LETO VII. ŠT. 21 (310) / TRST, GORICA NOVI ČETRTEK, 23. MAJA 2002 —j : BL ' T** 0B ‘Jh SETTIMANALE SPEDIZ. IN A.P. - 45% - ART. 2 COMMA 20/b LEGGE 662/96 - FILIALE Dl GORIZIA ISSN 1124-6596 CENA 0,93 € www.noviglas.it NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 KOLIKO TEZE IMA SLOVENSKI GLAS Pod tem naslovom je videmski dnevnih II Messaggiero Veneto v četrtek, 16. t.m., objavil že na prvi strani zanimivo razmišljanje, ki ga je napisal znani časnikar Luciano Santin. Pri tem pisec članka razglablja o Gorici, njenem slovenskem imenu in dolgi zgodovini, ko je bila slovenska skupnost še tik pred prvo svetovno vojno skoraj enaka po številu prebivalcev z Italijani. Potem omenja fašistično preganjanje in raznarodovanje ter prihaja do naših dni. Za italijanskega časnikarja vsekakor zanimivo, zre- lo in odgovorno razmišljanje. Glede na sedanjo stvarnost, recimo, Santin omenja dejstvo, da je v dvorani goriškega občinskega sveta ob predstavitvi znane knjige o Gorici (s strani Slovenke konzulte) npr. blestela odsotnost goriškega župana stranke Forza Italia. Pisec prej omenjenih vrstic se nato sprašuje, koliko danes dejansko lahko pomen i slovenski glas v Gorici. Pri tem meni, da gre od deset do petnajst odstotkov, kar, kot sam pravi, ni malo. In za Gorico je po Santi-novem mnenju slovenski glas vsekakor pomemben. Povsod je tudi s kandidaturami prisoten (celo na FI, Scaranovi listi itd.). Še prej omenja, kako so zadnje čase izginili tudi razni simbolni znaki slovenske prisotnosti v Gorici. To je za Gorico vedno bila nekako preferencialna podoba tudi na zunaj. Koliko teže ima torej slovenski glas? Slovenska rnanjšina v Gorici lahko zato, po mnenju omenjenega časnikarja videmskega dnevnika, ima pri vsem tem svojo posebno vlogo. Gorici bi zato lahko tudiprizna-1 tlsto večnarodno identiteto in evropsko oz. nadna-roclno lice, ki jo je v svoji zgodovini tudi imela (in to brez vseh strahov...). Tako italijanski časnikar. Slovenski glas v Gorici in seveda tudi v drugih mešanih občinah v deželi je nedvomno dragocen. Je obenem tudi priča nekdanjosti, seveda uprte v prihodnost. Tega se moramo zlasti Slovenci sami živo zavedati, še bolj, ker nam to zatrjujejo tudi objektivni Italijani. Zato se ne smemo in ne moremo skrivati pred samim seboj, ampak moramo to svojo zgodovinsko identiteto manifestirati tudi navzven. To je prav primer sedanjih upravnih volitev. Na njih bomo spet slovenski volivci lahko izrazili in potrdili svojo slovensko zavest. To velja seveda za volivce v goriški občini kot v Devinu-Nabrežini in Krminu, torej povsod, kjer bomo Slovenci sedaj volili. Odkar lahko svobodno izražamo svoj glas, Slovenci v Italiji (od konca štiridesetih oz. začetka petdesetih let 20. stoletja) s tern soodločamo o svoji usodi. S tem pa seveda tudi Prispevamo k širši demokratični rasti celotne civilne družbe, italijanske in slovenske. In prav zato danes pozivamo vse naše rojake in volivec, da se nedeljskih volitev aktivno udeležijo, stran 2 ANDREJ BRATUŽ PO OBISKU PREDSTAVNIKOV SLOVENSKEGA ŠOLSKEGA MINISTRSTVA ŠOLA POTREBUJE RAZVOJNI NAČRT IVAN ŽERJAL Na delovnem srečanju med predstavniki Ministrstva za šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije, slovenskega konzulata v Trstu in ravnatelji šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji, ki je potekalo prejšnjo sredo, 15. t.m., v Nabrežini, je še najbolj do izraza prišla potreba po oblikovanju razvojnega načrta za slovensko šolsko mrežo v Italiji. Gre pravzaprav za življenjsko nujo, ker je naša šola v zadnjih 25 letih doživela - ne bojmo se tega povedati -pravo katastrofo. Padec vpisov na različnih stopnjah v zadnjih 25 letih gre od 16 do 50%, kar je povzročilo zaprtje štirih vrtcev, 24 osnovnih šol in ene nižje srednje šole, pa čeprav imamo štiri višješolske smeri več (če vse seštejemo, se je obseg oz. potencial naše šolske mreže na splošno skrčil za 38%). Tudi narodnostni sestav šolske populacije seje spremenil: učencev in dijakov slovenske narodnosti je nekaj manj kot 60%, narašča pa število Neslovencev (pri tem ne gre samo za otroke italijanske FOTO KROMA narodnosti), medtem ko se je število otrok iz mešanih zakonov nekako ustalilo. Ti zaskrbljujoči podatki izhajajo iz raziskave Slovenskega raziskovalnega inštituta, ki jo je na nabre-žinskem srečanju orisala Norina Bogateč. Seveda ni vsaka slovenska šola v takem kritičnem stanju. Vendar so se na nabrežinskem srečanju pojavili tudi drugi zaskrbljeni glasovi. Tako je bilo med drugim rečeno, da je pravni temelj za slovenske šole na Tržaškem Londonski memoran- dum iz leta 1954, do katerega je prišlo v popolnoma drugačnih razmerah od današnjih, tako da mogoče potrebujemo kak nov sporazum. Velik problem predstavljajo tudi dotrajana šolska poslopja, ki so potrebna popravil, pri čemer gre zopet za težavo, ki je prisotna predvsem na Tržaškem. Poleg tega se zaščitni zakon tudi v členih, v katerih je govor o šolstvu, v bistvu ne izvaja. Če zaenkrat preletimo vprašanje potrebe po morebitnem novem sporazumu (manjšina se mora vprašati, ali ji to zares koristi) in oris pobud in pripomočkov, ki jih nudi Slovenija zamejskim šolnikom, lahko rečemo, da je v razpravi postala osrednja tema zares oblikovanje že omenjenega razvojnega načrta za slovensko šolsko mrežo v Italiji. Pri tem pa seje treba vprašati, kdo ima nalogo ta načrt oblikovati oz. pripraviti. Jasno je bilo rečeno, da je manjšina pri tem vprašanju glavni dejavnik: ko bo naša skupnost dosegla soglasje okoli nekega načrta, bo slednjega Slovenija podprla brez problemov. Problem je v tem, da med nami samimi nismo še evidentirali telesa, ki bi to opravil: sta to krovni organizaciji SSO in SKGZ? Je morda skupno predstavništvo? Je to posebno delovno telo, ki je izšlo iz nedavne programske konference? Ali pa je bolje, da se s tem vprašanjem ukvarjata npr. Šolski forum ali deželna komisija za slovenske šole oz. urad za slovenske šole, ki ga predvideva zaščitni zakon (če bo do njegove ustanovitve sploh prišlo)? ——- STRAN 2 PAPEŽ JANEZ PAVEL II. DOPOLNIL 82 LET VSE NAJBOLJŠE, SV. OČE! Koordinacijski odbor Slovenske kulturno gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij je na seji v torek, 21. t.m., vFinžgarjevem domu na Opčinah ocenil politično stanje pred nedeljskimi volitvami. Odločno so se člani odbora zavzeli, da v devinsko-nabrežinski občini ne bi zmagala desnica. Zato krovni organizaciji pozivata vse levosredinske politične sile, naj vendarle najdejo še možen sporazum, s katerim bodo preprečile zmago desnice. JURIJ PALJK Sveti oče Janez Pavel II. je v soboto, 18. t.m., dopolnil 82 let in bil deležen čestitk z vsega sveta, saj danes v svetu skorajda ni nikogar, ki temu velikemu poljskemu papežu ne bi želel samo veliko dobrega in še veliko let vodenja Cerkve. Ob tej priložnosti so svetemu očetu Karolu Wojtyli čestitali predvsem verniki kot tudi večina uglednih in pomembnih ljudi z vseh koncev sveta. Časopisi in druga sredstva obveščanja, med temi v prvi vrsti vse svetovne televizije, so svetemu očetu zaželeli predvsem zdravja in se v svojih priložnostnih zapisih ob njegovi 82-letnici pomudili prav pri njegovem slabem zdravju in visokih letih. Vse to je seveda razumljivo in, človeško gledano, tudi sprejemljivo, če le ne prekorači dobrega okusa, česar pa se časni- karji povsod ne držijo. Tako smo minuli teden lahko ponovno slišali, videli in predvsem pa brali ugibanja, kdaj bo papež zaradi zdravstvenih razlogov odstopil, če sploh bo odstopil. Take in podobne stvari smo slišali, ki so vse imele za snov premišljevanja vedno slabše zdravstveno stanje svetega očeta. V soboto, 18. t.m., je italijanski dnevnilk Corriere della Sera imel na prvi strani uvodnik, v katerem je bila tudi anekdota o svetem očetu, ki jo velja za naše bralce obnoviti. Gre takole: nekega jutra je papež sprejel delegacijo kardinalov; med njimi je bil tudi pogumen mož, ki je svetega očeta vprašal, kako gre kaj z njegovim zdravjem. Papež se je samo nasmehnil in odvrnil: "Ne vem še, ker danes še nisem prebral časopisov!" V tem duhovitem odgovoru je zajeto vse, od dejstva, da se papež sam zaveda, kako krhko je njegovo zdravje, do tega, da se iz pretiranega zanimanja za njegovo zdravje s strani sredstev obveščanja tudi brije norca. Predvsem pa nam ta ane- ■ STRAN 4 I Breda Susič / pogovor I DRAGOTIN DANEV I Alojz Rebula I "DRUŽINA OSTAJA V PRAVCU KRŠČANSKEGA..." I Marjan Drobež I ZGODBA O ŽIVLJENJSKI IN UMETNIŠKI MOČI I Marko Vuk I ORGELSKI KONCERT PROF. RENATE BAUER__________ I Mara Petaros i EKONOMSKO STANJE V SVETU 1 ČETRTEK, 23. MAJA 2002 kdota kaže svetega očeta v vsej njegovi preprostosti, ki je ena od temeljev njegovega reševanja zapletenih težav v svetu. Po eni strani se papež zaveda, da je bolan, star in izjemno krhkega zdravja, saj je, recimo, prejšnji teden kar med nagovorom zbranim vernikom povedal, da ga koleno "strašno boli", a se tudi zaveda, da je Petrov naslednik na čelu vesoljne Cerkve in "da tudi sam Jezus ni stopil s križa, pa čeprav bi lahko", kot je sam dejal nekemu visokemu cerkvenemu dostojanstveniku na vprašanje, ali bo zares odstopil zaradi hudega trpljenja. Medtem ko to berete, je sveti oče Janez Pavel II. na pastoralnem obisku v tujini. Odšel je kljub dejstvu, da so mu ta obisk, kot toliko drugih doslej, zdravniki odsvetovali. Jasno je, da se ves svet sprašuje, kako vse to sveti oče zmore, da je lahko danes v svetu zares glasnik Luči in nedvomno najbolj poslušana moralna osebnost. Vsi na Sveto Goro! V soboto, 25. t.m., bo ob 9.30 na Sv. Gori zahvalna maša za 50 let tednika Družina. V nedeljo, 26. t.m., pa bo ob 16. uri tradicionalno romanje vernikov iz goriške nadškofije in koprske škofije. 2 ČETRTEK, 23. MAJA 2002 NOVA POLEMIKA Z ITALIJO ZGODBA O "ODKRITJU" ISTRSKIH SLIK V RIMU ALOJZ TUL Dne 10. junija 1940 Mussolini hrupno naznani vstop Italije v vojno. Še istega meseca člani sicer zasebnega "Istrskega društva za arheologijo in domovinsko zgodovino" poskrbijo, da se nekaj desetin slikarskih del priznanih renesančnih umetnikov prepelje na varno v Rim, kjer so jih v šestnajstih zabojih namestili v skladišče Nadzorništva za kulturne dobrine v znani palači Venezia. Tu so vsa povojna desetletja slike ostale zaprte in nedostopne. O njih so začeli govoriti šele v okviru posebne mešane italijansko-jugoslovan-ske komisije za vrnitev odtujene kulturne dediščine, ustanovljene na temelju Osimskega sporazuma iz leta 1975. Komisija se je sicer nekajkrat sestala, a svojega dela ni utegnila dokončati predvsem zaradi zavlačevanja z italijanske strani. Omenjene umetnine so bile medtem katalogizirane in opisane. Slovenija se je tudi po osamosvojitvi zavzela za vrnitev slik in arhivskega gradiva. Zadnjič je pozvala italijansko vlado na obnovitev zadevnih pogajanj leta 1999, a italijanska stran je vabilo preslišala. Podtajnik za kulturne dobrine v Berlusconijevi vladi Sgarbi je tako pred kratkim "odkril" spravljene slike v zabojih in jih sklenil razstaviti v začetku maja v omenjeni Beneški palači. Vest je vzbudila precej pozornosti in zanimanja, toda na nepričakovano posredovanje same vlade je bila razstava preklicana. Pravega razloga za to sicer niso navedli, vendar je dovolj razvidno, da so temu botrovali diplomatski razlogi, ker gre namreč za umetnine, ki so bile predmet meddržavnih pogajanj. Toliko je res, da je slovensko zunanje ministrstvo s tem v zvezi izročilo italijanskemu veleposlaniku v Ljubljani noto, v kateri ministrstvo ponovno predlaga sklic omenjene mešane komisije. Ta naj bi proučila in uredila še nerešena vprašanja, ki se nanašajo na vrnitev kulturnih dobrin, umetniških del, arhivov ter katastrskih in zemljiških knjig. Iz note je torej razvidno, da ne gre samo za slike renesančnih avtorjev iz 15. in 16. stoletja, ki so jih, kot rečeno, odpeljali iz koprskih in piranskih cerkev, muzejev in samostanov, temveč še za druga odprta vprašanja v zvezi z arhivskim gradivom. Medtem poteka razprava o tem, da so omenjena umetniška dela potrebna temeljite obnove, kajti njihovo večde-setletno "jetništvo" ni ostalo brez posledic. Podtajnik Sgarbi je omenil tudi možnost, da bi nekaj sredstev prispevala v ta namen tržaška občina, v zameno pa naj bi nekaj restavriranih slik namestili v kaki palači v Trstu. Za to se seveda ogreva odbornik tržaške občine za kulturo poslanec Menia. Vsi torej delajo zaenkrat svoje račune brez krčmarja. K stvari se je oglasila tudi koprska škofija, ki zagovarja stališče, da umetnine in arhivsko blago spadajo tja, od koder so bili odvzeti, in da je sama v preteklosti večkrat posegla za njihovo vrnitev na matično mesto. V ta namen so v zadnjih več kot 30 letih naslovili na različne organe Svetega sedeža več dopisov, v katerih jih prosijo za posredovanje za vrnitev zlasti umetniških slik in arhivskega blaga. Vedno so dobili enak odgovor, in sicer, da se ne ve, kje umetnine so. Podtajnik na italijanskem ministrstvu za kulturne dobrine Sgarbi je minuli teden v Rimu namesto odprtja razstave, zgolj predstavil zbirko beneških renesančnih mojstrov, ki je bila leta 1940 odpeljana iz obalnih istrskih cerkva na o-zemlju današnje Slovenije v italijansko prestolnico, da bi jih tako zaščitili pred morebitnim uničenjem zaradi grozeče vojne. O kaki vrnitvi slik se na italijanski strani zaenkrat ne govori, češ da obstoječi mednarodni sporazumi tega izrecno ne predvidevajo. Dejstvo pa je, da so zadevna pogajanja že potekala v okviru večkrat omenjene mešane komisije. Na to je vsekakor ponovno spomnila Slovenija z zadnjo diplomatsko noto, zato je upravičeno pričakovati, da bodo prej ali slej stekli pogovori med obema državama o dokončni usodi "istrskih umetnin" in o drugih odprtih vprašanjih glede arhivske dediščine. DESET LET PO ATENTATU PRI CAPACIJU "OBRAČUN NI OHRABRUJOČ" ZDA/PO IZJAVAH CHENEVA IN MUELLERJA STRAH PRED TERORIZMOM Danes (23. maja) poteka natančno deset let, odkar je sicilijanska mafija izvršila enega svojih najbolj drznih, a hkrati tudi najbolj gnusnih in podlih a-tentatov. Na hitri cesti, ki povezuje letališče Punta Raisi s sicilijansko prestolnico Palermo, so postali žrtve atentata 53-letni sodnik Giovanni Falcone, njegova žena Francesca Morvillo in trije njuni varnostniki. Daljinsko vodeni peklenski stroj, nameščen v cestnem podkopu pri križišču Capaci, je eksplodiral v trenutku, ko sta pripeljala do tega mesta avtomobil s tremi S 1. STRANI KOLIKO TEZE Vabimo jih tudi in predvsem, da odgovorno in zrelo oddajo svoj glas za rast in razoj naše slovenske skupnosti v deželi Furla-niji-Julijski krajini in s tem potrdijo svojo pripadnost slovenski narodni skupnosti, prav tako pa tudi svojo vero v svobodo in demokracijo oz. v velike vrednote, ki so tudi zgodovinska last našega naroda skozi stoletja. V duhu teh in drugih vrednot, ki so nam že starodavna kulturna in duhovna dediščina, zato vabimo vse slovenske volivce od Krmina prek Gorice do Nabrežine, da v nedeljo oz. ponedeljek, 26. in 27. t.m., oddajo svoj glas za tiste liste oz. kandidate, ki te vrednote najbolje izražajo. Zato kličemo z znanim geslom slovenske stranke: S ponosom naprej! 