Št. 102. V Gorici, dne 23. decembra 1898. Tečaj XXVIII. Izhaja dvakrat na teden t Štirih izdanjih, in sicer: vsak torek in petek, zjutrauje Izdanje opoldne, večerno izdanje pa ob 5. uri popoldne, in stane z »Gospodarskim Listom" in s kako drugo uredniško izredno prilogo vred po pošti prejeniana ali v Gorici na dom posiijana: Vse leto.......gld. 6*— pol leta........» 3— 5etrt leta.......» 1-50 ..",' Posamične številke stanejo 6 far. Naročnino sprejema upravniStro v Oospoiti alici štv. JI t Gorici v «Goriški Tiskarni* A. Gabršeck 'vsak dan od S. ure zjutraj do C. zvečer; ob nedeljah pa od i), do 12. ure. Na naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od t Soče. trikrat mesečno iu stane vse leto gld. I "20. c Soča* in * Primorec, se prodajata v G-ofici v to-iiakarni Seluvarz v Šolski ulici in J elit? rs i t z v Nunski ulit.i; — v Trstu v tobakaniš Lavrenčtč na trgu deila Caserma in Pipan v ulici Ponte dt-lla Fabbra. SOČA (Večerno izdanje). Uredništvo In odpravnIStvo so nahaja v Gosposki ulici št 9 v Gorici v H. nadstr. zadej. — Urednik sprejemlje stranke vsak dan od 11. do 12. ure predpoldne. Dopisi naj se pošiljajo lo uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, nai se pošiljajo le upravuiStvu. f JJ Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne upravništvo. _ ....._ Oglas) In poslanica se računijo po pdit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — večje črke po prostoru. Naročnino In oglase jo plačati, loco Gorica. „«oriSka TIskarna" A. GabriHfek tiska in zalaga razen «SoEo» in »Primorca, so ^Slovansko knjižnico*. katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih o do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v »Slov. knjižnici, se računijo po 20 kr. petit-vratioa. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog tn nared! l«»van je, !al.<-'„ imln -udi, Mir, br.ito-ftvu '«.',u.iii:.i ni •' naiVidi". Skoro pobee ilOOU lel, odkar so jo ro-ilil v lietlehomu v revnem hlevu •-• V/.veii-(at sveta, ki je v znamenju n.irii, >pravi- iu bralovske medsebojne lj»jb«'Zui zu^ejal seme >vojih vzvišenih ti.iukov med svet, da j«* t:i na temelju njih krenil na povsem druga pota ter se preobrazil. Jutri zvečer se bomo zopet spominjali rojstva OdtvM-nika. Kako prijetno upliv.ijo na eloveiku ilu^o zvoki hožifnih zvonov o pnluuoei, kako dvigajo človeka z zemlje h puste vsakdanjosti ter ga približujejo nad-zeniskim vzorom miru in >piave! Po serkvah pa »Ioni mogočna pesent: Slava liogu na višavah in mir ljudem na zemlji! Mir, kako Irp.i beseda, kako vzvišen pojem ! »Mir Vam bodi!" je prepovedoval V/velioar pr.-d :i«MfO leti iu islotako 'Joni i/, ujtvo-.ilt ei>lih naukov še današnji dan klic po miru: -Mir \uiii tm.Ii: - Ljubile s.» med seboj, kakor -1'Ni jaz va-t hibi!! Ljubi ^vo;ega bližnjega, kakor sam si h«1 ljubic! Toda, miru ni! Ni nam treba budili daleč, poglejmo kar >aoio v divavn, v kateri živimo, l<.-r pomislimo, kaj vre sv je godilo letos v njej, ;*.[;i^!i ob jugu '¦ Sovraštvo m- -"ari med narodi vedno bolj, *ovra-tvo. uapovedu-joi «• boj na zivh nje iu suirt, nana sto ljube/ni m miru! Iu vse to sovraštvo je naperjeno proti — slovanskim narodom! Slovan j«- krolak. potrpežljiv, ki ljubi mir in spravo, ki bofe ijubili svojega. bližnjega, kakor .san *a-be Ijiibi, ali »Irugi nočejo živeti /. njim v miru. nočejo bralovske ljubezni! In ker je krotak ter potrpežljiv, zato se mu godi tako, kakor se mti godi! Nemri in Italijani mti gospodarijo *e vedno. ali upor proti leiiiii gospodarjenju \z poslednjih en-o v preti ogabne ?ovra.-nike pripraviti ob pr«-C.id«». Ilolgo e trpe'. Sa vau in »e Irpi, toda sir.fe vn*1 trpeti v priiiodtijoli. Krha«', pn.tad« \>-mu od t.»s:!, od kod«T je pri«"-ai.oya! prav ti e. *o g.t vzdramta- ':,'. potrpe^jivooti. iia >t-;rs dam s tn ter z,«bu v a odi«;, »;•» p; o :> jeiitia-kopravno^l. Ntkakva i:o>pi-.ds;va noe-, Smii- Rmbm it t»w>K Krt»ta>»»~ai. ANVJLEŠKI SPISAL LUDVIK WALLACE P«»ipv. Podrartki (Dru^i zvezek). |[ui;o.. SEDMA KNJIGA. ,Kaz*.rrm svoj plaie po pe.-ku. tnkaj-le*. je dejaia ,in sedaj !>ed*Mi;, «-vo tako, ter se oprem ob hrbet velbicla, in ži povem pravljico, ki je priplavala po Nilu v Alek-sandrijo.* ,A kaj pa naj storim jaz?* vpraSa, izpolnivsi njeno povelje. »Niso mi znani običaji AleksaniJrije. Ali tam sloj<* ah' sede poslušajo teke pravljice r* »Poslušalci tam delajo, kakor se jim ljubi*, odvrne ona s Čarobnim smehom. Ne vprašaje jo dalje, leže k njenim nogam ter si ovije njeno roko okrog- vratu. ..Pripravljen sem poslušati", reCe. Ona jame pripovedovati svojo pripovedno : Kako je lepota prišla na zemljo. »Pred vsem drugim treba ti je vedeti, da Izis je bila in je še zmerom najlepša med boginjami, n Oziris, njen mož, dasiravno moder in mogočen, je bil radi nje večkrat Iju- voc samo lo, kar mu tifo: jednakopravnost v znamenju miru iu sprave! Zato pa lak ropot po državi! ¦ -' Slovan je na sploh najbolje razum.'! vzvišene Vzveliearjevo ii.mke tir se I udi ravna po istih. Mir Vam bodi! Komu m-pride na misel o tej priliki klic prvega Sovami po miru V Mo^oeneg.i 'iu-ki-ga earja so pripravile vzvišene V;.vi-iii.ir e\e besede do tega, da je izdal kiir po miru. po ra/.oro-iženjll. Za to ima prav ita;i;.:iiski ii-t, ki piše: .Salve torej, veliki Slovan, ki >i se pojavi) kakor zastavonoš,! i ivu/.arije! Salve, Slovan, ki si odio('.il me«-, da postaviš .ropi pravo po!, \u[ jiravega go^podar-k«'ga lazvitka in »vsuir-itega kulbuuega napredka! Ako m> utesniii ta tvoj id«'jal. ne bode se vet": zcimja pojila s i"!oveiku krvjo, iu rožljanje orožja, grmenje topov, kletve ranjenih in v.-kiiki /magovaiivv ne bod«» v»*r-tigali toliko materinskih '-n ! < ¦" m> ujvsinV: hoj Idi ;a:, bo ljubezen ;,edi.ia ve/, ki bo :.paja!a narod z n.uoilom; meje bodo !e « velne ograje, pl eko katerih >a bodo narod: podajali toke v medsebo.no odu-evijenji- na potu kulturnega napredka. Iz vse Kvrope, iz V:-«ya sveta m' ib.iua klic: Salve, veliki Slovan!'1 Ta klic --o s posebnim veselem po-z.Ir.svili (udi avstrijski SSovaui, ki /c!e mini na-d seboj in me«i celim s-.etom, kakor htdi pozdravljajo v poslednjem «'-a-ai \r-eCe >e pribiiževanj«- h kroni on« ga vladarja, ki kihv: Mir Vam bo.li! odkoder prihaja klic. ntegn« priti tudi upliv, da s«' klic on -sni«'i na splošni blagor <;!ove-!va. 1>.j se pa napravi mir. da pritle sprava med narode v državi pri nas. v to po!r« ba. da »'initeiji. ki zaprisiv.«-ni na pravici, so delali s Slovani tako, kakor n-- b: sim li. '-nr<-. •iit-lie SVO o S.ikJiko Si S' d. :.i ') fak« , k.iko!' JOK kaže;o z.ik«-nt. ti'- pa ¦.'r.iiik.u ¦) (- :ui-. -«.»-! .luti: pnleti zopet -pomin v.a V/vila a: .. sv«!-. \»s svit, logove neJ.-k-- b»-«i«-: M:r V.u.-j b--»d:! l'-(*do >ioti« le /« ;•< t ks.'/"!.!: ;•.-::.;«•. iti !ara>- 'ur pr.'U,:'::_uje(' i'jn«« paiaf-e, pogledala pred se in evo. dale;-, tam na skrajnem knjseti sva la zagledala !:idra. nafelujoiVga svojim bojevnikom, ki so vsi sedeli na orlih. In vračal se je la prijatelj vseh stvarij — tako >o hira! /elimo ga jim iz srca, posebej pa Se našim p. n. eilateljem voščimo vesele Hožiene praznike! Pred zasedanjem deželnega zbora. Tudi e prav či>lo iu golo nič m« ozira na dvotretjinsko slo-v e u -¦ k o več i no. d-tčtm koklja in božka italijan-kii jnauj-Jno. in to vkljnb temu, da !!.i !':;i;.s,;u vlada prav pridno i/ko-ri-«"-a I.kIi v »• i.ia-u\e >šo\encev iu Ilr-vaSov. d.ičiiu -.o I.alii večinoma pioti nji. Vkis liani pa vlada tudi res zopel priloži tako /.uj-nico. iia- Sluvou- n'v v-le«l !