega ministrstva Liwingstone Merchant, izjavil, da veruje v »zvestobo komunistične Jugoslavije tudi po smrti Tita....«
Quem dii perdere volunt (kogar hočejo bogovi pogubiti), so dejaii Rimljani....
Končno so glasovali. Po intervenciji dveh predsednikov je glasovalo za pomoč .Titu 273 poslancev, proti pa 128. To je prava P.i-rova zmaga. Kako bo pa izgledalo prihodnje leto, bomo šele videli. Vsekakor gredo Titovi izgledi, navzdol	Dr.	B.	V.
Usposobljenosti izpiti
Od 20. junija 3. julija 1955 so se vršili na Državni trgovski akademiji usposobljenostni izpiti. Izpit so položili:
■Ferluga Jadranka, Klun Mira, Meden Egon, Sedmak Ivana, Sossi Viktor, Tortul Hilda. Vrabec Mile na, Zajec Nadja.
DAROVI:	Gospod	COTIC Janko
pekovski mojster iz Sovodenj 111, je daroval Šolskemu patro natu v Sovodnjah znesek 8.000 lir za ubožne šolske otioke.
LISTNICA UPRAVE
Našim cenjenim naročnikom / Avstraliji, sporočamo, da je gospod Janko KLAVORA, 92 Welling,ton iSt. Nor.th Geelong, Vic. naš zastopnik in zato pooblaščen izterjevati naročnino ter izdajati potrdile. .Prosimo zamudnike, da čimprej poravnajo zaostalo naročnino, v kolikor tega še niso storili, naravnost na naslov g. Klavore.
Tovarna pohištva
PRinčič
Tel. 32
K R IM I N
Cormons
Štehuanje in ples pod lipo
Stehvanje in ples pod lipo sta edinstven običaj ziljskih Slovencev. Nikjer drugje ©i te narodne šege, .med Nemci nikjer in tudi pri ostalih koroških Slovencih ne. Nekaj edinstvenega je tudi slikovita narodna noša ziljskih Slovencev, vredna, da bi jo posebej opisali. Vse troje spada skupaj: štehvan.je, ples pod lipo in narodna noša. Stehvanje in ples pod lipo se 'nikdar ne vršita drugače kakor v ziljski narodni noši.
Beseda: Stehvanje pride sicer od nemške besede:	stechen (pičiti,
zbosti), a, starodavni običaj sam je pristno slovenski.
'Spodnja ziljska dolina do mesta Šmohorja je slovenska. V spodnji {slovenski) ziljski dolini je 14 župnij. Prva je Brdo. Sega skoro čisto do Šmohorja. Razprostira se prav tako, kakor sosednja župnija Melviče. na obeh straneh reke Zilje. Nato slede na desnem bregu Zilje: Blače, Bistrica na Zilji, Gorje ali, kakor pravijo Ziljani: Gorjane in Vrata. Vrata, kar že ime pove, so vhod v Kanalsko dolino.
Župniji Brdo in Melviče mejita na Preseškp jezero (0,5 kv. km). Preseško jezero je eno najtoplejših koroških jezer. Na Preseško jezero meji tudi župnija Borlje ali, kakor pravijo Ziljani:	Burlane.
Borlje se razprostirajo na levem bregu Zilje. Nato sledč na levem bregu Zilje: St. Stefan, St. Pavel, St. Jur in Čače - Cajna. Zadnja župnija se razprostira na jeznem vznožju orjaškega Dobrača (2166 m). Vrhu Dobrača sta dve cerkvici: slovenska in nemška.
Dobrač se je dvakrat posul v ziljsko dolino, enkrat v predzgodovinski dobi, drugič pa 25. januarja leta, 1348. Zato pada Dobrač zelo strmo v ziljsko dolino. Ko se je Dobrač drugič posul, je pokopal pod seboj deset vesi. Se danes je ondi kamenje, groblja, na kateri ne raste drubgega kakor nizko drevje.
Leta 1348 se je Dobrač posul zaradi potresa. Potres je tedaj- uničil tudi Beljak. 'Nasuta groblja je zajezila Ziljo, nastalo je jezero, k: je poplavilo več vasi. Jezero je pozneje odteklo, a zemlja je o-stala močvirna do današnjega dne. Na močvirnih travnikih raste kisla trava, ki je uporabna samo za konjsko krmo. Ziljska dolina je .znana po svoji konjereji.
Ziljska dolina slovi tudi po svo jih planinah. Na planinah se pase poleti živina. Na ziljskih planinah nastanejo poleti cele vasi; koče za stanovanje Kjudi, imenujejo jih: fače (ednina: fača), hleve za živino pa tamarje( ednina: tamar). Na planinah izdelujejo presno maslo in sir.
V novejšem času skušajo z regulacijo Zilje dolino osušiti.
Naslednje tri župnije: St. Lenart pri sedmih studencih, Pod-klošter in Brnca se razprostirajo na obeh straneh Zilje. V Podkloštru se železniška proga razcepi, ena vodi na Trbiž v Kanalski dolini, druga pa dalje po ziljski dolini do Koč -Mute. Nad Kočami - Muto je prelaz 'Ploecken. Tam so se bili v prvi svetovni vojni vroči boji.
Iz St. Lenarte vodi cesta čez Korensko sedlo na Kranjsko. Na Ziljo mejita še slovenski župniji’ Stebe.n - Malošče in Marija na Zilji. A ti dve župniji ne spadata več v ziljsko dolino. Tukaj pri Mariji na Zilji v bližini Beljaka je več let pastiroval slovenski pisatelj Ksaver Meško.
Zdaj si oglejmo ziljsko stehvanje in ples pod lipo. Oboje spada skupaj. Nikdar se ne vrši stehvanje samo. brez plesa, pod lipo.
Stehvanje je v vsakem kraju samo* enkrat tna leto, in sicer na: že-gen, kakor pravijo Ziljani, to je: na žegnanje ali na cerkveni sejm.
■Za stehvanje in za ples pod lipo je treba precej priprav. Treta je pripraviti obleko (narodno nošo) in drugo. Zlasti se veseli štehva-nja in plesa pod lipo odrasla mladina, fantje in dekleta.
V soboto pred »žegnom« fantje postavijo »steber«, na katerega nataknejo pol metra visok sodček. Dno in pokrov sbda imata na sredi luknjo, da se more sod natakniti na »steber«. »Steber« je zakopan 60 cm globoko v zemljo. »Steber« ima debelino brzojavnega droga in moli 3 m (natančno 2,90 m) iz zemlje. 60 cm od vrha je zožen, da se more nanj notakniti sod. Ta sod je obit s šestimi leskovimi obroči.
V diru -bodo prijezdili fantje »štehvovci«, vsak bo imel v desni ci 3 kg težek železen količ in bc udaril po sodčku. To se bo ponavljalo toliko časa, da bo sodček razbit. Oni štehvovec, pod čigar u-darcem se sodček razsuje, je zmagovalec in dobi venec iz svile in umetnih cvetlic.
Ste-hvanja se -udeležuje do sedem fantov. Na dan »žegna« se oblečejo v ziljsko narodno nošo in se zberejo pod lipo. Z godbo na čelu (ali pa gre godba ob koncu sprevoda) odkorakajo fantje v sprevodu v cerkev. Za fanti gredo dekleta v narodni noši. Spredaj nosita dva fanta, vsaj 17 let stara — fantje se smejo udeležiti štehvovanja, ko dopolnijo sedemnajsto leto — vino, ki ga župnik v cerkvi po maši blagoslovi.
Po maši -se zberejo fantje pred cerkvijo in zapojo:
Zakaj bi jaz vesel ne bil,
k’ sem dan’s pri sveti maši bil,
tam, sem. videl Jezusa
in njegovo Mater žalostno.