5 /. STRANI SOLA Tudi ko bomo dokončno določili za to zadolžen organ, ne bo lahko. Vsi pač nimamo enakih oz. istih pogledov na razvoj in vlogo naše šole: mnogi imajo še vedno predstavo šole kot stebra slovenstva, drugi vidijo njeno vlogo povezovanja različnosti v širšem in odprtejšem prostoru, tretji gledajo nanjo bolj tehnicistično, zgolj kot na posredovalko znanja itd. Vsekakor se bodo odgovorni morali nujno u-sesti za mizo in uskladiti različne poglede. Ravno tako pa je nujno, da jih ostali ne pustimo same, ker bi to bilo zares nedopustno. V tem primeru bi namreč pomenilo, da se je v mehanizmih, ki iz skupka posameznikov delajo resnično skupnost, nekaj zalomilo. NOVI GLAS UREDNIŠTVO IN UPRAVA 341 70 GORICA, RIVA PIAZZUTTA 18 TEL. 0481 533 177 F A X 0481 536 978 E-MAIL gorica#noviglas.it upravah'noviglas.it 341 33 TRST, ULICA DONIZETTI 3 TEL. 040 365 473 FAX 040 775 419 E-MAIL trst@noviglas.it GLAVNI UREDNIK ANDREJ BRATUŽ ODGOVORNI UREDNIK JURIJ PALJK IZDAJATELJ ZADRUGA GORIŠKA MOHORJEVA; PREDSEDNIK DR. DAMJAN PAULIN REGISTRIRAN NA SODIŠČU V GORICI 28.1.1949 POD ZAPOREDNO ŠTEVILKO 5 TISK TISKARNA BUDIN / GORICA NOVI GLAS JE ČLAN ZDRUŽENJA PERIODIČNEGA TISKA V ITALIJI IN ZVEZE KATOLIŠKIH TEDNIKOV V ITALIJI - FISC LETNA NAROČNINA ITALIJA 42 EVROV, SLOVENIJA 46 EVROV, INOZEMSTVO 62 EVROV, PRIORITETNA POŠTA 83 EVROV POŠTNI TEKOČI RAČUN 10 6 4 749 3 - USPI sc varnostniki in avtomobil, v katerem so bili zakonca Falcone in njun šofer. Obema voziloma je zaradi strahotne eksplozije iznenada zmanjkalo cestišče, obe sta zleteli v zrak in naposled obtičali v razbitinah. Pri tem so izgubili življenje vsi potniki, razen Falconejevega šoferja, ki pa v tistem trenutku ni bil za volanom, ker je avto vozil sam sodnik Falcone. Bila je sobota, ko sta se zakonca vračala iz Rima. Falcone je bil v službi na ministrstvu za pravosodje, žena pa je bila članica izpitne komisije za kandidate, ki želijo postati sodniki. Konec tedna sta namreč hotela preživeti doma. Kmalu po tem hudem zločinu je sicilijanska mafija zagrešila še enega. S prav tako drznim in enako gnusnim ter podlim atentatom je spravila s tega sveta sodnika Paola Borsel-lina, ki je tesno sodeloval s Fal-conejem in prav tako veljal za enega najboljših poznavalcev sicilijanske mafije, zlasti pa njenega delovanja v sodobnem času. Borsellino je umrl nasilne smrti nedaleč od svojega doma v Palermu, ko je eksplodiral di-namitni naboj, nameščen v nekem avtomobilu. Zahvaljujoč se tako imenovanim skesancem, so varnostne sile aretirale več mafijskih vodilnih zločincev. Od teh velja omeniti zlasti Gioacchina La Barbero, ki je na dan atentata pri Ca-paciju s svojim avtom spremljal Falconejevo pot od letališča do kraja zločina. La Barbera je bil v telefonski zvezi z zločincem, ki je v pravem trenutku pritisnil na gumb in tako povzročil eksplozijo dinamitnega naboja v podkopu pod hitro cesto. Med aretiranimi zločinci je bil tudi razvpiti Riina, porotno sodišče v Caltanisetti pa je 1.1997 obsodilo na dosmrtno ječo 24 "bo-sov", aprila leta 2000 pa je prizivno porotno sodišče izreklo 29 dosmrtnih kazni. STRAN 16 BREDA SUSIC Alarm glede novih terorističnih atentatov, ki sta ga konec minulega tedna in na začetku tega sprožila ameriški podpredsednik Dick Cheney in direktor Federal Bureau of Intelligence Robert Mueller, je razburil celotno svetovno javnost, predvsem ameriško. To se je konkretno zaznalo, ko sta na VVall streetu takoj po izjavah padla indeksa Dow Jones in Nasdaq, kar je imelo posledice na vseh svetovnih borzah. V resnici je bil to le zunanji znak psihoze, ki je v Ameriki zlahka zaznavna od nesrečnega 11. septembra dalje in ki se od takrat še ni polegla. S temi zadnjimi izjavami se je še dodatno okrepila, potem ko je v minulih tednih Američane že šokiralo odkritje, daje predsednik Bush pred 11. septembrom vedel o možnosti atentatov, pa ni dovolj hitro in previdno ukrepal. Cheney je v televizijskem intervjuju dejal, da bo v prihodnjih letih gotovo prišlo do novega atentata, ki ga bo po krutosti in obsegu lahko primerjati z atentatom na Tvvin Tovvers. Mueller pa je temu dodal še prepričanje, da lahko v prihodnje (ne samo v ZDA, pač pa tudi v Evropi) pričakujemo samomorilske atentate islamskih skrajnežev. Ti bodo uporabljali isto tehniko napadov kot palestinski atentatorji, ki se rastrelijo sredi množice na ulicah izraelskih mest. Komentatorji menijo, da je do teh izjav prišlo po eni strani zaradi notranjih obračunavanj med predstavniki varnostnih služb, po drugi pa iz političnih računic: izjave naj bi dokazale, da bo ameriška administracija odslej bolje skrbela za varnost in obveščala državljane o nevarnostih, ki se jih tičejo - česar ni storila pred 11. septembrom, kar volilci sedaj očitajo Bushu. Gotovo pa je, da te izjave v ničemer ne bodo pripomogle, da se bo nevarnost zmanjšala. Dejstvo je, da se je proti fana- tikom, ki so pripravljeni na smrt, zato da prizadenejo sovražnika islama, in so prepričani, da si bodo s tem zagotovili mesto v raju, skoraj nemogoče boriti. To jasno dokazuje primer Izraela, ki z vso prednostjo na vojaški in tehnološki ravni ter na področju izobrazbe varnostnih in protiobveščevalnih služb, ni mogel ustaviti samomorilnih atentatov Palestincev. To dokazuje tudi primer atentatorjev Al Qaede, ki so vsi odlično integrirani v družbo zahodnih držav, v katerih živijo, in jim je zato zelo težko - če ne nemogoče - priti na sled. Vsega tega se tudi preprosti ljudje v Ameriki in v Evropi dobro zavedajo. Morda pa bodo izjave poleg preplaha (nehote) povzročile tudi večjo kritičnost do lastnih političnih in državnih predstavnikov. Ljudem namreč prihaja vedno jasneje v zavest ugotovitev, da se je treba proti terorizmu boriti na drugačen način, kot to delata izraelski premier Sharon na eni strani in Busheva administracija (ki po neuspehu v Afganistanu napoveduje nov napad na Irak) na drugi. Kot piše Sergio Romano v II Corriere della Sera, seje namreč proti terorizmu treba boriti predvsem s protiobveščevalnimi službami, z nadzorom nad finančnimi operacijami nekaterih spornih družb, z dobro politiko priseljevanja, z nekaterimi usmerjenimi diverzantskimi akcijami in z iskanjem politične rešitve - kot v primeru Palestine. Po drugi pa, kot meni avtor serije oddaj o terorizmu, publicist Igor Antič, je treba terorizem in fanatizem iztrebiti pri njunih koreninah, in sicer tako, da se odpravi revščino in obup, da se zagotovi osnovne človečanske in narodnostne pravice potlačenim ljudstvom. Odslej bo morda svetovna javnost ocenjevala svoje politike tudi na podlagi tega, ali se bodo terorizmu znali zoperstaviti tudi na ta dva načina, ne pa le z vojaškimi akcijami. www.noviglas.it cena oglasov po dogovoru POVEJMO NA GLAS JANEZ POVSE VOLITVE ZA GORICO VREDNOT Ne more hiti slučaj, da se tolikšen del naše, se pravi slovenske narodnostne skupnosti prepoznava v Marjetici oziroma v obeh njenih volilnih zaveznikih. Razlogov je več in med njimi je gotovo na prvem mestu dejstvo, da smo narodnostna manjšina. In v tej točki ne more biti nobenega dvoma: manjšina je nezmotljiv preizkusni kamen za večinski narod, in to kjer koli in kadarkoli. Odprt odnos do manjšine, odnos, ki ni obremenjen s predsodki ali celo občutki nelagodnosti, je vreden vsega odobravanja in podpore. Izpričuje namreč razumevanje do vsakršne drugačnosti, pa naj ho ta še tako majhna in maloštevilna. Izpričuje pripravljenost, da je v sodobni družbi nujno in koristno vrednotiti prav vsak njen del kot dragocen in enakovreden. Družba, ki tako razume svojo nalogo in poslanstvo, ima pred seboj lepo in prijetno prihodnost ter zajamčen razvoj na vseh ravneh. Opredelitev za Marjetico se seveda najprej tiče Gorice in urejanja življenja v njej, toda sočasno je uprta tudi v širše prostore, ki so dandanes bolj kot kdaj koli prej med seboj povezani in drug od drugega odvisni. Opredelitev za Marjetico in njene somišljenike v tem smislu zadeva bližnjo Novo Gorico in Slovenijo vse tja do dneva in še naprej, ko bodo vsa ta območja zajeta v razširjeno Evropsko unijo. Le odprta in razumevajoča Gorica je tista, ki bo lahko s sosednjo Novo Gorico in s Slovenijo ter morda še dlje od nje odkrivala nove in nove možnosti sodelovanja. In ta vidik je še kako bistven, pravzaprav ne- pogrešljiv, saj si je težko predstavljati prodornost našega mesta, v kolikor na navedenih ravneh ne bi nastopalo odprto in razumevajoče. Opredelitev za duh Marjetice in njenih spremljevalcev pa ima končno najširši možni pomen, saj se nanaša na zadnje politične premike v Evropi. Vse bolj jasno postaja, da se utegne Evropa ponovno znajti na mračnem razpotju, za katerega smo mislili, da je že zdavnaj preseženo. Evropa je s svojimi vrednotami in zgodovinsko izkušnjo zagotovo zibelka človeške civilizacije, toda v zadnjem času se je v zvezi s priseljenci, torej v zvezi z drugimi kulturami, verami in civilizacijami pojavilo toliko zaostrenih mnenj, da so slednja pričela dobesedno spreminjati politični zemljevid. In to nikakor ne v lepem smislu. Pokazalo se je, da bitka za vrednote sožitja še zdaleč ni dobljena in da dobivajo vse več privržencev tisti, ki se zavzemajo za trdo roko do vsega, kar je drugačno. Trda roka urejanja problemov pa seveda ne vodi v vsesplošno odprtost in razume-vanje, nasprotno, prav odprtost in razumevanje sta ji odveč. In tudi s tega najširšega vidika evropske in s tem tudi naše prihodnosti je volil' na opredelitev za Marjetico in njena partnerja še kako utemeljena in v najglobljem pomenu besede bistvena. Bistvena za nas kot manjšin0' bistvena za razmere znotraj večinskega naroda. In te razmere naj bodo predvsem in samo prijetne, predvsem in samo prijazne. AKTUALNO INTERVJU / DRAGOTIN DANEV PROBLEM OBRTNE CONE ZGONIK BREDA SUSIC Dela se bodo menda zaključila v drugi polovici letošnjega leta. V katerifazi je priprava na uradno odprtje obrtniške cone? Trenutno v coni deluje že pet podjetij, kar pomeni dobra četrtina. V kratkem se jih bo vse- lilo drugih pet ali šest, ostala pa po poletju. Če se ne bo nič zataknilo, bi morala vsa podjetja začeti delovati do konca letošnjega leta. Torej lahko rečemo, da smo res v končni fazi del, ko postavljamo ploščice - če lahko malo posplošim... Obrtna cona je na področju obrtništva najuspešnejši projekt, ki gaje Slovensko deželno gospodarsko združenje predstavilo v sklopu programov Cilj 2 za Furlanijo-Julijsko krajino. Kdaj in kdo je pokazal potrebo, da bi prišlo do uresničitve tega projekta? Res je bilo tudi na uradnih predstavitvah Dežele F-Jk poudarjeno, da gre za najuspešnejši projekt na področju obrtništva iz programov Cilja 2. Na koncu 80. let, torej okoli let '88-'89 so se pokazale potrebe, da bi uresničili obrtno cono v obči-ni Repentabor. Kolikor sem bil informiran, takrat menda ni bilo dovolj interesentov, da bi lahko projekt uresničili v tej občini, ato je nekaj let vse zamrlo, otem pa se je v prvih 90. letih zelja spet pojavila: verjetno so tudi druga podjetja izvedela o možnosti uresničitve takega projekta in ker so se zavedala, da je razvoj neizbežen, če hočejo ostati na površju, se je število interesentov nekoliko dvignilo. Začeli so iskati novo lokacijo, dokler niso našli te, na kateri sedaj rase cona. Logično so bili v ozadju stiki med občinama: seveda je tudi občina Zgonik pazila, da bi upoštevala potrebe lastnih obrtnikov. Tako se je začela tista dolga pripravljalna faza, ki je trajala skoraj 10 K torej do leta 1999-2000, da je lahko prišlo do realizacije načrta. Kako to, da je ta doba trajala tako dolgo? Kakšna je bila vloga krajevnih gospodarstvenikov, kakšna pa krajevnih ustanov, pri pobudi in realizaciji projekta? Ta doba je trajala toliko, ker Zemljišče ni bilo privatno, bilo je jusarsko. Probleme, ki so se pojavili v zvezi s tem, je bilo treba Minuli teden je bilo v Trstu med raznimi gospodarskimi panogami v ospredju obrtništvo, in to zaradi prvega obrtnega sejma severovzhoda (Artigianato Nord Est), ki je trajal od 8. do 12. maja. Na njem se je predstavilo tudi več slovenskih ustanov in obrtnikov iz zamejstva ter iz Slovenije (o tem pišemo na gospodarski strani). Med njimi se je predstavila tudi Obrtna cona Zgonik. Kdor se vozi od Opčin po državni cesti do Proseka, lahko že več mesecev v neposredni bližini nakupovalnega centra Lanza opazi gradbišče, kjer s pospešenim ritmom rase 8.700 kvadratnih metrov novih paviljonov na skupnih 34.000 kvadratnih metrih površine. Paviljoni so namenjeni novi obrtni coni Zgonik, kjer bo svoj prostor dobilo 21 podjetij. 7. novembra 2000 so postavili temeljni kamen, pred nekaj tedni pa so na noge postavili ogrodje zadnjega paviljona, v drugih potekajo dela notranje ureditve, že oktobra meseca pa so se začela vseljevati prva podjetja. O tem pomembnem projektu smo se pogovorili s predsednikom Konzorcija obrtne cone Zgonik, Dragotinom Danevom, znanim podjetnikom z Opčin, ki je obenem tudi predsednik upravnega sveta Zadružne kraške banke. rešiti z občinskimi upravami - ne toliko z našimi kraškimi upravami, kolikor s tržaško, ki je morala biti zraven. Glede vloge krajevnih ustanov bi rekel, da sta se Občina Zgonik in Občina Trst - to je takratna uprava tržaške občine - zavedali, da je potreba po teh strukturah neodložljiva, in so se začeli stiki, ki so privedli do prodaje zemljišča občini Zgonik. Občina Zgonik pa gaje prodala Konzorciju. Seveda tudi potem pot ni bila uglajena, vendar so bili vsi tako prepričani v projekt, da je to navdušenje lahko pripeljalo samo do pozitivnega rezultata. Tudi Tržaška pokrajina nam je stala ob strani pri reševanju nekaterih problemov, predvsem kar se tiče cest in povezav - na primer povezav med državno in pokrajinsko cesto itd. Včasih se te stvari zdijo enostavne, pa so vse prej kot take. Dežela F-Jk se je izkazala posebno v kritičnih fazah: ko je bilo treba v zaključni fazi hitro priti do določenih dokumentov, seje to dalo zlahka urediti. Kar se tiče drugih ustanov, moramo omeniti nenadomestljivo vlogo Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, ki je od vsega začetka stimuliralo, da je do te pobude prišlo. Poleg tega je tudi pripravilo vse dokumente za prošnje za finansiranje iz omenjenega programa Cilj 2. Dokumentacija je bila tako kompletna, da ni prišlo do nikakršnega zapletanja. Med gospodarskimi subjekti pa moramo povedati, da so pomembno vlogo odigrale krajevne banke - pri tem je glavno imela Zadružna kraška banka -, ki so s prefinan-siranjem podjetij zagotovile sredstva, do katerih bi drugače težko prišli, tako da bi nekatera podjetja celo ne imela možnosti, da se vključijo v projekt, če ne bi imela za sabo teh bančnih ustanov. Kakšen delež pa ima Evropska unija pri uresničevanju projekta? Evropska unija ima to vlogo, krožek KOT, PONUDBE 2002 GRADEŽ od 9.6. do 19.6.2002 in od 1.9. do 11.9.2002 10-dnevno bivanje v novem Hotelu Rialto ROŽ KOROŠKA od 14.7. do 21.7. 8-dnevno bivanje v hotelu TOPLICE DOBRNA od 25.8. do 4.9.2002 10-dnevno zdravljenje - Mali LOŠINJ od 8.9. do 15.9.2002 8-dnevno bivanje v hotelu Bellevue ' Možnost individualnega zdravljenja vse leto v Zdravilišču Strunjan ln od 1.5. do 31.10.2002 v Gradežu-Hotel Rialto INFORMACIJE NA SEDEŽU KROŽKA KRUT: Gorica, Korzo Verdi 51 int., tel. 0481 531644, Trst, ul. Cicerone 8, tel. 040 360072 FOTO KROMA da spodbuja majhne in srednje iniciative, in je nudila prispevke podjetjem. Vsekakor je samo pet naših podjetij odgovarjalo kriterijem tipologije obrništva, ki so jih zahtevali v razpisu, tako da so lahko zaprosila za prispevke iz programa Cilj 2. Vsem petim so prošnje tudi odobrili in so zelo naglo do teh sredstev tudi prišli. Mudi se nam, da bi se dela v coni čimprej zaključila in da bi se podjetja vselila pred koncem leta, ker so na razpolago določena finansiranja. Gre na primer za zakon Tremonti bis, ki nudi pomoč podjetjem, ki ponovno investirajo v lastna podjetja - pri tem so velike olajšave pri obdavčevanju. Tudi Evropska unija je spet razpisala nova sredstva za Cilj 2, ki bodo na razpolago od maja meseca. Nekatera naša podjetja - morda 5 do 10 - bodo zopet lahko prišla v poštev za črpanje pomoči iz tega sklada. Torej bi rekel, da smo v tem trenutku v zelo pozitivni fazi, kar se tiče pomoči, tako da se podjetja lahko razbremenijo tiste finančne teže, ki spremlja vsak razvojni načrt. Zakaj ste za obrtniško cono izbrali prav to lokacijo? Lokacijo je izbrala Občina Zgonik glede na to, za katero cono je bilo najlažje spremeniti urbanistični načrt. Tudi to, da so spremenili namembnost tega zemljišča, je trajalo nekaj let. Zakaj pa je tu nastala ravno obrtna cona? Najprej, ker se je pokazala velika potreba po prostorih ravno za obrtnike: večina teh podjetij deluje že danes, vendar v nemogočih pogojih, ker so se razvili, prostori pa so ostali isti kot za prejšnje potrebe. Tako imajo nekateri urade v enem kraju, skladišča v drugem, nekateri imajo obrtne delavnice v lastnih hišah - kar je za današnje čase nepojmljivo. Torej v večini primerov gre za podjetja, ki že delujejo, nekatera - na primer majhna družinska podjetja - so zaradi lastne- ga razvoja le spremenila uradni naziv podjetja. V obrtno cono pa nismo mogli vključiti komercialnih dejavnosti. V poštev so lahko prišle produktivne dejavnosti - npr. nekdo bo izdeloval mesne izdelke, drugi bo proizvajal pivo... - ali pa servisne dejavnosti, pa še obrtniki, kot npr. mizarji, strugarji, kovači... Ciste komercialne dejavnosti pa so izostale tudi zato, da ne bi kdo špekuliral glede namena cone in da cona ne bi postala nekaj, čemur manjšina ne bi bila kos. Pogoji so bili tako restriktivni, da so v coni našli prostor res samo tisti, ki so imeli potrebo, in da med njimi ni bilo špekulantov. Kakšne prednosti nudi ta lokacija z gospodarskega vidika? Velike. Mislim, daje ta loka- želela včlaniti v Konzorcij. Ta nova podjetja so mislila, da najprej gradimo in šele potem iščemo kandidate za vselitev, v resnici pa smo mi imeli že dovolj članov in smo delali zase. Z vsemi prosilci, ki so se do nas obrnili takoj po začetku gradenj, bi lahko zgradili še dve taki coni. Povpraševanja je torej še vedno veliko in tudi potreba je še velika, saj je več domačih podjetij, ki bi se rada razvila. Pa tudi podjetja iz drugih pokrajin, ki bi se rada razširila na Tržaško, iščejo primeren prostor. Zato bo verjetno treba pomisliti še na kak tak načrt, čeprav vse to spreminja naš Kras. Vendar napredek zahteva prilagajanje in verjetno se bo Kras spremenil iz kmečkih površin v kaj drugega. Ocenili ste, da bo v coni zaposlenih od 150 do 200 ljudi, kar pomeni, da bi delovna mesta lahko poskočila za 20-30%. Kakšno vlogo bo ta novi obrtniški center odigral na teritoriju zahodnega