izhaja v*ak SetrtsH
in velja s poštnino rred in y Maribora i pošiljanjem na dom za C8lo leto K 4.— za pol leta „ 2.— za četrt leta „ I.—
Naročnina se pošilja apravnlštvu v tiskarni
st. Cirila, koroške ulice bštv. 5. List se poiilja do odpovedi.
Deležniki katol. tib-kovnega društva dobivajo liat brez posebne naročnine.
SLOVENSKI
List ljudstvu v pouk in zabavo.
Potamozsl Msfl doM
•e v tiskarni in pri gospoda Novak-a na velikem trgu po 10 k.
Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi »e ne sprejemajo.
Za oznanila se plačuje
od navadne vrstice, če se natisne enkrat, po 15 h, dvakrat 25 h, trikrat 35 h.
Inserati se sprejemajo do srede opoludna.
Stev. 3.
V Maribora, dne 21. januarja 1904
Tečaj XXXVIII.
Politični sliod y Vidmu.
Občni zbor »Save« v nedeljo 17. jan. se je obnesel jako izborno. Došli so ne le samo Videmčani v zelo obilnem Številu, temveč tudi ljubi gostje iz Brežic, Artič, PiSec, Sro-melj, Zdol, Rajhenburga, Koprivnice in Sevnice. Da, dal tudi naše ljudstvo se zaveda svoje narodnosti in zahteva glasno svoje pravice.
Predsednik druStva gosp. Zičkar je pozdravil s krščanskim pozdravom zborovalce ter povdarjal v svojem nagovoru, da se moramo tudi v politiki ravnati po večnoveljavnih božjih zakonih, če hočemo mir in blagostanje doseči. Ravno v tem tiči vzrok vseh prepirov med narodi, ker so modrijani državniki odstavili Boga in zavrgli načela pravičnosti. — Povabili so se navzoči možje, ki Se niso udje naSega društva, da pristopijo k »Savi«, kar so večinoma tudi vsi storili. G. C e r j a k, župnik RajhenburSki pa poroča o delovanju »Save« v prvi triletni dobi njenega obstanka; enako gosp. M e S i č e k, župnik Brežiški kot denarničar o stanju blagajnice, ki je prav ugodna. Gg.: A g r e ž koncipijent in U r š i č, trgovec, oba v Brežicah, sta se izvolila kot pregledovalca računov. V novi odbor so se izvolili sledeči gospodje: J. Žičkar predsednik, J. Leva k, veleposestnik v Brežicah, predsednikov namestnik, J. Cerjak tajnik, J. M e š i č e k denarničar; B a n Franc,1'župan na Vidmu, J. Kozinc, posestnik v Sevnici, A. Z a 1 o k a r, pos. na Blanci, P o d v i n s k i, posestnik v Globokem in M. Volavšek, župan v PiSecah, odborniki. Kot namestniki
{ odbornikov gg.: O v s e n j a k, posestnik v j Rajhenburgu, Janez Novak, posestnik v j Št. Lenartu in Janez K r a n j c iz Metenvrha ; pri Sevnici.
Nekateri udje so izrazili željo, naj se Število odbornikov pomnoži ali pa se naj »Sava« razdeli v dva oddelka, v enega za brežiški, v drugega za sevniski okraj. Odbor se bo o teh željah posvetoval in v prihodnji seji občnega zbora poročal.
G. državni in deželni poslanec Žičkar je nato obširno poročal o političnem stanju. Dokazoval je iz zgodovine naSega ustavnega življenja, da so se Slovani v Avstriji vedno zatirali. Hrvati so reSili Avstrijo pred 50 leti pred Mažari; v hvaležnost za to jih zdaj skuSajo pokončati Mažari. Na Ogrskem zatirajo Mažari Slovane, isto tako skuSajo v Avstriji Nemci podjarmiti Čehe in Slovence. Vsled teh krivic, katere trpijo Slovani v Avstriji, je vedno nemir v poslanski zbornici. Razni poslanci nasvetujejo to ali ono sredstvo, da postane zbornica delavna. Tudi govornik nasvetuje tak pripomoček: »Naj sa dajo Slovanom pravice, katere jim pripadajo po naravni in državni postavi; spremeni naj se volilni red za državni zbor na podlagi jed-n a k e, splošne, direktne in tajne volilne pravice. Samo-le prenaredba zborničnega opravilnega reda ne bo pomagala nič. Nadalje ožigosa poslanec postopanje vlade nasproti koroškim Slovencem v sodnijskih in Šolskih zadevah. Kako vse drugače postopa vlada napram Nemcem, katerim ustanavlja na državne stroške v slovanskem Primorju nemške Sole; a ogromno večemu Številu slo-
venskih otrok v Trstu ne privošči slovenske Sole.
Glede deželnega zbora je posl. Žičkar omenja) povišanje deželnih doklad za 1.1904 od 45 «/o na 50 %• Proti temu so se uprli slovenski poslanci osobito iz tega vzroka, ker vse krivice, katere trpijo Štajerski Slovenci od strani deželnega odbora in večine deželnega zbora, trajajo Se neprenehoma dalje in dalje. Omenjal je svoje lastne predloge, katere je vložil v zadnjem zasedanju deželnega zbora. Obširno je govoril o najvažnejši postavi, ki se je sklenila v zadnjem deželnem zboru, namreč o sploSni volilni skupini. Mogoče, da se bo v tej skupini volilo že letos. Tu pridobimo Slovenci dva poslanca, če se vsi vdeležujemo volitve. Če pa ostanemo doma, pa lahko zgubimo obadva nova poslanca. Nemci po mestih in trgih se bodo vdeleževali vsi te volitve; zato pa tudi ne sme izostati nobeden izmed nas. Govoril je še g. Žičkar o krivični volilni postavi za okrajne zastope, o brezobrestnih posojilih, o slovenskem uradovanju, o carini na laska vina, o najnovejšem sklepu finančnega ministrstva, da vinogradniki, ki točijo vino pod vejo, ne smejo več brez davka žgati drože. Gospodu poslancu se je izrekla soglasna zahvala in zaupanje.
Slednjič so se sprejele sledeče resolucije:
1.	»Sava« slovesno protestuje proti nezakonitemu postopanju v sodnijskih in Šolskih zadevah nasproti našim slovenskim
. bratom na Koroškem;
2.	Ugovarja proti temu, da se po slo-
Listek.
Matej Slekovec,
župnik Sv. Marka in kn. šk. konsist. svetovalec.
(Dalje.)
Z novimi močmi in precej okrepčan nastopi g. Slekovec dne 1. maja 1883 zopet pastirsko službo. Pokojni knez in Sko! Ste-pišnik so bili gosp. Slekovcu zelo naklonjeni, dado jim lahkega dela pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju, le da se ohrani drago življenje pridnega, mladega duhovnika. Lovren-čani so se g. Slekovcu kmalu tako priljubili, da jim je sestavil domačo zgodovino v drobni knjižici: »Župnija Sv. Lovrenca na Dravskem polju.« Še po svojem odhodu je g. Slekovec govoril vedno z največjo ljubeznijo o vrlih Lovrenčanih ter naglašal, da so tam doma značajni možje in skrbne, pridne gospodinje. Pravil je tudi g. Slekovec, kako je s pomočjo vdanih mož pri Lovrencu zasipal marsikatero mlako ter zasadil drevored lepih topol. Prav izredno pa ga je veselilo, da je imela župnija Sv. Lovrenca mnogo žlahtnih mladik, pridne redovnice usmiljenke in pobožne duhovnike daleč okrog, celo zunaj slovenskih mej. In čudna so pota božja. Ko je ležal g. Slekovec na bolniški postelji v Ljubljani, prišle so
usmiljenke Lovrenčanke obiskovat nekdanjega svojega kateheta in kaplana. V veliko veselje in tolažbo je bilo to g. Slekovcu. NajlepSe pa je to: Lovrenčan, duhoven in frančiškan, kateremu je nekoč g. Slekovec bii pridigar na primiciji, stal je bolniku ves čas njegovega bivanja v Ljubljani na strani, tolažil ga, mu pisal potrebna pisma ter ga slednjič pripravljal na srečno pot v večnost.
Tako je Bog deloma že na tem svetu vračal zvestobo in ljubezen, s katero je gosp. Slekovec kot slaboten kaplan opravljal du-hovsko službo pri Sv. Lovrencu.
Na Veliko Gospojnico 1883 odhiti gosp. Slekovec proti severu. K Mariji gre, kakor se je zaobljubil, v Marijino Celje, da se tam v slavnem svetišču zahvali za srečno ozdravljenje. Poznejša leta je bil gosp. Slekovec Se dvakrat v Marijinem Celju. Potoval je od zadnje železniške postaje, kar je bilo tedaj Se Kapfenberg ozir. Neuberg, vedno peš. Pač dokaz, kako veliko ljubezen je imel do Matere božje.
Uprav ta ljubezen ga je nagibala, da je Sel malo let potem z velikim avstrijskim romarskim vlakom na najslavnejšo Marijino božjo pot v Lurd. Med potoma se je mudil v Švici v svetovno znanem Marijinem svetišču v Einsiedelnu. Obiskal je nadalje Paray de Monial v sredi Irancoske dežele. To je
oni presrečni kraj, kjer je nekoč sprejela pobožna redovnica blaž. Marjeta Alakoque veliko razodetje presv. Srca Jezusovega. Od tega časa je gojil č. g. Slekovec izredno češčenje lurške Matere božje. Po njegovem prigovarjanju postavili so Lovrenčani kmalu za tem lepo kapelo lurške Matere božje tik župnišča, kjer vidiš ne le duplino, temveč tudi naslikano cerkev in mestece Lurd prav po originalnih fotografijah posneto. Tudi kot župnik markovski, nabavil je v domačo cerkev podobo in votlinico lurške Matere božje. In najljubša pesem mu je ostala pesem o lurški Materi božji in pesmica »Ko v jasnem jutru primiglja, Nam zvezdica daničica.« Ako drugo pesmico prefttaš prav pozorno, slutil bodeS, dragi čitatelj, kako globoko in nežno ljubezen do Kraljice nebes in zemlje je imel on, ki jo je imenoval svojo najlepšo pesem.
Pa tudi čeSčenje presv. Srca Jezusovega je bilo od zdaj naprej g. Slekovcu posebno pri srcu. Ko je poznejša leta obhajal svojo 251etnico duhovništva, kupil je v spomin tega dne za svojo župnijsko cerkev na lastne stroSke velika in lepa kipa presv. Srca Jezusovega in Marijinega. In zadnje leto pred smrtjo je hotel kanonično ustanoviti bratovščino presv. Srca Jezusovega ter v ta namen zelo vabil k vstopu v bratovščino. Obljubil je mladini, da hoče to ustanovitev obhajati

venskem Štajerju nastavljajo sodniki in notarji nemške narodnosti, nezmožni slovenščine;
3.	Pri konečnem sklepanju trgovinske pogodbe z Laškim se ne sme carina za uvoz laskih vin znižati pod 20 gld. v zlatu;
4.	Popraviti se mora dozdajšna goro-stasna volilna krivica s tem, da se vpelja splošna, enaka, direktna in tajna volilna pravica;
5.	Povabijo se vse občine v brežiškem in sevniskem okraju, da uradujejo samo v slovenskem jeziku in zahtevajo od vseh političnih in sodnijskih oblasti, da se jim dopo-šiljajo samo-le slovenski dopisi Naj občine tem oblastnijam naznanijo, da bodo drugo-jezične dopise vpcšiljale c. kr. namestniji v Gradec v prestavo na slovenski jezik;
6.	Naj se dela na to, da se krivična postava zastran volitve v okrajni zastop spremeni tako, da vsaka izmed 4 skupin voli število okrajnih odbornikov po razmerju davka, ki ga plačuje.