Ko je pesem končana, zagodejo godci isto pesem in isto melodijo. Nato pojo -drugo kitico pesmi in zopet igira godba. Tako odpojd vse kitice pesmi. Vmes popijejo blagoslovljeno vino. Nato gredo južinat (obedovat). Za južino (obed) je »čiseva župa«. Ta se je samo na »žegen« in je prvovrstna jed. V njej je mnogo smetane in jajc.
Po južini štehvovci pripravijo konje. Konji smejo biti samo težke ziljske pasme. Konji so brez sedla, pogrnjeni s pisano odejo. Ta odeja je pritrjena ng konja z opa-š-ulco, s trebušnim pasom.
Štehvovci se zberejo s konji pod lipo, vaščani in gledalci pa v bližini stebra. Gledalci se postavijo na vsako stran pota, ki pelje skozi vas. Stehvanje se prične.
Štehvovci zapojo narodno pesem. Ko je pesem končana, zaigra godba isto pesem. Zdaj jezdijo šteh-vovc.i v diru po ulici med gledalci mimo stebra, drug za drugim. Vsak udari po sodčku. Ob stebru stoji »štehvov-ski mojster«, ki obrača so-d. Gledalci -spodbujajo vsakega jezdeca. Prva turneja je končana.
Jezdeci pridejo nazaj, zapojb drugo narodno pesem. Zopet igra godba. In drugič jezdijo štehvovci v diru mimo stebra in vsak udari po sodčku. Tako jezdijo tretjič, četrtič, petič, tako dolgo, da je sodček razbit. In vedno zopet petje in igranje godbe. Obroči padajo drug za drugim na tla. Ko je sodček razbit, viharno odobravanje nagradi jezdeca, pod' čigar udarcem se je sodček razsul. Navadno zbije sedem š-tehvovcev sodček v petih turnejah.
Ko je sodček razbit, pristopita ■dve dekleti v narodni noši, v rokah držita cinast krožnik, na katerem leži venec, namenjen zmagovalcu. Dekle pove štehvovskemu mojstru, komu- mora dati venec.
Zdaj jezdijo štehvovci in vsakemu poda št-e-hvovski mojster po en obroč. Jezdec ga natakne ne roko.
Nato jezdijo trikrat za venec. Steh-vovski mojster ponuja jezdecem venec, a se vedno zopet -umakne. Sele ko jezdijo tretjič, ga da zmagovalcu.
Stehvanje je končano, sledi ples pod lipo. Štehvovci oddajo mlaj Šim fantom konje, da jih odvedejo domov. Zberejo se pod lipo, pristopijo dekleta v narodnih nošah ter stopijo s fanti v krog. Stehvov-ski zmagovalec otvori nato s »šteh-vovsko debvo« (to je ona, ki je dala venec) »visoki rej (raj - ples) pod lipo«. Plesalci korakajo sjove-sno v krogu v parih in pojb pesem:
Bog nam daj en dober čas, ta prvi rej začel' smo, ta prvi rej začel' smo.
Petje utihne, godba zaigra isto pesem, isti r.apev. plesalci preidejo iz korakanja v plesanje (rajanje).
Nato druga kitica na isti način kakor prva:
Kdor je z Bogom, Bog je z njim. sam Jež’š je Marijin sin, sam Jež’š je Marijin sin.
Petje in ples se nadaljujeta tako dolgo, da odpojo vse kitice pesmi. »Visokemu reju« sledi »obični rej« (navadni ples). — Drugi dan po štehvanju je dan plesa za poročene može in žene.
KaznilnicE brez paznikov
V dobi stavk in mezdnih spotov bi res bilo kar čudno, da ne bi enkrat stavkali tudi jetniški pazniki. Ta redek užitek so imeli pretekli ponedeljek francoski zaporniki. Njihovi ječarji so namreč proglasili 24-u-rno stavko, za katero so pa rekli, da je samo prva. Ge vlada ne bo ugodila njihovim zahtevam, bo-do. sledile druge, katerih pa ne bodo vnaprej napovedali. Jetniški pazniki zahtevajo: 1) podoben -služ-beni položaj kot ga ima osebje pariške policije, 2) enako doklado za nevarnost službe, kot jo imajo pripadniki finančne straže in 3) povečanje številčnega stanja, kajti sedaj morajo nekateri delati tudi po 60 ur tedensko. V glavnem pa gre za povišanje plač, kajti dejanj sko se dogaja*, da nekateri pazniki zaslužijo manj kot kaznjenci. Jef niški pazniki, ki so novinci, imajo namreč plačo 25.000 frankov mesečno kaznjenec, ki marljivo dela za kakšno privatno podjetje, pa zasluži tudi do 40.000 frankov. Kaznjenci se norčujejo iz paznikov tudi zaradi njihovih uniform, ki so izdelane v ječi in piše na njih, da se jih ne sme prati (verjetno bi šle ob barve), medtem ko delajo kaznjenci s svojimi »uniformami« kar hočejo.
Ob takšnih medsebojnih odnosih je razumljivo, da ni bila stavka za jetnike nobeno olajšanje. Za en dan so jim odpadli celo dnevni sprehodi v jetniškem dvorišču, tako da so bili celih 24 ur pod ključem in streho.
Fle pozabimo pozabljenih
Po zaporih, taboriščih za prisilno delo, po kazenskih kolonijah Sov-jetije in njenih priprežnic čakajo sto tisoči nesrečnežev na svobodo. Avstrijski povratniki iz Sovjeti’? so pred kratkim potrdili že davno znana poročilu o srednjeveških mučilnicah nedolžnih ljudi po 'Sibiriji in po ostalih deželah komunističnih diktatur. Pripovedovanja po ■ vratnikov prevzemajo človeka z globokim sočustvovanjem, še bol' pa. razjeda nepokvarjeno vest zavest krivde.
Kolektivne krivde nemškega naroda za Hitlerjeve zločine ni mogoče zbrisati s sveta. Kdo bi' verjel tistim Nemcem, ki zagotavljajo, da niso ničesar vedeli o plinskih celicah? Mi vsi in z nami tud: zahodni komunisti .vemo, da obstojajo v vseh komunističnih državah podobne suženjske kolonije. Mi vsi to vemo, in ta zavednost ostaja sokrivda, dokler ne bomo ničesar storili proti temu.
Kaj pa naj bi storili, tudi če b' vedeli o strahotah po koncentracijskih taboriščih, so spraševali »dobri« Nemci v trenutku, ko je nastopil dan obračuna. Tudi mi sa mi smo sedaj na vrsti, da si postavljamo ta vprašanja. Kaj naj storimo za trpeče ljudi, ki še danes, deset let po končani vojni, hirajo po sovjetskih in priprežniških ječah?
Komunistični mogotci v državah, kjer so na oblasti, zatrjujejo, da je
Hajpečji danažnii pustolouec
Pravi in pristni pustolovec ne išče pustolovščin, pač pa se mu same predstavijo. Anglež Friderik Mitchell-Hedges je gotovo klasični pustolovec današnjih časov. Pustolovščine so ga obogatile. Je lastnik nekaj gradov. 'Njegova zbirka stare srebrnine je vredna pol milijona šterlin (850 milijonov lir). Med drugim poseduje človeško lobanjo v naravni velikosti iz Marijinega stekla.
Kot osemnajstletni -mladenič je Mitchell-Hedges leta 1900 odpotoval v Kanado. Slučajno je v Montrealu nagovoril na cesti najugledi nejšega meščana in ga vprašal po neki ulici. Med obema se je razvil razgovor in Clare-nce McCua-ig mu je našVe-toval, naj odide v New York. Dal mu ie celo priporočilo z,a multimilijonarja. 1-n takratnega kralja Wall Streeta, Julesa Bachee.