Krasa, kaj bo pomenil za prebivalce, posebno za slovensko skupnost na tem območju? Pomenil bo razvoj. Ne samo to: pozitivno bo vplival na rast delovnih mest, čeprav cona ni tako velika. Nam se zdi velika, ker jo gradimo, ker smo navdušenci. Toda v pimerjavi s kako drugo, je to majhna obrtna cona. Nekatera podjetja, ki so se ali se bodo vselila, tako hitro rasejo, da je že ta novi prostor zanje skoraj pretesen, kar pomeni, da je razvoj zelo hiter. -C-'”. FOTO KROMA cija ena najlepših, kar se jih da dobiti na tržaškem ozemlju. Ima dobre povezave, je zelo blizu avtoceste, tako da je idealna za tiste obrtnike, ki so se že ali se mislijo razširiti proti Tržiču in Goriški na eni strani ali proti Miljski občini na drugi. Samo 25 km, pa si v Miljah ali v Gorici. Dokaz, kako je ta lokacija in obenem projekt zanimiv z gospodarskega vidika, je, da sem takoj, ko se je začelo graditi, ko so ljudje videli, da bo iz tega načrta nastalo nekaj konkretnega, da se ne bo ustavil -kot seje npr. zgodilo v Nabrežini, kjer so imeli velike težave in je nazadnje stvar propadla -začel dobivati ogromno prošenj obrtniških podjetij, ki so se Porast delovnih mest pa bo šel v korist predvsem krajevnega prebivalstva, ker smo se morali držati načela, ki nam ga je narekovala Občina. Želela je, da bi bil določen odstotek podjetij, ki se bodo vselila, rezerviran za obrtnike, ki so že prej imeli svoj sedež v Zgoniški občini. Posebna skrb je bila torej namenjena razvoju domačih podjetij. Ali gre torej večinoma za slovenska podjetja? Večina teh podjetij je domačih slovenskih podjetij, ki so tudi prva izvedela za ta projekt, niso pa vsa podjetja slovenska. Vsa, tudi italijanska, so včlanjena v Slovensko deželno gospodarsko združenje, saj je bilo Združenje pobudnik pro- jekta. Naravno je bilo, da je Združenje najprej informiralo lastne člane in poskrbelo zanje. Združenje pa ima tudi veliko italijanskih članov. Za vstop v obrtno cono nismo postavljali omejitev, pač pa smo upoštevali le potrebo podjetij po novih prostorih. Odzvalo se je 20 podjetij, kar se morda zdi malo, vendar ni vedno lahko najti v kratkem času toliko podjetij, ki potrebujejo halo in so pripravljena investirati 500-600 milijonov. Marsikatero podjetje je na primer izostalo, ker bi se sicer rado razširilo, vendar v tistem trenutku ni imelo na razpolago tako velikega kapitala. Ob slovesnosti, ko smo položili temeljni kamen, je bil prisoten tudi takratni deželni odbornik za obrništvo Venier Romano, ki je bil prijetno presenečen, ko mu je tajnik SDGZ izročil seznam podjetij, ki so bila že pripravljena za vselitev. Do takrat si je verjetno marsikdo še mislil, da gre za kako špekulativno pobudo: da bomo zgradili prostore in jih nato "prodajali" klientom. V resnici smo mi že prej vse pripravili in poiskali podjetja, ki so bila pripravljena na vstop v novo obrtno cono. Kakšna je vloga Konzorcija Obrtna cona Zgonik? Zainteresirana podjetja so ustanovila konzorcij in člani so bili v bistvu že pripravljeni na vselitev oz. na investicijo. Nekateri so se včlanili, kljub temu da ni bilo več prostora, vendar so bili pripravljeni, da se vključijo v neke vrste čakalno listo. V tem času, od začetka del pred približno dvema letoma do sedaj, se je kdo premislil oziroma dobil druge lokacije, ki so bile že pripravljene, in je torej izstopil iz konzorcija. Na njihovo mesto pa so že čakali drugi, tako da ni bilo nikoli nevarnosti, da bi se znašli s halo, ki bi ostala prazna. Finansiramo se sami, saj ne bi privatnik mogel najti tak kapital, da bi prej zgradil cono, šele potem pa bi iskal nove možne kupce. Dela namreč finansiramo sproti, zato morajo člani konzorcija biti stalno soudeleženi s svojim kapitalom. Obrtno cono zida Konzorcij, ne posamezniki. Člani konzorcija niso še lastniki parcel. Konzorcij dobiva na račun sredstva, ki jih imajo podjetniki. Ko bodo dela dokončana, bo konzorcij izdal vsakemu podjetju-članu fakturo za prodajo parcele; ceste, zelenice in skupne površine pa bodo ostale v lasti občine. Vzdrževalne stroške bodo plačevali obrtniki. Glede cestnih povezav naj povem še to, da se razmišlja o gradnji novega križišča, ki bi omejil možnosti zastojev v prometu, predvsem pa nesreč. Treba je upoštevati, da se bo v bodoče tu premika- lo 21 novih podjetij, to se pravi več desetin uslužbencev... Cesta pa je tam ravna in marsikdo pritisne na plin, namesto da bi upočasnil avto. Pokrajinska uprava je zato že zagotovila, da je v teku preučevanje projekta, da bi se nevarnost zmanjšala. Kar bi lahko bila dodatna atrakcija, ker bi marsikdo pomislil, da gre v kraj, kjer ni nevarnosti na cesti. Jeseni lahko torej pričakujemo uradno odprtje Obrtne cone Zgonik... Sedaj smo uresničili ta načrt, čas pa bo povedal svoje: po mojem bo v naslednjih letih treba razmišljati že za nadaljnji razvoj. 3 ČETRTEK, 23. MAJA 2002 KRISTJANI IN DRUŽBA 4 ČETRTEK, 23. MAJA 2002 praznovanje 50-letnice družine PREJŠNJO SOBOTO NA BREZJAH svmoc°L,ŠE' VSI NA SVETO GORO! RAZGLASILI SO SKLEPE PLENARNEGA ZBORA Pa je odgovor zelo preprost in se skriva - pa niti ne tako skriva! - v tistem njegovem odgovoru nekemu kardinalu, da "tudi sam Jezus ni stopil s križa, pa čeprav bi lahko!" Papež Janez Pavel II. doživlja svoje poslanstvo na čelu Cerkve, ki ga nikdar ne postavlja pred oznanjevanje Božje besede in Resnice, Poti in Življenja, ampak se z njim pooseblja, kot danost in veselje, bolezen in starost pa kot kalvarijo. Iz tega izvirajo predanost delu, potrpežljivost, prenašanje nečloveških in navadnemu človeku komaj razumljivih vsakodnevnih naporov. Njegova edina opora je Bog, to je jasno tudi tistemu, ki ne veruje v Boga, kot je jasno vsem, da ta sveti oče ne bo odnehal, da bo oznanjal evangelij in nagovarjal vsakega človeka v svetu: od ostarelega do najmlajšega, od bogatega do najrevnejšega, od Afričana do Evropejca, od prvega do zadnjega, in to zato, ker oznanja vese- lo novico človeka in Boga, ki je prišel na svet, da bi nas odrešil. Ker se svojega poslanstva v polnosti zaveda in živi Božjo besedo, ne bo odnehal vse dotlej, ko ga bo Bog poklical k sebi, da se mu bo zahvalil za velike stvari, ki jih je in jih bo še storil sredi nas v Njegovem imenu. Svetemu očetu želimo veliko zdravja in potrpljenja, tudi z nami, ki nam ni dano v taki polnosti dojemati skrivnost vere in kalvarije, za katero pa stojita vstajenje in Odrešenik, in morda prav zato ugibamo, kaj je tisto, kar žene sv. očeta, da vztraja. OBVESTILO ROMANJE NA SVETO GORO: verniki goriške nadškofije in koprske škofije bodo skupno poromali na Sveto Goro v nedeljo, 26. t.m. Slovesno somaševanje se bo začelo ob 16. uri v prisotnosti dveh škofov. Pridite! V frančiškanskem samostanu na Sveti Gori so opravili organizacijske in tehnične priprave za sprejem in dobro počutje naročnikov, naročnic in drugih prijateljev slovenskega katoliškega tednika Družina. V tamkajšnji baziliki in na prostem ob njej bo namreč v soboto, 25. maja, osrednje praznovanje ob 50-letnice ustanovitve omenjenega časnika. Po objavljenem sporedu se bo ob 9.30 uri v baziliki začel poseben duhovni program z molitvijo, petjem in pričevanji o pomenu katoliškega tednika Družine v življenju ljudi in Cerkve na Slovenskem. Ob 11. uri bo v baziliki slovesna maša. Somaševanje škofov in duhovnikov bo vodil koprski škof msgr. Metod Pirih. Po maši bo okrog cerkve pogostitev, ki jo bo podaril omenjeni časnik, nato pa prijateljsko srečanje. Popoldne ob 15. uri bodo v cerkvi še pete litanije Matere Božje z odpevi, s katerimi se bodo obiskovalci po stari krščanski navadi priporočili svetogorski Mariji, potem pa se bodo odpravili proti domu. Praznovanje na Sveti gori bo neposredno prenašala tudi državna televizija. V slavnostni številki Družine, ki je izšla ob 50-letnici izhajanja tega katoliškega tednika, z geslom Za zlati jubilej skupaj naprej, sta dve strani, namenjeni tudi opisu Svete gore, ki je romarsko središče in duhovno srce Primorske. Odgovorni urednik časnika Franci Petrič je napisal prispevek o zgodovini tega verskega središča, pater v tamkajšnjem frančiškanskem samostanu Pavel Krajnik pa je objavil članek z naslovom Po razburljivih sledeh Uršule Ferligoj, pastirice iz Grgarja. V uvodu na prvi strani, namenjeni Sveti gori, je zapisano, "da sta Sveta gora in posebno svetogorska Marijina podoba doživeli hude preizkušnje in vedno znova zaživeli, tako pa hoče tudi tednik Družina vztrajati v poslanstvu, ki mu je zaupano pri širjenju vesele blagovesti in nauka Cerkve med slovenskim ljudstvom. Tam se bomo zbrali uredniki in novinarji, dopisniki in poverjeniki, zvesti bralci in bralke, da zapojemo in molimo v čast tako, kot je napisal Alojz Gradnik, ki je gledal njeno svetišče iz rodnih Brd: "O Marija Svetogorska! Daj nam srčnost, poguma, daj, da trdna nam bo vera, naj premaga vse viharje!". ...........M. NOV NUNCIJ V SLOVENIJI Tiskovni urad Slovenske škofovske konference nam je sporočil, da je sveti oče Janez Pavel II. sprejel odstop dosedanjega apostolskega nuncija v Rupubli-ki Sloveniji nadškofa msgr. Marjana Oleša, ki seje službi odpovedal zaradi zdravstvenih razlogov. Papež je imenoval za novega apostolskega nuncija msgr. Giuseppeja Leanza, naslovnega nadškofa v Lilibeu, ki je sedaj apostolski nuncij v Bosni in Hercegovini. Msgr. Leanza se je rodil 2. januarja 1943 v kraju Cesaro pri Messini v Italiji. V duhovnika je bil posvečen leta 1966. Po študiju (doktor cerkvenega prava) in usposabljanju na Papeški cerkveni akademiji je stopil v diplomatsko službo Sv. sedeža. Opravljal je različne službe na apostolskih nunciaturah v Paragvaju, Ugandi, ZDA in na Oddelku za odnose z državami v Državnem tajništvu v Vatikanu. Leta 1990 je bil imenovan za apostolskega nuncija na Haitiju, junija 1991 za apostolskega nuncija v Zambiji in Malaviju in aprila 1999 v BiH. Novi nuncij bo prišel v Slovenijo v najkrajšem času. Datum njegovega prihoda in dan predaje poverilnih pisem predsedniku Slovenije še nista določena. Na Brezjah je bilo v soboto, 18. t.m., še posebej slovesno, saj se je na tej najbolj znani romarski poti pri Mariji Pomagaj, zavetnici Slovencev, zbralo več kot deset tisoč slovenskih vernikov in drugih ljudi. Čar bogoslužja, na katerem so slovesno predali dokumente slovenske sinode v roke nadpastirju slovenske Cerkve in ljubljanskemu nadškofu dr. Francu Rodetu, je gotovo bil v množičnosti vernikov, a tudi v visokem cerkvenem obisku v Sloveniji. Prišel je namreč tudi posebni papežev odposlanec, kurijski kardinal Jožef Tomko, ki je minulo soboto med slovesno mašo na Brezjah izročil sklepni dokument plenarnega zbora Cerkve na Slovenskem škofom or-dinarjem z besedami, naj ga uresničujejo v svojih škofijah. Razglasitve dokumenta, ki vsebuje celosten načrt delovanja Cerkve na Slovenskem v začetku tretjega tisočletja, seje, kot je poročala Slovenska tiskovna agencija, po prvih podatkih udeležilo več kot 10.000 vernikov iz cele Slovenije. Kardinal Jožef Tomko je med bogoslužjem poudaril, da je razglasitev tega dokumenta eden najpomembnejših dogodkov ne le za Cerkev pač pa za celotno samostojno Slovenijo. Kardinal Jožef Tomko, ki je po rodu Slovak, je zatrdil, da je Cerkev s tem dokumentom "sprejela pomembno odločitev za človeka, ki je danes najbolj ogroženo bitje na zemlji, saj ga ogroža kultura smrti". V sklepnem dokumentu slovenske sinode, ki jo je vodil dr. Ivan Štuhec s sodelavci, je namreč jasno zapisano, da je človeško življenje potrebno spoštovati od trenutka naravnega spočetja pa do trenutka naravne smrti. Ljubljanski nadškof in metropolit Franc Rode pa je dejal, "da naj bo ta dan, ko postavljamo nov mejnik, kot pomladna milost slovenskemu narodu." Po uvodnem pozdravu in slovesnem bogoslužju je kardinal Jožef Tomko izročil dokument ljubljanskemu nadškofu dr. Francu Rodetu, mariborskemu škofu dr. Francu Krambergerju in koprskemu škofu msgr. Metodu Pirihu ter drugim predstavnikom skupin vernikov. Kardinal Tomko je izpostavil predvsem dva cilja dokumenta, in sicer oznanjati veselo novico o odrešenju, ki ga prinaša Jezus Kristus, ter zahtevati svobodo, ki je za to odrešenje potrebna. Prav uresničevanje sklepov in smernic plenarnega zbora naj bi namreč bilo v veliki meri odvisno od svobode, ki jo ima- jo kristjani in državljani v svoji državi. Kardinal Jožef Tomko se je v svojem govoru dotaknil tudi problematike verouka v šolah z besedami, da Cerkev želi svobodo vsakemu posamezniku. V sklepnem dokumentu pa je glede te tematike zapisano, da je veroizpoved temeljna človekova pravica in da je svoboda do vzgoje v veri tudi temeljna pravica družine. Ob koncu slovesnosti so se duhovniki in verniki spomnili tudi papeža, ki je v soboto praznoval svoj 82. rojstni dan in mu za njegov praznik poslali čestitko s pozdravi in dobrimi željami vseh slovenskih vernikov in državljanov. V dokumentu, ki ga je plenarni zbor začel pripravljati pred petimi leti, so sicer sprejete tri temeljne odločitve nove evan-gelizacije - za človeka, za občestvo in za dialog. Njegova vsebina se razteza na vsa področja cerkvenega življenja in se dotika tako vprašanj glede notranje cerkvene organizacije, pomembnih cerkvenih dejavnosti, njenega pravnega in gmotnega položaja in tudi vloge katoliške Cerkve v današnji slovenski in širše evropski družbi. Sklepni dokument sinode slovenske Cerkve je razdeljen na šest vsebinskih sklopov, vsakemu pa so dodani sklepi, ki predvidevajo konkretne ukrepe. Njihovo uresničevanje bo v posameznih škofijah potekalo postopno. Tako bodo za vsako naslednje obdobje izvzeli posamezne poudarke in izbor tem. Slavje na Brezjah je bilo doživeto, zelo dobro obiskano, kar je samo dokaz več, da je slovenska Cerkev živa stvarnost slovenske družbe, v kateri ima in mora imeti pomembno vlogo. Tudi sredstva obveščanja, ki niso ravno naklonjena slovenski Cerkvi, so v Sloveniji sklepnemu dokumentu slovenske sinode posvetila veliko pozornosti, kar samo kaže na pomembnost teh smernic za prihodnje življenje vse Slovenije. SVETOPISEMSKA RAZMIŠLJANJA I T U R G I C N E M LETU A VILJEM ŽERJAL ŽLAHTEN IZBOR BOŽJE BESEDE, NEDELJO ZA NEDELJO SVETA TROJICA “Gospod, Gospod, usmiljeni in milostljivi Bog” (2 Mz 34, 6). “Slavljen si, Gospod, Bog naših očetov” (Dan 3, 52). “Bog ljubezni in miru " (2 Kor 13, U). “Bog je svet tako ljubil, da je da! svojega edinorojenega Sina" (Jn 3, 16). Spiritistične seje, črne maše, klicanje duhov umrlih, eksotika in še kaj so vedno v modi. V Sv. pismu SZ je vse to enostavno prepovedano. Znan je primer kralja Savla, ki je v skrajni stiski zaprosil vedeževalko-rotilko duhov, naj mu prikliče iz podzemlja preroka Samuela. Savel je bil zbegan in na smrt prestrašen zaradi poraza v odločilni bitki. Celotno kraljestvo se mu je zrušilo v nič. Čutil je, da ga je celo Bog zapustil. Srečanje z mrtvim Samuelom pa ga je še bolj prizadelo (1 Sam 28). Marsikdo gleda na te stvari bolj ali manj površno in lahkoverno. Temu primerno kdo celo zboli zaradi strahu, ki se ga naužije pri spiritističnih sejah. Prva povojna leta nam je profesor matematike in algebre med odmori rad odgovarjal na tozadevna vprašanja. Sam se je namreč udeleževal tu pa tam takih sej. Imel pa je ustrezno dovoljenje za to. Danes pa tisti, ki to prakticirajo, ne poznajo Cerkve, drznejo pa si celo zlorabljati posvečene hostije. Omenjeni profesor pa je bil trezen mož, kot duhovnik še bolj. Take pojave je obravnaval znanstveno. Vsekakor je ugotavljal, kako smo ljudje bitja, ki jih je potrebno opazovati znanstveno. Vsekakor je ugotavljal, kako smo ljudje bitja, ki jih je potrebno opazovati, študirati, če želimo saj malo razumeti duhovno razsežnost vsega. Mlad licejec, Koprčan, pa je z ravnateljevim dovoljenjem, ki je bil zdravnik, hipnotiziral nekaj fantov, ki so se mu prostovoljno dali na razpolago. Doma pa je spraševal sorodnike, ki so se ukvarjali s spiritizmom, da je lahko čim več zvedel o skrivnosti človeka. Pred časom sem zvedavo poslušal radio Tirana, kjer sem bil slučajno odkril svojevrstno oddajo. V brezhibnem za to deže- lo tujem jeziku je ženska, verjetno Albanka, v vsakem stavku ponavljala refren: "Kakor pravi naš veliki ta in ta. To je bilo rafinirano pranje možganov. Odtod lahko razumemo, čeprav ostro obsojamo, procese proti čarovnicam in osumljencem nevere ali katerekoli sekte-ločine, tudi dandanes, kako imajo sredstva družbenega obveščanja in propaganda neko čarobno moč na človekovo duševnost in duhovnost. Vse do tu povedano, nam lahko služi za vsaj malo razumevanja skrivnosti sv. Trojice. O njej pa ne bomo ničesar razumeli, če bi radi že na tem svetu vse o njej zvedeli. Kakor če bi gledali v sonce, nas lahko oslepi, medtem ko če gledamo na odsev v celotnem stvarstvu, nam čudovito govori. Prav tako nas Sv. pismo uči in prikazuje skrivnost Troedinega Boga na svojevrsten način. Govori nam namreč, da je Bog usmiljen in milostljiv (2 Mz 34, 6). Gorečemu Eliji se da razpoznati kot lahek vetrič, ki prinaša osvežitev (1 Kr 19,11-12). Mojzesu se razodene kot tisti, ki ga bo spoznal v zgodovini kot rešitelja. "Jaz sem, ki sem", pravi o sebi (2 Mz 3,14), a ne filozofsko vzeto, marveč kot tisti, ki za človeka skrbi. Pri Izaiji je zvesti Bog, ki človeka na zapusti. Njegova ljubezen do človeka je materinska (Iz 49, 15). Na Boga se zaneseš. Ne vara te (2 Tim 2, 13). Sv. pismo govori o Bogu trezno in preprosto. Sam Jezus spodbuja, naj Boga kličemo zaupljivo: "Oče naš" (Mt 6, 6-14). Čeprav ga lahko povsod najdem, tudi po nekrščanskih verstvih, ker veje, koder hoče (Jn 3, 8), biva v vesti vsakega človeka, dela vse v vseh (1 Kor 12, 6), je vendarle vedno viden v Sinu (Jn j 14, 7-11), zlasti na križu, v smrti in vstajenju. Je namreč moč ljubezni, ki celo mrtve obuja. Bog pa je poslal Jezusa (Jn 1,18), da vodi ljudi v spoznanje Boga (Jn 17, 3). Ljudje pa nestrpno, tudi žaljivo radi coprajo o Bogu. Sam pa se da spoznati kot ljubezen (1 Jn 4, 8. 