Predsednik se še enkrat iskreno zahvaljuje, da so možje v tolikem številu došli k shodu, nekateri od silno daleč ter s trikratnim živijo-klicem na presvitlega cesarja in sv. Očeta z navadnim krščanskim pozdravom zaključi ta lep društveni shod.
Politični shod pri Sv. Ko-prtu v Slov. gor.
Zadnjo nedeljo, dne 17. t. m je priredilo politično društvo za lenarčki okraj političen shod v stari šoli pri Sv. Roprtu, ki se je tako dobro obnesel in bil tako dobro obiskan, da sme biti društvo na ta uspeh jako ponosno. Zbralo se je čez 200 kmetov. Ob pol četrti uri popoldne se je otvoril shod, kateremu je bil izvoljen jednoglasno za predsednika zavedni župan iz Sp. Voličine g Kmetič. Nato je nastopil naš vrli poslanec kmet Roškar, ki je pozdravil s prisrčnimi besedami svoje volilce in kmetske sotovariše. Poročal je o dežel, zboru, o novem volilnem redu in o četrti skupini. Razpravljal je o nadaljevalnih tečajih, odpisu davka, brezobrestnem posojilu, o zavarovalnini in živinoreji. Svoj govor je končal z lepim stavkom: V vseh rečeh pa ne pozabimo na Boga! Svoj izvrstni govor je končal četrt na 5. uro. Žel je občno odobravanje. Izrekla se mu je soglasno zaupnica, kakor tudi drugim slov. poslancem v deželnem zboru. O poslancu Roškarju je vladala splošna sodba: On ni samo iz nas, ampak tudi za nas. S takim poslancem nismo samo zadovoljni, ampak na
s posebno lepo slovesnostjo. — A smrt mu je onemogočila spolnitev teh besed.
Ko so 1. 1887. umrli župnik markovski, blagi g. J. Bezjak, želeli so pokojni g. prošt ptujski, g. Modnnjak, ki so bili že kot rojen Središčan pa tudi kot osebni prijatelj g. Sle-kovcu zelo naklonjeni, naj prosijo zdaj za župnijo. Nerad je zapustil g. Slekovec svoje ljubljene Lovrenčane, a gosp. proštu tudi ni mogel odreči želje. Zato se preseli dne 18. dec. 1887 k Sv. Marku. Bil je uprav kvaterni četrtek, ko se popoldne ob 3. uri pripelje na novi kraj blagonosnega delovanja. Pač menda ni slutila tedaj njegova duša, da bode položeno že 15 let pozneje, uprav kvaterni četrtek ob 3. uri popoludne utrujeno mrtvo truplo v hladno žemljico.
Življenje župnika g. Slekovca je bilo tiho in skromno, a neutrudno delovanje zvestega hlapca Gospodovega, a tudi zvestega sina majkfl Slave.
Živel je po načelu onega modrijana, ki si je razdelil svoje delo tako-le: Pred vsem delaj to, kar je potrebno, potem to, kar je koristno in slednjič to, kar je prijetno.
Kot župnik se je trudil pred vsem, poučiti svoje vernike z globoko premišljenimi in poljudnimi pridigami. Rad je vporabljal tudi Slomšekove pridige; sploh je bil g. Slekovec imeniten govornik, ki je vedel zadeti
njega smo ponosni! — Nato so sledila razna vprašanja in govori. Posebno se je grajala nepravična razdelitev trt. Urednik g. K o r o-š e c se je brzojavno opravičil, ker je bil v Mariboru zadržan. Sprejele so se sledeče resolucije enoglasno:
1.	Politični shod pri sv. Roprtu v Slov. goricah izreka nezaupnico vladi ministrskega predsednika pl. Korberja, ki neprestano dela najhujše krivice Slovencem ter tepta nam v zakonih zajamčene pravice, posebno na Štajerskem in Koroškem — in terja od slov. poslancev, da z vso odločnostjo in brezobzirnostjo osvetljujejo v deželnem in državnem zboru, pa tudi med ljudstvom slovenakim to nečuveno postopanje vlade in vladnih organov.
2.	Shod opozarja visoko vlado na postopanje nemško-nacijonalnega nadkomisarja pl. Loranga, naj istega pouči, kako mu je postopati v ces. kr. glavarstvu, ki šteje več nego 7/s slovenskega prebivalstva, ker Slovenci ne bomo več mirno gledali, kako že vsakdo zaničuje nas in naše pravice
3.	Shod protestuje proti nepravilnemu ravnanju dež. odbora pri razdeljevanju trt in prosi dež. odbornika Robiča, da za vedno prepreči vincgradn kom kmetom naravnost pogubno tiho razdeljevanje trt na graščake in bogataše. Deželni odbor naj ne išče do bička pri svojih trtnicab, nego naj v resnici podpira ubogo ljudstvo v vinorodnih krajih.
4.	Zborovalci se zgražajo nad dejstvom, da se štajerski c. kr. namestnik grof Clary še ni naučil slovenskega jezika kot jezika tretjine štajerskega prebivalstva, — da so slov. deželni poslanci toliko pohlevni, da niso terjali, da pri otvoritvi dež. zbora spregovorita c. kr. namestnik in deželni glavar vsakikrat tudi v slovenskem jeziku, ter da nernško-nacijonalna večina še vedno popolnoma prezira slovensko manjšino. Zato terjajo upravno delitev slovenskega ljudstva na Štajerskem le v geslu: »Proč od Gradca! Proč od krivičnih Nemcev!«
5.	Zborovalci naj se strogo drže v vsakem oziru našega rešilnega gesla: »Svoji k svojim!«
6.	Shod opozarja vse višje in nižje urade na Južnem Štajerskem, ki so v slovenskih rokah, naj se vendar enkrat zavejo, da je slovenščina ravnopravna z nemščino in da niej gre na slovenski zemlji prvo mesto. C<j sami ne bomo spoštovali in upoštevali materinega jezika, kako naj DOtem terjamo, da ga naj spoštujejo tujci. Škandal je, da morajo slovenske rodoljube v raznih službah še na to opozarjati politični shodi med ljudstvom
pravo struno v srcu človeškem. Najlepše so bile pridige o Materi božji in o Najsvetejšem Reš. Telesu. Videlo se je gospodu, da jim gre od srca in take besede so našle tudi pot k srcu, da se je marsikrat porosilo sleherno oko v cerkvi. Kolikor mogoče je opravljal g. Slekovec tudi krščanski nauk. Kako spretno so vedeli gospod razlagati nauk sv. vere, temu dokaz je bila polna cerkev, kadarkoli je bil oznanjen krščanski nauk.
Največjo skrb je imel gosp. Slekovec za mlade zaročence. Sprejemal jih je k posebnemu nauku, ki je navadno trajal po 2 do
3 ure, a bil tako lep, da so nadepolni zaročenci včasih le šiloma odšli iz hiše. »To je moje edino upanje, ako bodo stariši boljši, bodo tudi časi in ljudje boljši«, djal je gospod večkrat, »zato mi ni žal truda, četudi sem ves upehan.«
Največ pa se je trudil blagi pokojnik v spovednici, ki je bila prava delavnica gosp. Slekovca. Radi so hodili ljudje h gospodu k spovedi, pa tudi g. Slekovec se je radoval najbolj, če je imel mnogo obhajancev zlasti o sopraznikih, slehrno nedeljo, pred vsem pa o Marijinih praznikih. Zanimalo ga je število in zapisoval si je dan na dan, koliko' jih je spovedal, da je imel koncem leta pregled opravljenega dela. Ko se je zvedelo, da so g. Slekovec na mrtvaški postelji, pravi neka
7. Shod opominja Slovence na Kranjskem, naj vendar store korake, da si osnujejo slovenske meščanske šole, da bodo tudi višje gimnazije in realke slovenske, da bomo po njih vzgledu tem ložje terjali isto tudi obmejni Slovenci.
8 Zborovalci so trdno prepričani, da bo le tedaj mogel vspešno napredovati slovenski narod na vseh poljih, ko bo imel nižje in višje šole s slovenskim učnim jezikom. Zato terjajo sloven. meščanske, obrtne in gospodarske šole, slovenske gimnazije, slovensko realko, slovensko vseučilišče in nadsodišče v Ljubljani. Avstrija se mora federativno pre-osnovati, vsaka narodnost mora dobiti svojo samoupravo. Slovencem napočijo boljši časi še le tedaj, ko bo združevala vse Slovence upravna pokrajina — Slovenija.
Shod se je zaključil z »živijo« klici na našega presvitlega cesarja. Udeleženci so se razšli s trdnim zaupanjem, da bodo Slovenske gorice v resnici kmalu slovenske.
Politični ogled.
Na Koroškem primaokuje posvetnih delavcev za slovensko narodao stvar. Da se temu opomore, ustanovil se je ravnokar v Gradcu stalni odbor, ki ima namen, nabirati narodni sklad, s katerim se bodo podpirali koroški visokošolci. Mnogo uspeha! — Še par zmag koroških Slovencev nam priobčuje brzojav. Na Tolstem vrhu v velikovškem okraju so zmagali Slovenci pri občinskih volitvah v vseh treh razredih. Isiotako v veliki obemi Bekštanj pri Beljaku. V Pokrčah pa je prišlo v odbor tudi pet zanesljivih slovenskih mož, mad njimi gosp župnik Št. Bayer. Tudi na Koroškem gre slovenska stvar naprej!
Boris Sarafov, vodja makedonskih vsta-šev, je prišel na svojem potovanju po svetu, kjer ekuša pridobiti prijateljev in pomoči za zatirane Makedonce, minule dni tudi v Rim. General Garibaldi, ki je že enkrat ponudil Makedoncem svojo pomoč, bo stopil s Sa-rafovom v zvezo. V Rimu se je Sarafov izrazil, da s preosnovo, zahtevano cd Avstrije in Rusije, ne pridejo do cilja. Tudi v žandar-merijo pod poveljstvom italijanskega generala Sarafov nima nobenega zaupanja. Ako ne bodo vse velevlasti dosegle samostojnosti Makedonije, bo spomladi vstaja s podvojeno silo izbruhnila. Iz Rima se poda Sarafov v Novi York v Ameriko^
Nova vojska? Še vedno ni izgubljena nada, da bi se Rusija in Japonska mirnim potom ne sporazumeli. Ruski car je baje japonskemu poslaniku izrazil svojo odločno
I ženica med drugim: »Gospod so pač vedeli tako potolažiti, da malokdo tak.« Pa tudi res. Kar se bere v životopisu blaž. Klementa Hofbauerja, to velja tudi o g. Slekovcu. »Bili so blagohoten, prijazen in resen spovednik. Kdor se ni upal drugam, komu je bilo prav tesno pri srcu, naj si je kdo privlekel težko butaro na srcu seboj, naj si je bil potreben tolažbe ali dobr&ga sveta v važni zadevi — pokleknil je poln zaupanja k njegovi spovednici. Znal je povedati v treh besedah več nego se naučiš iz cele knjige.«
G. Slekovec je imel pa tudi veliko skrb za lepoto hiše božje. Bilo mu je to največje veselje.	(Dalje prihodnjič.)
M.