Ljubljenec milijonarjev
Se danes ne ve 75-letni Mitchel-Hedges, zakaj so ga ne:wyrški milijonarji sprejeli v svojo sredo, da je z njimi obedoval in kvartal. Po petih letih je opazil, da je izgubil 5 let in zaslužil 20.000 dolarjev. Nato je živel sedem let v Londonu kot bogat borzni meše-tar in pri tem sanjal o ■odkritjih v tujem svetu. Cez noč je izgubil vse svoje premoženje in z zadnjimi 100 š-ter-linami se je znova vkrcal za New York.
Odšel je v Mehiko. Tu ga je u je:l sloviti revolucionar Pancho Vil-le in z njim je moral v borbo pro ti Američanom. Revolucionarju je pri neki priložnosti -rešil življenje. Z mnogimi napori in zelo visoko nagrado se je končno znebil to službe. Vrnil se je v New York leta 1936 in se seznanil s časnikarjem Bronsteinom. Tri leta zatem ga je sir Basil, Thomson, takratni šef britanske -tajne službe, poslal v Moskvo, kjer naj bi obnovil prijateljstvo z Bronsteinom, ki si je medtem izbral ime — Leo Trocki. Pristni pustolovci pa niso rojeni za politične' -spletke, zato je odpotoval v Britanski Honduras.
Ce je pustolovec Anglež, potem mu ribarjenje leži v krvi. Našemu pustolovcu pa ni šlo zgolj za. ribarjenje. 'Prepričan je bil, do živijo v Južnem morju mnogo večje ri-he, kakor pa so domnevali učenjaki in raziskovalci. Prepričan je bil t-udt da bo našel ostanke dolgo preživelih časov, narodov in kultur.
Obilni ribji lov
Svojo pustolovščino je pričel tako, da je s posebnimi trnki in vrvicami lovil morske pse, .težke do 140 kg, leope-rdske plošnatice do 120 kg, ki. s svojimi do 30 cm dolgimi repnimi strupenimi bodicam', usmrtijo človeka v petih minutah. To pa je bil šele začetek. Pravi šport je pričel, ko je v Black Ri-verj-u na Jamajki pričel ribariti s 75 m dolgo vrvjo, ki ji za plavalca ni služil zamašek, pač pa prazen petrolejski sod 250 litrov. Po dveh utah trnkarenja je ujel 4 m dolge ga lopatastega morskega psa, -ki je tehtal 480 kg. Rekordi so se- množili. Nekega dne so ga brzojavno poklicali v Kingston na Jamajki. Petnajstletno dekle, Adelina Lope, se je kopala v plitvi vodi, ki jo je segala komaj do kolen. Nenadoma je zakričala. Ko jo je oče potegnil na suho, je opazil, da ji manjka -desna noga vse do boka. Dekle je umrlo.
Mitchell-Hedges je postavil svoje trnke. Tokiat je porabil za plavalce kar 5 petrolejskih sodov, na trnke pa je pritrdil trupla psov in rib. Za naslednje jutro je potegnil na suho 3,50 metrov dolgega morilca, ki je tehtal 350' kg. Morski pes je v muzeju v Kingstonu.
Še večje ribe...
»Potrebujem dvanajst trnkov debelosti 14 mm iz najboljšega jekla, dvanajst trnkov 10 mm debelost' in dvanajst 8 mm debelosti,« je dejal Mitchell-Hedges strojniku v Baboa na Panamskem prekopu .Seveda so mu skovali trnke, prepričani pa so -bili, da je znorel. Prav tako so mislili tudi, ko ie kupoval vrvi iz manilske konoplje
za — trnke, iste debelosti. Na vsak
trnek je obesil vab-o po 40 kg mesa ‘morskega volka. Prvi plen, ki ga -je potegnil na suho s to nenavadno napravo, je bil štiri in po! metre dolg morski volk, ki je tehtal 750 kg. Mrcina je nekaj ur vlekla za seboj motorno jahto »Čara«. Rekordi so bili vedno večji. Nekega dne je ulovil 16 peščenih mor s-kih volkov in enega tigrastega volka v skupni teži 2600 kg..
Med- tem časom pa je lovil pilarje s pomočjo harpune, in to zopet ž -neverjetnim uspehom. Ze prvi pilar je bil dolg sedem metrov in težak skoraj dve toni. Zadnji dan ribolova je pomenil krono u-speha in rešitev znanstvene uganke. Po nekaj ur trajajočem boju je potegnil na -suho pilarja ženskega. spola. Morski orjak je bil dolg ■devet metrov in pol in je tehtal 2 1/4 toni. Sama žaga na glavi je bila dolga nad dva metra. Prvič v zgodovini je bilo mogoče- ugotoviti razmnoževanje te pošasti. V dveh maternicah so našli 36 popolnoma razvitih mladičev z žagami, ki so bile prevlečene s tanko, zelo trpežno kožico.
* * *
Simpatični pustolovec pa se n: zadovoljil samo s. takimi prigodami. V Britanskem Hondurasu je pri Rio Grande našel izgubljeno mesto Mayas. Izkopanina meri šest kvadratnih mili. Na sredi me-str. se dviga petinštirideset metrov .visoka citadela.
Tu je našel mestne četrti, ki izpričujejo visoko kulturno raven nekdanjih prebivalcev. Obogatel ;e muzeje z dragocenimi izkopaninami, in njegova pustolovska narava je mnogim učenjakom in raziskovalcem odkrila skrivnosti narave, in človeka.
Na otoku -Roatan v otočju Bahia je našel utrdbo Port Royal. Se danes je prepričan, da leži tam zaklad 150 milijonov šterlin, ki je pripadal morskemu roparju Henry -Morganu'. Danes živi največji pustolovec —- pustolovec v najlepšem pomenu besede — osamljen v Angliji-
to njihova notranja zadeva in da
nima nihče v tujini pravice vmešavanja. Komunistični prvaki na Zahodu in njihovi plačani agenti pa -so to resnico enostavno spreminjali' v kapitalistične laži. Vlade zahodnih držav niso našle nobene možnosti, da bi prodrle skozi zaporo nevmešavanja, čeprav so med žrtvami tudi njihovi državljan1. Vsi napori, da. bi Sovjete pripravili do človeškega postopanja, so odpovedali. Mednarodni Rdeči križ je prav tako brez moči proti komunistični' nečlovečnosti.
Cez nekaj dni pričenja v Ženevi velika konferenca štirih, na kateri bodo voditelji zahodnih sil razpravljali s Sovjeti najvažnejša vprašanja svetovne politike. Njihovi partnerji, s katerimi bodo ob premorih izmenjavali zdravice ob vodki in šampanjcu, pa so prav tisti ljudje, ki so neposredno odgovorni za zasužnjenje tolikih nedolžnih ljudi. Ali bodo zahodni državniki, ki bodo koncem koncev govorili v imenu vsega demokratič nega sveta, torej tudi v našem i-menu, postavili kot prvi pogoj razpravljanj odpustitev in vrnitev zasužnjenih pripadnikov vseh narodov, tudi Slovencev s Tržaškega in Goriškega, ki so jih v letih 1945-48 -deportiran v Sibirijo in od katerih so po izpovedi jpovratnikov nekateri- še živi?