16), po tem, kar dela, zlasti po smrti na križu. Sv. Pavel govori, da je mogoče Boga spoznati iz stvarstva: "Kajti od stvarjenja sveta naprej je mogoče to, kar je v njem nevidno, z umom zreti po stvarjenih bitjih: njegovo večno mogočnost in božanskost... Čeprav so namreč Boga spoznali, ga niso kot Boga slavili ali se mu zahvaljevali, marveč so posta- li v svojih mislih prazni in nespametno srce jim je otemnelo... so ponoreli" (Rim 1, 20-22). Danijel in tovariša v ognjeni peči, ki je podoba neusmiljenih preizkušenj, so živ zgled poveličevanja Boga. Samo njemu gre vsa slava! (Dan 3, 51-90). Vedno ponavljajmo počasi in zbrano "Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu... vekomaj. Amen". Namesto da bi noreli ob spiritizmu ali praznih zvedavostih o Bogu, pripravimo lepo nedeljsko bogoslužje. Pri njem naj bi sodelovali vsi, vsak na svoj način. Pomagajmo duhovniku s kako izvirno mislijo ali problemom, ki naj ga iznesemo pred Očetom, mogoče še najbolj zavzetost za družino, bolnike itd. Koncil Vat. II. nam kliče, da so veselje in upanje, žalost in tesnoba doživetje nas vseh v Jezusu, Svetem Duhu in Očetu (CS 1). Naužiti bi se morali Božje besede za ves teden. Lahko se zaustavimo pri enem stavku Sv. pisma, kot je npr.: "Bog Je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje" (Jn 3, 16). Trojica ljubezni, ki jo lahko primerjamo izviru, potoku in rek' Soči, kjer je čudovita voda vedno ena in ista, a obenem razJjc’ na in vedno nova, naj nas prevzema in oživlja za polnost z|V Ijenja v Bogu, v nenehnem delovanju za nov svet ljudi. BLAGRI ZA NAS CAS BLAGOR POLITIKU, KI... SVETNIK TEDNA 28. MAJ SILVESTER CUK I 1 GERMAN PARIŠKI, ŠKOF Ime German boste pri nas zaman iskali. Pomeni pa brat, bratovski, pravi, resnični. V koledarju katoliške Cerkve najdemo več svetnikov s tem imenom, med njimi je tudi svetnik današnjega dne: German Pariški. Rodil se je okoli leta 496 blizu mesta Dijon v Franciji. Dolgo je živel kot puščavnik; ko mu je bilo nekaj nad trideset let, je postal duhovnik. Zaradi njegovega vzornega življenja so ga menihi samostana sv. Simforiana v Autunu izvolili za opata, nazadnje pa je postal škof v Parizu. Odlikoval se je po znanju in dobrodelnosti, združeval je bistrino duha z dobroto srca, kar je krščanski ideal. O svetem Germanu nimamo veliko zgodovinskih podatkov. Stara kronika, ki so ji dodane legendarne primesi, o njem pripoveduje, da ga je Bog obvaroval že ob rojstvu: mater, ki je imela že več otrok, je namreč obšla čudna misel, da bi ga rodila mrtvega; vsa sredstva, ki jih je zato uporabila, niso nič pomagala: German je prišel na svet čil in zdrav v letu 496. Potem ga je hotela spraviti s sveta hudobna teta, pa tudi njen načrt je spodletel. German se je hotel izogniti novim nevarnostim, zato je odšel k bratrancu, pobožnemu duhovniku. Ta ga je prijazno sprejel in ga poučeval v veri. Živela sta bogoljubno, se skupaj učila in se vadila v ostri spokornosti. Po petnajstih letih je bil German posvečen v mašnika. Postal je tudi opat v Autunu. German je ostal ponižen in skromen, imel se je za zadnjega izmed samostanskih bratov. Največje veselje mu je bilo, če je lahko pomagal ubogim. Ko nekega dne v samostanu ni bilo več koščka kruha, ker je German vsega razdal, so menihi začeli godrnjati. Tedaj je German šel tiho v svojo sobico in zaupno molil k Bogu. Ko je nehal moliti, sta se pred vrati samostana ustavila konja, otovorjena z živežem - poslala ju je neka pobožna žena. Naslednji dan so v samostan pripeljali živež še od drugod. Menihi so se sramovali svojega nezaupanja in odslej so svojega opata spoštovali kot svetnika. Ko je umrl pariški škof, so za njegovega naslednika izvolili Germana. Štiri leta prej - pripoveduje legendarna kronika - mu je Bog to že v sanjah razodel. Prikazal se mu je častitljiv starec, ki mu je izročil ključe pariških mestnih vrat, rekoč: "Dajem ti te ključe, da boš rešil prebivalce Pariza pogube." Življenje novega škofa je bilo apostolsko zgledno. Bil je mož molitve in spokornosti. Podnevi je bil vsako uro pripravljen sprejeti kogarkoli, predvsem pa tiste, ki so bili v nesreči ali stiski. Pri njegovih ognjevitih pridigah so bile cerkve vedno polne. Pariz je bil kakor spremenjen: vsi prebivalci so čutili, da jih njihov škof s svojim zgledom in življenjem molče opominja k poboljšanju. Celo kralj je skušal z miloščino zadostiti za svoje grehe. Na škofovo pobudo je kralj Hildebert ustanovil opatijo, ki se zdaj imenuje Saint-Germain-des-Pres. Kralj Hildebert je podaril škofu konja z željo, da ga nikomur ne podari. Ko pa je Germain nekoč videl nekega jetnika v hudi stiski, je konja prodal in za izkupiček odkupil tistega jetnika. Zato danes svetega Germana časte kot zavetnika jetnikov. German je opravil veliko delo v Gospodovem vinogradu: spreobrnil je na tisoče grešnikov, potolažil nešteto nesrečnih in jim pomagal v stiski. Umrl je 28. maja 576. Njegove kosti so slovesno prenesli v opatijo Saint-Germain-des-Pres, kjer se je ohrani- lo njegovo češčenje do zdaj. Upodabljajo ga v škofovski obleki, z verigo in ključi v rokah ter z gorečo hišo poleg sebe, ki jo je pogasil s svojo molitvijo. Z NOVIM GLASOM OD 27. DO 30. JUNIJA 2002 IZREDNO POTOVANJE V MEDJUGORJE V dneh, ko vsa naša javnost nestrpno pričakuje pomembno volilno preizkušnjo, ki je pred vrati, je prav, da položimo na srce našim politikom -in pred oči volivcem - osem posebnih "blagrov", ki jih je Sveti sedež posvetil politikom. "Blagor politiku, ki se zaveda svoje naloge." Tako se glasi prvi blagor, ki ga je pred nekaj tedni zapisal vietnamski kardinal Francois Xavier Ngu-yen Van Thuan. 74-letni kardinal, ki je v svoji domovini presedel celih trinajst let v zaporu, je v Vatikanu zelo priljubljen zaradi svojega odprtega in vedrega značaja. Posebno rad ga ima papež Janez Pavel M., ki ga je po osvoboditvi po- Tudi letos sta drugo nedeljo v maju Ženski pevski zbor in SKRD Jadro iz Ronk priredila iz-let-romanje za tamkajšnje in doberdobske slovenske vernike. Tokrat sta se odločila za zeleno Slovenijo, ki se je prikazala s vsemi svojimi naravnimi in kulturnimi lepotami. Po vasi Unec, kjer smo se spomnili tam umrlega gen. Majstra, smo se usmerili proti Rakovemu Škocjanu. Tu smo si ogledali veliki in mali naravni most nad strugami potoka Rak, ki napaja Ljubljanico. Oba sta ostanka stropov podzemne jame in sta nastala, ko se je strop v daljni preteklosti podrl. V bližini velikega mosta smo si tudi ogledali razvaline cerkvice, posvečene našemu krajinskemu svetniku sv. Kanciju, po katerem je kraj dobil tudi ime, kot drugod, kjer so kraški pritoki. Table naravoslavne učne poti le-po razlagajo najzanimivejše pojave, udorine, jame, žrela itd. po čudoviti kraški dolinici smo se usmerili proti presiha- klical v Rim, kjer vodi Svet pravičnost in mir. Omenjeni dostojanstvenik med drugim pripravlja objavo tristo strani debelega zbornika, v katerem bo v dvanajstih poglavjih zbran družbeni nauk katoliške Cerkve. Sam sveti oče želi, da bi do konca leta izšlo to temeljno delo, nekak socialni katekizem, povzetek vseh dosedanjih tozadevnih dokumentov. Drugi blagor pravi: "Blagor politiku, čigar dobro ime ljudje spoštujejo." Tretji je posebno strog: "Blagor politiku, ki dela za skupno dobro in ne za svoj dobiček." Skupno dobro je torej cilj politične dejavnosti Cerkve, razlog, zaradi KARLO MUCIC jočemu Cerkniškemu jezeru, ki se poleti zaradi ponikalniške vode osuši (podobno kot Dober-dobsko jezero). Voda prihaja v glavnem z Javornikov, kraške-ga hribovja, poraslega z obsežnimi jelovimi in bukovimi gozdovi, ki se vlečejo do Dalmacije. To svetovno naravno znamenitost smo bolje spoznali z ogledom makete v vasi D. Jezero. Razumeli smo torej, kako postane jezero ob visoki vodi največje slovensko jezero (približno 26 km2) in se nato izprazni v nešteto požiralnikov. Ob našem obisku je bilo v jezeru veliko vode. Veliko je bilo izletnikov, ki so tudi jadrali; to je omogočalo posebno lep razgled na zeleno in mirno okolico. Pot se je nato nadaljevala proti Sodražici, v bližini katere katerega naj kristjani dejavno nastopajo tudi v politiki. Še zahtevnejši je četrti: "Blagor politikom, ki spoštujejo volilne obveze in katerih doslednost ljudje cenijo." Peti blagor je posebno evangeljski, saj spodbuja k edinosti in enotnosti: "Blagor politiku, ki uresničuje edinost in jo s Kristusovim vzorom tudi brani." Zelo jasen in nedvoumen je šesti blagor, izpit, na katerem z lahkoto pade marsikateri politik: "Blagor politiku, ki zna prisluhniti ljudem pred volitvami, med njimi in po njih." Tudi sedmi "nasvet" kliče po prozornosti, iskrenosti in poštenosti: "Blagor politiku, ki se ne boji predvsem resnice." smo imeli sv. mašo v frančiškanski cerkvi Nove Štifte. Romarski kraj je privlačna točka že več kot pot tisočletja in je res vreden ogleda in obiska zaradi bogastva baročne arhitekture o-smerokotnega prostora, zaradi redkega primera svetih lestev v Sloveniji iz 18. stoletja in zaradi lesene hiške na stari lipi. Po obredu smo obiskali še Turjaški grad. Ime spominja na našo vasico v Laškem; grofica iz obiskanega kraja živi v Cervinjanu. Ogledali smo si eno izmed najznamenitejših grajskih stavb v Sloveniji; deloma je obnovljena, saj je bila zgrajena pred skoraj tisoč leti in večkrat uničena. Najbolj so nam ostali v spominu t.i. Lutrova kapela, kjer je Jurij Dalmatin prevajal Biblijo v slovenščino, orjaška lipa na vhodnem dvorišču, ki je bila menda zasa- rovalec umakne, kot ima pravico do zadnjega trenutka, malodane podpiše smrtno obsodbo za bolno osebo. Darovalec rdečega kostnega mozga je atipičen darovalec, ki se razlikuje od rednega darovalca krvi in darovalca organov, ki da svoj pristanek za presaditev svojih organov po smrti. Darovalec mozga samo izreče svojo razpoložljivost, da bi daroval kostni mozeg, ko bi ga kdaj potreboval kompatibilen bolnik. Je eden redkih darovalcev, ki se po klicu v vsej polnosti zaveda, da sodeluje pri reševanju življenja specifične osebe, ki je velikokrat otrok. Kljub njegovemu pristanku pa je možnost neuspeha presaditve 25-odstotna. Darovanje mozga ne prinaša za darovalca nikakega tveganja, ker se odvzeta količina mozga (od 600 do 1300 cc) v enem tednu obnovi. Hemopo-jetski mozeg je po videzu podoben krvi in ga še danes odvzemajo iz črevnične kosti, ker ni še uspešno izpeljana druga ameriška varianta odvzema zarodnih celic neposredno iz žile. Majhno tveganje prinaša le anestezija (to velja za vsako opera- Osmi in zadnji mu je podoben, zahteva pa res veliko značaja in moči, saj pravi: "Blagor politiku, ki se ne boji sredstev množičnega obveščanja, saj bo moral ob uri sodbe odgovarjati samo Bogu." To je torej osem blagrov, ki jih je vietnamski kardinal spisal po zgledu blagrov, ki jih navaja Matej v svojem evangeliju. In kot vsi vemo, blagri niso zapovedi, ampak dobronamerni nasveti, voščila, blagoslovi. Blagor tistim, ki jih upoštevajo... Danes so ljudje kar precej ravnodušni do politike, ker zaupajo vedno manj izvoljenim predstavnikom, ki so razočarali njihova pričakovanja. Ljudje si želijo politikov, ki gredo proti toku, takih, ki nesebično sejejo dobro. DD jena v času zmage nad Turki leta 1593, in zanimivo gozdno pokopališče, kjer je v kapeli turjaških gospodov najstarejše ohranjeno srce v Evropi, že 141 let se hrani v stekleni posodici v udolbinici za oltarjem. Nato smo krenili proti Ljubljani in se po avtocesti pripeljali domov. Bogu se moramo zahvaliti za vreme, ki nam je kljub svoji muhavosti dalo možnost, da smo si brez nevšečnosti mirno ogledali zastavljene cilje. Druščina v avtobusu se je tudi dobro počutila predvsem ob prepevanju vedno lepih slovenskih pesmi. Omenimo, da sta se prejšnji teden na sedežu društva Jadro končala jezikovni začetniški tečaj slovenščine za odrasle in tradicionalni tečaj klekljanja, ki sta se začela oktobra lani pod pokroviteljstvom občinske u-prave. Prvega je vodila učiteljica Sonja Božič iz Tržiča, drugega pa ga. Fancy Končut iz Šempetra pri Novi Gorici. cijo), ker mora biti darovalec v anesteziji približno tri četrt ure (za večji odvzem, namenjen odrasli osebi), zato anestezisti najraje svetujejo namesto narkoze križnično anestezijo. Darovalec Stefano je podrobneje spregovoril tudi o čustvenih vidikih. Nadeja si na primer, da bo v bližnji prihodnosti srečal švicarskega mladeniča, ki je prejel njegov mozeg. Obstaja namreč obveza, da se darovalec in prejemnik ne smeta poznati in imata šele deset let po posegu možnost, da se na lastno željo prvič srečata. Kdor se namreč odloči, da daruje, potem daruje res evangeljsko, ne da bi za to slišal niti zahvalo. Ko pa ti sporočijo, da oseba zaradi tebe živi, potem sta veselje in zadoščenje, ki ju nosiš v sebi od darovanja naprej, res velika. S temi besedami je Stefano sklenil svoje zanimivo življenjsko pričevanje. Goriško pokrajinsko združenje ADMO ima sedež pri go-riški bolnišnici (nekdanji sanatorij), člani pa so na razpolago za pojasnila vsak četrtek od 18.30 do 20.30 in odgovarjajo na tel. številko 0481 550021. Vabimo vas na izredno potovanje z Novim glasom v Me-djugorje, na kraj, kjer se od 24. junija 1981 nadaljujejo Marijina prikazovanja in kamor v vseh teh letih prihaja na milijone vernikov iz vsega sveta. Avtobus odpotuje s Travnika v Gorici v četrtek, 27. junija, ob 6. uri zjutraj, ustavi v Jam-Ijah ob 6.20, v Sesljanu ob 6.35 (Hotel Posta) in v Trstu ob 7. uri (avtobusna postaja). Prihod v Medjugorje v večernih urah. Petek, 28. in sobota 29. junija: bivanje v Medjugorju. Ogled kraja, vzpon na kraj prvih prikazovanj in na hrib Križevac. Udeležba pri bogoslužnih o-bredih. Kolikor bo izvedljivo, je predvideno srečanje s frančiškanskimi patri, z vidci, s patrom Jozom Zovkom in z raznimi skupnostmi, ki so nastala v Medjugorju. Nedelja, 30. junija: odhod proti domu. Na poti obisk sve- tišča Vrepric v Makarski, kjer bo tudi sv. maša. Povratek je predviden v večernih urah. Potreben je veljaven osebni potni list ali skupinski potni list. Kdor želi potovati s skupinskim potnim listom, mora ob vpisu prinesti s seboj fotokopijo osebne izkaznice (obe strani). Vpisovanje se zaključi 31. maja. Akontacija ob vpisu 100,00 evrov. Duhovno in strokovno vodstvo dr. Jožko Markuža. Naše romanje bo ravno nekaj dni po 21. obletnici Marijinih prikazovanj (24. in 25. junija), zato bo v teh dneh v Medjugorju še posebno slovesno. Pohitite z vpisom! Informacije in vpisovanje: Novi glas, Gorica, Riva Piazzut-ta 18, tel. 0481 533177, Novi glas, Trst, ul. Donizetti 3, tel. 040 365473, G. Jožko Markuža, Zgonik 23, telefon 040 229166. NA POBUDO KRMINSKE MISERICORDIE VEČER O DAROVANJU KOSTNEGA MOZGA HARJET DORNIK V okviru osnovnega tečaja Prvo pomoč, ki ga je priredi- lo združenje krminske Miseri-cordie v središču Margotti, so Za konec spregovorili kot gostje tudi predstavniki pokrajinskega združenja darovalcev kostnega mozga (ADMO-Associazione donatori midollo osseo), ki je Prisotno v naši pokrajini od leta ^995 in šteje trenutno devet članov. Ta človekoljubna organiza-C|ja se v Italiji (država je na tretjem mestu v Evropi po številu darovalcev!) in sploh po svetu vedno bolj uveljavlja, se pa o niej bolj malo poroča. Na večeru so o darovanju ostnega mozga podrobneje sPregovorili štirje člani, še posebno zanimivo pa je bilo priče-W,nje Stefana, ki je rešil življenje SV|carskemu mladeniču. Pou-ar'l je, kako imajo ljudje o tem vPrašanju nejasne predstave. 