«;r.i !>•• bo kom-c. pač pa s.um bo !«' novo \.-p..dbudi!o. da poj- *.,i!.j V'io. -!i iti. in ko e ona pomenila na S.bK ,.- on sitimi, da ;e l.,k.. povzdravbala b-:oTa !• ; o«1 -lino raz-rdil. ,J'ior .-/pred mojegi nbijč;a!" ;e za-k;i'ai. '»Ne poti"bii;ef.| l*oje pomoči. Jaz sam dovršim ii«-;.j." Tudi ona ]«¦ v>la!a. .Srečno, gospo«! !* j«- dejala. »Vem, da :u>- 'tr.u.iln pokii«i'š, kajti brez moje pomoči re- pr.-Ji.or«'^ v-lvardi povsem srečnega bitja, tet; s.iiu bjez oa-n«' ne bo- '.rečen." Za-meiala se je, vedoča, da s«; mv-aii-čljo te n>m- b.-si.d«-. j ,1'repričatiso se", zakliče Oziris z ve- | iiko je/o. i To 'zis se je vrnila v svojo srebrno pa- lačo, sedla na strehi za kolovrat, ter jela preiti. A Oziris pa je med tem jel slvarjali in delni > tako glasno, kakor bi se vsi kamni v vseh mlinih bogov ob enem obračali in od tega ropota so se kot pleve sipale zvezde. Dasiravno je dohajal Izidi na ušesa ta odmev, je vendar ona predla dalje. Kmalu je v prostranstvu poleg Solnea nastalo nekaj stičnega prašnatt* glivi, ki je rastlo, rastlo, ler postalo tako veliko kakor mesec in ga povsem zatemnilo, razun mesta, ki ga je osvetljevala Izis, Takrat je spoznala boginja, da Oziris vstvarja nov svet in spoznala je tudi, kako je bil njen soprog je- demo Se slanovUneje po poti, katero smo žo nastopili, namreč: ^Pomagajmo fii sami — in pomagal nam bo Bog!» /e doslej prodira čedalje bolj načelo: "Zaupajmo le v svojo moč in božjo in v.soslovansko pripomoči» ~t poslej bi se i o načelo še okrepilo med nami. Toda upoštevali je še elementarno sile slovenskega naroda, ki lahko izbruhnejo iu naženejo vse škodljivce iz dežele; zalo verujemo, da dosedanjih odnošajov ho moralo hiti čim prej konec. Potem pojdejo ludi naši poslanci v doželui /.bor in bodo ondi delovali v prid svojemu narodu, popravljaje dosedanje pogroško in zamude onih, ki so zlorabljali ugoden položaj v nepleme-nile, kazni vredne namene. Ako pa naši poslanci pojdejo v deželni zbor, ledaj naj «SIov. Narod* kratko nikar ne juhilnje, češ, saj sem pisal žo di. novembra I. 1898., da: Cez lelo iluij ne bodo slovensk poslanci več v abstinenci, ampak pojdejo v deželni zbor .... in lakral. se bo šele videlo, jedi spadal «Narod» mej lisi o resne liste, ki so vredni upoštevanja . . . itd.-' liopolci v «Slov. Narodu • kratko nikar niso vplivali he na poslance in ne na volilce; kar se zgodi, Iti se zgodilo do piko enako tudi brez črk«; v ¦Narodu«. Dopisi iz učiteljskih krogov proti abstinenci so pa itak di-jamelralno nasprotni resničnemu razmerju učiteljskega vprašanja z deželnim zborom; ako bi poslanci poslušali take glasove, bi učiteljslvu le škodovali. Da so poslanci zastopali edino pravo stališče in da niso spali niti takrat, ko so nekateri brezobraznežt naj-drznejo udrihali po njih, to se morda kmalu pokaže. Ako uc, ne bo krivda j na slovenski strani. j Iu s tem končujemo. Kdor zna či- ; iali ludi med vrstami, naj čila la čia- i nek še enkrat. Piccolo«, ^(.'.orriere* iu drugi listi so prinesli seuzacijonaluo novico, da v prihodnjem zasedanju pride na vrslo zen, toda predla je dalje ter bila prepričana, da bo konec takšen, kakoršen je napovedala. bi tako je nastala zemlja — s početka siva gruda, obešena v prostranstvu, na to so narasli« na njej gore, izdolble se doline, a iz mogel se je zlilo morie. la evo, nad njegovim obrežjem se je jelo nekaj gibati ter dvigali svoje hvaležne roke k¦ solncu/— viru iu začetku vsega bitslva. Bil je lo prvi Človek. Od začudenja je padlo Izidi vreteno iz tok. Kajti krasno je bilo to novo bitje in okrog njega so se pojavljale v naravi ptice, živali, golazen iu mrčes. Nekaj časa la človek ni poznal, kaj je žalost. In med gromom je Izis zaslišala prezirljiv smeh, a od solnea so doletele k njej besede: „To je bitje popolnoma srefino. A vslva-ril som ga sam, brez tvoje pomoči." Tako se jej je rogal Oziris. Toda ona je pobrala vreteno ter predla dalje. Ako je bil Oziris mogočen, je bila ona poirpežljiva ; ako je on znaistvarjati, je ona znala čakali. Torej je ludi čakala, vedoea, da sam dar življenja še ne zadošča, da bi napravil človeka srečnega. In v resnici! Kmalu je božja soproga zagledala v njem spremembo. Človek je postal turoben. Neprestano je sedel nad obrežjem ter le redko kedaj deželni šolski zalog, za kateri da bo glasoval tudi nadškof, vsled česar da bo le Gorica doprinašala 40.000 gld. za slovenske šole v hribih itd. Pravijo tudi, da so izvedeli to novieo iz pov: sem zanesljivih virov in da je vsled tega razburjenje po Gorici veliko. «Die Botschaft hčr' ich wohl, allem mir fehlt der Glaube!», moremo reči tudi v tem pogledu. Res je, taka novica je razširjena po Gorici, tudi v vodilnih laških krogih so že bila posvetovanja, kaj. storiti, da se kaj takega ne zgodi. Opozorjeni so torej še pravočasno na «nevarnost» — in brez-dvomno se ji bodo znali ubraniti. In če «vse vrvi popokajo», jim pribiti v zadnji sili na^ompČ_stari_«angelj_va-ruh», znani «slovenski» župan — in «Avstrija« bo rešena! Punctuml DOPISI. Ii šempaske občine dne 21. decembra. C. kr, poštni urad v šempasu kliče v 101. št. „Soče" na pomoč § 19. tisk. zakona, da bi v svojem dolgem popravku opral ne-rednosti, ki so navedeni v dopisu »Iz šem-daske občine" v 100 št. »Soče" ter poživlja dopisnika, naj že v prihodnjem iztisu »Soče« preklice svoje predrzno obrekovanje, ako noče pred sodnikom odgovarjati. Temu pozivu se dopisnik odzivlja s temi vrsticami in opaža, da nima kaj preklicali, pač pa je pripravljen, stopiti z dokazi pred sodnika, kjer doda lahko tudi »dodatek*. Za sedaj naj navedem le eden dokaz: »Sočo" od dne 6. decembra t. 1. je dobil neki naročnik v Oseku isti dan, t. j. 6 de-eembra zvečer. Tudi »Soča8, naslovljena na »Bralno društvo* v Oseku, nosi na pečatu šerapi-^Ke pošte dan 6. dee. 1898., a done-šena je bila bralnemu društvu še-le 8. decembra v večer, toraj cela 2 dn; pozneje, nego je došia na pošto v Šempas. Druge dokaze, ako bode potreba, pozneje. Opomba uredništva: Ta dopis pri-obeujemo kot odgovor na poziv g. Savellija, z izrecno pripomnjo, da mi v tej reči odklanjamo vsake odgovornost, katero pripuščamo strankama. Domače in razne novice. Imenovanje. — Veleč, gospod Josip T o m ž i č, dosedanji župnik v Pomjahu, je imenovan župnikom v Dekanih. Prefektom v malem semenišču je imenovan preč. g. Ivat: S e t n i č a r. V bogoslovnim bo podučeval koralno petje; opravljal bo tudi božjo siu*bo pri sv. Antonu. Namesto novoletnih voščil ki poberejo mnogo časa za pisanje in denarja za pošto, se ljudje v novejšem času odkupujejo v d o b r o d e 1 n e s v r h e. Tudi mestni župan goriški je izdal tak oklic. — Mi Slovenci imamo s v o j e potrebe, za katere moramo skrbeti sami! — Rodoljubi: opuščajte nepotrebno in drago etiketo in nadomestite jo z dobrodelnostjo. — Imenik takih, ki se oglase z odkupilom, priobčimo prihodnji teden. Dnevni red I. seje deželnega zbora od 28. dec. 1898. ob 11. uri predpolduo. I. Poročilo dež. odbora o začasnem pobiranji deželnih doktaci za I. 1899. II. Imenovanje enega uda v prizivno komisijo za odmero osebne dohodarine namesto gosp. M. Pereo. III. Imenovanje