Ce bodo državniki to storili, in če jim bo to tudi uspelo, bomo lahko manj skeptično zrli v bodočnost. Ce tega tudi ob tej priložnosti ne bodo dosegli, potem tudi »najvažnejši« sklepi o atomskem orožju, razorožitvi in papirnatih prijateljstvih ne bodo imeli trajne vrednosti. Komuniste je treba soditi samo po njihovih dejanjih; in če bodo pri .tem najosnovnejšem -vprašanju vztrajali na načelih strahotne neusmiljenosti in zakrknjenosti, potem so gotovo vsa njihova zagotavljanja po miru in sožitju prazno in varljivo besedičenje.
OD TU IN TAM
Podjetni Nemec, 32-letni uradnik Karel Hampel ta Hannovra se zunanje v ničemer ne razlikuje od svojih stanovskih tovarišev, vendar je svojevrsten človek. Vtepel si je namreč v glavo, da si dopisuje z vsemi pomembnejšimi državniki. Ze polnih 15 let pisari politikom po vsem svetu, pošilja jim čestitke nad doseženimi uspehi, pa tudi sožalja ob nesrečah, in največkrat prejme tudi odgovore. Poseduje veliko zibrko fotografij, ki so jih podpisali državniki sveta. Seveda je možakar ponosen na svojo zbirko. Čeprav so mu ponujali že zelo visoke zneske za odkup, se od svojih zakladov noče ločiti.
* * *
Boljševiki se mnogokrat obnašajo kot poulični otroci. Po razkolu med Sovjetijo in Jugoslavijo so sovjetski komunisti takoj vrnili vs ’ jugoslovanska odlikovanja in prisegali, da jih ne bodo nikdar več nosili. Sedaj pa je sovjetsko veleposlaništvo v Beogradu predložilo jugoslovanski vladi prošnje številnih sovjetskih politikov in častnikov, v katerih prosijo Tita naj jim odlikovanja zopet vrne. Verjetno do prve nove zdrahe.
* * *
Stari Amato Galli iz Sirakuze in njegova žena nista svojih prihrankov nikoli zaupala banki. Privarčevane bankovce sta spravljala v star zaboj. Ko sta hotela nekaj svojih prihrankov dvigniti iz starega zaboja za nakup nagrobnika, bi ju kmalu zadela kap. Ves prihranek na bankovcih, okrog 450.000 lir, so jima požrle podgane in le drobni izjedki so pričali o nekdanjem bogastvu....
HiiniHiiioiiiiiHiiiiiiiiiHiiiiiniiniiiiiiiiHiiNiiiiiiiiiiiniiniiiiniiiii
I! IH!llllMIIIIIHIII!lllllllllll|]|)lllllll!lltllhliiilll!llllillllllll]l!HI!llllllllllllllllllll!l[|{1]iJII!l!l!il!lllll!lllllllllllll!
POD ČRTO
MENETEKEL
Zasebni učenjak Strnad se' tudi v novih irazmerab n-i zanimal za dogodke in stvari, ki so se dogajale s hrupom -in krvjo v njegovi okolici. Živel je zgolj svojim mislim, ki niso blodile po trdih, -razoranih in požganih tleh revolucije. »Kamor stopi noga mojega sina, trava ne požene!« mu je v tistih časih dejal prijatelj prešern-oslovec z vseučilišča, Strnad se -tudi za taka ugotavljanja ni zanimal.
Tistega dne je z veselim korakom zapuščal -svoje skromno -stanovanje. Tedaj se mu je pogled u-stavil na steni nasprotne hiše. / velikimi apnenimi črkami je neznana roka zapisala: »Strnad je1 izdajalec!« Nevzgojeni otroci, je pomislil Strnad. Moral-i bi opozoriti starše. Pet korakov dalje je na za-plankani ograji trgovca -s kurivom kričal napis: »Ljudstvo bo sodilo izdajalcu Strnadu!«
»Čudno,« je pomislil Strnad, »kdo neki mora biti ta Strnad? Nesrečnež, kako neprijetna je taka gonja, k-i je ni poznala niti španska inkvizicija!«
Ko pa ie prebral napis ,na vozu
za prevoz pohištva, ki je sameval v Prečn-i ulici: »Na vešala z -izdajalcem Strnadom!«, ga je stresla groza. »Čudno...,« je ponovil, »ta enakost imena. Kaj, če bi komu v teh časih padlo v glavo...?« »Ne,«, se je tolažil, »to je čisti slučaj, -bedasti slučaj, mučna zadeva, človek bi se .moral braniti, pritožiti se....« Hlastno je pospešil korak po ulici. Za njim pa je drvel pogon napisov, pogon orjaških, apnenih .Str nadov. Vse stene hiš, zidov, plotov so -lajale nanj; transparenti so viseli čez ulice.
»Ne, saj to nisem jaz,« je vzdihoval. »To je pomota, zamenjava. Jaz -se s politiko vendar ne ukvarjam! Ničesar nisem zakrivil! Zakaj bi me prfeganjali? Kdo pisari te ogabnosti po stenah? Vzgoja o-t-rok je popolnoma odpovedala. Mo rali bi 'Učiteljstvo tesno pokarata....«
Sunkoma se je -ustavil. Pred njim je po sredi ceste privozil avto. Star. obrabljen zvočnik je kvakal obrabljene pa-rt ižanske popevke. Avto je bil ves prelepljen s plakati. Z njih -so tulili napisi: »Srnr* izdajalcu Strnadu!« Ob krmilu j? sedel fantalin s k-rvniškim obrazom in -se nesramno spakoval.
»To je preveč,« je zarjovel Strnad in oddirjal na policijo. »Zahte-
vam zadoščenje,« je dejal.
»No, končno,« je odvrnil -miličnik in se dvignil. »Iščemo vas že vse jutro.«
»Iščete me?« je zajecljal Strnad. »Zakaj pa?«
»Kaj niste čitali napisov?« je spraševal miličnik. »Seveda,« j? odgovarjal Strnad. »Prav zato «
»Aretirani ste!« je dejal miličnik s svečanim glasom in mu zvezal zapestji z verigo.
»Saj sem vendar nedolžen,« je vzdihoval Strnad.
»Ha, ha, nedolžni s-te vsi, vi izdajalci!« je zagodrnjal miličnik in odpeljal Strnada.
Pred ljudskim sodiščem je Strnad izjavil, da je nedolžen. »To je vse neslana šala,« je dodal.
Javni tožilec ga je oblajal kot stekli pes: »Sala? Vse stene našega osvobojenega mesta vas obtožujejo. Kaj vaše zakrknjenosti ne ganejo pretresljive, molčeče obtožbe delovnega ljudstva?«
-Strnad je obstal brez pametne misli. »Kakšnega zločina pa sem ■obdolžen?« je spraševal. »Zadost-u-ie, da ste obtoženi od delovnega ljudstva,« je 'Ugotavljal javni tožilec. »Zločin je postranskega pomena!« Množica je zatulila:	»Tako
je! Na vešala z njim!« Javni toži-
lec se je množici nasmehnil in dodal:	»Zakrknjen	reakcionar.«
»Na vešala, svinca v trebuh!« je vpila množica.