1 , ^arovalec kostnega mozga ko Postane, kdorkoli je v sta- rostnem pasu med 18. in 35. letom in nima krvnih ali drugih hudih infekcijskih bolezni (AIDS, HIV, hepatitis idr.). Prostovoljec je s prijavnico na združenje ADMO vključen v deželni in državni elektronski arhiv možnih darovalcev in gre na prvi odvzem krvi. V posebnem državnem središču izvedejo tipizacijo njegovih krvnih celic (taka analiza stane zdravstveno podjetje okrog 300 evrov). Če kasneje ugotovijo njegovo kompatibilnost z nekim pacientom, ga pokličejo na dodatni odvzem krvi za podrobnejšo definicijo nivoja kompatibilnosti. Med prvim odvzemom in klicem lahko preteče vrsta let ali pa do njega sploh nikoli ne pride. Najstvarnejša možnost je, da bo darovalec daroval svoj kostni mozeg le enkrat v svojem življenju. Ko pa ga pokličejo, se pokaže vsa njegova odgovornost, ker takrat gre zares. Takrat je nekdo res v življenjski nevarnosti, in če se da- NA POBUDO ŽPZ IN SKRD JADRO IZ RONK ROMANJE VERNIKOV IZ LAŠKEGA 5 ČETRTEK, 23. MAJA 2002 6 ČETRTEK, 23. MAJA 2002 ALOJZ REBI LA / SLAVNOSTNI GOVOR NA AKADEMIJI OB 50-LETNICI DRUŽINE “DRUŽINA OSTAJA V PRAVCU KRŠČANSKEGA REALIZMA” Slavnostni govornik na akademiji v Narodni galeriji v Ljubljani v sredo, 8. t.m., ob 50-letnici tednika Družina je bil akademik dr. Alojz Rebula. Njegov govor objavljamo v celoti. Beseda resnice in vstajenja, Kristusova beseda nagovarja naš slovenski narod že 1250 let, njegova tiskana beseda pa 450 let. Tiskano oznanjevanje nas spremlja od Trubarjevega katekizma do današnjih dni, vse do sodobnega krščanskega tiska, vključno z verskim tednikom, katerega petdesetletnico danes proslavljamo. Svojevrsten paradoks - ali pa eno tistih presenečenj, ki si jih rada privošči Previdnost? - je v tem, da se je Družina rodila v letu, ki je bilo za slovensko katakombsko Cerkev posebno tragično, leta 1952, v letu poskusnega sežiga božjega služabnika škofa Antona Vovka. Slovenski kristjani so bili brez verskega lista: leto prej je bil ukinjen mariborski Verski list, v tem letu pa ljubljansko Oznanilo (ljudski humor je v njem videl kratico za Ozna ni ljudska oblast...). Kar se tiče mariborskega Verskega lista, je marksističnemu sistemu zadostovalo dejstvo, da so ob birmi pri Sveti Marjeti niže od Ptuja fantje na konjih sprejeli škofa s trobojnicami brez zvezde. Za ljubljansko versko glasilo se je našla manj politična pretveza: ker je škof Vovk v škofijski okrožnici, torej internem kleriškem dokumentu, protestiral proti zakonu o splavu. Sindikat tiskarne Ljudske pravice je - vemo iz kakšne spontanosti - sporočil, da tako reakcionarnega časopisa ne bodo več tiskali. Skratka, kristjani vseh treh slovenskih škofij - ljubljanske, goriške in primorske apostolske administrature - so bili brez verskega lista. Zanimivo bi bilo vedeti, kako je v takšnem ozračju moglo priti do dialoga med oblastjo in administratorjem jugoslovanskega dela goriške nadškofije dr. Torošem. Po novomeškem atentatu, ki je široko odmeval po svetu, je morda tudi partiji bilo do kakšne spravne geste, čeprav se je še tako leninistično trudila prekositi sovjetsko pro-tiverskost. Vsekakor je dr. Torošu, njegovi diplomatski razpoložljivosti, uspelo doseči dovoljenje za verski mesečnik, ampak samo za primorsko administraturo: da bi list šel drugam, za to je bilo treba posebnega dovoljenja. Torej ponižujoča notranja meja za katoliški tisk, čeprav si bolj nevtralnega naslova, kot je Družina, dr. Toroš ni mogel izbrati. Poudarek pa, kot je bilo rečeno v mesečnikovem komentarju, naj bi ne bil toliko na družini kot družbeni celici (partija bi lahko videla v tem kretnjo demografske demagogije) kolikor na družini kot bratski skupnosti bralcev. Tja do leta 1960 se je prvi urednik moral prebijati z novorojenčkom skozi goščavje policijskih in upravnih pasti. Vse pove preprost podatek, da je Družina prinesla napoved 2. vatikanskega koncila z dvomesečno zamudo. Odveč je omenjati, da je udba v svoji panični alarmiranosti prevohala v mesečniku vsako črko. Urednik si je pomagal tako, da je članke uvajal s pripombo: "Urednik je v kraju ... imel naslednjo pridigo"... Po letu 1960 je policijski nadzor začel popuščati, razmere so se rahlo izboljševale, pritiska je bilo manj, Družina je postala štirinajstdnevnik, leta 1965, s prihodom dr. Jenka v Koper, je postala verski list vseh treh škofij. Pod taktirko ravnatelja dr. Merlaka se je naklada povzpela do 100.000 izvodov. Leta 1973 je Družina postala tednik in dosegla tudi najvišjo naklado: 130.000 izvodov. Seveda se tudi tedaj temu edinemu katoliškemu časopisu ni odprlo v idilo. Krščanstvo je ostajalo za leninizem, preoblečen v samoupravljanje, sovražnik številka 1. Leta 1975 je ena od številk Družine doživela zaplembo. V 80. letih seje eden njenih urednikov čutil stalno zasledovanega. Njen fotograf pa je bil naprošen, naj se pri cerkvenih slavjih s svojo kamero raje sprehaja po oltarjih kakor po glavah ljudi, da ti ne bi tvegali služb ... Novo nebo seje seveda razprlo nad Družino, kakor se je nad slovensko Cerkvijo in narodom, z nastopom demokracije. Leta 1990 je sramežljivi podnaslov "verski list" spremenila v možatejši "slovenski katoliški tednik" in se posledično tako vsebinsko kakor obsežnostno razširila. Od 8 strani se je razmahnila do današnjih 40, kar je dokaz razveseljive vitalnosti, čeprav verjetno že blizu meje bralne zmogljivosti povprečnega naročnika. Vsekakor je danes Družina zrasla v največjo slovensko katoliško založbo s 40 uslužbenci. Izdaja 10 revij ter letno pošlje na trg do 70 knjig. Zraven tega je odprla lastno umetnostno galerijo ter ustanovila romarsko agencijo in lasten tiskovni urad. Naj bo po tem bežnem zgodovinskem preletu izrečen pietetni poklon tistim danes pokojnim ljudem, ki so nosili največji pondus diei et aestum, največjo težo in vročino v tem izpostavljenem vinogradu slovenske krščanske besede: ustanovitelju dr. Mihaelu Torošu, uredniku dr. Jožetu Premrovu, sodelavcem Stanku Premr-lu, Stanislavu Leniču in Frančku Križniku. Ker sem bil z dvema od njih, z dr. Stanislavom Leničem in Frančkom Križnikom, prijateljsko povezan, naj bo tukaj izrečeno moje občudovanje svetniški očarljivosti škofa Stanka ter junaškemu krščanskemu zaletu prijatelja Frančka. Od nekdanjih še živih urednikov naj bo hvaležno omenjen vsaj dr. Drago Klemenčič. Umestno se je vprašati: kaj je Družina v tem svojem petdesetletju kot mesečnik, petnajstdnevnik in končno tednik prinašala slovenskemu človeku? Najmanj, kar ji moramo priznati, je to, da ni večala miselnega in etičnega nihilizma v slovenskem prostoru. Po- sebno v štiridesetletju diktature, praktično edina izjema v slovenskem domovinskem tisku, ni hranila slovenskega človeka z marksističnim mitom o pohodu v nebesa na zemlji, kakor ga danes prav tako ne hrani z drugim, kapitalističnim mitom o pohodu v nebesa porabništva in elektronike. Kot glasilo transcendentnega svetovnega nazora Družina ostaja v pravcu krščanskega realizma, ki dokončne izpolnitve človeka ne vidi v obzorju tostranskega, ampak samo v obzorju večnega. Družina je torej bila v dobi - tako hitro splahnele! - imanentistične evforije nosilka odrešenjskega sporočila, kakršno je Kristus zaupal svoji Cerkvi. Do leta 1990 v njej tudi ni bilo ničesar drugega, saj je dotlej Cerkev, kakor vse Cerkve marksističnega Vzhoda, doživljala žalostno Kocbekovo sanjo v njeni uresničenosti: biti predkonstantino-vska, biti v katakombah. Z istim sporočilom je potem, ob demokratizaciji, prišla na sonce, da ji ni bilo treba gledati samo stropov katakomb, ampak tudi morja in gore tega sveta. Znotraj in zunaj katakomb pa ji je šlo, kakor je šlo Cerkvi, za evangeljsko sporočilo. S tem sporočilom, z njegovo gotovostjo in tolažbo, je prihajala v nekakšni večni polilegali v slovenske domove. Še danes je pri mnogih Družina najbolj ljubljen slovenski list, kakor je razvideti iz pisem njenih bralcev, razpršenih po vseh poldnevnikih in vzporednikih. Marsikomu druga polovica tedna, od srede, dneva njenega izhajanja, hranilno diši po Družini. Kakšen bi bil profil njenega bralca, če bi ga hoteli zarisati? To gotovo ne bi bil kontinuitetnež, svetlolasi uspešnež v novem divjem kapitalizmu. To ne bi bil esteticistični avanturist, zmeraj na preži za novimi kulturnimi modami. To ne bi bil niti uživač, ki išče svoj absolutum v opoju seksa, mamil, bencina in športa. Identikit bralca Družine bi prej prepoznali v profilu človeka, nosilca lastnosti, ki jo je Trstenjak - morda z nekaj iluzije - imenoval slo-| venska poštenost: delavnega slovenskega človeka z nekim temeljno resnim odnosom do življenja in do naroda, obenem zvestega tradiciji in odprtega novemu. Vendar bi zmanjševali objektivno težo tega lista, če bi hoteli videti v njem izključno religiozno, konkretno katoliško sporočilnost. To tudi ne bi bilo v duhu zadnjega koncila, odprtega živ- ljenju in prihodnosti. Morda se premalo zavedamo, da je v krščansko sporočilnost Družine vključen tudi tisti sinajski dekalog, na katerega mora pristati tudi neverujoči, če odklanja etični nihilizem in če mu je do človekovega dostojanstva in do civilnega sožitja. Oznanjati evangeliji, se pravi v eminentni meri oznanjati humanizem. Zato na Slovenskem ne more biti pristnega humanista, ki bi ignoriral glasilo slovenskih katoličanov, tudi če mu ni dana milost krščanskega Čreda. A tudi s tem smo še zmerom v risu etičnega. Družina pa je bila in je še kaj več: je nosilka svojevrstne informacije, saj prisluškuje slovenskemu organizmu s senzorjem, ki presega sociologijo. Ta duhovni senzor zaznava stvari, za katere je drugi tisk manj dovzeten. Mene je pred letom '90 Družina bolj informirala o stanju duha na Slovenskem, še več, o slovenstvu v celoti, kakor režimsko Delo, in rekel bi, da ta razmak čutim do danes. Iz Družine mi zapoje več in globlje življenjske resničnosti kakor iz dnevnega časopisja. A kar bi, kot zamejec še posebej, poudaril, je nekaj drugega, kar dela Družino izjemno v primeri z vsem tako imenovanim levičarskim slovenskim tiskom: je njena domoljubna občutljivost. Poudaril bi njeno odprtost, ki je dejansko odprtost slovenske Cerkve slovenskemu človeku onkraj državnih meja, v zamejstvu, izseljenstvu in zdomstvu. Na straneh Družine čutiš pulz slovenske biti ne samo od Lendave do Kopra, ampak tudi v Trstu in Celovcu, v Berlinu, Parizu, Torontu, Buenos Airesu, Sidneyju, Tokiu. Ni ga slovenskega medija, ki bi v taki meri gojil kohezivnost slovenskega narodnega telesa. Zato noben slovenski list ne nosi tako daleč slovenskega imena in slovenske ljubezni. Koliko se bo ta duhovno in narodno spodbujevalna vloga tega katoliškega lista šele povečala na drsečih in verjetno bolj raznarodovalnih kot narodnotvornih sipinah Združene Evrope! Kako je doslej Družina nosila v slovenski svet svoje ime in svojo ljubezen? Osebno mislim, da z zdravim uredniškim konceptom, dovolj uravnovešeno pozornim na maso in na elito. V svojem odrešenjskem zaletu je doslej razumljivo privilegirala preprostega i človeka v primeri z izobražencem. Danes z veseljem ugotavljamo, da so se v Družini začeli oglašati kulturniki različnega idejnega, a vsekakor humanističnega profila. Mislim, da se list pravilno izogiba obeh skrajnosti, h katerima bi se lahko nagnil, namreč na eni strani sentimentalne ljudskosti, na drugi pa intelektualističnega nastopaštva. Toda slovenski kristjan ima za sabo preveč tragično preteklost, prehud trk z zgodovino, da bi se vdajal neobvezni eteričnosti. Katoliški izobraženec pa se je že preveč najedel modernih sofi-stik, da bi ga mogla mikati idejno za-plinjevanje in stilna spretnjakovščina. Če kdo na Slovenskem, je danes slovenski kristjan, ko je krščanstvo kakor nikdar na rešetu zgodovine, poklican k poštenosti dejanja, k realizmu misli in k pristnosti besede. Zato mi je všeč, če v številki Družine najdem tematsko odprtost, če poleg obveznega verskega besedila najdem tudi članek v obrambo slovenščine, spomine duhovnika-lageraša in, zakaj ne, sočno napisan članek o lastnostih peteršilja. Vse to daje listu dober priokus slomškovske domačnosti. Kristusov duh se lahko imenitno druži z vsemi vonji slovenske zemlje. Sam mislim, da Družina za svojo plovbo v novem tisočletju ne potrebuje kakih večjih zasukov krmila. Se naprej bo optimalno spolnjevala svojo vlogo, če bo, privzdignjena nad kakršnokoli zgolj politično opcijo, z edino opcijo Jezusa Kristusa, nagovarjala slovenskega človeka iz čim bolj čistega evangeljskega žara in iz čim intimnejše solidarnosti z njegovo tostransko usodo. Crescat et floreat! NAPOVEDNIK RADIO SPAZIO 103, SLOVENSKE ODDAJE (OD 24.5. DO 30.5.2002) Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frek-vencami za Goriško 97.5,91.9,90.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 RAOlOSPAZtO 103 RADIO OGNJIŠČE Mhz; za Kanalsko dolino 95.7 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Kar-nijo 97.4, 91, 103.6 Mhz). Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan, razen ob nedeljah, od 20. do 21. ure. Spored: - petek, 24. maja (v studiu Anka Černič): Prisluhnimo zborovski glasbi: Slovenski madrigalisti. - Svetnik tedna. - Za prijeten konec tedna. - Sobota, 25. maja (v studiu Jan Leo-poli): Narodno-zabavna glasba za konec tedna. - Ponedeljek, 27. maja (v studiu Andrej Baucon): Glasbeni mozaik z Andrejem. -Torek, 28. maja: (v studiu Matjaž Pintar): Ali veste da... glasbena oddaja z Matjažem. - Sreda, 29. maja: (v studiu Danilo Čo-tar) Pogled v dušo in svet: Življenjepis mogočne jelke. - Izbor melodij. - Četrtek, 30. maja: (v studiu Niko Klanjšček) Zvočni zapis: Cecilijanka 2001. - Glasba iz studia 2. RADIO OGNJIŠČE Osrednja informativna oddaja je vsak dan ob 15. uri. Med novicami so tudi take, ki jih drugi "neodvisni" mediji izpuščajo. V četrtek, 30. maja, ob 17. uri bo na sporedu dokumentarna oddaja o življenju in delu pred enim letom umrlim msgr. Vinkom Kobalom. Oddajo je pripravil in uredil Tino Mamič. Vsako soboto je od 17. do 18. ure oddaja Slovenci v Italiji, ki jo ureja in vodi Martina Slavec. Oddaja sledi aktualni problematiki v zamejstvu z zanimivimi pogovori. Uro pred oddajo so čestitke in pozdravi naših poslušalcev, kjer lahko svojo čestitko brezplačno pošljete v eter. Telefon: 00386 56281114. Nova oddaja Graditelji je na sporedu vsako nedeljo ob 10.30. Predstavlja najpomembnejše primorske graditelje slovenskega doma, ki so vse svoje moči zastavili za obrambo slovenstva. Dokumentarno feljtonska oddaja predstavlja zamolčane in pozabljene Primorce, med katerimi je veliko duhovnikov. Radio Ognjišče lahko poslušate na UKV frekvencah 107,5 - Sveta Gora (Goriška in Furlanija) in 91,2 - Tinjan (Trst). POZOR: Oddajnik na Tinjanu je po novem močnejši, tako da je slišnost na Tržaškem boljša kot prej! ČASTNI NAZIV DR. BRESCHIJU Narodna galerija je ob mednarodnem dnevu muzejev po poročanju Slovenske tiskovne agencije na slovesnosti, ki je bila v torek, 21. t.m., podelila častni naziv Zlati mecen umetnosti dr. Brunu Breschiju ter zakoncema prof. Marjanu Pogačniku in prof. Bogomili Avčin Pogačnik. Častni naziv Zlati pokrovitelj Narodne galerije pa je dobilo gradbeno podjetje Grosuplje. O globalizaciji in poslanstvu slovenskih muzejev je na slovesnosti spregovoril direktor Narodne galerije dr. Andrej Smrekar, ki je predstavil tudi delovanje galerije v letu 2001. V letu 2001 je Narodna galerija poleg drugih pomembnih pridobitev prejela dve pomembni darili: dr. Bruno Breschi, zdaj že pokojni dobrotnik iz Gradeža, je zagotovil finančno pokritje odkupa Jakopičeve slike Študija sonca iz ok. leta 1905, ki je bila takoj vključena v redno zbirko Narodne galerije; zakonca Pogačnik pa sta darovala svojo zapuščino, vključno z grafičnim opusom Marjana Pogačnika. ; ■==■■ = = =JC UIT [ J R A "ovl LUNEBURŠKA V A RIA NTA MAURENSIG V SLOVENŠČINI "Končno!" bi lahko skorajda rekli, ko smo zvedeli, da je Založba Mladinska knjiga dala prevesti uspešni roman pisatelja Paola Maurensiga (na sliki), ki je doživel najprej v Italiji in kasneje v vsem svetu izjemen uspeh in je tudi predstavil novega pisatelja v izjemno lepi luči. Govorimo seveda o Maurensigo-vem prvem romanu, ki je požel velikanski uspeh in ima nevsakdanji naslov Liineburška varianta, ki ga je v slovenski jezik zelo lepo prevedla Mojca Šauperl, saj ji je uspelo ohraniti nevsakdanji, a prepričljiv avtorjev s|og. Ob izidu Maurensigovega prvega romana v slovenskem jeziku je Založba Mladinska knjiga pripravila več kulturnih dogodkov, saj je Mladinska knjiga povabila v Slovenijo Paola Maurensiga za več dni in ga seveda najprej predstavila v Društvu slovenskih pisateljev slovenski javnosti na dobro obiskani tiskovni konferenci, ki jo je vodil urednik založbe Aleš Berger, na njej pa sta sodelovala poleg pisatelja še prevajalka Mojca Šauperl in Ravel Kodrič, ki je v živo prevajal pisateljeve misli. Aleš Berger, ki je knjigo uvrstil na seznam Mladinske knjige po priporočilu Marka Kravosa, je povedal, da gre za knjigo o šahu, a tudi za pripoved o človekovi podivjanosti v drugi svetovni vojni. Navedel je tudi imena slavnih pisateljev in pesnikov, ki so pisali o šahu, kot so Zweig, Nabokov, Borges, Kovič, ter duhovito svoj uvod zaključil z besedami slovitega Os-carja VVildea: "Če hočete pogubiti človeka, ga naučite igrati šah!" Prav na te besede se je navezal pisatelj Paolo Maurensig, ko je prisot-mn\v topli in goriško obarvani slovenščini najprej