Smešničar.
Nalezljiva bolezen. Šolski nadzornik pride po zimi v šolskem času v neko vas in najde, da se mnogo šolske mladine po ledu drsa. »Zakaj pa ne greste v šolo?« vpraša začudeno gospod nadzornik. Enoglasno odgovorijo vsi: »Ne smemo, imamo špičke!«
željo, da bi se spor med Rusijo in Japonsko poravnal brez prelivanja krvi. Istotako se je baje izjavil ruski namestnik na skrajnem Vztoku, Aleksijev. Tudi o Japonskem cesarju Mikadu se govori, da je miroljuben. Inače pa se menjavajo v raznih listih poročila boja-željne in miroljubne struje tako, da si človek nikakor ne more ustvariti pravega pojma o odnošajih, ki vladajo zdaj na skrajnem Vztoku. Nekateri trde, da bi Japonska rada vso zadevo zavlekla do spomladi, ko izbruhne v Makedoniji zopet vstaja ter spravi ves Balkan po konci in bode pri tem močno angažirana tudi Rusija. Drugi pa pravijo, da so Japonci spoznali, da bi zdaj proti Rusiji težko več kaj opravili, ko so ji pustili preveč časa, da je zbrala na japonski meji toliko vojnih čet in se Se precej pripravila tudi na vojsko na morju. Toraj nič drugega, nego gola ugibanja.
Dopisi.
Iz Pilštanja. Jeseni sem se bil naveličal, pa sem nestrpljivo čakal, da dobijo vendar enkrat naši poti nekatere prepotrebne lastnosti... In tako sem hodil do božiča na prag stat in modrovat, kakšen prevrat bi mogel to za me prevažno vprašanje ugodno rešiti. Slišal sem svoje dni in tudi čital sem nekaj takega, da žive v mestu neke vrste ljudje, katerim se pravi »mokrati« (menda zato, ker se ne bojijo mokrote ali »fajht-nosti«) —; tisti ljudje bi neki radi kar v enem dnevu prevrgli vse, kar so drugi manj »mokri« ljudje mnogo stolet skupaj »glihali«, »flikali« in limali... Nekaj tega puntarskega duha je prišlo tudi v mojo, sicer tiho kočo; in kakor že obče težko čakam na vsakojake spremembe na tem ljubem svetu, tako sem še posebno tiste dni želel, da po naglem prevratu ta, sicer pri nas popolnoma suhi cestni prah, tiste dni pa moker, vendar zopet dobi v neki ne preveč oddaljeni prihodnosti obliko, katera ugaja vsaj za silo tudi manj fino čutečemu in manj dobro osnaženemu — črevlju. — In kakor sem že marsičesa v čakal, tako sem še tudi tega, da zdaj brez skrbi obujem svoje črevlje in ne pridem zlahka v nevarnost, da bi jih pusti! v blatu. — Z jesenjo nisem bil zadovoljen. Mislite pa znabiti, da sem z zimo? Kaj še! Zdaj imam zopet druge križe in težave. Zdaj me zebe, da se Bogu usmili! Imam sicer peč — široko in visoko kakor mariborski peki, a če zlezem nanjo, me vendar božajo približno tisti občutki kakor zunaj na pragu. In tako imam zdaj zopet mnogo misliti in tuhtati, kako bi se ta nedostatek dal odstraniti in nadomestiti s prijetnostmi, katere uživajo drugi, bolj srečni zemljani na svojih pečeh. — Drv ni pri hiši, to se mi zdi, je glavni vzrok najinega manj ljubeznivega razmerja .... Sicer sosedov plot ni previsok, a kar hodim v cerkev, še do dane3 nisem slišal, da je dovoljeno, si pri sosedu izposoditi brez njegovega dovoljenja. Ker še nekaj držim na to, kar slišim v cerkvi, bom rajši potrpel, ali pa si pomagal kako drugače. — Peklenšček! Ta pa menda ni slaba! Pred par dnevi sem dobil starega »Štajerca« v roke. Svojim naročnikom je voščil vesele božične praznike. Za uvod si je obesil na nos »strašno« pridigo, kakor je še živ dan nisem slišal v cerkvi, in Bog ne daj, da bi jo kedaj; sicer bi se moje itak slabotne duše lotila neozdravljiva jetika! Kar na naslednjih straneh sem »pogruntal«, da je »Štajerc« že pred božičem kolinil in obhajal »furež«, ker je poslal za božičnico svojim prijateljem par prav »žmahnih« — svinjarij! Mislim, da te krače niso posebno teknile niti pokvarjenemu nem-čurskemu želodcu, in si je vendar ta ali oni »zrajtal« in poslal nesnago nazaj v Ptuj s prisrčnim pozdravom: so bos Iresn mir nit. — In mene zdaj strašno drega in peha, da bi zakuril v svojo peč z onimi štirimi »Štajerci«, ki delajo blato okrog Pilštanja še bolj neznosno kakor je na videz in mislim, da
papir, ki je namazan s tako mastnimi lažmi kakor »Stajerc«, tudi rajši gori kakor navaden posveten papir. — Prosim pa! —
Dobrna pri Celju. (Občni zbor »B r a 1 n. društva) se je obnesel prav lepo. ;Ne samo domačini, tudi iz sosednjih krajev so prišli "gostje, da slišijo, kako je društvo delovalo v preteklem letu; veliko bolj pa menda zato, da zvedo, kako bo kaj v tem letu. Zvedelo se je namreč, da bo društvo letos obhajalo svojo desetletnico in da se bo blagoslovila letos tudi društvena zastava. Vse je torej bilo radovedno, kako in kedaj se bo vse to vršilo. Pa odbor ni hotel ničesar izdati. Slišali smo sicer, da se društvo na vse to pripravlja, a na kak način, to je še skrivnost. Začetek pa je bil prav pameten in dober. Na predlog odbora volil je občni zbor enoglasno svojim častnim udom vlč. gg. Josipa Kardinar, profesorja v Celju in Matija Karba, kn.-šk. duhov, svetnika in župnika v Žrečah. G. predsednik je govoril o zaslugah imenovanih gg. za društvo, na kar je navzoči g. profesor Kardinar razveselil občni zbor s prelepim nagovorom, povdarja-joč veliko važnost bralnih društev za pouk in omiko. Žal, da nam prostor ne dopušča, obširneje se baviti z izvrstnimi besedami in mislimi g. profesorja. Za gotovo smo pa prepričani, da ostanejo v srcih vseh poslušalcev, zakaj posebno za Dobrno so bile primerne.
Pevski zbor, ki je s svojim petjem veliko pripomogel k lepemu uspehu shoda, zapel je g. profesorju Ferjančičev »Pozdrav«. — Poročilo odborovo o delovanju društva v 1. 1903 je bilo zelo zanimivo. Z veseljem smo slišali, da društvo še vedno napreduje v vseh ozirih. Število udov je narastlo do dosedaj še nedosežene visokosti. Bilo jih je nekaj nad 130. Knjige in časnike so udje pridno prebirali. Knjižnica si je pridobila lepih, novih knjig. Časnikov vsakovrstne vsebine je imelo bralno društvo 21. Ker je dosedanjemu odboru potekla triletna doba, podal je g. predsednik kratek pregled triletnega delovanja odboro-vega, zahvalil vse, ki so podpirali društvo in odbor, posebno obe »Zvezi«, vodjo pevskega žbora in vlč. g. Al. Kokelj-a iz Novecerkve. Pri novi volitvi so bili voljeni z malo izjemo stari odborniki, kar nam je porok, da bode društvo tudi v prihodnje zvesto ostalo svojemu blagemu in lepemu namenu. Letos čaka »Bralnega društva« mnogo dela, a vendar 'upamo, da kakor odboru, tako tudi udom ne bo upadel pogum, ampak da bo društvo tudi letošnje leto častno rešilo svojo nalogo.
Razne stvari.
Iz domačih hr^er.
Volitve v okrajni zastop Maribor.
Te volitve se bodo vršile kakor sledi: 1. Veleposestvo voli dne 3. februarja t. 1. ob 10. uri dopol. v uradnem prostoru okraj, zastopa v Mariboru. Ta skupina ima voliti 9 zastopnikov. — 2. Najvišji obdačenci obrtnije in kupčije volijo dne 4. febr. — 3. Mesta in trgi volijo dne 5. febr. — 4 Kmečke občine volijo dne 9. februarja t. 1. ob 10. uri dopoludne v uradnem prostoru okr. zastopa v Mariboru.
Iz pošte. Poštar Emil Schwiscbay (Žvižaj) v Pristavi je dobil poštarsko službo v Rogački Slatini. — Službi poštn. upravitelja sta razpisani pri Sv. Antonu v Sloven. gor. in pri Sv. Jakobu v SI gor.
Mariborske novice. Občinski svet je dovolil »Siidmarki« 100 K podpore. Reveži naj raje mestne dolgove plačujejo kakor pa da podpirajo to protestantovsko ponemčevalno društvo. — Minoli teden je zaprl policaj 36 letno Mfcrijo Polanec iz Trnove, ker je ukradla v gostilni »pri črnem orlu« konjsko koco. —
Na mariborski sadjarski in vinarski
šoli se vršita od 7. do 19. marca t. I. dva tečaja: Prvi vinarski in sadjarski tečaj in drugi viničarski tečaj. Natančni pogoji v do-tičnem razglasu med inserati.
Gosp. Franc Goričan, pot. učitelj, je premeščen v Maribor, kamor se mu naj zanaprej dopisi pošiljajo.
Služba uradnega slnge je razpisana pri c. kr. okrožni sodniji v Mariboru. Prošnje je vložiti na predsedništvo okrož. sodnije v Mariboru do 20. febr. 1904 Zahteva se znanje obeh deželnih jezikov.
Sv. Lovrenc nad Mariborom. Minoli petek, dne 15. t. m. zvečer je pri nas razsajala burja, pri kateri se je močno bliskalo in gromelo. Pač čudno, v tem času blisk in grom!
V Kaplji pri Arvežu je zadnja jedno-razredna šola s slovenskim učnim jezikom ob nemško - slovenski meji na Štajerskem. Sedaj je ondi razpisana učiteljska služba. Nemški »Schulverein« pozivlje nemško uči-tesljtvo, naj prosi za to mesto, in obljubuje podporo. Šola je v drugem plačilnem razredu. Slovenci, storite korake, da bo zmagala pravica, ne pa nemška pohlepnost.
Še vedno nemškutarstvo ?! V Vu-kovskem dolu pri Jarenini, tako piše zadnja sobotna številka »Marburgerce«, so zmagali sami Nemci pri občinskih volitvah. Mi bi samo radi vedeli, kdo so tisti Nemci? Torej na dan z imeni, da spoznamo Germane z Vukovskega dola! Slovenci so se pripravljali sicer vestno na volitev, a ko so videli, da bodo različni narodni neznačajneži z nem-škutarji vred vendar ostali v večini, se volitve niso udeležili! Mladina v Vukovskem dolu, skrbi, da v tvojih vrstah ne bo odpadnika in da bo vsaj bodočnost občine slovenska!