Uradni branilec se je dvignil, se poklonil sodišču, ostro pogledal javnega tožilca- -in dejal: »Izvajanju javnega -tožilca nimam kaj dodati.«
»Zadnjo besedo ima obdolženec,« je dejal lj-udsk-i sodnik, obrnjen proti Strnadu. Ta je -stal ves bled; -strahotna napetost je žarela z -njegovega obraza. Poskušal se je s trudom koncentrirati. Misli, katerim je živel vse svoje življenje, so mrzlično delovale za visokim čelom. »Gospoda moja!« je dejal z nekoliko trepetajočim glasom, »gospoda moja, vam vsem manjka -vsako pravno razumevanje.«
Množica je zabučala. Javni -tožilec je skočil pokonci. Ves zmeden je Strnad dodal: »Oprostite!« Javni tožilec pa je za-kriča-l: »Renegat. šovinist, baraba!« Ljudski sodnik je dodal: »Obtoženec, če boste še enkrat podvomili v pr-istojno-st ljudskega sodišča, vam bom odvzel besedo. Nadaljujte.«
»Oprostite!« je zajecljal še enkrat Strnad. »Moj položaj je težaven. Napisi so proti meni. Vendar še ni z ničemer dokazano, da sem
jaz tisti, ki ga napisi obtožujejo.«
Razburjeno je javni tožilec zakričal: »Kaj morda hočete preklicati priznanja, ki -ste jih dali na policiji?«
»Ničesar nisem priznal,« je dejal Strnad -obupano.
»Priznavate pa, da imate nekaj na vesti?!« j-e vrtal vanj javni tožilec. Njegove oči so strahotno stopale navzven. »Saj mu bodo izpadle,« je pomislil Strnad. »Kaj bo počel 'brez njih. Ce ©e bom oprezen, me -bodo obdolžili, -da sem kriv slepote javnega tožilca, da sem -težko poš-ko doval najvišjega državnega in par tijskega organa. Kaj njega sploh brigajo napisi? Javni tožilec naj kliče na odgovornost -učiteljstvo!«
»Odgovorite!« je zakričal javni -tožilec in udaril s pestjo po mizi.
»Morali bi učiteljstvo poklicati na odgovornost!« je dejal Strnad in se postavil pokonci. Modrijan Strnad si je mislil: Proces je igrača, to so nevedni petelini, diletanti; malenkost, da jih. človek spravi v kozji rog.
Javni t-ožilec se je razpršil. Jezno in hujskajoče je gledal na množico plačancev, -nato pa strogo pogledal obtoženca.
»Učiteljstvo,«' je dejal javni tožilec svečano, »učiteljstvo ne zade-
ne nobena krivda. Obtoženec poskuša sodišče zavajati na kriva pota. Je nepoboljšljiv. Tak ne spada v socialistično družbo. Nikdar se ne bo -ukloni-l! Za-to predlagam smrtno kazen!«
-Množica je zaploskala: »Smrt izdajalcu! Smrt -sovražniku delovnega ljudstva!«
Počenjajte kar hočete, si je mislil Strna-d. Vam jo bom že zagodel, vi hlevarji in potepini. »Napisi...,« je dejal glasno in jasno. A-■11 -ljudski sodnik mu je prerezal besedo. »Dokazni postopek je zaključen,« je dejal. »Sodišče bo v naslednjih desetih minutah izreklo razsodbo.«
'Dva miličnika sta se vrgla- na Strnada in ga odpeljala. 'Po preteku deset minut so razglasili obsodbo.
Zid, pred katerim so -ustrelili Strnada, je bil umazano siv. Ne njem pa se je lesketal snežnobeli napis: »Resnica zmaguje! — Smrt fašizmu, svobodo narodu!« Drugi mož v vrsti krvnikov z razbojniškim obrazom je Strnadu pomežiknil in se pri tem -nesramno spačil.
»Mrha!« je dejal Strnad, in to je bila tudi njegova zadnja beseda.
J. S.
VESTI s TRŽAŠKEGA
Tujski promet
Telefonska zveza s Prosekom pred občinskim svetom
Na petkovii .seji občinskega sveta se je razpravljalo o tržaškem tu rizmu. Govorniki so v .splošnem priporočali več skrbi za tujski promet. .Med drugim je govoril občinski svet. dr. J. Agneletto, ki je naglasil, da je zemljepisni položaj Trsta kot eden najlepših mest v svetu po svoji legi tak, da nfora privabiti tujce v naše mesto. In to svojo prednost, to svoje naravno bogastvo mora izkoristiti tržaška občina. Treba je priznati, da je le-■tos dobil Trst z gradom in parkom Miiramar zopet v roke privlačno točko prvega reda ne samo za Avstrijo, Nemčijo in druge države našega zaledja, ampak ‘udi za vso I-talijo. Zato je treba storiiti vse, da se .izkoristi ta biser naše obale. In tu je dr. Agneletto naštel, kaj mora tržaška občina storiti, da privabi čimveč tujcev na maše ozern J je. Predvsem mora občina zgraditi občinsko avtobusno normalno zvezo med Barkovljami in Grlja-nom, ker je absurdno, da danes, ko sta odprta grad in park Miramar, vzdržujeta to zvezo, kakor se jima ■ljubi, dve prirvatni družbi, ki ne zadovoljujeta občinstva. To avtobusno zvezo je treba potem podaljšati do Sesljana in Devina.
Danes sta Miramar in Grlja.n skorc brez hotelov. Veliki hotel »Grignano«, last družbe »Riviera«, je zaseden od beguncev, prav tako tudi hotel »Bella vitsa«. Treba je enkrat .ta hotela izprazniti in izročiti njihovi svrhi.
Treba je dalje pripomoči k zgraditvi Grljena vse tja do Sv. Križa, kajti samo tako bo mogoče privezati tujce za več dni na našo obalo. Zato pa je potrebna spojitev državne ceste Trst - Sesljan z vo dovodno cesto ,Sv. Križ - Miramar.
Dalje moremo misliti na boljšo zvezo Trsta in obale s kraškimi grebeni in planoto nad Trstom. Samo tramvaj Trst-Opčine veže našo obalo s tržaškim Krasom. Zato je treba spojiti barkovljensko obalo prav s proseško planoto ob Napoleonski cesti z vzpenjačo in tako Grljan s Prosekom. Zato morata »Azienda del Turismo« in tržaška občina storiti kar je mogoče za divlg tujskega prometa in tudi na tem valorizirati naše ozemlje.
Proračun »Ustanove za tujski promet« je bil nato sprejet. Proti so glasovali »misini«, ind-ipendenti-sti so se pa glasovanja vzdržali.
Med vprašanji je dr. Agneletto dnterpeliral župana in obč. odbor -zaradi ogromnih zneskov, ki jih zahteva TEL VE za napeljavo telefonskih aparatov na Proseku ir. Kontovelu. Ti zneski gredo za visa-kb napeljavo od 230.000 do 290.000 lir z raznimi odstotki in še 15.000 lir za spoj z interurbanskimi lini-
jami. T.ELVE trdi, da tržaška občina ničesar ne prispeva k napeljavi telefonov, kakor so prispeva le druge občine tega ozemlja. Js naravnost gorostasno, da prebivalci Proseka, ki stanujejo na Devin-ščini, na ozemlju občine Zgonik, plačajo za napeljavo telefona 15 do 30 tisoč 'lir, nasproti 230 do 290 tisoč, ki jiih morajo plačati prebivalci, ki stanujejo na ozemlju ‘r-žaške občine, ker ni tržaška občina za napeljave nič prispevala. Zato je dr. Agneletto zahteval, da tudi tržaška občina stori vse potrebno, da pridejo Prosečani in Kontovelci do telefona po primernih, normalnih cenah.
Odgovoril je župan Bartoli, ki, je obljubil, da bo občina intervenirala pri TELVE in da bo tudi sama prispevala h kiritju stroškov za telefonsko napeljavo na Proseku in Kontovelu.
MATURA
Na klasičnem oddelku so izdelali: Bradassi Josip. Sanzin Peter, Sloccari Jurij, Maver Ana, Smo tlak Natalija, Štolfa Breda, Urdi-ni Mire la.. — Popravne izpite ima 12 kandidatov, odklonjeni so 3.
Na realnem oddelku so izdelali: Colbasso Milan, Cossutta Angel, Mersnich Egidij, Milcovich Edvarl, Pertot Dušan, Santin Savina. — Popravne izpite ima 19 kandidatov, odklonjenih je 5.