povedal, da v nadaljevanju ne bo govoril slovensko, ker že več kot 25 let ne govori slovensko z nikomer; tedaj mu je namreč umrla mama, ki je bila edina vez s slovenskim svetom, saj je pisatelj oprav-Pvrsto zanimivih poklicev daleč od naših krajev, kjer se je sicer tudi šolal. Danes živi Paolo Maurensig od pisanja v kraju Feletto Umberto pri Vidmu, je poročen in nima otrok. Uspeh knjige Liineburška varianta mu je omogočil, da živi od pisanja, mu tudi odprl vrata za izdajo že prej napisanih knjig. Paolo Maurensig je izjemno umirjen, gosposki človek, ki premišljeno in lepo, preudarno govori in zato nikogar, ki ga je spoznal, ne čudi, da je tudi njegovo pisanje kleno, sočno, pripoved pa zgoščena, premišljena in napeta. Pisatelj je v Ljubljani povedal, da je knjigo, ki jo zares toplo priporočamo v branje in ji želimo tudi med slovenskimi bralci velik uspeh, ker si ga zasluži, napisal, ker je navdih zanjo dobil po eni strani v literaturi in po drugi pri samem sebi, saj je še danes strasten šahist. Pred leti seje pisatelj vračal iz Beograda, kjer je spremljal neki "močan" šahovski turnir kot opazovalec, in v vlaku je srečal človeka, ki mu je povedal, kako mu je prav dejstvo, da je dobro igral šah, med drugo svetovno vojno zagotovo rešilo življenje, saj ga je komandant, ki je bil prav tako strasten šahist, zadržal pri sebi in ga ni poslal v bitko, kjer so umrli vsi njegovi tovariši. Oboje je pisatelj združil, na svojih številnih poslovnih potovanjih našel še nemško melanholično deželo pri Liineburgu, kamor je postavil koncentracijsko taborišče, in zgodba romana Liineburška varianta se je začela... Paolo Maurensig je tudi povedal, da je šah zares kruta igra, kot to pravi velemojster Gari Kasparov, saj porazi v šahu puščajo velike in neozdravljive rane, celo trajne pohabe. Pripomnil je, da je z velikim občutkom za stvarnost in opirajoč se na dokumente opisal življenje v taborišču, kjer se Liineburška varianta začne... JUP REVIJA PRIMORSKA SREČANJA/ TOLMINSKA ŠTEVILKA ZANIMIVA OKROGLA MIZA Revija Primorska srečanja z zaporedno številko 250-51 se tokrat "na-paja" iz vrelcev čiste tolminske vode. Nastala je v sodelovanju z vsemi tremi občinami Gornjega Posočja (Tolmin, Kobarid, Bovec), v njej pa so domači strokovnjaki vsak s svojega zornega kota razmišljali o viziji razvoja. Dejstvo je namreč, da Gornje Posočje v mnogih segmentih zelo zaostaja za drugimi predeli Primorske, veliko pa se v prihodnje pričakuje od turistič-?ega gospodarstva. Neva Blazetič je ze uvodoma o vizijah povprašala vse W župane, gospodarstvenik Lucijan Rejec pa je v tehtnem članku skušal Predvsem "pogledati" naprej, v prihodnost, kjer bo tudi za podjetnike nekaj več upanja. V podobnem tonu )e o bovškem gospodarstvu razmišljal •udi Žarko Mlekuž. Zelo izčrpno in natančno je turistično situacijo ana-llz'ral Janko Humar, ki je med drugim navedel tudi podatek, da se pravzaprav turistična vizija Gornjega Posočja "spopada" s petdesetletnim zaostankom (v primerjavi s sosednimi avstrijskimi ali italijanskimi pokrajinami), tako da bo preteklo še ve- o Soče, preden bo situacija normalna in bolj optimistična. Omenjene teme so bile izhodišče tudi za okroglo mizo Razvojne perspektive Gornjega Posočja, ki sta jo v četrtek, 16. maja, v Knjižnici Cirila Kosmača Tolmin pripravila revija Primorska srečanja in Klub tolminskih študentov (s tehtnim razmišljanjem je sodeloval predsednik KTŠ Marko Štucin, študent prava), zbrane pa sta nagovorila tudi tolminski župan Julijan Šorli in predsednik Društva Primorska srečanja Lucijan Vuga. Srečanja se je udeležilo nenavadno veliko ljudi, ki jim seveda ni vseeno, kakšna prihodnost se jim piše. Po uvodnih referatih (s področja kmetijstva se je razpravljalcem pridružil še Jože Vončina), se je vnela zanimiva debata, ki je pravzaprav probleme ponovno razgalila in izrazila, kakšnih pretirano optimističnih rešitev pa seveda ni podala. Problemi so veliki predvsem zaradi dolgoletnega zaostanka v razvoju. Težava je, vsaj tako se zdi, tudi v tem, da se kot prednostno dejavnost "ponuja" turizem, ki pa ga ljudje (z izjemo na Bovškem) nekako ne zmorejo "posvojiti". V tem namreč ni nobene tradicije. V Gornjem Posočju so se prebivalci v preteklosti večinoma preživljali s kmetijstvom in to ostaja še naprej nekako prioriteta. Vsaj v miselnosti. V GORIŠKEM MUZEJU PREDSTAVILI ZBORNIK, POSVEČEN PESNICI LJUBKI ŠORLI ZGODBA OŽIVLJENJSKI IN UMETNIŠKI MOČI MARJAN DROBEZ V Goriškem muzeju v gradu Kromberk so v torek, 14. t.m., v okviru proslavljanja petdesetletnice ustanovitve tega zavoda, predstavili zbornik z naslovom Pogovori srca. Izdalo ga je Slavistično društvo v Novi Gorici, v o-menjenem del pa so objavljeni prispevki o Ljubki Šorli, pesnici ter narodni in kulturni delavki iz Gorice. Vsebuje doslej neobjavljene pogovore s pesnico, ki jih je leta 1975 pripravila prof. Marija Češčut na Radiu Trst A, na pobudo tedanjega urednika Marija Maverja, in referate s strokovnega srečanja na gradu Kromberk, 17. marca leta 2000, posvečenega 90-let-nici rojstva Ljubke Šorli. Avtorji referatov, ki so sedaj ponatisnjeni in s tem na voljo tudi širši javnosti so: prof. dr. Marija Pirjevec, prof. Tomaž Pavšič, dr. Zorko Harej, bibliotekarka Marta Fili, dr. Zoltan Jan, magistra Marija Mercina in magistra Slavica Plahuta. Knjigo je oblikoval slikar Franko Žerjal. Predstavitev je potekala v prijetnem in sproščenem ozračju, navdihovala pa sta jo spoštovanje in ljubezen do pesnice, tudi zaradi tega, ker je bila, kot je rečeno, "primer najbolj trpeče usode v zgodovini protifašističnega in narodnoobrambnega boja Slovencev na Primorskem". Prof. Marija Češčut je razložila, da jo je k pripravi kroga pogovorov s pesnico na tržaškem radiu navdihnila osebnost in usoda njenega moža Lojzeta Bra- tuža. "Sodelovanje z njo je bilo zelo lepo in me je notranje obogatilo. Bila je radoživa, prisrčna, v njej pa je bilo tudi veliko humorja", je dejala Marija Češčut. Ljubka Šorli je bila zavezana slovenščini in njeni uporabi povsod in za vsako ceno; svoj materni jezik je zelo ljubila; bila je zvesta in polno zavezana svojemu možu Lojzetu Bratužu; moralna veličina pesnice pa se je kazala tudi v tem, da je svojim mučiteljem v življenju in tržaškem zaporu, velikodušno odpustila. Magistra Marija Mercina, ki je o-menjeni Zbornik uredila, je dejala, da še nikoli doslej ni imela bolj ljubeznivih in sposobnih sodelavcev, s čimer so prispevali k izidu publikacije. Pozoren in skrben je bil tudi oblikovalec Franko Žerjal, ki je celo ocenjeval primernost vsake črke posebej. Pri iskanju naslova knjige je iskala pomenske zveze (sintagme) iz njenih pesmi in oznake iz študij o Ljubki Šorli, ter iz intervjujev z njo. Izbrani naslov Pogovori srca ima dvojno sporočilo. Srce je, kot je zapisal akademik France Bernik, središčna beseda njene poezije, beseda pogovori pa je v zvezi z dialoškostjo zbornika. Slavistka Marija Mercina je poudarila, "da sta delo in čas Ljubke Šorli v publikaciji ubesedena skozi dvojno optiko: njena pretresljiva avtobiografska pripoved se srečuje s pričevanji njenih sodobnikov in s strokovnimi razpravami, v katerih je njeno delo ovrednoteno v našem času in prostoru". V svojem razmišljanju o novem zborniku je Marija Mercina poskušala odgovoriti tudi na vprašanje, zakaj o njej ni prostora v učnih načrtih in programih slovenskih šol. To je napaka in pomanjkljivost, denimo, tudi zaradi tega, "ker je ljubezenska izpoved Ljubke Šorli tako nadzemeljsko privzdignjena in hkrati pristna in neposredna, da nas spominja na najpomembnejša Dantejeva in Prešernova dela. Ovrednotenje dela te pesnice pomeni tudi povezovanje njene osebnosti in dela na različnih področjih, tudi prosvetnem in glasbenem. Bralca vodi v razmislek o pristni povezavi med glasbo in pesništvom, značilnim za poezijo od antike dalje. Njena poezija odpira pot v spoznavanje krščanstva in apolinične, harmonične poezije". Govornica je tudi dejala, "da si primorski slovenisti, v Sloveniji in tudi v Italiji, želimo, da bi Novogoričani in vsi Šlovenci osebnost in delo Ljubke Šorli sprejemali kot del naše skupne preteklosti, kot zgodbo o življenjski in umetniški moči ter moralni veličini". Dvorana v gradu Kromberk, kjer so predstavili zbornik, je bila polno zasedena z obiskovalci iz Nove Gorice, Gorice, Ajdovščine in iz drugih krajev. Med njimi so bili pisci prispevkov, prvič pa tudi pisatelj Alojz Rebula iz Trsta. Častna gosta predstavitve pa sta bila sin in hčerka Ljubke Šorli: prof. dr. Andrej Bratuž ter prof. dr. Lojzka Bratuž. \ ŽUPNIJSKI CERK\ l V MIRNI ORGELSKI KONCERT PROF. RENATE RAUER MARKO VUK Kot je običaj, v župnijski cerkvi sv. Jurija v Mirnu ob svojem farnem zavetniku že več let zapored organizirajo orgelski koncert, ponavadi kombiniran z nastopom kakšnega pevskega zbora. Tako je bilo tudi letos, saj je na predvečer zunanjega praznovanja sv. Jurija, v soboto, 27. aprila, v istoimenski župnijski cerkvi potekal zbo-rovsko-orgelski kulturni večer, ki je obsegal dva dela. Najprej je zapel domači župnijski mešani pevski zbor, ki ga vodi Andrej Budin, na orgle pa ga je spremljal prof. Gregor Klančič, domačin iz Mirna, sicer stolni organist v Ljubljani. Uvodoma je zadonela mogočna pesem Matije Tomca S slovesnimi zapojte zdaj glasovi, ki se ponavadi izvaja ob blagoslovitvi novih orgel, mirenski pevci pa so se z njo tokrat spomnili 75-letnice postavitve Kacinovih orgel v župnijski cerkvi v Mirnu. Te orgle so iz leta 1927 in so prvotno štele 10 registrov, leta 1996 pa so bile povečane z dodatnimi 5 registri. Ker je koncert potekal v velikonočni dobi, je domači mešani zbor izvedel dve različici na besedilo Raduj se Kraljica nebeška: Franza Kubika in Alojzija Mava. Na nedavno umrlega mirenskega organista in glasbenika Antona Klančiča-Anteka pa je spomnila njegova različica pesmi v čast sv. Juriju. Sledil je samostojni orgelski recital prof. Renate Bauer, ki je nasledila prezgodaj umrlega prof. Huberta Berganta na Akademiji za glasbo v Ljubljani in je tudi sicer izšla iz njegove šole. Običajno smo pri sporedih orgelskih koncertov vajeni kronoloških zaporedij ali osredotočenja le na eno stilno obdobje. Koncertantka si je za nastop v Mirnu izbrala stilno raznolik spored, vendar z obratnim časovnim razporedom, od modernih skladb k starejšim. Tako je na prvo mesto postavila sodobnega slovenskega skladatelja Alojza Ajdiča in izvedla njegovo Fantazijo za orgle. Sledila je tridelna skladba Ludus tonalis nemškega skladatelja Paula Hindemi-tha. Marcel Dupre' je eden najvidnejših predstavnikov moderne francoske orgelske glasbe, ki je v evropsko zakladnico prispevala svojstven zvok in razvojno pomembne novosti. Prof. Bauerjeva je izvedla njegovih Osem kratkih preludijev na gregorijanske napeve op. 45. Že skladateljem davnih dob je gregorijanski koral pogosto predstavljal vir navdiha, pomemben pa je tudi danes, zlasti s svojo enostavnostjo in duhovno globino. Harald Gullichsen je predstavnik sodobne norveške glasbe, koncertantka pa je izvedla njegovo Toccato. Orgelski koncert prof. Renate Bauer v Mirnu se je zaključil z dvema skladbama Johanna Sebastiana Bacha. Pr va je bila koral z naslovom O človek greh svoj objokuj, druga pa znamenita Passacaglia. Gre za obsežno skladbo z značilno melodijo v pedalu, ki se vseskozi ponavlja, sama skladba pa raste v formalni in izpovedni napetosti od začetne umirjenosti k polifonemu razkošju zaključka in v tem delu s svojo mogočnostjo zadobiva kar kozmične razsežnosti. Ta Bachova kompozicija je v izvedbi prof. Bauerjeve dostojno zaključila koncert v mirenski župnijski cerkvi, celoten program pa je dokazal, da se je izvajalka dobro prilagodila tehničnim in registrskim možnostim pnevmatskih Kacinovih orgel v Mirnu. Kot znano, zaznavamo pri tem tipu orgel, zlasti pri hitrih tempih, manjše zaostanke v tonskem odgovarjanju, vendar je treba priznati, daje izvajalka tudi iz tovrstnih orgel znala verodostojno približati slog baročnih skladb. Seveda pa je povečava teh orgel v letu 1996 z dodanimi baročnimi registri omogočila lažje in barvno primernejše izvajanje tega stila na pričujočem koncertu, pri čemer je izvajalka poleg tehničnih spretnosti, zaznavnih zlasti v hitri igri, izkazala tudi primerno uporabo registrov. Poleg baročnega je to veljalo tudi za druge sloge, tako romantiko kot sodobni izraz, pri čemer so se mirenske orgle s svojo ubrano intonacijo in mehkobo izkazale kot zelo primerne. Vsekakor je orgelski recital prof. Renate Bauer v Mirnu izzvenel kot pomemben kulturni dogodek z zadovoljivo udeležbo poslušalcev, ki so izvajalko na koncu nagradili s prisrčnim aplavzom. Koncertantka se je izkazala z izvrstno prstno in pedalno tehniko ter s poznavanjem različnih stilov orgelske glasbe in prepričljivo interpretacijo, podprto z ustreznimi registri, ki nikoli ni prešla meja pristne umetniško-glasbene izpovedi. 7 ČETRTEK, 23. MAJA 2002 8 ČETRTEK, 23. MAJA 2002 POLITIČNI POLOŽAJ NA TRŽAŠKEM VELIKO SLAVJE OB 30. OBLETNICI BRALNIH ZNAČK "GRILZOVA" ULICA IN VOLITVE V Trstu smo torej dobili ulico, poimenovano po Almerigu Crilzu. Te osebnosti našim ljudem (predvsem tistim, ki imajo od 35 do 50 let) prav gotovo ni potrebno predstavljati, saj je marsikdo na lastni koži okusil sadove in posledice njegovega političnega udejstvovanja (zlasti v času volitev). Grilz, eden od glavnih predstavnikov trža- V DSI O TRAGIKI PREGONOV Aprila so se koroški rojaki spomnili 60-letnice izgona več kot 200 zavednih slovenskih družin v taborišča in notranjost nemškega rajha. Ob tej obletnici je Slovenski znanstveni inštitut v Celovcu izdal skoraj 300 strani debel dvojezični zbornik Pregon koroških Slovencev, ki gaje uredil dr. Avguštin Malle. Ze pred časom je Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček v Trstu skupno z Zadrugo Dom iz Čedada izdal slovenski prevod obsežne knjige župnika iz Ukev in raziskovalca krajevne zgodovine Maria Gariupa Opcija za tretji rajh v Kanalski dolini. Na pobudo Krožka za družbena vprašanja Virgil Šček in Društva slovenskih izobražencev bo tem vprašanjem posvečen "ponedeljkov večer" na sedežu DSI 27. maja ob 20.30. Uvod v razumevanje nemško-italijanske pogodbe in narodnostnih selitev ter izgonov bo podal zgodovinar prof. dr. Tone Ferenc iz Ljubljane. Gariupovo knjigo in problem optantov v Kanalski dolini bo predstavil predsednik Krožka Virgil Šček, domačin iz Kanalske doline dr. Rafko Dolhar. Izgon koroških Slovencev in najnovejše študije o tem vprašanju bo predstavil urednik zbornika Pregon koroških Slovencev, ravnatelj Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu dr. Avguštin Malle. O usodi kulturne dediščine Kočevske pa bo spregovoril dr. Mitja Ferenc iz Ljubljane. ške desnice (točneje skrajne desnice) v 70. in 80. letih, je politično delovanje večkrat razumel kot fizično obračunavanje s političnimi nasprotniki, predvsem pa s Slovenci (znanje neofašistični pretepaški pohod na slovenske kraje v tržaški okolici ob priliki volitev leta 1982). Skupaj s somišljenikoma Faustom Biloslavom in Gia-nom Micalessinom je potem ustanovil tiskovno agencijo Albatros in se posvetil časnikarskemu poklicu, predvsem kot reporter iz "vročih" krajev raznih celin (zlasti v Afriki in Aziji). V tem svojstvu naj bi tudi našel smrt (njegovo truplo ni bilo nikoli najdeno) v Mozambiku. Poimenovanje ulice v Barkov-Ijah (na pročelju gradiča senatorja Camberja in tik parka, poimenovanega po msgr. Matiji Škabarju) po Grilzu je seveda še enkrat razburilo tukajšnjo javnost, hkrati pa je še enkrat pokazalo pravi obraz tukajšnje desnosredinske uprave. Pomenljiva prisotnost italijanskega ministra za telekomunikacije Maurizia Gasparri-ja in glavni nastop poslanca NZ Roberta Menie, sicer Gril-zovega naslednika, pove vse o idejnem in duhovnem miljeju te uprave, ki sestoji v (za zdaj) besednem nasilju, nekulturi, nadutosti in želji po prevladi. Taka desnica utegne tudi zmagati na nedeljskih volitvah v občini Devin-Nabrežina, pa čeprav je v volilni kampanji precej previdna in navidezno tudi odprta do Slovencev (ima tudi nekaj slovenskih kandidatov). Trpka resnica pa je, da nasproti de-' snosredinskemu bloku (ki ima resnici na ljubo tudi svojega tekmeca na desni) ni bila postavljena učinkovita levosredinska koalicija, ki bi upoštevala vse elemente občinske stvarnosti. O vzrokih in razlogih za to neus-j pelo povezavo si lahko ustvarite mnenje na drugem mestu, saj smo objavili dve različni stališči, \ o tem pa bo še čas za razpravljanje in analize po volitvah. ZNAČKE SO PRVIČ DOBILI TUDI PREDŠOLSKI OTROCI BREDA SUSIČ V petek, 17. t.m., so po vsej tržaški pokrajini v vrtcih in šolah otrokom podelili bralne značke. Razdelili sojih že tridesetič, saj sojih prvič 1.1972. Letos jih je prejelo skoraj tisoč otrok, ki obiskujejo vrtce, osnovne in nižje srednje šole od Devina in Nabrežine, do Proseka in Opčin, od mestnih šol do Doline. Prav za