Ivanci pri Ptuju. Tatinskega lovca viničarja Jurija Arnuš so odvedli orožniki, ker je streljal na lovskega paznika Petra Braček, ki ga je zalotil pri lovu. K sreči ga ni zadel.
Iz slovenjgraške okolice. Dne 14. jan.
je bil obsojen pri okr. sodišču v Št. Pavlu na Koroškem znani posilinemec Jan. Werd-nigg p. d. Podržan iz Spod. Dravograda na 50 K globe ter povrnitev sodnijskih stroškov, ker je v svoji gostobesednosti po krivem očital načelništvu posojilnice v Spod. Dravogradu, da skrbi le za se, ne pa za blagor kmetov. To je isti mož, ki je nekdaj predlagal, naj Posojilnica dovoli podporo nemškemu šulverajnu, ki pri volitvah tako rad ruje zoper vse, kar ne trobi v nemčurski rog, ki je tudi pri tej obravnavi zahteval, naj se vrši v blaženi nemščini. In tega junaka volili so letos ceio narodnjaki v odbor za cenilno komisijo osebnega dohodninskega davka.
Iz Ljutomera se nam piše: Okrajni šolski svet je izrekel učitelju Vollerju pohvalno priznanje za izborno predavanje pri učiteljski konferenci. Bržkone je predaval o novi metodi, kako se morajo vzgajati slovenski otroci v nemčurje.
Št. Jurij ob Taboru. Naši šentjurski liberalci, ti zvesti pristaši Švegelj-Tavčarjeve zveze, ti pa znajo, til Kako so jih zadnjič dali v ljubljanskem narodno - nemčurskem »Narodu« vse, ki se jim nočejo klanjati! Le čujmo: »dobro rejeni župnik«, »mladi smrkavi kaplan«, »ta dva maziljenca«, to so izrazi za naša duhovnika. Kaplana s »svojo potuhnjeno hinavščino« imenujejo celo »socialnega hudiča in smrad iz pekla«, ki »meče noč in dan strupene pšice«, a tudi župnik baje »bruha valove svojega sovraštva«. Šentjurska dekleta nazivajo liberalčki za »umo-bolne device«. Vsi prizadeti se pač za taka neolikana zmerjanja ne bodo zmenili, ampak se veselili, da jih pristaši protinarodnega in protiverskega lista ne branijo! A nekaj nas vznemirja! Ali smo mi na Štajerskem se kedaj zavezali, da bomo z ljudmi, ki naše pristaše tako grdo blatijo in napadajo, kakor se niti šnopsarji med seboj ne napadajo, hodili roko v roki, v prelepi slogi ? Ah mi ven,

ali s takimi zdražbarji proč! Razvite nam vendar enkrat že v Mariboru katoliško - narodno zastavo, da bomo vedeli, kje se naj zbiramo. V taki slogi trpi le katoliško-narodna stvar!
Pri okraj, glavarstvu v Mariboru (davčnem oddelku) so vsi napisi samo v nemškem jeziku, ne le nad vhodnimi vrati, ampak tudi na posameznih pisarniških vratih. Gospod finančni svetnik Tauzher, ali mislite, da živite tukaj med samimi Prusi? Ali Vam ni znano, da je več kot 90 % prebivalstva okolice kakor tudi velik del mesta Maribora slovenski ? Upamo, da ne mislite s tem slovenskih strank, ki sploh nemški ne razumejo, izzivati, saj ste sami rodom Slovenec. Mislimo, da bedo te vrste zadoščale in da bomo kmalu našli slovenske napise, sicer se obrnemo na drugo stran!
Na Pragarskem se je ponesrečil železniški uslužbenec Jakob Gobec. Prišel je pod kolo, ki mu je odrezalo levo roko. Prepeljali so ga v mariborsko bolnico.
Ptujske novice. Tukajšnji sodniji so izročili 18 letnega fanta Ign. Simoniča iz Dor-nove. Obdolžen je tatvine.
Iz Bodislavec pri Mali Nedelji. Dne 17. m. m. je tukaj nenadoma umrl kmetovalec Tomaž Matjašič, p. d. Herman, 89 let star. Rojen je bil tu 17. decembra 1815 kot sin precej premožne obitelji. Bil je previden in delaven gospodar na nekdanjem plemeni-taškem posestvu, zraven tega več let župan, obč. svetovalec, cerkveni ključar, izvrsten lovec in pa čez vse vrl domoljub. Vedno je bil dobre volje, bodisi pri delu ali v družbi in se rad z marsikomur prijetno pošalil. Bil je velik prijatelj šole in podpornik dijakov, roditeljev in ubogih. V vsakem oziru je bil vzgled pravega katoličana in od začetka naročnik »Slov. Gospodarja«, katerega so mu pozneje, ko so ga zapustile oči, morali čitati vselej roditelji. S pokojnim Matj. Gregoričem sta bila že zdavnej začela širiti slovensko zavednost, ki bi jo naj drugi posnemali, ko še nekateri niso sanjali o njej. Pokopan je bil v velikem spremstvu v grob prezgodaj umrlega svojega sina dijaka Vincencija, kjer se je pri izkopavanju jame našel skoraj še nepoškodovan leseni križec z razpelom, katerega je oče pred 41. leti stisnil v roke umirajočemu sinu. Ta čudapolni križec dali so sedaj očetu na hladna prsa, ki bi naj ta dva in nas vse enkrat zbudil k večnemu veselju. Svoje otroke je dobro oskrbel. Naj mu bode žemljica lahka in naj mu sveti večna luč!
V Vitanju je bilo 1. 1903. rojenih 101, umrlih 51, poročenih 3 pari. — Dne 7. jan. je tukaj umrl Franc Slemenšek p. d. Hočni-kar. — Dne 10. t. m. je v stari šoli po ranem opravilu izvrstno predaval o kmetijstvu g. Franc Goričan, potovalni učitelj iz Maribora. Veliko kmetov ga je pazljivo poslušalo in pri njem sadnega drevja naročilo. Hvala mu srčna!
Pri Sv. Jederti je ubilo drevo hlapca Petra„Repiča iz Št. Petra.
Crešnjice pri Vojniku. Odkar vživamo zopet mir v občini in šoli, nam je mogoče misliti na potrebne reči. Hoste se praznijo, vinogradi so od toče in mraza za dalje časa hudo prizadeti, svinj je lani veliko pocrkalo Ljudje zdihujejo in tarnajo. Nekaj upanja na boljše čase bi imeli, ko bi podjetniki preiskali našo zemljo. Premog so mali podjetniki že pred mnogimi leti kopali. Te rude je pri nas najbrže prav veliko. Skrbimo za cesto iz Rov, da bo rajši kdo prišel preiskavat zemljo Tudi za pot v Konjice se bo treba potruditi.
Celjski porotniki za prvo porotno zasedanje, ki se prične dne 8. februarja 1.1. Glavni porotniki: Janez Ješovnik, veleposest v Arji vasi; Luka Pogač, posestnik v Pameču Msrtin Urško, mizarski mojster v Celju; Ant. Kajtna, posestnik v Žerovnici; Janez Brezinš. gostilničar v Rogatcu; Franc Lampreht, posestnik pri Sv. Martinu blizu Sp. Dravograda baron Konst. Fiedler, grajščak v Kapli vasi Franc Vcgrinec, posest, v Bukovju; Ivan
Kapus, brivec v Celju; Anton Turnšek ml., trgovec v Rečici; Janez Vosnjak, tovarnar v Šoštanju; Ivan Grobušek, hišni posestnik v Brežicah; Henrik Dobnik, lesotržec v Laškem bregu; Rajmund Gabron, posest, v Št. Petru pod Sv. gorami; Franc Antloger, župan v Gotovljah; Jožef Ravlen, klobučar v Šoštanju; Franc Petrin, lesotržec v Sp. Pobrežu; Anton Vizjak, trgovec v Libojah; Rudolf Lang, mestni blagajničar v Celju; Jožef Vouk, trgovec v Bernici; Ferdinand Kunej, župan v Št. Petru pod Sv. gorami; Valentin Fišer, posestnik pri Sv. Martinu blizu Spod. Dravograda; Anton Brezovnik, trgovec v Vojniku; Martin Kosto-maj, posestnik v Bukovžlaku; dr. Jož. Barle, notar v Kozjem; Aleks. Jastrobnik, posestnik v Sp. Doliču; Franc Lasman, gostilničar v Celju; dr. Janez Lichtenegger, zdravnik v Šoštanju; dr. Ivan Dečko, odvetnik v Celju; Andrej Frece, trgovec v Gornji Sušici; Matej Rebernak, posestnik v Prevratu; Franc Lang, nadgozdar v Celju; Karol Steinaher, posest, v Markošicah; Ignac Rup, trgovec v Gornjem-gradu; Eduard Weis, krojaški mojster v Celju; Herman Halm, posestnik v Golčah. Namestniki porotnikov: Franc Kartin, trgovec v Št. Juriju ob juž. žel.; Avgust Kolarič, kovaški mojster; Avg. Lakič, trgovec, Franc Vošnjak. pek, Franc Peharc, lekarniški asistent, Jožef Srimc, trgovec, Moric Rauh, steklar, Jožef Rebenšek, mesar, Jožef Kostomaj, gostilničar; vsi v Celju
Celjske novice. V Zavodni pri Celju so zaprli brzojavnega paznika Jožefa Walzer, ker je na sumu, da je umoril svojo ženo. — V Ostrožnem pri Celju sta se skoro zadušili dve ženski s premogovim plinom. Ko sta sedeli zvečer v sobi, sta zaprli zapah pri dimniku, da bi bilo v sobi toplejše. Jedna je še imela toliko moči, da je odprla duri ter poklicala ljudi, ki so rešili drugo ženo in otroka, ki je spal v isti sobi.
Laško pri Celju. Dne 15. t. mes. je umrl posestnik in hotelir Franc Henke v 80. letu. — Minoli teden so našli blizu Laškega truplo žene telegrafičnega paznika Walzer.
Iz Brežic se nam piše: Dne 16. t. m. popoldne je bil v tukajšnjem mestu posestnik Anton Cerjar iz Planine obč. Sromlje. Okoli 7. ure zvečer se je odpeljal na svojem vozu proti domu. Njegov sin Franc ga je čakal v gostilni Omerzi v Dežni seli. Ko je slišal sin ropotati voz, šel je pred gostilno in klical očeta. Ker se pa ni nihče oglasil in so konji mirno naprej peljali, letel je za vozom ter ga ustavil. Na vozu je našel očeta visečega z glavo navzdol. Cela leva stran glave je bila razmesarjena, čepinja pa je imela veliko luknjo. Kakor je preiskava dognaia, je mož zaspal ter padel z voza. Pri padcu je objel oje, na katerem je obvisel in konj ga je s kopitom ubil. Škoda vrlega moža!
Za Makedonce! Krivoščija v Mislinji na Štajerskem izraža ubogim bratom Makedoncem svoje sočutje ter jim pošilja 10 K. Živeli posnemovalci!
Iz Rajhenburga se nam poroča, da je prodala trbovljska premogarna premogokop v Rajhenburgu grofa Oppersdorf za 1,600.000 kron.