enega uda za odmero obrtnega davka namesto gosp, Antona Muha. Bo/ičniea. — - Po zadnjem razkazu so darovali za »Božičnieo«: Gor. zastavljalnica »M. d. P." v Gorici 200 K, dr. Franko 20 K, prof. Ivančič 20 K, dr. odvetnik v Gorici 10 K, Anton Breščak trgovec 10 K, dr. Ker-ševani o K, dr. Nikolaj Tonkli 4 K, dr. Jos. vitez Tonkli 2 K in Jos. Kavčič c. kr. bilježnik 4 K. _ Skupaj 275 K. — Gospa Drufovka usnja za 15 parov, L. Scaletari 5 kg usnja, Andrej Jakil iz Rupe daroval zavoj usnja. — Trgovca s knjigami Likar in Jeretič mnogo šolskih p.sank,peres, svinčnikov itd. — Gospa Goljevščekova zavoj tkanine in robcev, Potacki suknene čevlje, čeveljčkov, zapestnic, ovratnic, rokavic, nogavic in torbic. ._ Gospa dr. Rojica, Karol Drašček in Gril M. darovali vsak po200 finih, lepih kolačev. — Bog povrni. — Danes popoiudne bode »B o ž i č n i c a", • pri katerej se obdarujejo otroci 3 otroških vrtcev in drugih razredov ljudske šole v »šolskem domu* in v ulici Barzellini. Šolsko vodstvo šestraz. društva »Šolski dom*. V Gorici, 23. decembra 1898. Josip Hrovatin, šol. ve '•». Protestni shod v Gorici pro hrvatskemu glmnaziju v Pa/dnu l — » '"- linella" pripoveduje v svoji zadnji »dvojni* številki, da v torek so šli trije člani društva »Gioventii friulana" k vit. dr. Pajerj u, kot. načelniku društva »Unione politica", poprosit ga, da bi imenovano zadnje društvo sklicalo shod, na katerem bi se prolestovalo proti hrvatskemu gimnaziji! v Pazinu. Kakor pravi »Sentinelia*, je deputacijo vit. Pajer vsprnjel preprijazno ter obljubil, zadostiti opravičeni zahtevi »Giovenlu friulane"; vprašati mora le še ostale člane ravnateljstva. Tako utegnemo imeti v «l;.ski» Gorici tudi shod? No, pa naj bo, da si dr. Pajer sleče še zaslug ter da dobi morda še. odkod kako odlikovanje!! Se hočete jezili? Čemu! Le pustite, nyj kričijo, Nnj razsajajo, norijo ... Le pustite, saj bojo se, Ker že mrzlica jih trese. . . Le pustite, naj norijo V žolči svojem se vtopijo... Kako so dosledni. — Goriški Italijani so prolestovali po svojih listih proti temu, kakor, da bi se naši slovenski župani utikah v reči goriškega mesta glede na znani protest proti postopanju c. kr. politiške oblasti dne 2. decembra v »Šolskem Domu*. Vpili so, kako pridejo slovenski župani do tega, v imenu mesta Gorice dajati proteste med svet, češ, kaj njih briga Gorica, itd. V takem besedičenju laških mogotcev tiči zopet nekaj zavijanja. Župani niso prolestovali v imenu Gorice, temveč le vimena svojih občin proti postopanju tukajšnje pol. oblasti v »Šolskem Domu", kateri je sezidan v veliki meri s pomočjo istih, ki hočejo tudi skrbeti po slojih delih za vzdrževanje »Šol. D." Torej popolnoma prav! Ge se godi krivica proti »Sol. Domu", je pač umevno, da se oglasijo naši prizadeti župani s protestom, ker s<> zaiedno tudi njim godi krivica! Da pa je bil shod v Gorici, je umevno, ker je središče dežele, in imamo več pravice do nje kot Italijani! dvignil glavo in takrat se mu jez obraz... Či-tala žalost. Nič ga ni veselilo. In ko je Izis to zapazila, si je rekla: „To bitje je že sito življenja." In znovič se je dal slišati grom tvorilnega dela. Ozirisovega in v jednem hipu se je pokrita zemlja, ki je bila dotle siva, z barvami. Vrhovi gora so se pokrili z bagrom, doline in drevesa z zelenjavo, nebo z modrino in. oblaki so se izpreminjali kakor pri-žast trak. A človek je. poskočil od veselja, zaploskal z rokami, žalost ga je zapustila in bil je znovič srečen. Izis se je samo nasmehnila ter predla dalje. »Ta iznajdba ni slaba", je dejala sama sebi »in za nekaj časa utegne zadošeevati, toda lepota sveta še sama ni dovolj, da bi napravila takšno bitje srečno. Moj gospod mora poskusili še kaj več." Zares so se spolnile njene besede. Kmalu je postal človek znovič otožen. In znovič je grom tvorilnega dela po-tresel' mesec. Pogledavši navzdol, je Izis prevzeta spustila vreteno. Doslej je vse, razun človeka, bilo pritrjeno na svoje mesto; sedaj pa je vse oživelo, vsemu je bilo podarjeno gibanje. Tiče so zletele kvišku, živali, velike in male, so še razprašile na vse strani; pq pihanju vetra so se gibale na drevju veje, re- Čemu? Kaj jih briga Gorica? Tako so vpili prijatelji lahončki! Ako še sploh morete misliti dosledno, prevdarite, kaj pa Vas briga hrvatski Pazin v Istri, da celč mestno starašinstvo protestuje proti hrvatskemu gim-naziju v hrvatskem Pazinu, kateri je »laški*, ker prebiva peščica Lahov v n; m!! Kaj Vas briga, če se v Pazinu ustanovi slovanski gimnazij?! — Taki protesti so smešni, in ker se istim vidi na prvi hip, da jih narekuje le narodno' sovraštvo, ker so brez vsake tehtne podlage, tudi ne morejo imeti vspehov v onem smislu, v katerem so podani..... Chi §ono i »Oauiier"? — »Karjolo" je razgrela priloga v zadnji številki »Soče" tako, da je že zvečer istega dne stresla svojo jezo. Pod zgorenjim zaglavjem pripoveduje, da smo v prilogi prinesli Blaževo interpelacijo tudi v nemškem jeziku ter smo k istej napisali komentar »pure in tedesco". Potem pripoveduje po naših izvajanjih, zakaj smo zidali Slovenci »Šolski Dom", v Gorici ter citira iz jednega našega stavka besedo: »Mit ihren bekanten Gaunerien", potem pa prihaja na vprašanje: »Chi sono i Gaunor", Slovenci, ki so v Devinu poškodovali šoto »Lege", ali Italijani, ki »rispettarono" v Gorici »Šolski Doni"? Skončujo: Odgovor ni težak. „Karjola" ! Odgovor res ni te"".k! -- V Devinu je bil na čelu izgrednikom oni II o I ta r« ki je poznat kot nič vreden človek, katerega pa vendar so na obravnavi Italijani hoteli izkoristiti na vsak način proti županu P!.;.su!! Ničvrednih ljudij se dobi v vsakem narodu : z zadoščenjem pa moramo ob tej priliki konsfatovali. da jih je primeroma med Slovenci še najmanj. Kaj imajo še le drugi narodi ničvrodnežov, barab, »gaunerjev", iti italijanski narod šteje med svoje sinove eelo take ljudi, ki so .še vse kaj drugega, kot „gaunorji", take »ljudi", ki so vseohčni iz-vržek človeštva; uiti besed nimamo, da bi jih prav označili! Spomnite so na Genovo itd., itd., itd. — in intiriilum. Na to stran dosti! Poglejmo, kako rospektujejo Italijani v Gorici »Šolski Dom"! Laško lopovščine, so v/.ročile ono, kar se je godilo v »Šolskem Domu" dne :!. deeombra! Laška n a d e-polna mladenka pa je metala kamenje v »Šolski Dom* in se veselila s p I o s k a n j o m, d a je d o b r o zadel a. Pomislite malo, prij.