13. Z. 19Z0-13.7.1955
V svoji nebrzdani nestrpnosti je fašizem žalostnega spomina že pod demokratično vladavino 1.	1920,
pod vodstvom zloglasnega france sca Giunte pričel svoj. krvavi ples proti Slovencem, ki jih je usoda postavila v meje italijanske države. V to dobo spada najhujši zločin nad mirnim slovenskim narodom:	požig »Narodnega doma« v
Trstu, 13. .julije 1920.
Ta požig je pomenil uvod v 25-letno strahovlado na naši zemlji, Pod liberalno vlado se je 14. julija 1920 zgodilo, da je najvišji takratni državni funkcionar tržaškega mesta, Crispo Moncada, v tre nutku, ko je Narodni dom še gore’, citiral k sebi dr. Slavika, dr. A-brama in ,dr. Agneletta ter jim sporočil, da jih zadržuje kot talce, odgovorne za vsak odpor, ki bi prišel s strani tržaških Slovencev zaradi tega požiga. Te tri zastopnike -p torej smatrala takratna oblast za moralne predstavnike lastnikov Narodnega doma v središču mesta.
Prav zato je izsiljevanje titov-cev, da se .nadomestek za pogoreli Narodni dom izroča peščici ljudi, ki so se odrekli svoje politične slovenske samostojnosti, groba žalitev tržaških Slovencev, ki na petintrideseto obletnico požiga ponovno in z vsem poudarkom protestirajo proti tej umazani kupčiji in pozivajo novo italijansko vlado, da izroči »Kulturni dom«, ki se ga je obvezala postaviti, na razpolago vsem Slovencem v. Trstu!
Demokratična Italija mora razumeti, da ni mogoče popravljali krivice z novo krivico!
| TRŽAŠKI PREPIHI
POLTIČI - POLMIŠI Povampirjena cikorija
Po konkurznih polomih titovske KP 'in OF je, kakor pri vsakem konkurzu, ostala »konkurzna masa«. To je tvoril zlasti živ inventar. V naših revolucionarnih časih tudi z živim krščenim inventarjem komunistični gospodarji racionalno upravljajo. Saj je dobro znano, da je Tito v le-fih 1945-48, poleg drugih pridobitev narodne imovine, pošiljal Stalinu tudi cele transporte krščenega inventarja v dar. Danes 'vemo. cia ie bilo med suženjskimi deportiranci tudi nekaj tržaških' Slovencev, celo Opencev. Od, teh se Hruščev in Tito gotovo nista pogovarjala.
Po takih receptih pa bi ne kazalo. likvidirati tržaške »konkurzne mase«, saj -te vendar ne sestavljajo ljudje nižje vrste, kakršni so bili n. pr. prostovoljci, k: so se javljali kot borci za zavezniško stvar v časih, kc so bili kasnejši denuri cianti teh resničnih rodoljubov še najkrvoločnejši fašisti in so danes prav tako vneti komunisti, kakor so bili tedaj vneti fašisti.
Ne, ta živ inventar je treba o-hraniti bodočim slovenskim rodo vom v spodbudo in vzgled, ker bT drugače članki g. Furlana postali nepotrebni.
Ko-nkurzno maso je treba zaposliti, ne zato. ker bi ji pretila lakota ali pomanjkanje; ne, večne rente so revolucionarnim -užitkar-jem zagotovo]jene, dokler bo Tito sedel na prestolu v Belem dvoru,
Staoka ladjedelniških varilcev
Ta stavka traja že preko 50 dni. Stavka je izbruhnila zaradi novih zahtev, ki jih je vodstvo ladjedelnic postavilo na delavstvo zato, da dvigne rentabilnost posameznega delavca. Delavstvo se je tem novotarijam uprlo, ker vidi v njih poslabšanje svojega gospodarskega stanja in tudi -škodljivost za svoje zdravje.
Posredovale so že razne oblasti. Tržaški občinski svet je zglasova' dne 5. t. m. soglasno resolucijo. V njej je dal d-uška zaskrbljenosti vsega prebivalstva in tudi mestnega sveta zaradi ogromne škode, ki jo trpi tržaško prebivalstvo zaradi stavke varilcev ladjedelnic »San Marco«. Poudaril je tudi, da v večjih industrijah, posebno takih kot je IRI, čigar del so Združene ladjedelnice, si ni mogoče predstavljati normalnega in koristonos-nega dela posameznika, ako ni delavstvo zastopano po svojih legitimnih predstavnikih v svžtu o-bratov. Resolucija je označila stanje, nastalo zaradi tako dolge stav-
Previdnost je najboljša rešiteljica!
Morda ne veste, da letno u-tone pri kopanju več plavalcev kot neplavalcev. To zato, ker so plavalci pri koptmju zelo radi neprevidni.
»Nič ni lepšega kakor se vreči v poletni vročini v hladne morske valove!« Napak: Nič ni nevarnejšega, uči izkušnja, kot po telesnih naporih — tudi jed je fizični napor — brez odpočitka skakati v vodo in plavati v neprimerne daljave ih po globoki vodi. Mnogo mladih ljudi utone vsako leto zaradi mitičnih krčev. Plavalna izčrpanost vodi pogostokrat v nezavest, kar pomeni v vodi — gotovo smrt. Ce greš torej od zadnjega barkovljanskega tramvajskega postajališča peš do miramarskih skal — ih ker si nestrpen, seveda pospešiš korak — se ob prihodu -najprej pošteno oddahni. Sele, ko si, popolnoma spočit in ohlajen, pojdi, polagoma v vodo, da se postopoma ohladiš, Ne plavaj že prvič predaleč, ne skakaj že prvič v vodo, pač pa si -to zabavo prihrani za prihodnje odhajanje v valove!
Ce te kljub vsej tej previdnosti le 'zagrabi krč pri plavanju, n. pr. v stegno, iztegni naglo vso nogo. Ce te krč zagrabi v, meča, pod kolenom, se obrni na hrbet in. naglo .udariš prizadeto nogo čim višje v zrak. Ce te- -krč zagrabi v prste, jih najprej skrči in potem z vso silo iztegni!
»S polnim želodcem te voda sama -nosi!« Naptik: Po obilnejšem zauživ-anju hrane sploh ne -hodi v vodo! S tem namreč še več krvi odtegneš možganom, ki je že tako in -tako potrebna prebavilom, ki obratujejo s polno pero, in manjšaš toploto na površini telesa. Normalno je potrebna za prebavo tud: kri s površine telesa. Ta -kri pa je v vodi zaposlena za obrambo povr
šinske telesne toplote, zato morejo možgani prebavilom oddajali dvojne količine krvi in ostajaj! sami z nezadostnimi količinami, kar lahko povzroči omedlevico.
»Ce imaš modre ustnice, si jih ogreješ s plavanjem!« Napak: Modre ustnice so varnostni znak. Take ustnice nas prav tako, kakor gosja poit opozarjajo, da smo že predolgo v vodi, da smo se pretirano shladili in da moramo nemudoma na suho, na sonce, ali pa se z brisačo temeljito osušiti.
» . . . in. po temeljitem sončenju na glavo v. mrzlo, da kar zavre!« Napak: Vsako leto se skoraj po vseh kopališčih dogaja, da se drzni potapljači ne pojavijo več na površju. Z nenadnim ohlajanjem se skrčijo s krvjo prenapolnjene, žilice na površju telesa; s tem odtekajo čezmerne količine krvi v notranjost telesa, kar povzroča motnje, v krvnem obtoku. Kdor se po sončenju temeljito ne ohladi, predno stopi ponovno v vodo, igra s svojim lastnim življenjem.