Iz Vestfalna na Nemškem se nam
poroča: Mmoli mesec sta zaklala Jožef Cer-nigoj in Jakob Šarlak nekega Antona Ferlin. Sporekli so se zaradi neke ženske. Fanta sta doma iz Podsrede. Škoda za mladeniča, ki sta se zgubila v tujini.
Slovenske razglednice. Jugoslovansko dijaško umetniško društvo »Vesna« na Dunaju se je prav lepo upeljalo v slovansko javnost. Izdalo je ravnokar umetniško izdelane razglednice, kojim so slike vzete iz domačega slovenskega življenja. Razglednic je šest vrst in sicer: 1. Slovenec in Hrvat; 2. slika k narodni pesmi: Regiment po cesti gre .... 3. slika h »Krstu pri Savici«: .Č8 pa nam smrt naklonijo bogovi.... 4. slovenska deklica s svileno pečo; 5. slovenska deklica z deviškim vencem; 6. slovenska deklica z belim predpasnikom. Cena oglednicam je
60 komadov 4 20 K, 600 komadov 36 kron-Naročila naj se pošiljajo na naslov: »Vesna«, dijaško umetniško društvo, Dunaj III. Reinweg št. 1.
Priloga današnji številki je cenik Barthelnovega klajnega apna, ki stane od postaje Dunaj ali Maribor 50 kg 12 K. V Mariboru se dobi klajno apno pri špediterju Mally, ki je oddaja proti takojšnemu plačilu najmanj 50 kg. Naročila za manjše množine je nasloviti na tvrdko na Dunaj.
Cerkvene stvari»
Mili darovi za družbo vednega če-ščenja: Sv. Peter pod Sv. Gorami 22 K, Olimje 8 K 95 v, Kapela pri Radgoni 45 K 42 v, Brezno 10 K, Sv. Tomaž pri Veliki Nedelji 12 K 12 v, Sv. Alojzij v Mariboru 13 K 34 v, Rogatec 15 K 32 v, Podgorje 21 K, Sv. Peter in Pavel v Ptuju 47 K 28 v, Misij. Sv. Jožefa pri Mariboru 10 K, Nova cerkev 14 K, Sv. Urban pri Ptuju 42 K 60 v, Koprivnica 22 K, Svičina 8 K, Veržej 12 K, Makole 40 K, Žalec 45 K.
Umrl je v Gradcu v bolnici usmiljenih bratov dne 19. jan. ob 4. uri popoldan novo-mašnik č. g. Ivan Š k e r b e c. Rojen je bil dne 23. avg. 1. 1878 v Podsredi, v mašnika posvečen dne 25. julija 1903. Toda ni mu bilo dano, stopiti k mizi Gospodovi, kajti večni Bog je ukrenil drugače. Pri pripravah za primi-cijo se je ponesrečil in si zlomil nogo. Vsled prisada k rani je umrl v najboljših letih. R. i. p.!
Društvena poročila.
Gledališko predstavo v Mariboru
priredi v nedeljo, dne 24 t. m. »Slovanska čitalnica«. Uprizori se štiridejanski narodni igrokaz s petjem »Divji lovec«. Krasna igra bo gotovo privedla mnogo občinstva v Maribor. Začetek ob 8. uri zvečer.
Za mariborsko dijaško kuhinjo so darovali sledeči p. n. dobrotniki in dobrotnice: Ferk, zdravnik 10 K, zbirka cenj. dam v Mariboru 41 K, Hrastelj, župnik 10 K, gospa Rošker, posestnica 4 K, Neimenovan kot kruh sv. Antona 4 K, Posojilnica v Makolah 100 K, Lendovšek, župnik 10 K, Bauman Iv. iz Brezol 1 K 60 v, Primec, gostilničar 1 K, Gabrijan, kmet 2 K, Pišek, posest. 2 K, j Cede, župnik 3 K, Matek, kanonik 20 K, dr. M. 20 K, Wut Simon, c. kr. nadkontrolor 3 K, Rožman, kaplan 3 K, Voh, kanonik 10 K, Stegenšek, profesor 5 K, Gomilšek, kaplan 5 K, Vogrin, kaplan 4 K, Magdič Zofija iz Ormoža 4 K, Vit Janžekovič, kaplan 3 K, Pučnik, dvorni kaplan 5 K, dr. Šmirmaul 10 K, Misijonska hiša pri ov. Jožefu 5 K, posestnica od Sv. Petra pri Mariboru eden in pol litra svinjskega masla. Srčna hvala!
Studenci pri Mariboru. Minulo je baš leto dnij, odkar ni bilo ne duha ne sluha iz Studenc. Marsikateri cenjeni čitatelj je morda že obsodil mlado društvo, ki se je pred letom tako navdušeno ustanovilo, da že spi večno spanje. A temu ni tako. Kdor pozna tukaj-šne razmere, mora pritrditi, da društvo vrlo napreduje, čeprav ga naša mestna inteligenca noče poznati, veliko manj še podpirati. To pa, kar more storiti za enake namene ubogi delavec in tlačeni kmet, je tukaj hvalevredno. Slovenski naši delavci in trpini kmeti se čimdaljebolj zbirajo in družijo v društvenem prostoru, ker dobro vedo, da je v slogi moč in da se nimajo zanašati na lepe obljube inteligence, temveč so prisiljeni si pomagati sami. — V smislu reka: »Kdor veliko vpije, malo stori«, je molčalo društvo celo leto meneč, da ni dobro medveda iz spanja buditi —, temveč je veliko bolje, se poprej močno utaboriti in ga v spanju uničiti. Toraj zlata »sloga« naj bi ojunačila vse naše vrle brate in sestre in jih priklepila z jekleno verigo k velevažnemu društvu. Različno izmišljeno in lažnjivo obrekovanje naših renegatov in sovražnikov proti društvu bodi nam kažipot, kam ravno imamo hiteti, da pripomoremo k sijajni zmagi nad krutim sovražnikom, kajti, ko bi ta ne videl v tem društvu preteče
nevarnosti, gotovo bi molčal kot zid. Le glej jih, kako že prestrašeni odkimavajo in stoje plahi kot stebri, ko nas vidijo v tolikem številu korakati skupno k predstavam v Narodni dom! Zblazneli bi pa gotovo, ko bi še vedeli naše tajnosti, katere pa še zvedo v že določenem času. Da bo pa imelo naše truda-polno delo temvečji vspeh, poživljajo se vsi tukajšni rodoljubi, da nemudoma pristopijo k društvu, ter se redno vdeležijo zborovanj. Na delo torej za dobro stvar! — Šl.
„Slov. pevsko društvo v Ptuju". Kakor se je že objavilo, priredi društvo letos zopet veliki pevski koncert in sicer v Mariboru. Do sedaj je odbor odločil že dva moška zbora in sicer: »Lahko noč«, ugl. H. 0. Vogrič (nagrajena od našega društva), potem »Povejte ve planine«, ugl. Foerster. Za sekirice teh pesmij naj se društva kakor tudi posamezni pevci marljivo oglašajo pri odboru »Slov. pev. društva v Ptuju«. Ob jednem se prosi, da se oglašajo le tisti gg. pevci za sekirice, ki se v resnici mislijo udeležiti koncerta, da nima društvo nepotrebnih stroškov. Nadejamo se, da kmalu dobimo oceno mešanih zborov, katere potem takoj razmnožimo in objavimo. Po društvenih pravilih izposojujejo se sekirice le udom »Slov. pev. društva«; neudom se torej ne izposojujejo sekirice in tudi ne odgovarja.
Jurovci pri Ptuju. Naše bralno društvo je imelo 10. t. m. občni zbor in veselico s srečolovom v okrašenih prostorih gospe Gomilšekove. Veselica je kaj lepo uspela. Posebno mnogo je bilo gostov iz Ptuja, Hajdine, Leskovca, Sv. Trojice, Sv. Vida itd. Srčna hvala vsem! Tudi vrlih domačinov je prišlo precejšnje število. Č gospod kaplan in kmet Štolc sta nam lepo govorila o koristi bralnega društva. Vsem bodi tisočera hvala, ki so količkaj storili za društvo, posebno g. Rižnarju, pri katerem imamo bralno sobo. — F. H.
Bralno društvo pri Sv. Marku niže Ptuja je imelo dne 10 t. mes. svoj redni občni zbor, pri katerem so bili izvoljeni: predsednikom g. Ivan Kotolenko, kmet, podpredsednikom č. g. župnik Leop. Skuhersky, tajnikom in knjižničarjem g. učit. Pavel Flere, blagajnikom gosp. nadučitelj Mihael Vauhnik, odbornikom gg : Martin Čeh, trgovec, Miklavž Kotolenko, krčmar in Franc Kostanjevec, kmet; namestnikom pa gg : učitelj Friderik Marinič in kmet Anton Poljanec. Društvo zelo dobro napreduje in obeta tudi letos napraviti nekaj veselic, kakor druga leta; zlasti ker obhaja letos 10 letnico svojega obstanka.
Učiteljsko društvo za ormoški okraj
si je izvolilo pri občnem zboru za tekoče leto sledeči odbor: Anton Porekar, nadučitelj na Humu, predsednik; Šimen Bezjak, naduč. pri Sv. Tomažu, podpreds.: Jožef Rajšp, nadučit. Ormož okolica, blagajnik; Adolf Rosina, učitelj, Ormož - okolica, tajnik in gospa Marija Žolnir roj. Melcher, učiteljica, Vel. Nedelja ter Ant. Kosi, učitelj, Središče.
Središče. Občnega zbora društva »Edinost« v Središču, ki je bil dne 6. t. m., se je lepo število društvenikov vdeležilo. Po nagovoru predsednika g. Mat. Šinko je poročal tajnik g. učitelj Anton Kren o delovanju odbora, g. Franc Mlinarič o blagostanju in g. Srečko Dogša o društveni knjižnici. — Stari odbor se je enoglasno zopet izvolil. Časnikov si društvo naroči: »Slov. Gosp.«, »Südsteier. Presse«, »Domovina«, »Zvon«, »Dom in Svet«, »Jež«, »Kmetovalec«, »Landwirthschaftliche Blätter«. Društvo je ud slov. Matice in Mohorjeve družbe. — V nedeljo, dne 7. febr. priredi društvo gledal, igro »Deseti brat«. Diletanti so sami ižvežbani sloveči gospodje, njih vodja g. N Neužar. Okolico, Ormož, Sv. Miklavž, Sv. Bolfank na Kogu itd. opozarjamo na to krasno gledališko igro in uljudno vabimo k mnogoštevilni udeležbi.
Celje. Tukajšnji orglarski šoli so darovali gg.: Matej Štrakl, župnik pri Sv. Petru pri Mariboru 50 »Obrednikov za organiste« v vrednosti 75 K; nekateri gg. učitelji v Sa-
vinjski dolini več poučnih knjig in Jakob Škraber, posestnik in organist v Grižah, krasno podobo sv. Cecilije, izdelano po Rafaelu. Toraj najtoplejša zahvala navedenim gg. darovalcem. — Karol Bervar, vodja.
Tepanje pri Konjicah. V nedeljo popoldan ob 3. bo predaval kmetijski potovalni učitelj g. F. Goričan v prostorih tepanjske šole o sadjarstvu, vinarstvu in obče o praktičnem gospodarstvu. Tepanjčani, kakor tudi sosedje se k temu predavanju uljudno vabijo.