-dolji okoli »Karjolo". prevdarite, kaj se je godilo v Dt vinu, kjer se je storilo od strani nižjih slojev nekaj neznatne poškodbe na nepotrebnem poslopju »Lege*, pa k temu dejstvu primerjajte dejanje svo;" mladenke — izvoljenke. ki hoče biti ..izobražena", potem pa so vprašajte; Chi sono i »Gaunor" ?! ? »Corriere* prestrašen. — Cesar mi v uvodnem članku nismo hoteli o Ikrito ]">-vedati — je dopolni! zadnji ..Corriero". ki nam je došol, ko jo bil naš članek že postavljen. »Corriero* pripoveduje iz naj žari o s I j i v r- j g e g a vira /. Dunaja, da v 1 a d a s e j e vdala si o v e n s k i m p o ^ 1 a n-c e m in da bo podpirala ustanovitev d e-ž e 1 n e g a š o 1 s k o g a sveta. Ako pa je tako, tedaj mora biti že dognati dogovor z n a d-5 k o f o m, ki bo glas o v a I, in /. dožo 1-n e m g I a v a r j o m, k i b o glas o v a n j e vodil. O nadškofu s:cer upa. da ne bo glasoval za »toliko nesrečo* na Italijane, vendar ne moro reči nič gotovega. Deželnega glavarja grofa Franca Coronija pa povzdiguje v deveto nebo in je prepričan, da odstopi raje nogo bi vodil tako strašno g I a-s o v a n j o. Isto misel smo povedali „«mh rosa" tudi mi v uvodnem članku. Tudi mi smo prepričani, da Ni. Vzvišenost grof Prane Coroniui raje napravi največjo veselje -dr. Pajer ju, ki že dolgo let zaunu zdihujo kam se je mudilo teči v morje, a morje se | je z jedne strani na drugo prevračalo na svoji peščeni postelji ter tvorilo valove, oblivajoče s peno obrežje, nad njim pa so, kakor ladje brez krmila, jadral oblaki. In človek je znovič poskočil s tal ter bi! vesel kakor otrok. »Glej!" je zaklical Oziris svoji soprogi, »glej, kako si pomagam brez tebe." Izis je pobrala vreteno ter odvrnila mirno: »Iznajdba je povsem dobra, toda naj si bi bil- še boljša, ne bo zadoščevala za dolgo." Istina. Prikazen »ibanja v naravi je kmalu postala za človeka navadna stvar. Letanje tic, šum voda, pljusk morskih valov ni ga več zanimalo. Znovič je postal otožen. In Izis si je rekla: „Revna stvar l Še bolj nesrečna je, nego poprej.« Oziris, zaslišavsi te besede, je z gromom svojega tvorilnega dela znovič potrese! svet; samo solnce ni strepetalo od njega. Izis je pogledala navzdol, toda na z<.»lji ni zapazila nikake spremembe, in ko se je nasmehnila, misleča da je ostalo delo njenega moža brezvspešno, je zagledala, kako je človek vstal ter jel poslušati, lice se mu je razjasnilo in od veselja je zaploskal z rokami. Glasovi so prvikrat doleteli n.i njegova vsesa, glasovi ubrani, sladki. Veter je šume! v listju, tire so prepevale — in sicer vsaka drugo pesem — potoki, tekoči v reke, so se spremenili v gosli s srebrnimi strunami in veke, ki so tekle v morje, so šumele z jed-nim mogočnim akordom, morje pa je butalo ob obrežje kakor grom. Nastala je godba. Človek je mor«! biti srečen. In začudil se je Ms nad delom svojega gospoda, toda to začudenje je bilo kratko tr ajalo. »Oblika, svetloba, barva, gibanje in glas", je dejala sama sebi, »to vse so samo prvotine lepote. Oziris ni zmožen vstvariti ničesa več, in ako se človeka znovič polasti otožnost, pa mu postaue moja pomoč neizogibna ! In govoreča tako, je vrtela s prsti prejo in njena roka je obračala vreteno še urneje, nego doslej. Človek je bi! to pot zelo srečen, m zdelo se je, da ne spozna kmalu, kaj je Žalost. Toda Izis je čakala, čakala dalje, ne zmeneca se za prezirljivi smeh, ki jej je do-letava! na ušesa od soinca, zagotovljena, da v kratkem konča njeno čakanje. Zares se je Človek seznanil s vsemi glasovi brez izjeme. Od brenčanja čebel na po njegovem sedežu, nego da bi zapustil svoje ljubljenčke Italijane. On — slovenski župan, davkoplačevalec v slovenski deželibo varoval koristi Gorice! O abstinenci deželnih poslancev in o učiteljskem gmotnem vprašanju na Goriškem se je v poslednjem času mnogo govorilo in veliko pisalo. Sedaj, ko se bliža zopet zasedanje dež. zbora, naj navedemo nei:aj odstavkov o teh rečeh iz drugih listov. Tako n. pr. skončuje predzadnji »Primorski List*: »In teh (namreč dopisov) je bilo žal v »Narodu" prav veliko, ki so na nečuven način napadaliposlar.ee v veselje vlade in nasprotne klike. Mi svetujemo gg. učiteljem, naj stvarno in mirno razpravljajo o svojih težnjah, opuste pa tako pisavo, ka-koršna je bila dosedanja, ker le škoduje slovenski stvari. O vzrokih abstinence in namenih slovenskih poslancev je obširno razpravljala »Soča*, kateri stvarno z ozirom na položaj v deželi ne moremo prigovarjati". V »Slovenskem Listu* smo čitali 10. t. m. mod drugim: »Da se dobi pri lakih ndnošajih slovenski list (t. j. »Slov. Narod"), kateri za-vratno napada slovensko poštam:«' t»w jih podi brezpogojno v zbornico, da si je bil od avtoritativni? stvari poučen o naših razmerah, — tako postopanje je jedino svojo vrste l/govor, da zastopa pravično stvar goriških učitoljov, je paš piškav, kar smo že dokazali. Slovenski poslanci so mu-li vedno pred očmi opravičene /elje gg. učiteljev glede na zboljšanje njihovega gmoticga .stanja, a kako priti do tega smotra, tega prašauja niso mogli do sedat razvozlati, iu po tolikih napadih ni dopisni in po tolikem kriku so dandanes tam kjer so bili v loj zadevi prej. Označeni ii-t jim ni se pokazal ni poli, niti stezice, po kateri l«i prišli do povi^uiia »..čitel^kih plač, če bi se hoteli tudi brezpogojno vrniti v de/.«'ltii zbor". »Domovina" pa je prinesla kaj simpa-tiški pisan uvodni članek g. dr. fini i na, katerega konec se gla-i: »Goriški poslanci, ki in- vidijo v ničemur več odpollioči za odfilavo neZ!iu-.lieg.l gospo-dai>ko političnega položaja Sio\ein ev na go-riškoin. oprijeli so .-<• in dr/f se ^c/\st» opravičeno-ljo ediufga sredstva ;d^tineuce, dobro vodoč, tla mora počiti, - na -talilne, ker .ilabšo bili ur more! V takem odločilnem livnolku n-aljii:i> s,» z vnanjim \plivnm iz. na v stoSici goriškim poslancem rešitev učiteljskega ptašanja ! O ironija!! Ne vemo. komu to pripisati, -• ali preziraujii naših gospodarsko političnih razmer na Goriškem iu zlobuosti ali p.i popu! nemu nopoznaujii istih in brozpotrohnouiu vtikanju. Ravno sedaj, v tem odločilnem tre-nolku, ko se narod zaveda z ubstiueimt svojih poslancev ogromnih žrtev, katere je doprinesel na svojo škodo laški bnzobzit-no.sti šu neskončni požrešr,o>ti, naj se opusti edino sredstvo proti nezmernim zahtevam naših nasprotnikov iti krivičnemu postopanju vladnih krogov ter naj se reši učiteljsko pra^anje z vstopom poslancev v deželni zbor! Pereče je res učiteljsko prasanjo na Goriškem, in pripozuati moramo, da jo gmotno na boljem navadni dninar od učitelja ; mi smo so tudi zanimali za nujno rešitev istega. Ali zakaj se zahteva !.o ravno sedaj v kritičnem položaju, ko se gre iu prvem mestu za pr.ničtto rešitev narodnega gospodarja v i\(-/x'\ in pn-memho vladnega si-tema'* Ros je, da je iičite!;stvu rden prvih faktorjev, od katerih priha-.i ljudstvu narodna vzgoja in zaveda, - - da že zar.nl; tega moramo podpirati in >kih» ti >a to, d.i sen^ga gmotno stanje ?bo!;ša. Ali zbira šred-*[ev v dosego tega je \sied načina, kako naj ^' reši cvetju rože do hrupa penastih valov ni bilo zanj ničesa novega. In \M-diA s«> ^ znovič nad reko, tudi videl to, toiia molčal jo — ker ni bil več zmožen, še kaj vstvariti. »Ali jo smem rešiti?" je vprašala. O/.iris je> bil preponosen, da bi bi! odgovoril na to. Toda Izis, ne povprašujoča dalje, je zamotala skupaj svojo svetlo prejo ter jo vrgla na zemljo človeku k nogam. Sprehodil se je iz otrpnelosti, dvignil oči in — pred njim je stala ženska, prva ženska na zemlji, ter stegnila proti njemu roko. On je veselo vstal, jo radostno objel in odslej nikdar več ni bil žalosten, marveč vedno vesel in srečen. In tako je, o Ilurov sin, prišla lepota na zemljo." Iras je umolknila. »To je zala pripovedka", reče Juda »ter polna globokih mislij, toda nisi je še končala. Kaj je potem storil Oziris?" (Dalje v prilogi). glavno prašanje, danes omejena, • in zlasti še z ozirom na to, da bi bila vsaka samostojna rešitev učiteljskega prašanja brez posredovanja vlade povsem brezvspešna. Ako vlada noče storiti pravičnega koraka, — poslanci niso krivi. Ravno poslanci so zadnje desetletje večkrat poskusili in posebno pa tekoče leto, pravično rešiti isto s pomočjo vlade ; ali ta se za to ni hotela brigati, in se tudi danes več ne briga, kakor ne za lanski sneg In sedaj se naj poslanci brezpogojno vrnejo v deželni zbor in vpognejo svoj tilnik. Ako so torej naši goriški poslanci hrabro ostali pri započeti abstinenci, — menimo, da s tem ne delajo krivice učiteljstvu/ pač pa da delajo na premembo vladnega sistema in postopanja ter dosledno na zboljšanji.