(Previdnost je torej v vsakem primeru najboljša rešiteljica pri kopenju!
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Zadnji predstavi Goldoni -Ruplovih
Primorshih zdrah
na stadionu »Prvi maj«, Vt-delske cesta 7 v soboto 16 in v nedeljo 17. julija 1955.
Začetek ob 21. uri,
konec do 23.30.
ke, kot nevzdržno in nevarno in je pozvala generalnega vladnega komisarje-, da posreduje in stori vse, da se reši spor in da stavka preneha.
Vladni komisar je posredoval, zaslišal delavstvo in ladjedelnice, toda ni uspel. Delegacije stavku-jo-čih so se obrnile tudi na politične stranke, katerim so obrazložile položaj in prosile za moralno pomoč. Bili so tudi pri škofu Santinu. O-be stranki ostajata na svojih stališčih, za to do danes ,ni prišlo še do zbližanje.
Mi vemo, kakšea je položaj tržaških delavcev in posebno še industrijskih delavcev in želimo stavkajočim, da bi bil njihov vztrajen odpor kronan s polnim uspehom.
janim koritom zvest svoji preteklosti in svojemu prepričanju, je najbolj dragoceno plačilo za može, k = lahko nosijo pokoncu glave. Tega se zavedamo tudi mi Brežani.
Parnlft Jrosa Sun"
Včeraj je odplula iz tržaškega pristanišča »Arosa Sun«, parnik panamske družbe »Arosa Line«, ki so ga prenovili v tržiš.kitf ladjedelnicah. 21.000-tonski parnik je hov dokaz tržiške -in tržaške industrijske zmogljivosti.
VETRNJAK!
Pišejo nam z Brega:
V -našem Bregu živ-i človek popolnoma osamljen, od ljudi prez-‘ in omalovaževan.
V dobi fašizma je bil odličen strokovnjak na ljubezenskem polju. Ob nedeljah in praznikih, v zimskem času, se je baje v gostilnah vežfoal, kako se mladeničem režejo suknje., po domače kapoti. Specializiran je bil tudi v obrekovanju svojega bližnjega. Taki elementi so bili fašizmu zelo koristni. -Zato se mu ni. pod fašisti niti las skrivil.
Leta 1944, kadar je že vohal, koko se bo vsa stvar iztekla, se je pa možakar prilagodil novim raz meram. Znal se je dokopati do dobičkonosnega položaja-. Tako je prišla prepoved svobodno prodajati kmečke pridelke. Kmet ni smel več prodajati živine -mesarju, ampak tako imenovanemu gospodarskemu odboru, seveda po smešnih cenah, kajti -beseda je bila: m vse gre za borce in za svobodo«. Ce pa si '-mel priliko obiskati partizanske mogotce na njih dom-u, si videl na mizi kjante vina, mesno juho. telečjo pečenko, bel kruh, sladkiž, tobak; -resnični borci pa so se borili raztrgani -in sestradani.
Po končani vojni pa so taki te renski mogotci hodili od hiše do hiše se hvalisat, koliko in koliko so žrtvovali za svobodo. Ce se jim je kdo drznil kaj oporekati, je kar zavrelo v njih .in so se postavili ■ Veš kdo sem jez? Jaz sem borec, aktivist, antifašist in komunist. Tn tako je nekaj časa vse trepetalo tudi pred onim človekom našega Brega; bil je nekak »bravo«, ki jih Ma-nzoni opisuje v »Promessi spr. si«.
Danes se ga boje semo še nekatere tetke, ostali ga prezirajo in sh ea izogibljejo. Odzvonilo mu je. Naš možakar se tega dobro zaveda; ve, kaj ljudje mislijo o njem, zato je neprenehoma razjarjen, nezadovoljen sam -s seboj, preklinja in obrekuje vse -navprek. Posebno pa sovraži in obrekuje može, ki so kot značaji ostali zvesti svojemu narodu in svojim idealom, veri o-četov, svobodi in poštenju. Ta zai» vest, da je človek ostal kljub vojnam, revolucijam, vabam in ponu-
HIMEN
2.	julija sta se v Strassburški katedrali poročila Bohuslava Ja-novska in profesor Borut Žerjav, sin znanega slovenskega narodnega voditelja. Profesor Borut Žerjav deluje v inštitutu za visoko-šolce iz držav za železno zaveso, katerega vzdržuje v Strassburgii gibanje ze Svobodno Evropo. Poleg tega sodeluje profesor Borut Žerjav tudi pri slovenskih oddajah pariškega radia, se izživlja kot pu blicist in v našem listu, s katerim je v stikih, od vse-ga začetka, je i~-šlo že nekaj njegovih člankov. ''Ca dar smo v svojem delu iskali pomoč in opoVo, nam je profesor Žerjav ni nikdar odrekel.
Uredništvo in uprava »Demokracije« voščita mlademu paru v=o srečo!
pač pa je potrebno politično ekse-r-cira-nje, da masa ne pride iz forme-.
Konkurzno maso so ponujali nekaj mesecev na levo in desno, skoraj po vsaki ceni. Z njo so se tru dil-i teko, kot mali trgovci za Miklavžev sejem. Licitacije navzdol so šle kakor za nakup dveh ducatov krožnikov s skledami in razn.» navlako vred na stojnici v drevoredu. Končno so robo le oddali. Nekdanjo tablo so sedmič prepleskali zaenkrat »USI«.
Pripravljalni odbor je tu. Seveda se je postavil kar sam, član-i so namreč še v mišji dlaki....
»Primorski dnevnik« v zahodnem svetu verjetno ne prestopa vrat poslaništev in konzulatov, zato je »Demokracija« poklicana, da seznani z novo firmo Tržačane po Avstraliji, Argentini, Kanadi, ZiDA, Venezueli. Kolumbiji, Ekvadorju, Braziliji, Urugvaju i-n drugih predelih, kamor so jih komunisti s svojo prepotentno modrostjo nagnali.
»USI« sestavljajo torej: predsednik Ca-rlo And-reoni, člani:	Jože
Dekleva, Ca-rlo De Stefani, Gian-carlo -Dotti, Antonio Gregori, Mirko Kosmina, Ergenio Laurenti, Miro Pahor, Bor.tolo Petronio, Marica Škabar, Franc Stoka, Nives Tomasi i-n Giovanni Ulieni. Sedijo pa na Corso Garibaldi 4. Osem jih je italijanske narodnosti, pet pa slovenskega porekla.
Ni nam še znano v kakšnem jeziku uraduje -USI, niti ne vemo, ali bodo potrebovali tudi tolmače. Poznavalcem tujih jezikov bi se morda nudila priložnost za skromno zaposlenje.
Tudi na političnih zbrisih komunisti ne izcuzajo iz palca nobene nove. Vse, kar spravijo na, svetlo, je zgolj revne potvorba starih pridobitev. Tudi najnovejši bastardni mlin ni zraste] na njihovem zelj-niku .Ze pred prvo svetovno vojno so zasnovali asimilacijski pobudniki svojo »Concordio«. V njene raznarodovalne mreže so polovili po kakega krivokljuna, ki je -upogibal hrbtenico pred mestno gospodo za krožnik kake capovillske usluge. Bastardska br.a-tovščina, ki so jo naši očetje imenovali »cikorija«, je služila takratnim Slovencem na tej zemlji zgolj v zasmeh. Clkori-jaši pe so tudi med poštenimi Italijani ■uživali petolizniški sloves.