St. Pavel pri Preboldu. V zadnji številki se je na tem mestu poročalo o vspešnem delovanju tukajšnega katol. polit, in gospodarskega društva. Nič manj vspešno deluje bratsko mu kat. izobraževalno društvo, zakaj oba je rodila ista misel: širiti zdravo omiko med ljudstvom. 150 zavednih udov prebira: 27 izt. »Slov. Gospodarja«, 52 izt. »Našega Doma«, 25 izt. »Domoljuba« 5 izt. »Bogoljuba«, 1 »Slovenca« in 1 sobotno izdajo njegovo, 2 iztisa »Narodn. Gospodarja«, in »Primorskega lista«, po 1 iztis »Mira«, »Dom in Sveta«, »Vrtca«, »Glasnika«, »Cvetja« in Mohorjeve knjige. To imajo mladi delivci polno dela ob nedeljskih jutrih. Vrhu tega je na razpolago bogata knjižnica, ki se pridno porablja. Društvo je priredilo v pretečenem letu dvakrat gledal, igre in enkrat srečolov. Veselice so se vršile na prostem, ker za večjo množico manjka prostorov. Ko bi društvo imelo primerno veliko dvorano, tekmovalo bi s svojim delovanjem z vrlimi izobraževalnimi društvi v Slovenskih goricah. Če se nam hmelj še parkrat tako dobro obnese kot lani, kaj velja, da si postavimo svoj dom!
»Bralno društvo« na Dobrni pri Celju izvolilo je pri svojem občnem zboru dne 10. jan. novi odbor, ki se se je sestavil tako-le: Fr. Schreiner, predsednik; M. Jamni-kar, podpredsednik; J. Vebar, tajnik; Franc Kukovič, blagajnik; A. Pehar, knjižničar in kot odborniki: Fr. Pušnik, Švent J. in Re-bernik A.
Novacerkev pri Vojniku. Veselica slov. kat. bral. društva v Novicerkvi dne 17. jan. se je prav dobro obnesla. Še zunaj sobe so stali gledalci, ker niso več dobili prostora. Počastile so nas ob tej priliki v obilnem številu deklice iz zavedne Dobrne, iz Vojnika in Frankolovega. Tudi moški so bili zastopani v precejšnjem številu. Hvala vsem za obisk! V vznesenih besedah je pozdravila goste deklica, Nežika Šip. Nadalje je rekla: »Dandanes se vse izobražuje, tudi me nočemo zaostajati. Stopiti hočemo v vrsto zavednih deklic, zveste veri in udane domovini! Po leti moramo večinoma težko delati, a po zimi že dobimo čas, da beremo dobre knjige, dobre časopise in se vadimo v drugih koristnih stvareh.« Nato je sledila lepa igra »Majnikova Kraljica«, katero so dobro igrale deklice Amal. Krivec, Ant. Tevž in Katarina Šilih. Še bolj je gledalce zanimala prelepa igra »Sv. Neža«. Vse igralke so dobro rešile svoje vloge. Ljudje so se kar čudili, da morejo tako igrati deklice, ki so bile še le prvič ali drugič na odru. Zlasti na zadnje je bilo vse ginjeno, ko je umrla mala Emerencijana. Utis na gledalce je še povečala lepa rimska obleka in bengaličen ogenj. Društvo ima vendar pri vseh stroških 28 K čistega dohodka. — Č g. Vincencij Kolar, provizor na Reki, je podaril društvu 20 K, za kar mu izreka prisrčno zahvalo odbor.
Čitalnica v Mozirju, ki obstoji že 27 let, se je na novo oživela in volila za tekoče leto sledeči odbor: Predsednik in knjižničar g. Josip Armič, podpredsednik g. dr. Bohm, tajnik g. Dragotin Paš, blagajnik g. M. Videčnik ter odbornika gg. Fel. Tribuč in Franc Apat. V društveni sobi gostilne »Pri kroni« je cenjenim gostom na razpolago 18 časopisov.
Slavnost otvoritve „Javne šolske narodne knjižnice" na Gorici v Savinjski dolini dne 6 t. m. se je po vsporedu, ki je bil po časopisih priobčen, vrlo dobro obnesla. Šolska soba in celo hodnik sta bila ljudstva natlačeno polna. Šolski pevski zbor
je pel več pesmi. Jako pogumno in lepo je govoril učenec slavnostni govor, na kar je belo oblečena deklica s prav primernim nagovorom otvorila bogato opravljeno knjižnico, a godba na gramofon je zasvirala od Gounoda v slavnostnem zlogu zloženo »Ave Maria«. Višek dopadenja je dosegel gledališki prizor treh kraljev (učenci) v okusnih kostumih, spremljanih od svojih šest zamorskih služabnikov. Prikorakajoč v svojih kraljevskih or-natih z blestečimi kronami na glavi in zlatimi žezli v rokah so trije kralji s svojimi služabniki peli v d-molu koralu podobno slovesno pesem »Tja od izhoda solnčnega«. Njihovo petje je spremljal brenčeči zbor učencev, ki je čakal na njihov prihod v sobi slavnosti. Nastop kraljev je izredno dobro dopadel. Svoje velike egiptovske sanjske bukve so po kratkem trigovoru predali za visoko vsoto v prid knjižnice in v pomoč trpečim Makedoncem. Pismeni pozdrav načelništva društva »Narodne knjižnice« v Št. Lenartu nad Laškim trgom se je vzel na znanje ter so se nričujoči izrekli, naj se odpošlje društvu v Št. Lenart primerni odzdrav. Slavnost se je pričela ob sviranju godbe na gramofon točno ob pol 3. uri ter je trajala do mraka. Ljudstvo se je razhajalo nad vse zadovoljno, hvaleč spretne nastope in prednašanja učencev, ubrano petje, lepe govore in bogato opravljeno knjižnico; a skupine treh kraljev ni moglo dovolj nahvaliti. Kako močno je vsa slavnost uplivala na ljudi, naj pričajo besede odraslih fantov, ki so rekli: »Stokrat boljše je, iti gledat tako veselico, kakor v gostilno popivat!« V kljub nizki vstopnini stojišča po 20, sedeži po 50 vin. je znašal ves dohodek s prodajo sanjskih knjig vred 68 K 22 vin. Druga slavnost otvoritve dne 10. t. mes., ki je bila namenjena inteligenci sosednjih trgov, ni bila radi različnih opra-vičujočih vzrokov tako ugodna. Udeležilo se je je bilo zaradi prej neznanih ovir le malo inteligence, vendar je bil tudi tokrat gmotni vspeh slavnosti primeroma ugoden. Knjižnica je bogato opravljena, dve precej veliki omari ste že sedaj pretesni. Na šolskem poslopju naznanja napis »Javna šolska narodna knjižnica na Gorici«, da je ona odslej vsako nedeljo odprta za blagor naroda vse goriške okolice. »S knjigo in s petjem k srcu, a z vsem srcem k domovini in narodu svojemu!«
Društvena naznanila.
Katol. polit, društvo v Čadramn bo imelo dne 24. t. m. popol. ob 3. uri občni zbor, h kateremu se vabijo vsi društveniki in prijatelji slovenske stvari. Pridite in pristopite vsi k velevažnemu društvu!
Knjižice M. Slekovca. Da se razširi poznavanje domače zgodovine med nami, za to so kaj primerni skrbno sestavljeni spisi rajn. M. Slekovca. Dobe se po zelo znižani ceni v Cirilovi tiskarni v Mariboru naslednje knjige: Škofija in nadduhovnija v Ptuja po 30 v, Odlični Kranjci po 15 v, Polidor pl. Montagnana po 10 v, Duhovni sinovi slavne nadžupnije konjiške po 10 v, Sekelji, rodoslovna in životopisna razprava po 10 v. isto v nemščini: Die Szekely oder Zekel von Kevent, Freiherrn von Friedau po 15 v, Vurberg, kra-jevnopisno-zgodovinska črtica po 20 v, isto v nemškem : Wurmberg, Topographisch-historische Skizze po 20 v, Župnija Sv. Lovrenca na Dravskem polju po 30 v.
Bralno društvo pri Sv. Andražu v Slov. gor. ima 24. t. mes. občni zbor z navadnim vsporedom in petjem; prosta zabava pri g. Rolu. — Odbor.
Kmet. bral. društvo v Hajdini pri Ptuju ima na Svečnico, dne 2. febr. t. 1. po večernicah v Grahar-jevi gostilni svoj občni zbor s tamburanjem, petjem, s šaljivim prizorom in srečolovom.
Dekliška zveza jareninskega braln. društva ima v nedeljo, dne 24. januarja 1904 veselico s petjem, govorom, prologom in z igro „sv. Neža".
Bralno druStvo za ljutomersko okolico ima v nedeljo, dne 24. t. mes. po večernicah občni zbor v gostilni g. Vaupotiča. Z ozirom na veliko važnost tega društva za našo okolico se nadeja obilna vdeležba.
Sv. Miklavž pri Ormožu. V vseh župnijah v Slov. goricah že obstoji dalje ali manj časa kako narodno društvo. Bralna društva so povsod, pri nas še do sedaj ni bilo nič; zato so se rodoljubi zbrali, da prosijo za dovolitev bralnega društva, namestništvo ga je dovolilo, in se bo to društvo ustanovilo v nedeljo, dne 24. jan. K ustanovnemu občnemu zboru, ki se vrši po večernicah v šoli, se vsi rodoljubi gmiklavžke žup nije in sosedje v prav obilnem številu vabijo.
V Petrovčah priredi društvo „Gospodar" dne 24. jan. t. 1. ob 3. popoldan v prostorih g. Ježovnika predavanje gospoda J. Goričan, potov, učitelja, potem šaliva pošta, tamburanje in petje.
Sv. Tomaž pri Ormožu. Dne 24. jan. priredi „Kmet. društvo za ormoški okraj" v gostilni g. Kosija po večernicah svoja gospodarstvena predavanja in razgovore o krajevnih potrebah. Ob jednem pa se bo tudi konstituirala podružnica omenjenega društva pod imenom „Sv. Tomaž" po § 4 b društvenih pravil. Ker je ta prireditev v gospodarskem oziru za celo gospodar-stveno okrožje velevažna v izboljšanje dosedargih tužnih razmer priprostega ljudstva, zato je želeti, da se ga vdeleži vsak, bodisi star ali mlad ter da izraža tudi vsak očividno svoje želje in mnenje o krajevnih potrebah in važnostih za boljšo bodočnost.
iz drugih krajev.
Z 18.000 franki v žepu — glad trpel.
16 letni Lucien Leccq je vkradel 18 banknot po tisoč frankov v podružnici francoske narodne banke v svojem rodnem mestu Lille-u in posrečilo se mu je, da je zbežal. Prišel je peš v Donai, kjer je obiskal neki veliki hotel, da bi se najedel in napil; ali ko je plačal s tisočakom, se je to zdelo sumljivo in poslali so po stražnika, a on je zbežal, pustivši tisočak. Sedaj je hodil od Moyellesa do Doeugera in po drugih mestih, a nikjer si ni mogel ničesar kupiti, ker ga je hotel vsakdo izročiti redarstvu, ko je pokazal tisočak. Fant je imel srečo, da je povsod ube-žai, ali glad ga je mučil in ves raztrgan, lačen in obupan je prišel v Bruselj, kjer ga je glad prisilil, da se je zglasil pri redarstvu, kjer so ga gostoljubno nahranili — pa tudi zaprli vrata za njim.