« narodnega pnspodarstvn v deželi:**?-katintn j« zapopadeno itak učiteljsko prašanje. Ako se jih pa moralno prisili stopi1 i v. deželni zbor brezpogojno, potem bi tako enomogloi-t Lahi, ljubljenci vlade. Izkoristili do r.-:.i in bi Slovenci za par di st-lu-tij padli n,r/u; ter bi s=e nikdar več vspeMm m' mogli po.-hi?.iti sredstva abstinence. Ako ?«.- /.«.• trni od turških (*a-;ov -em, pa naj se ^c danes trpi do skivjtiosti! /Mi se ti-im n;-,\w -it -vo ib pr.iur. ti-ioi';h ivu i:/ pi-i;.ig; di/awi:li (;-i:<*-!tiib zakonov. '••:• da i/ajriiiiiu prvpn-fi j-i-.iii'\ ^-o-podar-ktg.i in po'.it«uty-t \tu'.(i.'H!..i v tem r«'..!!i«m in coiinulf.oiij tr-«iiotk»i nro-ii MiY;\ -\r.i\i pr>\idn-b, <> b.-enil; in n.M.m.i!:-;.:i\ib po-'.a:.!"V in »o.bt- ',,•••,'! V to in..' "ho !5og pom.^M, !* .V d.-t.uV.jmo ni«'! „11 M-Ti-urli* TiiVMiu..'-. \ ¦:..'¦- '/m M*ki dom': P. Ser Kobul anmki po Iv/, Imfc s z To!-tiiin.Mi.noval g3d. :!-:*0. - Na pivd.-g ;up.«s,a gosp. Krna (mij.ii.* (tnd.o-.iva ••*-taiKui.: pii »l.č. s.-;i dne -s. tmv. M. v pro-S. , r-iMfttnvM vladanju n.!-[ya pr« sv.-|;«ya M'~ sar»a Frana ionpa I. dou.in» I« j-Id. podpore .Sol-k-mu .Um.n*. Zamim-e: V visel« dro/bi Uralmv^kih krokarjev pnfci r.'i- gM, .V5I. - Skupaj gld. 17-71. #1 ..SV/**; IVf. S. > <»\ ! vi'5. Raz g led po svetu. Držam! i zbor 1» l % t«-rek <-*,*>/) n:o -f;«i i ..p.i 1 o.'it*t;s.\" ¦: j r.«;*!t;k'. V-.* d like d,-t: . |,«Muut; U*M E t-'. kakor dr/avn ; zb» r »i m'>*e. d |« tre'W:o. I.e-il 'rgo\sj,««ko jagi-d! b< ;*.'J. spen-ko, r,.tkon »« ibuh '{L.« :j- Sili He/go 5 ab. - N..g». ibe z lV*i--ko r.» .'•/. dr gnati s še vedra S \ *' (Is- eku na zadeva m- sm- S!a»\atiJ -fl V« r ¦ Ja «*.i s \"uuhi pfl^lpJra^ U Vsi- tu, kar ;e sP:oh vJogEia'.,«, s»« ima Kdo bi si lnisliU — Kdor bi bil pred leti na Francoskem rekel, naj se približa Francoska Nemčiji, tega bi bili ubili. Toda časi se spreminjajo in današnji dan se Cuje nekaj o zbliževanju teh dveh držav.... Kreta. —- Grški princ Jurij je dospel 21. t. m. v Kanejo, kjer je bil slovesno sprejet in umeščen od francoskega admirala P o i-tiera, ki ga je proglasil generalnim komisarjem za Kreto v imenu .Rusije, Angleške, Francoske in Italije. Princ, Jurij je obljubil biti pravičen nT iiepfisTrSttsJc, v katedra smislu je tudi izdal poseben oklic. Razgled po slovanskem svetu. Za jubilejno dijaško ustanovo v Trstu je došlo že 3381 gld. 80 nove. Društvu je namen, podpirati vse primorske slovenske in hrvatske 'lijake, ki bodo obiska vali tržaški gimnazij. ("Jlede na ta plemenit namen pri-poioeamo društvu v podporo. I)aro\e sprejema blagajnik dr. Gustav O r e g o r i t; v Ti>tu (Via Molin piccolo 3). Zakaj ne v ['nzluit?! Tn so bili udarih na veliki boben! To je bilo, kakor i\,i nabirajo rrno vojsko. Ki naj se obupno \tve na smra/mk;:, ki je došel do pred praga drage tiomosin-! V^i Saška Mi;-ka naj se mobiiizu',1-, a na celo uai ei stopi Ja iMpilale morali"1, Tr-I! V--«> ie bilo izbonio za-uovaim po jiiranskih receptih! In re< «le-hije mi b.uii/1'm i«'preeio toeno. Ogiaš.ijc; s«- vi-tezi in jnn..ki pora/nib lahkih gnezdili, mestih, bi -.«¦ nam kmaai zareklo, in/.;. n;imi pose/ajo v bo;ni krsk tudi «ln\^i nepokiieani: de- /. ha odbor (iv.i-.ki, ob«in-hi .'astop gmiški itd. V-i- gre -e preu-idt.br,.. i«. eapiLilo itio-ial«. -«• ;•¦ nekaj zbirsita, kakor razvidno iz /miti ega iztian;,.', tako. d.i ne vemo prav, i\a-'.i i«'S -Io.i na eelu M.nui vojski, al' pa n . - n isprotiiikom •'! Na.ive/ •¦ jiiiM-lm^; .... vsej t«>j akii.ii pa je t ¦, -.. .- .,'¦ !e«ii'iio biinluo na strani «mi. ; . .!-;'.; !' ¦'¦•¦jo branili! Kaj pa r - P-.jmi,. ¦ m«. U_go-puda?! Kaj je v. t!.ji'. ! .'¦ ''. ¦•.,i'i"i '•- Njemu gre za l-i»/o. n > :¦! i ;•«,. . n.-v.iruo^l, mi je ako I m:ii : ' ' •- junak iliiev.i! On bi ; cior... -i pru! Ti. bi bilu jiim\u, to bi „ mai !og:."n«». Vv\t «'«immizio i-i motal biti , taie! lil Pazil) moki. m Ha-- pu-ra v minili \ te ,,.ilu\«Mlt, «U-!i ,e r« •¦ tako jmo/.iiii \/ue- ; n.ii,« n a'.: ni! To l<- ni iepo od n;e,»a. /¦• j .io miui-tei^ki';:a preii--.imk.i bi moral imeti ) io!ik«i idi/irmeJi, da ga ne bi pu^eat v imif- , |.< m d\omii. da-Ii ji ah lii /h;emee na kul- J Piu, d.i-h )«' ali ni zav«v.J)ik .barbarov", ka- i teri p«)-!«-dnii -o tem nevarneii. ker zabiev.ijo > - kultnimi; zavodov! - A P.i/.iu moki ! j To (¦¦ m l>po! T«) je ni odpustno! PoVraa! | !i;< OMiltt /e pndeshiv tef ju.-ivreiiib ilt l i.««:i«-n-^euih .eoinuiizio*, (i-".'azina nt tiikjiT. j ii,(-!ii ib bi I«:! prvi! Zak.P -e sklie-vatelji | i.'«ig:b!;..;o t.ivno Pa/.iuar! (Jovmifiio r«"«iio. 7.>ui,i; ti" wd»v;i; tam -avn-^a shoda, na ka-S't'i !>i --mil plit: v-aKdo i/, te - druga pokrajin, jnvdtio m povedal Pazm -am. d.t se zgra/.a!! To je mih^iio tu - -iitul.ivo. Seveda >e mor«* z«b-ti >iuu-1 tvo le onim. ki ne v<-do, kaj jel'a/,i:i in kaj I mišii Pa/.in j-o svojih '.'."»"„. Za nas- j.-j uda .-Jvar ;a-n;:. V P.«/m .-i in- upaio. ker j ^ko:o v.-a o!>l;ii.i uprav hrepeni j»o ^mni.i-1 ;•:¦;. iV.--ii.Ji« b^.iSka \'k*":in/..i««i, kerb.id«-! . g:i:.if.,-i.i (j. i;-tr«-.i<-;io krvan ku-iurui p"-• !r«i'.. '. t-ka »:''<".salna i:..m,-ii:a pa zato. ki r \ •... ... ;,: ].oim«:ia: ;..k /av«.d /a !n.i!« ni.d-.i ; po'.e/.«. na -t".is:>?ui, . ¦ r \V l-.^^i,-!.]«;,«- ,.- uiu- \d;Na'.it: :« n.itii. M« d tVmi -o u:'.l h:dt -'.«j-•.en-k; ::t iuv.-Nk; p« -.aia i. I.-igkr.«-. b: i-a:u-k zatiranima _ugi r-lovan-kinia n..r< dor.M. toda - ni»"! P.i.\ še Kuji'- ;«¦ t i-top;...-. / nami kH.btt podpor«- Jug".-aiva:.-r. ! Kan. p'.«>u n.o p«, b-j pot:? Na-J {'(i^lata". so — Nakor z:;atio — zahtevali po asuiia od \',^l-, ka" prav za prav mis';i ?. nami! Po pojasni.n .-i jiotem uravna,o svo"e postopanje! .'.akatra je duvi»!j, ob':!utie. garancijo niso nič vn-dne, dejanj nt. — kaj ostane še drugega kol obstnikeijv.! r Dunajska občina ju sklenila odklanjati vse dopise, ki bi jej ne prihajaii v nemščini. Kadi tega pozivije »Dziennik Polski* vse slovanske občine, naj brez obzira ne sprejemajo nemških dopisov. Mi dostavljamo le: tudi laških ne sprejemali'. V Ogerskem državnem zboru opozicija z vso silo obstrukcije deluje proti vo-litvi predsedništva ter hoče jo nadaljevati, dokler nepriljubljeni Banffy ne odstopi. To se pa ne zgodi tako hitro, ker bi pomenilo kapitulacijo vlade pred opozicijo. ¦Ogersk! državni poslanci bodo praznovali Božične praznike samo 3 dni, kakor so sklenili v zbornici. Potem hočejo zopet pričeti razpravljali, kdaj naj bo volitev predsedništva zbornici. e li- ni Ki! UUt ;•:!;.!L../ . ;n ;o.;.m'. a s« ta mm.ro uiu^.ir. m r „" .:!;.'.: an-tvu* m«-ta Zahtevalo, da se :/¦/.« n.- .,¦ .tno it; »irugi.-! Majjati ginua-to ru-.-o, h.i^.i -.h>- vi-ng.i tako ;,•(;•»on tudi 3a-"-.ci d«! j--r.-?>>. tJ-isi«. T«« v« io /o-[a» l.i in/.ilo m :.•• r,\:>.«> ;o jio.-lali p.t/ln-ki prot'-,'.t;.-ra in j)on"-"rečeui .-iio.l v Tr.-lu. tu i>i::de';; C..i^l.,iitiiii:.'. 1 Mladje t\lrak-!|. 7 r.-iuu-.-v, l Pnvil^vi, l Ib.eiiro. 