Tudi današnja povampirjena cikorija bo kaj' hitro utonila v frate lančni brozgi, čeprav jo bodo zabelili s tisto zabelo, ki manjka narodu. v domovini v takih- obsežnostih, da jo morajo uvažati iz Amerike.... Tržaški Slovenci pa pijejo kavo brez cikorije.
kov najvažnejše potrebščine široke potrošnje: moko, kruh, testenine, mast, olje; pa tu-di cigarete, železniške prevoznine itd. Tako so tudi v -teh najvažnejših predmetih dosegli izravnavo z nami. V primerjavi a letom 1-938 znašajo poviški, če vzamemo 1. 1938 raven 100: pri žitaricah 1550. pri živini in mesnh izdelkih 1960. pri povrtnini 1954, pri vinu 2773. Plače pa, ki so jih povišali za 500 din, in doklade za otroke za 250 diin na o-troka, so se povišale ne 740 - 860-v primerjavi z letom 1938.
Tako zasLuži delavec v Jugosla viji povprečno prav toliko, kakor če bi tržaški delavec zaslužil na mesec 10 - 12 tisoč lir. Pri tem pa so titovski plačanci še teko predrzni, da se tu postavljajo kot zaščitniki delavskega sloja, medtem ko imajo za komunistične gizdalinske izkoriščevalce polna usta hvale ,in slavospevov.
Končno je Tempo- V-ukmanovic s pravim imenom imenoval tudi vse »suše« in »poplave«, ko je priznal, da so jugoslovanski komuni stiični gospodarski novptarji uspeii pridelati na jugoslovanski zemlji 50 odstotkov žitaric v' primerjav' z »gnilo Jugoslavijo«. Sedemnajst mi-lijonov ljudi more, deset let pokončani vojni, stradati v eni izmed najbogatejših žitnic Srednje Evrope samo zato, -da se komunistični šlrokoustneži lahko pohvalijo, da so v Turčijo izvozili nekaj ducatov elektro-motorjev lastne proiz vodnje. Sedemnajst milijonov jih strada zato, da preživlja nekaj sto tisoč .revolucionarnih zaslužkarjev...
Ta objava komunističnega poglavarja bo gotovo izzvala naval članstva na novo politično bote-go USI. Kdor si želi 10 - 12 tisoč lir plače na mesec, naj le pohitiš svojo prijavo! V tolažbo kominformistov oi še dodali, da so ti ukrepi verjetno-sadovi Tito - Hruščevih razgovorov.
Po objavi novih komunističnih blagrov delovnemu ljudstvu so. množice naskočile -trgovine, v stra hu, da bodo povišali cene tudi sladkorj-u. V Beogradu je prišlo po poročilih tujih časnikarjev do incidentov in je morala po sredovati policija.
Komunistični sadovi
Pred časom je jugoslovanski diktator očital Jugoslovanom, da po-jp-d6 preveč kruha. Tudi kasneje jih je večkrat opozoril, da bo treba ponovno stisniti pasove. Seveda je pri lem mislil na ubogo rajo in ne na komunistične kapo-rion^.
V ponedeljek pa je podpredsednik ministrskega svčta. Tempo Vu-kmanovič, presenetil Jugoslovane z novimi »pridobitvami« komunističnih socialnih daril. Povedal je, da bodo podražili za 30 - 40 odstot-
floua maša o Flabrežini
Preteklo nedeljo, dne 10. t. m.
smo imeli v Nabrežini redko slovesnost nove sv. maše, katero je daroval naš domačin salezijanec č. g. Viktor Godnič. Novomašnik izhaja iz revne delavske družin?' iz Nabrežine. Sam je bil tudi delavec. saj je po končan-i osnovni šoli stopil kot vajenec v neko tukajšnjo trgovino ter je pozneje kot trgovski pomočnik delal pri »Delavskih zadrugah« in v trgovini Pertot na trgu. Vse to do svojega 24. leta. Med tem časom se je, pridno ‘udejstvoval v športu, posebno V nogometu, saj je bil odličen i-Sralec.
Predno ie vstopil v salezijanski zavod, je bil član ekipe »Messina« in »Genoa«. Vendar se v vsem tem sVojem delovanju ni znešel, kajti njegov cilj je -bil postati salezijan ski duhovnik. Grozote zadnje vojne so te njegove želje še poglobile in s posredovanjem- takratnega župnika v Nabrežini, č. g. Virgulina, je stopil leta 1944 v salezijanski zavod nekje v Italiji, kjer je začel s študiji Studira-ti -bi moral 13 let, yidff z energijo in pridnostjo je že ret-os končal vse svoje študije. N^ praznik sv. Petra je bil v salezijanskem zavodu v Abanu pri Padovi posvečen za duhovnika, z namenom, da bo svojo službo vršil kot salezijanski duhovnik pri vzgoji mladine. Svojo prvo sv. mašo pa je hotel darovati v svoji rojstni vasi.
Ze ves teden se je vas pripravljala na to slovesnost, ki je končno tudi lepo uspela. Ob 10.30 se je sprevod duhovnikov; z novomašni-kom podal iz župnišča v cerkev, kjer so ge na cerkvenih vratih pozdravili šolski otroci, ki so mu darovali cvetja, a -tudi križ s trnjem. Nato je v nabito polni cerkvi odpel svojo prvo mašo, pri kateri je sodeloval pomnoženi cerkveni pevski zbor, ki ga je ob vstopu pozdravil s pesmijo ».Pozdravljen bodi novomašnik«. Po evangeliju je limel priložnostni govor v slovenščini domači č. g. župnik Srečko Rejc, v italijanščini pa bivši naš župnik č. g Virgulin, ki je sedaj kot nadžupnik v Ronkah.
Po običajnem »ofru« so starši in sorodniki priredili duhovnikom in povabljencem kosilo pri njegovem stricu g. Lambertu Pertotu. Po popoldanskem blagoslovu se je slavljenec zahvalil v slovenščini in talijanščini vsem, ki so se slovesnosti udeležili in pri njej sodelovali. Posebno se je spomnil svojih dveh družin, svoje krvne -ter druge duhovne, salezijanske, ki mu je toliko pomagala, da je danes lahko stopil pred oltar. Po blagoslovu je novorriešnik povabil tudi pevski zbor na mali prigrizek, kjer je naša pesem še pozno popoldne donela z dvorišča g. Lam-berta.
Ta praznik bo ostal vsem prisotnim za vedno v lepem spominu.
LISTNICA UREDNIŠTVA
S. P. Bovedo. — Vaša pritožba ni edina. Po naših poizvedbah je
bilo za kolonije v Sloveniji prijavljenih okrog 320 otrok. Tukajšnje oblasti so dovoljenje odbile potem, ko so jugoslovanske oblasti, odklonile dovoljenje za 100 italijanskih otrok iz cone B za kolonije v Ita liji. Toliko naša informacija.
Odgovorni urednik:
Prof. Dr. ANTON DABINOVIC Tiska: tisk. Adria, d. d., v Trstu
ZDRAVNIK
Dr. FRANJO DELAK
v TRSTU
ponovno sprejema v Barkovljah, ul. Cerreto 13, pritličje, vsak dan od. 16. do 18. ure. - Tel. 32-537
Vespa
125, 150 in 150 G. S. KUB. CM NA OBROKE IN PROTI 'fT A. -KOJSNJEMU IZROČILU.
Vespe
RABLJENE
ORIGINALNI NADOMESTNI DELI » P I A G G I O «
PRODAJNA AGENCIJA:
TRST, UL. S. FRANCESCO 46 TEL. 28.940
IH I ZB P j I I Deske rmreko-PetOVBIGi y ve, macesnov«
podjetnih! • in trdih letom,
trame In par-kete nudi najugodneje
TEL.
CALEA
TRST
Vlal« Sonnlno, a 4