Lov v sodni dvorani. Pred drugo pariško kazneno komoro se je odigral te dni vesel prizor. Obtožene so bile tri žene v starosti od 20 do 25 let radi potepanja in beračenja. Ko je bila zaslišavana neka priča, vsklikne ena obtoženk in od strahu skoči po koncu. Sodnik jezno zavpije na njo, a ona odgovori v strahu: Miši! miši! In res sta se po sodni dvorani sprehajali dve miši. Sodnik zapove stražnikoma, naj ubijeta miši in začel se je lov s sabljami. Ali sedaj še le je nastal vrišč! Miši sta zbežali med ljudi, ki so začeli skakati na stole in kričati. Komaj se je posrečilo stražnikom, da so odstranili nesrečni miši, ki sta povzročili tak vihar, ali za ob-toženke je bil ta vesel prizor dober, ker so bile — najbrž je to vplivalo — kaznovane zelo malo.
21 let zazidan. V Pringnicu na Vs-hod. Pruskem sta imela zakonska Pesscheu 21 let svojega sina v kleti zazidanega. Sosedje so sicer o tem strašnem slučaju pripovedovali po okolici, a nihče ni upal tega naznaniti oblasti. Končno je le sodišče zvedelo za to govorico ter poslalo v hišo ko-
misijo. Našla je 90 letnega starčka in 86 letno njegovo ženo, ki sta povsem mirno pripovedovala, da je njun 46 letni sin »divji«, vsled česar je zazidan ter dobiva hrano skozi malo lino. Komisija je nesrečneža našla v groznem stanju, podobnega bolj medvedu kot človeku, vendar je videti, da se mu je še le v 21 letu omrsjil duh.
Cadno jezero. V sredini otoka Hildinie, nabajajočega se v Severnem morju, nahaja se jako globoko jezero. To jezero je gotovo najčudnejše na svetu. Od zgoraj na površju je njegova veda sladka in žive v njej le take ribe, ki se nahajajo le v sladkih vodah, dočim je voda na dnu tega jezera slana in žive v njej le morske ribe.'
V 50 letih pridemo ob les in drva. Tako namreč prerokuje v nekem francoskem listu neki francoski sodni uradnik po imenu Meland. Morebiti, da se ta prerok moti. Ali nekai ima vendar na sebi njegovo prerokovanje, posebno ako se pomisli, da je na svetu samo sedem držav, ki so prilično dobro preskrbljene z lesom, in so med temi samo tri, iz katerih se izvaža mnogo lesa, namreč Kanada, Filandska in Švedska, dočim se vvaža v vse druge les, izvzemši Avstro - Ogrsko, Švedsko, Norveško, Rusijo in Zjedinjene države. In res se poraba lesa od dne do dne vekša. Iz lesa se napravlja zdaj papir, špirit, napravlja se tlak za ulice in vse polno drugih reči, česar se ni poprej delalo, kakor je tudi nasprotno res, da gozdovi vedno bolj izumirajo. Zadnji čas so začeli še celo kotonino in platno napravljati iz lesa in sicer iz sm-rečjega, in so se taki poskusi na Bavarskem baje ^prav dobro obnesli.
Žena, ki nadzoruje moža na volitvi. Iz Št. Janža na Koroškem poročajo »Miru«: Na občinski volitvi smo opazili tudi žensko, ki je rila proti mizi komisije. Nekdo jo je vprašal, kaj da hoče tu? Ona pa je odgovorila: »Volila bi rada « Na pripombo, da ona sama ne more voliti, ampak le s pooblastilom, je odgovorila: »To že vem!« Ali odšla vendar ni. Njen mož je volil z nasprotniki. Ker pa je imela tudi ona volilno pravico in je hotela, da voli mož za-njo za slovensko stranko, prišla je nadzorovat svojega moža, kako bo volil, ker mu ni zaupala. Šla je torej žnjim na volitev in mu je še le pri mizi izročila listek ter je skrbno pazila, da je mož res oddal prav to glasovnico. Ta-le ženska naj bi bila izgled marsikateremu možkemu!_
Listnica uredništva. Sv. Anton v SI.
gor. Na čenčarije znanega zdražbarja v kranjskem liberalnem listu pač ni treba odgovarjati. Nasmehnite se pomilovalno, potem pa z delom naprej, to je vedno nsyboljša polemika proti zdražbarjem. — Sv. Jurij ob Ščavnici. Dimnikar: Prihodnjič, za to številko ni bilo več prostora.
Zahtevajte
v iroj prid vselej
pristno Kathreinerjevo
Kneippovo sladno kavo
samo v zavojih z varstveno znamko župnika Kneippa in z imenom Kathreiner ter se skrbno izogibajte Vseh manj vrednih posnemkov.
04.II/b
Družbi sv. Cirila in Metoda so od 28.
decem. do 5 jan. poslali prispevke p. n. gg. in društva: „Slov. Gospodar" 163 K, Fr. Gartner na Vranskem za „Orm. spom." 8 80 K, Bralno društvo pri Sv. Marku niže Ptuja 5 K, A. R. Podlesnik v Ribnici 3 K; posojilnice: v Rajhenburgu 10 K, v Makolah 10 K, podružnice: na Vranskem 122 K, izvenakademična v Gradcu 50 K. Za družbeni „Koledar" je v tej dobi od 63 odjemnikov družbi došlo 84'90 K, Mohorjani v Ka-mnici pri Mariboru 1 '70 K. — Družba je v preteklem letu imela skupnih dohodkov 43335'13 K in izdatkov 42551-17 K.__
Zalivala..
Za nagrobni spomenik č. g. Iv. Trampušu, bivšemu župniku pri Sv. Bolfenku na Kogu je nadalje daroval č. g. Anton Kocbek, kaplan pri Sv. Petru niže Maribora 9 K. Nad tem velikodušnim darom izreka hvaležno podpisani tem potom svojo najiskrenejšo zahvalo. Daj Bog povrniti tisočkrat 1 Do sedaj je prejel za ta spomenik, ki stane 160 K, skupaj 41 K. — Sv. Peter pri Mariboru, dne 19. jan. 1904. Peter Pavlin, nečak in učitelj.___
Loterijske številke
Gradec 16. januarja: 76, 58, 89, 7, 80. Dunaj 16 ianimja: 90, 67, 14, 26, 39.

Vsaka beseda stane 2 yin.
Najmanja objava 4& vin.
ALA OZNANILA
Vsaka beseda stane « vin.
, Vsaka beseda |
>	stane 2 vin.
►	_
i Večkratna objava po dogovoru.
Proda se.
Lepa hiša z verando za gospodo, s popolno gostiln, koncesijo, prodajo tobaka in malo trgovino. Hiša ima 4 sobe, 1 štedilnik, 2 kleti in magacin, hlev za svinje in krave, 2 lepa vrta in čeden sadonos-nik s trikratno košnjo, zemljišča je okoli en oral. Na lepem kraju, blizu mesta in in kolodvora na Spod. Štajerskem, jako primerno za izlet, se po nizki ceni proda. Kje, pove upravništvo.	638 2—1
Hiša na zelo prometnem kraju, ki je pripravna za vsako obrt, zraven spada tudi nekaj zemljišča, se pod zelo ugodnimi pogoji proda. Naplačila le 500 gld. Naslov pove upravništvo.	9 2—1
Novo zidana hiša, deset minut od mesta, osem let davka prosta, 480 gld. na leto dohodkov, šest stanovanj, svinski hlevi, pralna huhinja, lep vrt, se pod ugodnimi pogoji takoj proda. Naslov pove upravništvo.	21 2—1
Zidana hiša s 3 sobami, lopo, kuhinjo, shrambo za jedila, kletjo in miyhnim vrtom, se takoj po ceni proda v Spodnji Hsgdini pri Ptuju hšt. 71. Leži ob glavni cesti, 300 korakov od Rokove kapelice. J. Ledinšek, Ptuj, Gornja dravska ulica št. 9.	22 5—1
Vinogradniki I Naznanjam, da prodam spomladi več tisoč cepljenih trt, laški rizlink, suho cepljene. Cepljeno na Riparijo portalis. Cena je naslednja: I. vrste 100 cepljenk 24 K, H. vrste 100 cepljenk 16 K. — Naslov: Tomaž Miki, vinogradnik in trtničar pri Sv. Marjeti, pošta Moškanjci. Štajersko. 25 2—1
Harmonij, dobro ohranjen, s 5 oktavami, 9 spremeni in kolenikom, se takoj proda po zelo nizki ceni. Janez Brložnik v Mozirju.	13 3—1
Naznanilo. Zaradi prezidanja trgovine se bo slehrno blago po zelo znižani ceni razprodajalo pri Antonu Strableg v Mariboru, glavni trg št 12. 7 3—1
Malo posestvo je na prodaj. Lepo obdelan vinograd, 2 njivi, sadonosnik, malo gozda, hiša in gospodar, poslopje v dobrem stanu, oddaljeno pol ure od Štor, proda pod ugodnimi pogoji Franc Štante, Vrbno št 80, pošt. Št. Jurij ob juž. žel. 28 3—1
V najem se da.
Trgovina se da v n^jem z eno sobo in veliko kletjo za 140 K na leto. Naslov: Štev. 100, pošta: Podčetrtek, Štajersko.	10 3—1
Kupi se.
Kupim trte. Kdor ima prodati ključe Rip. portalis I. vrste in če mu je mogoče spraviti jih v Maribor, naj naznani množino in zadnjo ceno upravništvu lista. Potrebuje se dva ali tri tisoč. 19 1—1
Zvon, primeren za kapelico, težak 50 do 100 kg, se želi kupiti. Ponudbe s ceno sprejema Martin Košar, zidar v Slapšini, pošta Sv. Andraž v Slov. gor. 27 3-1
Hrastovo deblo 5 m dolgo, jako detelo za presna polštra, ali pa dva kosa, vsaki 2 in pol m dolg. smeta biti zelo grčasta, a ne znotraj prhka; ali pa cela preša v precej dobrem stanu, se kupi. O. Arnuž, učitelj pri Sv. Jakobu v Sloven. goricah.	12 2—1
Proste službe.
Močnega kovaškega učenca sprejme takoj Anton Koren, kovaški mojster na Tezni pri Mariboru.	11 2—1
Oskrbnik, z dobrimi spričevali, vojaščine prost, neoženjen, vešč slovenskega in nemškega jezika, kateri je dovršil tudi sadje in vinorejsko šolo, želi službe na več,em posestvu in Bicer naj raj še na ta-
kem z vinogradi. — Naslov pove g. Dominik Peklar, posestnik pri Sv. Jakobu v Slov. gor.	15 3—1
Mlinarskega pomočnika ali učenca, zvestega in pridnega sprejme Alojzij Kupec, Št. Pavel v Sav. dolini. 17 2-1
Službo majerja ali šafarja išče mož, ki razume živinorejo in poljsko delo. — Naslov pri upravništvu.	18 2—1
Razno.