1 »ot,.k-.. - C'».l7,i (Kovača!). 1 r.Vicb. r.-tfa'). 1 Pohu?-«'a (ker ;;i možno jio^odi';. kako .-.pake«lr..im ;e to ime. si ne upamo m»-mti o narodni jit-ovemcnci le.:a :o'.ža), 1 l)epi.r.i. 1 V.-r.-anra. 1 Maltiga (Matiea!) m 1 r.iiiora. To :e \>e, kar jitotesluje v Pazil.') j>ro!i kori.-ti občin.-. Vsega >kujia;. torej -J."> os.-b v krajni občini, ki r-teje 1.">.U00 vega, Maf-tiga! To je protest par bogatih družin! Bolj, nego je to storil ta protest, niso mogli gospoda dovesti sami sebe ad absurd um 1 Ko-medijaši vsikdar in to tudi sedaj. Iti taka komedija naj bi zavela vlado, da razžaii ogromno večino prebivalstva v deželi in vrže v blato svoj lastni ugled ?! Tako čitamo v »Edinosti* od torka. Cel sestavek je tako lep, da ne bi mogli kaj boljšega povedati. Zato ga podajemo p. n. čitateljem v ponatisku.- Narodno gospodarstvo. kako uničujemo malega Kinrzllkarja. — Leto za letom imamo priliko opaziti v mnogih krajih prikazen, da je povod slabi neugodni ovočni letini, ki se pojavlja zdaj tu, zdaj tam, večinoma ugonobljajoči upliv najraznovrstnejšega mrčesa. V dobi zadnjih dveh let smo seznanili cenjenje čitatelje z ne baS neznatnim številom sadnih kvar-ljivcev in posvetili najvažnejšim bolj obširne, temeljiteje razprave o njih življenju in delovanju. Pazni Citatelj strokovno-kmetijskih Člankov se- izvestno še spominja, da spada v niz najnevarnejših, mogočnih sovražnikov prekoristnega ovočja, i tako z vam mali zmrzlikar tudi imenovan pednjač ali gosenica zemljemerka. (Cheimatobia brumata). Da, ravno ta mrčas je, ki pohaja sleherno leto skrbno urejene nasade sadnih dreves, povzro-čujoč jim zdatno škodo. Razvidno je, da prete ti škodljivci tem potom uničiti vsakorsen sad in oropati sadjerejca bogate ovojne letine, ki bi mu morala biti edino vezilo za veliki trud in trop morečih skrhij. Mali zmrzlikar se oklepa zlasti črešeuj, sliv, marelic, breskev, a nahajamo ga tudi na raznih grmih in drugih drevesih kot: hrastu, gabiu, bukvi, javoru itd., kjer s svojo nenavadno požresnostjo neizmerno hitro poškoduje imenovano drevje. Ker se j>a naša deželi posebno odlikuje z živahno kupčijo s črešnjatn — izvestno je znano, da znaša v dobrih letinah dohodek leg:i, v nabili prisojnih krajih izbonio vspeva-jtnVg.i izvoznega sadu približno pol milijona goldinarjev - - moramo posebno pazili, da po-tavium mogočen jez hilro širjaiočemu se /.Mit/.likarjevemu delokrogu in so slom obvarujemo propada omenjene, deželi blaginjo donasajoee, zelo razvite kupčije. Mali zmrzlikar najhujši sovražnik črešenj, nam je že znan i/./.a mojega opisa v eni lanskih razprav, in bi le pristavil, da je la iiufes v tem letnem času na za«lnji stopinji *voje razvojne dobe. On živi namreč kot m« InljtVk tja do jirosinca, in oplojene samice le/i',0 na vejice v bližini ,oči|u kakih tristo V,---V-- ">!" velikih jajčec, koji zalegi se za-more z večja priti v okom. ¦/. ujmrabo pozneje ojii-anega sredstva. Meseca malega travna (aprila) izležejo b' jajčec neuasitijive gosenice, imenovane .{ioienice zeii)ljenierkefc, k: se česče levijo, •/.ači-tkoni rožnika (junija) zabubijo, meseca vinotoka (oklobial pa pridejo iz mešička, in (ne okrog metuljčki, ki žive *e v prosincu, !'«) b-j kratke j opombi o škodljivcu ohruimn M-daj n;e-o pozornost k nalogi ila-tia-aij«- razprave, t. j, k najboljšemu sridslvu, k uajii^peiuejiemu pripomočku za populim llgntiohljouje leuri nevarnega mrčesa. Ze prebčeiio leto sem omenil povodom opisovanja »/oseuiee z«Miiljeilierke". ivolii'ii, Kiirlitin urni i .-iie-. An IVhAte {Mirto-mul stciiprfrrlinif. mis. I:i.M- iiuii.'.-!..-.-..!. . II«'u«H'h«Mif*s Srid(>n-Palirfkcu (k. u. !t. lloll.). Zl;itlCH. (G) Kaielj, hripavost in prsni katar »iblažuje in zdravi pravi planinski kašelj olajšajoči sok z ,.l>ežcliiffl lekarne pri Mariji Pomagaj" M.Lcnstefca v IJnbljani. bVna t steklenice 50 nov«*. HazpoSilja se z obratno pfi&to najmanj 2 steklenici. Javna zahvala. Gosjio.Iu Franu AVitliclmu, lekarnarju. Keunkiichen, .SpoJnjc Avstrijsko. Ha sto-i!»m v javnost, je le radi tega, ker se čutim leta o vsaki vremenski spremembi in katerih se nisem mogla oprostiti ne z uporabo zdravilnih sredstev, ne z uporabo žveplenih kopelji v Baden-u pri bunaju. Cele no«';i premetavata sem se po postelji, tek se je vidao krčil, izgledala sem žalostno in mo":i so pojemale. Po i tedenski uporabi Wilhelm-oveg& čaja oproščena sem bila bolečin in sem še sedaj, dasiravnone pijem (!•:»¦<: >.c 6 tednov, in telesni slan se je poboljšal. Prep.jiSina sem, da vsaki, ki se zateče o slični bolezni do tega čaja, blagoslovljal bode izumitelja istega, gosp. Frana Wilhelm-a. HI S posebnim visokim spoštovanjem grofica Biitscliln-Strcitfeld, soproga podpolkovnika. so pripomogli z denarjem in z blagom našim malim olročičem. Posebno se še moramo zahvaliti go-spem ženske podružnice sv. Cirila in Metoda v Gorici, preblagorodni gospej grofici Matildi Attemsovi, gospej Ivanki Kocjančičevi in vsem drugim gospem in gospodom ki so kaj na katerikoli način pripomogli v plemenito svrho. Županstvo v Podgori, dne 22. dec. 1898. Anton Rlančlč, župan. Novoletna voščila in najmoderneje posetnlee kakor tudi poročna naznanila v veliki izberi plesne v sporede, rabila na kartonih itd. priporoča naša tiskarna slavnemu občinstvu po jako nizkih cenah. Najpripravneje božično in novoletno darilo je Uusko-sloveiiski slovar in slovnica. Zahvala. Podpisano županstvo si šteje v dolžnost, se zahvaliti vsem dobrotnikom, kateri Naznanilo. Podpisanec naznanja, da je pred kratkim z dobrim vspehom dovršil V. tečaj krojaških mojstrov na c. kr. obrtnem lehnoio-{dčnem muzeju na Dunaju, kar mu daje srčnost, da so najtopleja priporoča slavnemu občinstvu za napravo vsakovrstnih oblek v vseh krojili in za vsaki stan po pogodbi in zmernih cenah. — Naznanja ludi ob enem, da ima lastno zalogo različnega suknenega angleškega blaga. Sprejema ludi naročila samo za napravo obleke, Priporoča so rojakom v mestu in na deželi udani Anton KriiNle, kroj. mojster V vrtni nlid šiv. 8 (v Pceenkovi liiSl). 108 do 300 gld. mesečno SrSJTfflSiR vseh krajih s prodajo zakonito dovoljenih dri. pa* pirjov in srečk, n da nI potrebna glavnica jn ni nilcaka nevarnost, Ponudbo pod Ludwlo Oster* rolehor, VIII Deutscho gasse B Buanpost. «0- H IB različnih dunajskih razglednic , m 1 goldinar in 10 različnih razglednic tujih dežel za 1 goldinar, dopošlje proli predplači (tudi v pisemskih znamkah) V. Kovač* Dunaj, — Alsersbachstrasse štev. 24. — XXVIII. leto. XXVIII. leto. II Mercurio Triestino nastopi s 1. januvarijem 28. tečaj. Izhajal bode, kakor doslej GiMP štirikrat mesečno, ItfM namreč 4., 10., 18. in 25. vsakega meseca. Prinaša žrebanja in zastanke loterijskih srečk vseh vrst in javnih vrednostih papirjev Avstro-ogerskih in inozemskih. Priobčuje vsaki di.;;ii dan tržni cenik, pregled stanju vredn. papirjev in posebno rubriko v kateri se naročniki informujejo brezplačno v vseh zadevah glede njih javnih papirjev. „11 Mercurio Triestino" je najsla-reji finančni list v italijanskem jeziku, jako akreditiran in zanesljiv, mnogovrsten o vesteh in informacijah glede Avstrd-Ogerske, Grške, Egipta in Levanla. Ker ni navezan na nobeno bančno podjetje, so njegove informacije in nasveti nesebični. Zastonj dobe naročniki s prvo številko I. 1890. koledar žrebanj in izkaz serjinih posojil in turških srečk izžrebanih 1. 