to priložnost so slovenske šole v sodelovanju s pedagoško svetovalko ZRSŠ Andrejo Duhovnik, slovenskim ministrstvom za šolstvo in šport ter Zvezo prijateljev mladine Slovenije povabile v goste deset ustvarjalcev iz Slovenije. Podeljevanje bralnih značk, srečanja z umetniki in ustvarjalci, kratki programi, kvizi, likovne in literarne delavnice, ki so jih vodili zamejski literarni ustvarjalci Miroslav Košuta, Marko Kravos, Zora Tavčar, Evelina Umek, pa še ilustratorji Jasna Merku', Klavdij Palčič, Živa Pahor in Magda Tavčar, so torej potekale kar v šolah, ali pa v knjižnicah (npr. v Saležu), ali v dvoranah (npr. v Kamnarski hiši v Nabrežini in v Prosvetnem domu na Opčinah). Letos so bralne značke prvič podelili tudi predšolskim otrokom. V Prosvetnem domu na Opčinah se je tako zbralo približno 130 otrok iz šol openskega didaktičnega ravnateljstva, to je iz vrtcev v Bazovici, Trebčah, na Opčinah, Proseku, Repentabru, kriški otroci pa se podeljevanja niso mogli udeležiti zaradi stavke avtobusov. Najsodobnejše pedagoške študije dokazujejo koristnost uvajanja branja že v najzgodnejšem obdobju otrokove rasti. Tudi ko otrok še ne zna brati črk, ga starši in vzgojitelji navajajo na knjigo. Knjige, ki so primerne njihovi starosti listajo skupaj z njimi, jim razlagajo podobe in pripovedujejo zgodbico. Otrok se tako nauči tudi sam kaj povedati o zgodbi. Na tak način so bralne značke u- FOTO KROMA vedli tudi v vrtcih, kar so otroci sprejeli res pozitivno. To seje izkazalo tudi na petkovem podeljevanju značk najmlajšim, saj je v dvorani Prosvetnega doma vladalo veselo razpoloženje in pričakovanje. Pred samim podeljevanjem sta igralca Radijskega odra Nadja Roncelli in Tomaž Susič odigrala kratek prizorček, kjer sta nastopili tudi lutki zajček Zakaj-ček in medvedek Sladkosne-dek. V zabavnem prizorčku, ki gaje napisala in režirala Lučka Peterlin, sta drug drugemu pripovedovala pesmice o medvedkih in zajčkih. Tako so otroci mimogrede spoznali otroške pesnike-od Otona Župančiča, Kajetana Koviča, Svetlane Makarovič, Cvetka Golarja, do zamejskih avtorjev Miroslava Košute in Eveline Umek. Pripovedovanje je bilo živahno in tekoče, kar se je opazilo po tem, da so bili mali gledalci ves čas mirni in so precej pozorno sledili dogajanju na odru, kljub temu da so bili še zelo majhni in da jih je bilo toliko v dvorani. K njihovi radovednosti je pripomoglo gotovo dejstvo, da sta lutki v njihovih očeh posta- li živi, saj so na koncu otroci med sabo čisto resno komentirali, ali je bil medvedek bolj nagajiv od zajčka, ali obratno. Igralca Radijskega odra pa sta bila tudi tako spretna, da sta znala vse otroke pritegniti k sodelovanju, tako da je dvorana kar zabučala, ko so morali tudi otroci recitirati Župančičevo pesmico Medved z medom ali zapeti pesmico o zajčku. V dobi televizije in računalnikov je bralna značka ohranila svojo dragoceno vlogo. Prav v tednu, ko so se ob turinskem knjižnem sejmu v medijih pojavljale zaskrbljujoče številke o upadu branja med mladimi in starejšimi, je dejstvo, da se je toliko slovenskih otrok udeleži- lo pobude bralne značke, razveseljivo in pomirjujoče. MOSP IN SKK / PREDAVANJE IGORJA ANTIČA TERORIZEM DANES Mednarodna koalicija proti terorizmu, do katere je prišlo na pobudo Združenih držav A-merike po 11. septembru, nima nobene povezave z bojem proti terorizmu na Bližnjem vzhodu. Palestinske samomorilne akcije imajo drugačne in globlje korenine od terorističnih napadov Al Qaede proti ZDA. Boj proti terorizmu je sicer potrebno izvajati tudi z orožjem, predvsem pa tako da se odpravlja vzroke za nezado- PREJELI SMO IZJAVA ANTKA TERČONA Zakaj ne morem (pri vsej najboljši volji) glasovati za Uli-vo (prevedeno=Oljko). Dovolj je, da si ogledam njihov volilni program, ki je strnjen na poldrugi strani in ki obravnava v glavnem Sesljanski zaliv. Tisti zaliv, ki je bil glavni vzrok padca Voccijeve uprave, ki so jo do konca podpirali le Levi demkra-ti. Isti Levi demokrati, ki so hoteli takega županskega kandidata, ki naj garantira "nadaljevanje programa prejšnje uprave" (Torej smo spet pri starem oz. istem!) Ko bežno ali lahko tudi natančno preberemo njihov "razglas" (program) opazimo, daje edina stvar, ki jim je pri srcu, "odobritev TEGA NAČRTA ZA SESLJANSKI ZALIV, sicer z manjšimi popravki, ki pa jih ne obelodanijo. Govorijo o bajnih vsotah, ki naj bi jih občina vsakoletno dobivala, pozabljajo pa na dohodke, katerim bi se ista občina morala odpovedati in ki bi- stveno zmanjšujejo predvideni priliv. Ne izrazijo se o "istrsko-be-neškem" naselju, ki naj bi obvladoval zapuščeni kamnolom. Sicer prikazujejo, da bo s to ope-| racijo občina pridobila 90.000 kvadratnih metrov zemljišča, pozabljajo pa, da bodo sami pridobili mnogo več naše zemlje, t.j. zemljišča, ki je danes last dežele in kjer naj bi sezidali velik del kompleksov. O zalivu dovolj! Videli smo, če se le malenkostno zanimamo za naše probleme, da se program Uliva ne razlikuje od programa kandidata Reta, vsaj kar zadeva Sesljanski zaliv. Poleg tega nas veljaki Uliva (to ni prava Oljka, pri kateri so od vedno nastopali tudi j SSk in Zeleni) skušajo prepričati, da so sami pravoverni branitelji demokratičnih stališč, ki edini lahko zagotavljajo tu ži- i večim Slovencem VSE, KAR JIM ! NUDI ZAŠČITNI ZAKON! (Hva-] la!). Niti z besedico pa se ne dotikajo občinskega statuta, ki | predvideva dosledno spoštovanje vseh pravic domačinov, tako Italijanov kot Slovencev, ter dosledno uporabo dvojezičnosti V VSEH URADNIH AKTIH! Žalostno je, da se naša občina ni pridružila dolinski za zaščito pravice po dvojezičnih izkaznicah in kar je najhujše, da kljub prisotnosti dveh bivših podžupanj Slovenk (Tutove in Škerkove) ni na volilnem predznaku vsaj dvojezičnega napisa. To, naj bo jasno, niso politične volitve, kot jih marsikdo hoče prikazovati, kot tudi ni to lov na ne vem kakšne osebne koristi (to zadeva morda druge!), to je tekma za ČIM BOLJŠE UPRAVLJANJE OBČINE, ki ga ne more udejani- I ti KDOR SE ZAVZEMA ZA NADALJEVANJE VOCCIJEVE UPRAVE! j Torej zato, in ne zaradi nosilca kandidature, ne morem oddati svojega glasu stranki ULIVO, ki ni, kljub občasni prisotnosti vsega spoštovanja vrednih veljakov na volilnih shodih, primerna, da ščiti DOMAČE INETERESE, kot jih lahko ščiti edina skupina, ki od vsega začetka ni bila podrejena "višjim" interesom. Hvala. PREJELI SMO VERA TUTA BAN ODGOVARJA SSk V svojem življenju sem se najbolj bala političnega nasilja in se ga še bojim. Zame fašizem pooseblja nasilje. Od otroških let sem slišala pripovedovati o stricu Lojzetu Bratužu, ki so ga zastrupili, o mami, kako so jo mučili, o teti Ljubki Šorli, ki je od mučenja komaj ostala živa, o očetu, ki je vso svojo mladost preživel po ječah in konfinacijah. Kako se ne bom bala desnice? Zdaj doživljam, da me moja stranka, ali kar je od nje ostalo, napada zaradi tega, ker ostajam dosledno na protide-sničarskih stališčih. Kajti za to gre. Nikjer ne berem, da bi SSk napadala Reta ali Vlahova. Glavna tarča napadov SSk je levosredinska lista Oljke. Kaj to pomeni? Da je zmenjeno tako, da se omogoči zmaga desnice, ki sicer ne bi imela dovolj glasov. Vedno bolj postaja jasno, da so nekateri voditelji naše stranke proda- li našo občino desnici. Zato zdaj doživljamo bratomorno vojno med Slovenci. Sramota! Značilno je, da se je piscu SSk mimogrede zapisal stavek: "V demokraciji se navadno manjšina prilagodi večini." Dragi prijatelji, tu smo izven vsake logike. Vsa povojna leta pljuvamo kri, da bi ubranili našo manjšino pred tistimi, ki jo hočejo asimilirati. Zdaj pa pride nekdo iz naše sredine in nam hoče vsiliti, da se "prilagodimo". Dvakrat sramota! Opažam, da so slovenski volivci v veliki večini razumeli, odkod prihaja nevarnost, in so ogorčeni, kot sem tudi sama. Nekaj takega se ne bi bi- lo smelo nikoli zgoditi. Verjamem, da se bodo odločili pravilno mimo pritiskov z obeh ekstremov, desnega in levega. Ampak rane bodo ostale, po vaseh, po društvih in celo po družinah. Kaj nam je bilo tega treba! voljstvo in obup, ki tičita v temeljih vseh terorističnih akcij. Ta drugi način pa je izredno zahteven, dolgotrajen in drag, tako da se ga nihče ne mara | lotiti. To in še marsikaj drugega so lahko slišali udeleženci večera, ki sta ga v petek, 17. maja, v Peterlinovi dvorani priredila MOSP in Slovenski kulturni klub in na katerem je predaval publicist Igor Antič. Po zgodovinskem pregledu spora na Bližnjem vzhodu je Antič analiziral vzroke in namene terorističnih akcij. Medtem ko so na začetku Palestinci to sredstvo uporabljali zato, da bi izboljšali svojo pogajalsko pozicijo in bi torej lahko zahtevali več od Izraelcev, se je namen terorističnih napadov spremenil z začetkom liberalizacije in globalizacije v svetu. Na koncu sedemdesetih let in na začetku osemdesetih je tudi v arabskih in islamskih državah zavel nov veter svobodomiselnosti, ki pa je sprožil tudi pro-titendence, in sicer zapiranje v lasten svet, kulturno in versko ograditev pred prodiranjem novih idej in tokov, nove radikalizme. V tem kontekstu so tudi skrajneži na Bližnjem vzhodu od takrat dalje terorizem uporabljali samo še za to, da bi preprečili katerikoli dogovor med sprtima stranema. Ta usmeritev se ni spremenila do današnjih dni. Večer je bil torej zelo zanimiv. Naslednja pobuda MO' SPa pa bo že ta četrtek, in soboto, ko bodo v kriškem pubu Oxis selekcije zamejske rock skupine za nastop na Rock Otočcu. TRŽAŠKA KRONIKA OPČINE / DRUŽINSKI PRAZNIK SOMPD "VESELA POMLAD' FOTO KROMA Z NOVIM GLASOM V MF.DJU G0iyE. Vabimo vas v Medjugor-je od 27. do vključno 30. junija letos. Potovanje bo z avtobusom. Potreben je osebni potni list ali fotokopija osebne izkaznice za skupinski potni list. Vpisovanje se začne takoj in traja do zasedbe mest v avtobusu. Prosimo, pohitite z vpisom na uredništvu v Gorici (tel. 0481 533177) in v Trstu (tel. 040 365473) ali pri gospodu Jožku Markuži v Zgoniku (tel. 040 229166). Akontacija ob vpisu 100,00 evrov. SLOVENSKO DOBRODELNO društvo vabi člane na redni občni zbor, ki bo v petek, 24. maja, ob 18. uri (prvo sklicanje je napovedano za četrtek, 23. maja) na sedežu v ulici Mazzini 46/1. ODBORNIKI SLOVENSKE Vin-cencijeve konference bodo v maju na razpolago četrti ponedeljek, 27. maja, od 15. do 17. ure. DRUŠTVO FINŽGARJEV dom z Opčin vabi v četrtek, 30. maja, ob 20.30 v dvorano Finž-garjevega doma na predstavitev knjige dr. Ivana Artača Nebo je žarelo. Knjigo, ki je izšla ob avtorjevi 80-letnici, je založila Mladika, predstavila pa jo bo prof. Nadja Maganja. Pri predstavitvi bosta sodelovala še člana Radijskega odra Nadia Roncelli in Tomaž Susič. MEDNARODNA GLEDALIŠKA delavnica iz Maribora išče dva polnoletna ljubitelja lutkovnega gledališča iz zamejstva za sodelovanje v mednarodni lutkovni delavnici, ki bo v Mariboru od 6. do 14. julija 2002. Poskrbljeno bo za hrano in prenočevanje za vse goste. Informacije in prijave na tel. 0481-537280 ali 328-3437060. ŽUPNIJA PROSEK organizira v dneh od 26. avgusta do 29. avgusta izlet na Dunaj. Dobrodošli vsi veseli ljudje. Čena: 170 evrov. Prijave do konca junija. I Informacije na št. 040-225170 ! (po 20. uri), ali na mobilni telefon: 335-8213338. Vabljeni! V IMENU Duhovske zveze tržaških slovenskih duhovnikov organizira njen predsednik Žarko Škerlj šestdnevno potovanje z avtobusom v Španijo od ponedeljka, 15., do sobote, 20. julija. Ogledali si bomo Barcelono, Montserrat in Saragozzo ter nazaj grede še Avignon in Grenoble. Vključeni so vsi polni penzioni in ogledi z vodiči. Cena je 660 evrov. Ker je zanimanje veliko, se vpišite čirn-prej, najbolje kar naravnost v Bazovici (telefon, telefonska tajnica in fax št. 040-226117). Zadnji rok je konec meseca maja. Lepo vabljeni. DAROVI ZA OBNOVO Slomškovega doma v Bazovici: ob spominu na 50-letnico Vittoria in Zore daruje Zdenka Marc 50 evrov; v spomin na pokojno Zoro Pelan daruje družina Petračeva (Bazovica št. 246) 20 evrov; v spomin na svoje pokojne darujeta Anamarija in Vida Renčejj 25 evrov. ZA VZDRŽEVANJE spomenika padlim v NOB v Gročani darujejo Paolo, Dušan, Mario in Silvo 60 evrov. ZA CERKEV v Bazovici: ob krstu Deana lurincicha darujejo sorodniki 50 evrov; ob smrti pokojne mame Zore Pelan darujeta hčeri Norma in Svetka 50 evrov. ZA CERKEV na Pesku: v spomin na pokojno teto Zorko (Albino) Strohmayer darujejo nečaki Karmela, Tončka in Pepi 60 evrov. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE 40. PRAZNIK ČEŠENJ 24. - 27. maj 2002 SPORED PRIREDITVE: Petek, 24. maja 2002 17.00 - odprtje kioskov 20.00 - ples (Zamejski kvintet) Sobota, 25. maja 2002 17.00 - odprtje kioskov 20.00 - ples (Status Symbol) Nedelja, 26. maja 2002 15.00 - odprje kioskov 18.00 - kulturni program: - nastop pihalnega orkestra "Rokava" iz Marezig; - predstavitev spominske razglednice in priložnostne ga poštnega žiga. 20.00 - ples (Happy Day) Ponedeljek, 27. maja 2002 17.00 - odprtje kioskov 20.00 - ples (Ansambel Mi) GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA vabi na predstavitev zbirke poezij - knjižnega prvenca Majde Artač Starman ŽEJNI OLEANDER sreda, 29. maja 2002, ob 18.30 Tržaška knjigarna, ul. sv. Frančiška 20 Ob prisotnosti avtorice in založnika bo o zbirki spregovoril pesnik in časnikar ]urij Paljk. ZLATO PRAVILO: DELO LAHKO POČAKA, OTROCI ODRASTEJO KROŽEK ZA DRUŽBENA VPRAŠANJA VIRGIL ŠČEK in DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabita v ponedeljek, 27. maja, v Peterlinovo dvorano v Ul. Donizetti 3 v Trstu na okroglo mizo TRAGIKA SELITEV IN IZGONOV KANALSKA DOLINA, KOROŠKA, KOČEVSKA O dogajanju pred šestimi desetletji in o knjigi Maria Gariupa Opcija za tretji rajh v Kanalski dolini ter zborniku Pregon koroških Slovencev (ur. Avguštin Malle) bodo spregovorili dr. Tone Ferenc, dr. Rafko Dolhar, dr. Avguštin Malle in dr. Mitja Ferenc. Pogovor bo vodil Ivo Jevnikar. Začetek ob 20.30. Pesmice o očetu in mamici, zabaven prizorček o moderni družini, govor o tem, kaj vsega morajo otroci odpustiti svojim staršem, in spretni čarodej. Recept Praznika družine, ki ga je SOMPD Vesela pomlad priredila v Finžgarjevem domu na Opčinah v nedeljo, 19. maja, se je izkazal za posrečenega in uspešnega. Praznika seje namreč udeležilo veliko družin, dedkov, babic in drugih sorodnikov in vsi so odšli domov dobre volje. Prisotne je na začetku pozdravila predstavnica staršev otrok, ki pojejo v zborih Vesela pomlad, Betty Starc Šinigoj. Nato so na oder stopili člani otroškega pevskega zbora Vesela pomlad, ki so pod vodstvom Irene Pahor prav samozavestno zapeli tri zelo ljubke pesmice o očkih, mamicah in o tem, kako nanje gledajo otroci. Avtorica pesmi je Dina Sla-rjia, ki je zborček tudi spremljala na klavir. Mlade pevce pa so nato na pdru zamenjali igralci. Člani igralske skupine Tamara Peta-ros, ki deluje v sklopu društva Finžgarjev dom, so nastopili v prizorčku Posebna ponudba, ki ga je napisala in režirala Lučka Peterlin. Zgodba pripoveduje o družini, v kateri so mama (Maruška Guštin) in hčerki (Julija Berdon in Maja Malalan) zelo pod vplivom televizije, reklame in trenutnih mod. Tako je mama ob velikonočnih praznikih zaradi ugodne ponudbe 3 za 2 kupila toliko slaščic "co-lomb", da je z njimi napolnila vse omare v hiši. Hčerki pa hitita jesti slaščice, zato da bi se lahko udeležili nagradnih iger ali zato, ker verjameta, da bo kmalu konec sveta. Temu se upreta le oče (Dean Guštin) in babica (Veronika Milič), ki pogrešata bolj pristno hrano in bolj spontano življenje brez televizije. Lahko bi rekli, da je bil prizorček, ob katerem so se gledalci lepo nasmejali, kot nalašč za uvod v govor, ki so ga orga- nizatorji zaupali književniku in časnikarju Juriju Paljku. Ta je na preprost in neposreden način nagovoril kar otroke, ki so bili prisotni v dvorani. Prosil jih je, naj potrpijo s starši, ki jih moderen čas sili v to, da so večkrat odsotni, da se z njimi premalo igrajo in da večkrat pride jo iz službe trudni, slabe volje in samo godrnjajo, če otroci želijo od njih malo pozornosti. "Otroci, (...) bistvo družine je prav to, da se imamo radi tudi takrat, ko ne gre vse tako, kot bi mi radi videli, da bi šlo", je še zaključil Jurij Paljk, ki pa je otrokom tudi svetoval, naj staršem postrežejo z naslednjim nasvetom: "Mama, tata, tu smo in čakamo na vas, otroci rastemo, hitro rastemo in zato se vedno spomnita zlatega pravila: Delo lahko počaka, otroci odrastejo!" Prijetno popoldne seje nadaljevalo z nastopom čarodeja Romana Freliha, ki je otroke in tudi starejše zabaval s smešnimi triki. Male gledalce pa je še posebno razveselil, ko je za vsakega izdelal poseben predmet iz ... balončka - od rože, do motorja, od laboda do dežnika. Pristen slovenski praznik pa se ni mogel zaključiti drugače kot z o-kusno zakusko, kjer so se družine okrepčale in se ustavile ob prijetnem klepetu. _____ BS MAČKOLJE 40. PRAZNIK ČEŠENJ Slovensko prosvetno društvo Mačkolje organizira tudi letos že ustaljen praznik na prostem - Praznik češenj. Izteka se štirideseto leto od takrat, ko so naši predniki prvič izpeljali to pobudo. Seveda so se od tistega prvega "Pomladnega praznika češenj" leta 1963 razmere zelo spremenile. "Vaški" praznik se je danes spremenil v praznik, ki množično privablja ljudi od vsepovsod. Letošnji Praznik češenj bo potekal od petka, 24. maja, do ponedeljka, 27. maja 2002. Člani društva in sodelavci bodo poskrbeli za postrežbo s hrano in pijačo, na odru pa se bodo vsak večer vrstili priljubljeni ansambli (Zamejski kvintet, Status Symbol, Happy Day in Ansambel Mi). Kulturni program bo stekel v nedeljo, 26. maja, s pričetkom ob 18. uri. Na njem je predviden nastop pihalnega orkestra "Rokava" iz Marezig in predstavitev spominske razglednice ter priložnostnega žiga. Z natisom vaške razglednice so si odborniki želeli zapečatiti štiridesetletnico. Pobuda je sprva zaživela v samem odboru, kasneje pa so priskočili na pomoč še nekateri domačini in uprava občine Dolina, ki je natis finančno podprla. Prej omenjeno razglednico je sestavil domači fotograf Aljoša Novak, kliše za žig pa je izrisal Mario Tul. Nasvidenje torej v Mačko-Ijah na štiridesetem Prazniku češenj. 