Deklice, ki se uče kuhati ali šivati, sprejme takoj na stanovanje ali pa tudi na hrano Lujiza Sivka, Domplatz št. 2, Maribor.__20 3—1
Pozor! Imam nekaj predmetov, ki bi se dali povsod in celo zanesljivo z lepim dobičkom razpečavati; zato bi bilo posebno dobro, si jih postavno (zakonito) zavarovati. Ker pa gmotno nisem zmožen, pripravljati teh predmetov v potrebni množini, da bi se razpečavali na debelo, iščem družbenika, ki bi zaslužil v to potreben denar (nekoliko tisoč kron) in vži-val polovico čistih dohodkov. P. n. re-flektante uljudno prosim poslati svoje cenj. predloge pod: „Z umom in trudom k sreči"' slav. upravništvu „Slov. Gosp." v Maribor.	' 26 3—1
Na vod	:{:
za katoliške zaročence in zakonske.
Po P. Jožefa Holler, O. Ss. E. poslovenil duhovnik lavant. škofije.
Cena 30 vin. Po pošti 5 v. več.	?
Pošilja se le proti predplačilu. JMJ[ — Priporoča —
tiskarna sv. Cirila v Mariboru.

M
r
'lio e/Jto e/i's
B^ Za slovenske mladeniče in mladenke! HiH
V sedanjem mledeniškem gibanju na Štajerskem in Koroškem bi ne smelo biti mladeniča in mladenke, ki ni čital knjige
Črtice iz slovenske zgodovine.
I. Stari Slovani.
En komad stane samo 30 vin., s pošto vred 38 vin
Namesto denarja se lahko vpošljejo znamke. Kdor vpošlje denar za 12 komadov, dobi komad povrh. - Dobi se ———
v tiskarni sv. Cirila v Maribora, kor. nI. št. 5.
oooooooooooo
Razglas.
V	deželni sadjarski in vinarski šoli v Mariborn se
s bodo vršili v dobi od 7. do 19. marca t. 1. sledeči tečaji:
1.	Vinarski in sadjarski tečaj za posestnike vinogradov in sadonosnikov, kakor sploh za prijatelje treh panog kmetijstva.
2.	Viničarski tečaj.
Namen prvega tečaja je, da se vdeleženci teoretično in praktično pouče o tem, kar je potrebno pri sedanjih razmerah o teh strokah vedeti istemu, ki se jih hoče vspešno poprijeti. Viničarski tečaj pa ima namen viničarje praktično odgojiti.
Vdeleženci viničarskega tečaja dobivajo tudi podpore v kolikor sredstva, ki so za to na razpolago, zadostujejo. Kdor pa hoče take podpore deležen biti, mora to v prošnji za sprejem povdariti ter priložiti potrdilo od občine, da je take podpore tudi potreben in sicer:
1.	da je sam ubožen posestnik,
2.	sin ubožnih starišev posestnikov, ki dela na domačem posestvu ali pa 3. viničar ubožnega posestnika.
V	prošnji za vsprejem navede naj se tudi starost prosilčeva. Kdor ne zahteva podpore, naj to v svoji prošnji za vsprejem
omeni. — Število vdeležencev omejeno je za vinarski in sadjarski tečaj na 40 z onimi učitelji vred, katere c. kr. deželni šolski svet v tečaj pošlje. V viničarski tečaj sprejme se 20 oseb.
Teoretični pouk se začne dne 7. marca od 9. uri dopol. Vdeleženci viničarskega tečaja naj se tudi isti dan ob 8. uri dopoludne tu zglasijo.
Potrebno orodje, škarje in cepilne nože naj obiskovalci obeh tečajev seboj prinesejo, sicer jih pa tudi na zavodu samem lahko kupijo.
Čas za zglašanje za vsprejem pri podpisanem ravnateljstvu je do 15 februarja 1904.	23 2-1
Ravnateljstvo dežel, vinarske in sadjarske šole
v Maribora.
OOOOOOOOOOOO
Tiskarna sv. Cirila
naznanja p. n. občinstvu, da prevzema naročila za vizitnice, pisma, cenike s podobami itd. izvršene vit a m notisku, z==z=
Zagotavlja se dobra izvršitev in nizka cena.

Amerika.
Odhod iz Havre vsako soboto.
Vozni listki od francoske družbe.
Dobra in hitra vožnja, izvrstna hrana z vinom in likerjem. — Natančneja pojasnila zastonj in franko pod naslovom: Französische Linie, Wien IV., Weyringergasse 8. 549 10-9
„Vzajemna zavarovalnica "
y Ljubljani Dunajska cesta št. 15 Medjatova hiša
vzprejema zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in poljskih pridelkov proti požarni škodi, kakor tudi zvonov proti poškodbi. — Pojasnila daje in vzprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice v pritličja Medjatove hiše na Dunajski cesti v Ljubljani, a tudi po slovenskih deželah nastavljeni poveijenikL
„Vzajemna zavarovalnica v LJubljani" je edina slovenska.
Zavaruje pod tako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico. Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost.	524 42
Rojaki zavarujte svoje imetje pri domačem zavodu!
Svoji k svojim.
Za Švečnico
priporoča častitim cerkvenim predstojništvom, trgovcem in cenjenemu občinstvu svojo zalogo 04E* voSčenlh sveč, zvitkov
najrazličnejših velikosti in oblik, kakor tudi krasno okinčane sveče in sploh vse, kar spada v to stroko.
Postrežba točna in solidna. — Cene zmerne.
Lovro Pokorny, svečar
V Celju, Gledališka ulica št. 5.
Theatergasse.	14 2
Zdravje je največje bogastvo !
SI
Te glasovite in nenadkriljive kapljice sv. Marka se uporabljajo za noiranje in zunanje • • • • bolezni. • • • •
Osobito odstranjujejo trganje in ote kanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih, ublažujejo katar,urejujejo izmeček, o dpravijo naduho, bolečine in krče, pospešujejo in zboljšujejo prebavo, čistijo kri in čreva. Preženo velike in male gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni. Delujejo izborno proti hripavosti in prehla-jenju. Lečijo vse bolezni na jetrih in slezeh ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te ne bi smele radi tega manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši Dobiva se samo: Mestna lekarna, Zagreb, zato naj se naročujejo točno pod naslovom :
Mestna lekarna, Zagreb, Mariov trg št. 68, poleg cerkve sv. Marka.
Denar se pošilja naprei ali pa povzame. Manj kot ena dvanajstorica se ne pošilja. — Cena je naslednja in sicer franko dostavljena na vsako pošto:
1	ducat <12 steklenic) 4 K. 4 ducate (48 steklenic) 14-60 H.
2	ducata '24 steklenic) 8 H. 5 ducatov (60 steklen.) 17'— H.
3	ducate (36 steklenic) 11 K.
Imam na tisoče priznalnih pisem, da jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg., ki so s posebnim vspehom rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili. Ivan Baretinčič, učitelj; Janko Kisur, kr. nad-logar; Stjepan Borčič, župnik; Uija Mamic, opankar; Zofija Vukelič, šivilja; Josip Seljanič, seljak itd.	Ustanovljena 1. 1360.
617 10-6
Mestna lekarna, Zagreb,
~6 Markov trg št. 68, poleg cerkve sv. Marka. Zdravje je največje bogastvo! (j
o" "
Naročila za
vošeilne razglednice
lično in fino izdelane
priporoča
tiskarna sv. Cirila
Narav, francosko žganje
ki je iz domačega vina izločen (ekstrahiran) alkohol (mlad konjak), in je od vseh zdravnikov priporočeno zdravstveno, dušo in telo poživljajoče sredstvo, ki pomaga posebno pri trganju po udih, izpadanju las, išijas, odrevenelosti, protinu (reumatizmu), glavobolu in zobobolu. Ena steklenica 1-20 gld. z navodilom vporabe. Stari koniak se priporoča posebno rekon-' valescentnim, bolnim na želodcu in oslabelim na krvi. Steklenica 1-50 gld. — Pri naročitvi 4 steklen, se pošiljatev frankira.
Benedikt IKertl. posest, graščine flolič pri Konjicah, Sp. Štej.
V zalogi pri Al. Q u a n d e s t, trgovcu v Mariboru, gosposka ulica in v Moziriu _pri Martinu Ž u s t e r. _526 52—i4
Anton Paoluzzi
pos. v Cittanovi, Istria,
prodaja lastnega vina.
Pinot (belo) po 17 novčičev liter, belo domače „13 „ „ teran	„ 14
Po tej ceni franko na postajo Trst; v svojih sodih se podraži za 5 °/0. 537 Vzorci se pošljejo zastonj. 10
Petrolne žarnice
k znižani ceni, v največji izberi vsakovrstnih svetilk in niih delov ter petrolne kurilne peči, stopiče (pečate) iz kavčuka in kovine, za urade in posameznike, monograme in vzorce v znamovanje perila itd. itd. — Nazorne dopisnice (posamezne od 2 v in skupine po 10 komadov od 30 vin. naprej), srečke (posamezne ali v skupinah) na mesečno plačo, šivalne stroje (vsakovrstnih sestavov) od 38 K naprej na mesečno plačo. — Vsako blago ceneje ko povsod drugod priporoča 625 6-4
I. E. Weixl v Marib" i,
Zofijni trg št. 8.
■§» Vele častiti duhovščini
priporoča za svečnloo
izvrstne voščene
■m-
Jožef Dufek,
svečar v Mariboru
Viktringhofgasse 30. 3 4—8 Vzame se tudi na leten račun.
Kuverte
s firmo
priporoča
tiskarna sv. Cirila.
Naznanilo.
Ravnateljstvo registrovane zadruge
— ■ --- —
naznanja s tem da velja od 1. januarja naprej
1.	pri hranilnih vlogah 474 % obrestna mera, •••••••••••
2.	pri posojilih (novih in tistih, pri katerih obresti zapadejo še le v letu 1904) na menice s poroki ali dolžna pisma s poroki (brez vknjižbe) tfcV2% obrestna mera, oboje pa do preklica. ••••••••
Na Ptuji, dne 2. januarja lb04.
8 3—2	Ravnateljstvo.
Lepe podobice s črnim okvirom kot spominki
za v molitev priporočene ranjke.
Primeren tisek na drugi strani oskrbimo hitro in lično. 100 kosov od 80 kr. do 1 gld. 80 kr.
E obilim naročilom se priporoča
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru,
Preveze za kilo ali suspenzoriji
— se dobe pri —
Alojziju Buchta
v Mariboru, Grajske ulice 20,
nasproti hotelu t Nadvojvoda Ivan.
Izdelujem, popravljam in snažim vsakovrstne rokavice. — Postrežba točna in solidna. — Za obilen poset prosi cenj. občinstvo z odličnim spoštovanjem	29 4-1
Alojzij Budita,
rokovičar in bandažist t Mariboru, grajska ulica št. 20. Nasproti hotelu: Nadvojvoda Ivan
'H"fiHMinl,if'fMH4MHH'i' I M i I I I I I
Slovenci!
darujte za
družbo Sv. Cirila in Metoda!] 4-M-M I 1 I I++I+++I++++1 lili'
'«dajatalj In uJaftaik kit. tlak. druitva.
Odgovoril uadnik: Fardo Leskovar.
Tlak tiskarn« it. Cirila.