1898. Letna naročnina s V Trstu (na dom pošiljan) gld. 2-—, AvstrorOgerski monarhiji gld. 2-40. Druge evropske države gid. 4*—, Amerika gld. 5*—, Indija gld. 6"—. Vodstvo in vpravnistvo Trst, Via Nuova št. 20, II. nstr. Jurij Mose v Gorici trgovec z manuiakturnim (krojnim) blagom v Raštelu št. 7-8 ima bogato preskrbljeno zalogo volnenih, svilnatih In bombažastih sno-vij za vsaki letni čas ter perila In platna iz samega lana za gospoda in kmeta. Najnovejše moderno blago In, perilo za vsaki stan, bodisi duhovnike, učitelje, uradnike itd. Največja zaloga volnenih ali žimnatih blazin za postelje ter pogrinjal, vsakovrstnih, volnenih plaht itd. Vse blago prodaja po tako nizki ceni, da se ne boji tekmovalcev« 102 „11 M.miHo Tri.-Mhi.»". \ ' . • Trgovina 2 Jedilnim blagom G. F. Resberg v Gorici, t Kapucinski ulici št. 11 ter podružnici na Kornu štev. 2 priporoča to-Ie blago: Sladkor — kavo — riž — mast — poper — sveoe — olje — škrob — ječmen — kavhio primeso — moko — grla — drobne in debele otrobe — turslco — zob — sol —moko za pitanje — kis — žveplo — cement bakreni vitrijol itd. ¦'• 20 54 Zatoja pristnega dalmatinskega žganja na debelo ter pristnega črnega in belega vina. Anton Potatzky v Gorici. 5Ja sreCi RaStelj* 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovališče nirnberškega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za šivalno stroj n. POTREBŠČINE za krojače in čevljarje. Svetinjice. — Rožni venci. — Masno knjižice. Hišna obuvala za vse letne čase, Posebnost: Semena za zelenjave, trave in Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. 2 lih lih Nova čevljarska prodajaltiicn in delalnica Janeza Maj na Travniku štev. O v Gorici. Priporoča obuvala iz lastne delavnico za možke in ženske bodisi za odrasle ali otroke. Izdeluje in popravlja se po jako nizkih cenah l v$b^ «w J* Združene opekarne |* ;: Bilje-Bufcovica L ^ (pošta Bilje pri Gorici) |$ 6$ imajo veliko zalogo vsako vrst- |$ 4$ nega opekarniikega materjala p$ ^S po sledečih zmernih cenah; «^, *$ Navadna stavbna opeka št. 2 a«, 2 po 9 gld. tisoč.' |T ?1 Opeka št. 3 in 4 po 8 gl. tisoč. |JT JS Strešnike (korce) po 11 gl. tisoč. 2T *----------------------------^ SfflEtHIin V Gorici — Hunsfea ulica 14-16 - V Gorici Prodajal ni ca edina mehanična popravljali! iea šivalnih strojev. Brez konkurence! V zalogi se nahaja nad 100 šivalnih strojev n. pr. za čevljarje, krojače in šivilje. Vsi stroji za šivilje se vdobe od gld. 32 naprej. V zalogi imata tudi dvokoiesa, puške in samokrese. Prave in edine želodčne kapljice, lVarBtve^amka,. Zdpavana mofi ^ kapljic je neprenosljiva. Te kapljice vredijo redno prebavljonje, če se jih dvakrat na dan po jedno žlicico _ popije. Okrepi po- Bv. Anton rudotr. kvarjeni želodec, store\ da zgine v kratkem času omotica in hvotea lenosf (mrtvost). Te kapljice tudi stori, da človek raji je", —4 Cena steklenici 30 kr. Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naročitve in pošiljatve pa j edino le v lekarni Cristofoietti v Gorici. /.eta 1881. y Gorici ustanovljena tvrdka icU (nasproti nunski cerkvi) priporoča prek duhovščini in slavnemu občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkveno potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščeno sveče itd., vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvrSuje točno in solidno. Priporoča slav, občinstvu tudi svojo {S. cl.) tiskarno J.rk na perilo. (P. H.) Ivan Premrou trgovec z jedilnim blagom v ulici Par t: ar štev. 10 (v Podturnu) v Gorici. Priporoča se p. n. slovenskemu občinstvu v Gorici in z dežele. Obljubuje točno in hitro postrežbo. P. Drašček trgovec z jedilnim blagom t Stolni ulfcl St. 3. v Gorici priporoča se p. n. slovenskemu občinstvu v 04 Gorici in z dežele. Prodaja kavlno primeso Iz tovarne AMIOLD & GUTMANN z Dunaja. Zaloga žveplenk družbe sv. Cirila in Metoda. Podpisana priporočata slavnemu občinstvu v Gorici in na dežeti, svojo novo urejeno plajaliiico jastTin. V zalogi imata tudi raznovrstne pijače, n, pr.: Francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, lini ram, različna vina, gorufiice (Senf) ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmerni cenah. Z odličnim spoštovanjem Kopač & Kutin 7a trgovca v Scraeulskl nltet it. 1 v hiši, kjer je »Trgovsko-obrlna zadruga'. Valentin Ferjančič, sedlar in jermenar v Gorici vVlithiticivli.g.pfaTliurna l.i:i-,|.ioti nu/nuiijii .Mll.llf-I -da v. občinstvu, dn kot sedlarski In jermenarski obrtnik v Gorici I izdeluje vsakovrstne konjake vprego in oprav tudi priproste vprego, katere so v rabi pri x<>s\ prodaja in izdeluje vHakovrKtii«' priprosite in el in uniformo. Ima zbirko potovalnih priprav, potrebščin za pse; biče itd. Sprejema \saki Aega in najHnejega. V svoji zaio»i ima vse diši za elegantno in težko vožnjo kakor kmetovalcih v okolici in vi-cj do/cli; .'.'intno jahalne priprave za meščanstvo namreč k o v«: ep; o v, torbic ; vseli naročilo in popravo od nnjpriprostej-,ko spadajoče izdelke, da lahko Svoji k svojim! . _ Priporočam veleslavnemu občinstvu v Gorici in z dežele svojo lepo urejeno bri lvnico na Travniku štev. 21, zraven Paternollijeve knjigarne in loterije. Obijubuje točno in hitro postrežbo, se toplo priporočam udani 68—45 _____________Anton Pncelj. ib postreže z vsim bodisi kmeta kakor tudi gospodu, po uujv.morui.a ceni toi natančnostjo. • Ker se č.uje glas med občinstvom, da moja delavnica izgleda preeb-gautno, da bi postregla priprostega kmeta, zagotavljan: .-lednjie, d;i sem pripravljen vsak čas postreči vsakega, ne glede na stan, naj ulj ud noje in pošteni), '.nko. da v^ak odjemalec, zadovoljen zapusti mojo delavnico, kar me bo najbolj priporočalo. SSS^^ Vse Stroje za poljedelstvo. Vi.ovič /nižam; w! Trijeri. (čistilni stroji za žito) uatiiiični izvršitvi Sušilnice za sadje peronospori, pob.- h>ni seiiav Y«Tiii«r-;b.>v. ;?<¦• dUl-. Mlatllnlls«, mirni zst Hta, stiskalnico (pieše) za vinet ?.n sadje različni!, seaiav. f(V stiskal« nicu imajo skoro ono tlačimo moč kakor hidravlične vodovodu« j.t-.'M.'). Slamoreznico fako iahku za goniti in po zalo zmernih cenab. Stiskalnico, za seno in slamo, ter v.sepolrcbnii.vsakovr.-lne poljedelske stroje prodajn v najboljši izvršitvi Jff. Holler nn Dunaju II/2 Praterstrasse 4g. I'red ponarojatrjoiu se je posebno trebi i zeieMjavo. škropilnice proti mm malt! Za.-titpuiki ZAHVALE. OGLAS. Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem po 17-letnem praVtičnem svojem delovanju v prvih bo-rifikih izddlovalnlfiah utež otvoril V Semeniškl ulici štev. 8 lastno zalogo z iadnlovalnlco tehtnic raznovrstnih sisfemot/ in viiin«, v kateri izvršujem vs« naročila, ki spadajo «to stroke, kar najhitreje in po najnižji ceni. Reference o izvrženem delu mor« dati slavno županstvo v Št, Andreju kjer sem izdelal občinsko tehtnico. ' Prevzemam v mehanično popravo vsakovrstne uteže, kolega, Šivalne stroje in »Učne reči Imam stavno zalego ko?e« prrlb smeri kanskln sistemov, katera m prlpoznmnm naj ooljta, - Vedno napravljen na ij-vr«i»«v m Mei udant KAROL KOHEL, *> 1*_________________v S-i.,..!,-,:;, ,:U,i ;., vitka S Na dei. jul.,1. razstavi odlik-nau - -r.d.r, .iti. .^';v N:« Ivov^ki raz^lavi * ,-(w., ivn„ .»nd»rno *\r',t', Tovarna uzornih telovadnih priprav JOS. YINDYŠ-A, v Pra«-i na Smlhovu (!'n.ieljii\j Vim.l.rad^.i ul:n. ,•;..]„ ^\t, k popolnemu uzornontu jirirojovaiiju sokolskili in solskili tdovutlnif po i. -vjaili. pripoznaiuli in prakuuiih ^v.^ji;. . ta dokaz ;r> n.i razpida^o inii i ;!p-.M',-M. «»«"ili »j.ii.'al diiniarili in iinizviaslih •/.ai!.,mvl;.i;eil!i.. Ii>:.». i-..ii,. z,.;.-, z,nnw. f :-i."a .• ,n>. pr(e,'.o. hu, ;,-j 4| Poprav«* fxvr«ujp po r;«juiJjlli ceuth. Tr|n»ri na pliinili, v strUu m\ ituliti in ¦ruhcaltii! Kdor se hoč!' i^nebili rukr.it ;>u. \'> pluCiiili ali lr.ik¦¦ dn/.dcv.ijn neozdr.nnive. nai npor.ibiia čaj za bolna na plvčah in v grlu A. Wolffsky. Tisočere viidivalnice j;unM:n pristnost Ix»m čaja. Zavoj, kateri ™do->tuj.« dva dni slan»» 7:» kr. Zvezki km t is Pristnega dobiva se edino prt tvrdki A. Mroiff»ky, Berlin, itv. 37. Sposti»Yaiii j?«>spt>rt! Zahvaljujem Vas, da sto mi poslali tako izvrsten Isk , proti kašlju in bolim v prsih. I Porabil sem 1 steklenico trpotče-vega soka, pa mi je 'skoro pre- ; šel kašelj in boli v prsih. Po- . šljite mi še 3 steklenice Vašega '. izvrstnega trpotčevega soka ' in poleg tega tudi 2 zavitka čaja proti kašlju. V Divači, 10. oktobra 18«»7. ; Z velespostovanjem Vam zahvalni ; JAKOlt SUITA.N Trpotcev sok (Spitz\ve-gOTich-Snft), ki tako izvrstno delujo proti kašlju, bolim v jn-sih, ' težkemu dihanju ter je tudi j.u zastarele bolezni, se dobiva ve- ' dno svež v lekarni k Hrinj-Bkomn, .11. Brad j mv i n. Zagreb, Zrinjski trg št. '_><). Vsakdo naj pazi na varstveno znamko, ker sa- ' mo oni trpotcev sok je iz moje lekarno ki ima na . škatljiei sliko Ni ko le fc u- • biča Zrinjskoga, bana hrvaškega. Cena škatljiei trpotec- ' vega soka s točnim navodilom je 85 novžieev. Poleg trpotčevega soka j jo dobro tudi gorski čaj i proti kašlju rabiti. Cena jednega zavitka i gorskega eaj a pr o t i k asi j u s točnim navodilom je ar> ne. Jedno in drugo se pošlje vsaki dan proti poštnemu povzetju. Kdor pošlje denar naprej, naj pri-' računi za tovorni list in zaboj ček 20 nove. Lekarna k Zrinjskoiiiu H. BRODJOVIN Zagreb, Zrinjski trg st. 20. Cenjeni gospod lekarnar! Pred kratkim časom sem naročil od Vas eno .steklenico kreptluih šuubkih kapljic: te so tucoi in moj i m znancem tako dobro sdorile, da inorain Vas na tem dobrem leku najtopieje zahvaliti, t/-talite mi /.a mojo znance m-:5 steklenice po Stl nove. s poštnim por/.cljeni poslati. M«alniN Spoštovanjei taja ISWS Visoko spoštovani gospod! Moja žena je ležala tri mesece radi trganja in bolečin po kosteh. Ko je začela uporabljati Vase ..mazilo proti bolim po kosteh", je vstala že po 3 dni, in današnji dan, hvala Bogu, hodi. Zahvaljujoč Vas na tem izrednem mazilu, ostajem Vam pokorni BART0L LISIČKI Tovarna tamburic vid zisir * str*!a *" Slrtici, lt **'**,lsr Trave kvepilne Š\(m$'m> kapljici' delujejo ikviMiio j>mti vsem Zcludčniin bolim, popravljajo prebaNe, čistijo kri j.u"ijo želode,-, t Id teli kapljic s,. <¦-mibi vse boli ?.elwlea in Č!>\. dobi .se pa dober tek. Treba jo pa/iti na varstveno znamke, ter same one kropili.e švedske kapljice m» i/, mov lekarne, ki imajo na steklenici sliko Nikoli' Šubiča Zriui-skeira. 1-ana hrvašk.-a. Cena jt>dne steklenice kre-piluili š\edski!i kapljic s točnim navodilom stane SO no\č. Tošilja se vsaki dan proti jioštnemu povzetju. Kdor pošlje denar naprej, naj prirafuna ;:;\ tovorni list in zavitek 'JO nove. Lekarna k Zrinjskoiiiu H. BKODJOVIN* Zaj-veh, Zrinjski \x« št. 'JO. Naročil«, ki vmnšajo 5 jgltl. ftli vyč» so po-Siljftjo tnmko. Mazilo proti kost oboli (Klubi), je jako dobro le-čilo i>roti trganju in pokanju po kosteb, rovmu-tiznm, bolečinam v križu, proti preblajenju, pr: prepihu itd. Mazilo okrepča izmučene žile. ter krepi starejše ljudi, ki trpe na slabosti noj;. Vsak zavitek mora imeti varstveno znamko, t. j. sliko Nikole S ubiea Zrinjskoiia. bana hrva- šjSj skepa, ker samo tako je vS$ mazilo iz moje lekarne, ka- 4m tero tako varstveno znamko ^^ nosi na zavitku. Cena jodnemu zavitku tega mazila je 75 kr. RazpoSilja se vsaki dan proti poštnemu povzt\,u. Kdor pošlje denar naprej, naj za tavorni list in zavitek priračuni 20 kr. ; Lekarna k /rinjskemu H. BRODJOVIN Zagreb, Zrinjski trg št. 20. dcllkatese. sadje, ribe, vina itd. ioii^atve v mudili \<"- ."> K. cdd.^arrj po pesti, one od :ii) K. naprej j .1 po =0-leznu-i > revnetjem. Tak« pošiljatve se izplačajo vsakt-njur, pi^ohuo p. n. v:- krčmarjoni, družina:-, hi onim, ki rabrjo za dom različne jr>'.všr.e ali iele o rasnih piilikah nabaviti m see<:t;ali-tote. katere se na dojeli no dobi, aa pa le zelo Jrar-o. 11. pr. morsko riba in raka, svoio sadja, fino olja itd. Glavni moj namen je razpošiljati dobro blago in po nizki ceni. i Cenike dopošljem radovoljno in brezplačno. Za p. n. gL. trgovce imam poseben ; cenik in samorem dajali blago po tako i nizkih kupih, da se ne bojim konkurence. j Tudi sprejemam zastopstva in vsakojaka ! posredovanja. : Z odličnim spoštovanjem ! Erncst Fegau I TRST j (cl.) v ulici S. Francesco žtv. 6. Pril. .SoSi" št. 102. z dne 93. dee. 1898. .Oziris*, je odvrnila, »je pozval zno-vič božanstveno svojo soprogo v palačo na solnce in odslej sta živela skupaj v ljubezni in slogi, podpirajoča se vzajemno*. , ,0 tako!" je dejal, dvigniv&L k ustom, roko, ki je ovijala njegov vrat, .v • ljubezni hočem tudi jaz živeti*. In glava mu je omahnila počasi na njena kolena. .Pojdeš nasproti ^kralju*, je šepetala, božajoča z drugo roko njegove lase, .pojdeš ter ga poiščeš, da mu boš slutil in z mečem si pridobil najbogatejše darove: torej zapomni si to: najhrabrejši vitez Onega, ki prihaja, bo moj junak*. On se je dvignil, jo objel z rokami ter strastno poljubil. ,0 krasotica moja!* je dejal, .ako ima ta kralj razdajati krone, pa mora jedna izmed njih biti moja. Prinesem ti jo in jo položim tu na mesto, katero so nazn;*či!a moja usta. Kraljica bodes, moja kraljica, najlepša med. vsemi. »In pove* mi vse*, je vprašala, polju« bivši ga vzajemno, Jn mi dovoliš, da ti pomagam?* Te besede se ohladile njegovo vnemo. »Ali ti ni dovolj, da te ljubim?" reče trn, opravičevaje se. .Prava ljubezen '/.nari isto, kar popolna vera*. Zmuznila se um j** iz rok m $kIoniv$i s»» nad vetbtoduui, se je dotaknila znovič odurnega njegovega gobca s svojimi ustmi. ,0 ti najplemenitej^a med živalimP, je dejala. .najpleinenitejdu, ker v svoji ljubezni ne ves, kaj je sum*. llazžaSjena po takšnem uporu, jezna, da je vse njeno zapeljevanje bilo šaman, u« pograbita gube svoje križajte oblek« ter i/giuila pod $otor. V, V BcUbarf. Tretjega dne so :-e na*i popotniki Vrita-vili nad rečit-o Džabhnk, tla se okrepčajo. Bilo je tam sto, nemara celo več ljudij, večinoma li IVrv*je. ki Mi ob enem s svojimi /ivalimi počivali. Komaj j«* im*:l Baltazar Čas, stopili s „hmh**\ kar s»* približa ^4vti izm«»d njih k njemu tu zroč ?. občudovanjem \e*:b!oda« reče : ,Kakšna plemenita žival ! Prihajam iznad Jordana, kjer hem videl na tisoče Ijiidij iz raznih strantj sveta : mnogi Imuni lijtb so dospeli na velblodih, Unhi temu tvojemu ni bil noben enak*. Ta pohvala je ugajala Kgtpčanu in pri-ja/.no zahvaltvši ga za njo, je i*kn\ prostora, kjer bi se vsv nisi &•&) o dobri nc:vid*. ,0 kaki novici V* »Dospel je iz puščave močno svet človek, ki napoveduje r<*či. katere opravljajo v začuden;.« v«se one. ki ga slišijo. Imenuje se Janez iz Nazarela ter pra\i, „