11 ML DISTRETTO1 R01AN0 BARCOLA GRETTA COLOGNA SC0RC0LA ALTOPIAMO EST ALTOPtANO OVEST DUINO AURtSINA MONRUPINO SGONKO SEDI »io Vabnaura, 57-59 Tio Purani, 48-50 vio 8ott«ti, 6 • Muggto San Oorltgo tfella Voile. 462 KLUB PRIJATELJSTVA / PREDAVANJE DR. DANILA SEDMAKA PRAVICA DO ZDRAVNIŠKE NEGE NA DOMU DISTRETTO 4 CHiADINO R0ZZ01 SAN GI0VAMNI BARRIERA VECCHIA SEDI pl« Cantstrini, 8 (SanGtoMMu Pad S) vio POilttif, 41/e Stanke za razne specialistične preglede in podobno. Tam bi nam morali tudi znati dati pojasnila. Morda imajo tudi knjižice z vsemi navodili, ki jih je dala tiskati Deželna zdravstvena služba z naslovom: ASS -Azienda Servizi Sanitari - N°1 Triestina: I 4 distretti nella Pro-vincia di Trieste. Telefon - zelena številka (numero verde) 800-991170. SEDI m Sttxk, 2 Aorismo, 108/d via di Proseao, 28/a • Opitma DISTRETTO 2 SAN VITO CITTA VECCHIA BARRIERA NU0VA OTTA NUOVA SAN GIACOMO SEDI »iaNordio, 15 vio Son Marto, 11 via Vtspuai, 7/1 v Androna dagii orfi, 4/b DISTRETTO 3 SERVOLA CHIARBOLA VALMAURA B0RG0 SAN SERGIO MUGGIA SAN DORUGO NADA MARTELANC Ali veste, da imamo pravico do zdravniške oskrbe na domu? Sama tega nisem vedela do 18. aprila, ko smo na srečanju Kluba prijateljstva izvedeli marsikaj novega, kar se tiče zdravstvenih uslug na Tržaškem. Dr. Danilo Sedmak nam je razložil, kaj je v zadnjih Petih-šestih letih pripravila zdravstvena ustanova skupno z občinskimi upravami. Ustanovili so ekipe zdravstvenega in pomožnega osebja, ki ima nalogo, da skrbi za bolnike v ambulantah in na domu (Assistenza domiciliare A-D.l.) in s tem olajša delo bolnišnicam. S tem tudi zmanjša stroške, ki so za bivanje in zdravljenje v bolnišnicah zelo yisoki. Tako prihranjen denar služi za financiranje teh ekip. Te so vedno bolj potrebne, ker Po novih metodah pošiljajo bolnike po operacijah, zdrav-Ijenju, porodu... zelo hitro do-m°v. Nadaljnjo zdravstveno oskrbo in nego jim nudijo prav Je ekipe, bodisi v ambulantah bodisi na domu. Prav tako nudijo pomoč bolnikom in ostalim na domu in v domovih za ostarele. Skrbijo za zdravstve-n° pomoč in nasvete od rojstva človeka do ostarelosti, na razpolago so specialistični pregledi, rehabilitacija in še marsikaj. Da pridemo do teh zdravstvenih uslug, se moramo obr- niti na svojega družinskega zdravnika. On nam mora dati napotnico. V nekaterih primerih se lahko obrnemo naravnost na zdravstveni sedež in napotnico prinesemo kasneje. Na sedež se lahko obrnemo tudi po telefonu. Sedežev je pa 14, v štirih okrajih za vseh šest občin v tržaški pokrajini. Obrniti se moramo seveda na najbližji sedež, na tistega, kamor smo že doslej hodili jemat se- 9 ČETRTEK, 23. MAJA 2002 OBČINSKE VOLITVE V GORICI IN KRMINU NA SEDEŽU GORIŠKE SEKCIJE SSk ŠTUDENTJE IZ LJUBLJANE V JEREMITIŠČU 10 ČETRTEK, 23. MAJA 2002 V NEDELJO PRED LAHKO IZBIRO V nedeljo in ponedeljek do 15. ure bodo goriški občani poklicani na volilno preizkušnjo za izvolitev novega župana, obnovitev 40 sedežev občinskega sveta in za obnovitev desetih rajonskih konzult. Končno, bodo rekli vsi tisti, ki so v zadnjih tednih ob vsakem koraku dobili propagandno gradivo v roke ali v poštni nabiralnik ali so se otepali branja časopisov, ki so polnili strani z novicami, srečanji, soočanji o vseh kandidatih vseh list in kategorij. In teh ni bilo malo. Kot smo že pisali, se tokratnih volitev velja udeležiti. In to iz več razlogov. Najprej bodo to volitve, ki bodo na tak ali drugačen način prelomnega pomena. Tokrat lahko z gotovostjo povemo, da bosta novi goriški župan in večina, ki ga bo legitimirala, tista, ki bosta peljala mesto v novo dobo brez meja, ko bo Gorica - hočeš nočeš -ponovno zgodovinsko središče širšega območja, ki ji zgodovinsko ni neznano. Zaradi tega se mora Gorica prilagoditi novi vlogi in iskati novih ravnotežij, prijeti za pogumne odločitve v gospodarstvu, kulturni politiki in viziji svoje vloge, saj se bo tokrat - tudi dejansko - povojno obdobje zaključilo in bodo nastopili novi časi. Tudi brez nas. Glede izbire se naši volivci res ne morejo otepati. Vsem je namreč pred očmi, kako se je dosedanja večina vedla do vprašanj, ki so bistvenega pomena za prihodnost našega mesta. Problem sožitja, manjšine, čezmejnega sodelovanja tokrat niso le volilne fraze, ki se jih lotevajo v kampanji, temveč preizkusni kamni, na katerih bomo tako ali drugače gradili našo prihodnost; so problematike, ki se jim tudi večinski del našega mesta ne more več izogibati. To se je doslej dogajalo in zaradi tega je naše mesto precej v zamudi glede planiranja novih prijemov za nove čase. OBČINSKE VOLITVE V GORICI Niti mi se ne bomo otepali besed, zato povejmo na glas, da je za našo narodnostno skupnost, kot tudi za naše mesto, edina možna izbira leva sredina, kar z imenom in priimkom pomeni Vittorio Brancati. Nad levosredinsko politično opcijo smo lahko tudi ne povsem zadovoljni, lahko očitamo Oljki marsikaj, od nepopolnega zaščitnega zakona do (ne)odbor-nika na pokrajini, do včasih nejasnih stališč glede "naših" tem, vendar vse to so le nianse, če pomislimo na vse, česar smo bili deležni z desnico v Gorici. Za slovenskega volivca torej ter za vse Goričane, ki imajo nekoliko širšo vizijo, je izbira dokaj jasna. Ob tem velja poudariti še pomen slovenske prisotnosti v izvoljenih organih. O slovenski problematiki (vključno z zahtevo po odbornikih in predstavnikih v javnih ustanovah) dana večina govori in jo postavlja na dnevni red, le če jo na to kdo spomni. To pomeni, da je izvolitev naših predstavnikov v občinski svet (seveda tistih, ki so dokazali, da delajo v interesu naše manjšine), še kako pomembna. Slovenski predstavniki v občinskem svetu pa bodo sedeli le, če bodo volivci napisali preferenco, to pomeni priimek kandidata ob simbol liste. Tudi pametna razporeditev preferenc je še kako bistvena, saj je povsem odveč, da dobi en kandidat 500 preferenc in ostali manj kot 100; na tak način se onemogoči večjemu številu slovenskih predstavnikov v občinski svet. S tega vidika je SSk, ki nastopa v listi Brancatijeve Marjetice, jasno svetovala, kako naj slovenski volivci dajo svoj preferenčni glas glede na mestni predel, v katerem živijo. FOTO BUMBACA RAJONSKI SVETI Prav tako pomembna je preferenca za obnovitev desetih rajonskih svetov. Gre za organe, ki so posvetovalnega značaja, vendar mimo njih občinska uprava kar tako zlepa ne more. Ob tem odigravajo rajoni pomembno vlogo v vsakdanjem življenju mestnega o-kraja ali zaselka. Pomislimo na vse pobude, ki so jih slovenske konzulte izpeljale ob sodelovanju prosvetnih delavcev. Prosvetno življenje pa ohranja čut neke skupnosti in omogoča, da se o omenjenem rajonu razmišlja kot o enoviti celoti. Zato je prisotnost naših ljudi v rajonskih svetih nadvse dragocena in bistvena. Da bo naše pisanje najbolj neposredno povejmo, da bo vsak goriški občan dobil v roke dve volilnici, eno za župana in občinski svet in drugo za rajonski svet. Na obeh je pomembno, da izrazi predvsem preferenco za kandidata v prvem primeru za občinski svet, v drugem za rajon, ob listi, na kateri se kandidat predstavlja. Preferenca prinese avtomatično tudi glas za listo in za župana. OBČINSKE VOLITVE V KRMINU Ob občini Gorica bomo slovenski volivci obnovili tudi upravo v Krminu. V tem primeru je izbira povsem lahka. Oljka se namreč predstavlja enotno in na tej listi spet kandidira dosedanja slovenska občinska svetovalka Elena Orzan, ki jo podpirajo vse slovenske komponente v briški občini. Tudi tokrat je preferenca bistvena za izvolitev slovenske predstavnice. Nazadnje povejmo še to, da se vsi tisti, ki imajo glede volitev in njihovega poteka kakšen dvom, lahko mirno obrnejo na naše izvoljene predstavnike, politike, družbene delavce, ustanove ali novinarje, ki jim bodo nudili vse potrebne informacije, saj je vsak glas ali - bolje rečeno - vsaka preferenca tokrat še kako pomembna. NASI KANDIDATI UČNA URA NA TERENU Z BRANCATIJEM! Z MARJETICO Z MARJETICO FOTO BUMBACA V ponedeljek, 20. maja, je bila na sedežu goriške sekcije Slovenske skupnosti skupna predstavitev vseh slovenskih kandidatov levega centra. Prisotni so bili MaraCernic, BožoTabaj, Silvan Primožič, IValter Bandelli, Lidija Jarc in Lovrenc Peršolja za SSk-Marjetico, Marko VValtrit-sch, Nataša Paulin in ga. Braini Corva za Lista Sinistra per l'Eu-ropa, Elena Orzan za listo l'Uli-vo per Cormons. Manjkali so predstavniki komunistov in komunističnih prenoviteljev. V uvodu je goriški tajnik SSk Mirko Špacapan izpostavil deset obvez dobrega slovenskega kandidata, ki naj bi razlikovale Slovence na levem centru od o-stalih kandidatov, ki se obračajo na slovenske glasove, vendar se v svojem programu ne morejo ali ne nameravajo zavzemati za slovenske pravice tako kot tisti, ki podpirajo za župana Vittoria Brancatija. V prvi vrsti so tako uporaba slovenskega jezika, napor za udejanjenje zakonov 38 in 482, pripravljenost odstopa od položaja v primeru, da zmagujoča koalicija ne zadostuje zahtevam slovenskega življa, odpor proti vsaki odtujitvi slovenske zemlje. V raznih odtenkih so se okoli smernic strinjali vsi govorniki, evropski poslanec Mitja Volčič in senator Miloš Budin ter koordinator slovenske komponente Levih demokratov Marijo Lavrenčič, čeprav sta prva dva mnogo bolj poudarjala politični pomen skupnega nastopanja, češ da je narodnost vezana na osebno izbiro kandidatov, ki nastopajo na raznih listah. V posameznih predstavitvah, ki so sledile, sta zlasti Primožič in Tabaj izpostavila dejstvo, da slovenske kandidate druži bolj narodna pripadnost kot politična enotnost in da je torej to vrednota, na kateri je treba graditi skupne korake tudi v naprej. Nataša Paulin je spomnila na skupne korake v občinskem svetu v prejšnji mandatni dobi, ga. Corva se je ustavila ob ugotovitvi, kako je danes zadovoljna, bolj kot v preteklosti, da znamo Slovenci najti skupni jezik, VVal-tritsch pa je pozval k zmagi na volitvah. Mara Černič se je zavzela za delovna mesta za mlade, Elena Orzan pa je orisala svoja dosedanja in nadaljnja prizadevanja za naš živelj v Krminu. Prisotne je pozdravil tudi Cressatti, prvi kandidat Levičarjev za Evropo. Skupni županski kandidat leve sredine - in torej tudi vseh Slovencev - Vittorio Brancati je potem v krajšem nagovoru imel slovenske zahteve za upravičene in skoraj samo po sebi umevne - v novi in odprti Gorici po majskih volitvah. IZ POLPRETEKLE ZGODOVINE GORIŠKA POKRAJINSKA UPRAVA IN SLOVENCI PO LETU 1951 (5) REMO DEVETAK Desete volitve z dne 6. junija 1993 so potekale po novem volilnem zakonu z dne 25.3. istega leta s št. 81, ki določa, da se lahko koalicija z več strankami dogovori za podporo izbranemu predsedniškemu kandidatu, ki ga volivci direktno izvolijo. V slučaju, da predsedniški kandidat ne dobi absolutne večine, se volitve ponovijo po dveh tednih, velja pripisati, da stranka, ki je že samostojno nastopila v prvem krogu, se lahko v drugem poveže z enim ali drugim kandidatom predsednikom. Zmagoviti predsedniški kandidat in njegova koalicija prejmejo 60% svetovalcev, ostalih štirideset porazdelijo sorazmerno ostale liste (štirinajst svetovalcev večina deset opozicija). Novosti na teh volitvah ne zasledimo, zgodovinska imena strank so KPI in PRI, in nova DSL in SKP ter Severna liga; na italijanskih listah nastopajo mnogi Slovenci, in sicer pri stran- kah: DSL, SKP, PSI in Zeleni Golobica. Strank in gibanj, ki so nastopale v prvem krogu, je bilo deset; prejele so glasove: SKP 8.428, Zeleni Golobica 9.180, lista Cittadini per 1'lsonzo 4.286, MSI 8.600, KD 19.962, PSDl 2.188, SSk 3.175, DSL 12.932, PSI 3.932 in Severna liga 20.655 glasov. Zmagoviti listi v drugem krogu sta bili Severna liga s predsedniškim kandidatom Monica Marcolini in KD s predsedniškim kandidatom Albertom Bergaminom. Slovenska skupnost je v svojem nastopu prejela 3.175 glasov. Doseženi kvocient glasov, po novem volilnem zakonu, ne predvideva izvolitve predstavnika Damijana Terpina, niti iz ostankov, zato je nujna povezava z zmagovito koalicijo. Pogajanja v tej smeri s Severno ligo niso obrodila sadu, tudi ker se je liga odločila za samostojen nastop. Slooenski skupnosti ni preostalo, kot da podpre koalicijo KD-PSDI Alberta Bergamina. DALjE Štandreški zaselek Jeremiti-šče s svojo bogato in skrivnostno preteklostjo ter bolečo sedanjostjo je bil spet v središču pozornosti v soboto, 18. t.m. V jutranjih urah je sedem študen-tov-absolventov oddelka za Etnologijo in Kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani v spremstvu višjega kustosa Goriškega muzeja, etnologa in asistenta za vaje iz Urbane antropologije Andreja Malniča obiskalo bojevite Rumi-tarje, ki z vsemi močmi zagrizeno branijo svojo zemljo pred razlaščanjem goriške občinske uprave. Gostje so udobno sedli za mizo na Makučevi domačiji in tam prisluhnili učni uri-predavanju predstavnikov Jere-mitarjev, ki so jih, kot vse obiskovalce, zelo vljudno sprejeli in tudi pogostili. Dr. Damjan Paulin, pravi Ru-mitar, jim je v glavnih obrisih podal zgodovinsko, geografsko, sociološko, politično in seveda narodnostno nekdanjo in sedanjo sliko ne samo štandre-ške vasi in njenega Jeremitišča, pač pa tudi goriškega mesta in zaledja z vsemi nerešenimi vprašanji, ki čakajo utemeljenega odgovora. Paulinove besede pod milim nebom med pomla- dnim cvetjem so izzvenele iskreno in pristno. Prav tako tudi misli prof. Vande Srebotnjak in Oskarja Pavletiča, ki sta dopolnila njegove podatke in ob vprašanju študentke, ali je Slovenija dovolj napravila, da bi rešila ta pereči problem, grenko povedala, da se uradna Slovenija, to se pravi vlada, bolj mačehovsko vede do njih, saj ni še nikdar odločno in samozavestno nastopila pri italijanskih oblasteh. Bolj jasni, odkriti in konkretni so bili obiski županov slovenskih obmejnih občin, ki so zagotovili svoje posredovanje v prid jeremitarske skupnosti. Učinkoviti s svojimi izjavami in tvornimi posegi so bili tudi predstavniki kulturnih in drugih društev ter zvez, ki so pokazali mnogo zanimanja za jeremitar-sko pravdo in zanjo posegli pri slovenskih in italijanskih oblasteh. Študentje, bodoči etnologi, so z zanimanjem spremljali izvajanja domačinov in nabrali zvrhano mero podatkov o našem malem zamejskem svetu, ki jim bodo gotovo prav prišli pri njihovem diplomskem in nadaljnjem raziskovalnem delu. IK FORUM ZA KULURO / CLAUDIO IMPRUDENTE NA DRUGAČEN NAČIN O DRUGAČNOSTI FOTO BUMBACA "Drugačen" predavatelj je v ponedeljek, 13. t.m., na večeru, ki ga je organiziral Forum za kulturo v Euro Diplomat Hotelu v Gorici v sklopu niza srečanj Phi-locafe', predaval o drugačnosti, strahu pred njo, o pogumu biti solidarni. Prisotne je s svojimi domiselnimi in izzivalnimi ugotovitvami verjetno pošteno presenetil gost Claudio Impruden-te, pisatelj, publicist, urednik revije Hp-Accaparlante, pedagog, mentor t.i. Projekta Calamaio, prek katerega je v zadnjih 10 letih omogočil več kot tri tisoč srečanj o t.i. novi kulturi hendike-pa z mladimi po šolah. Impru-dente živi namreč priklenjen na voziček in ne more niti govoriti. "Predaval" je prek prozorne tablice s črkami; njegov pogled je "lovil" prijatelj-sogovornik, ki je tako predavatelju dajal glas. Imprudente je izredna osebnost, veliko potuje, večkrat je bil gost znanih televizijskih oddaj, kot sta npr. Maurizio Costanzo Shovv ali Domenica In. Živi v skupnosti družin Marana-tha' v bližini Bologne, dinamični stvarnosti, kjer lahko vsak gost spozna na svoji koži, kaj pomeni drugačnost in kaj njeno sprejemanje. Na goriškem večeru je gost uvodoma zatrdil, da je zmotno splošno mišljenje, po katerem je prizadeta oseba kot rastlina, ki potrebuje samo nego in je statična. Že italijanski izraz "disabi- le" je vse drugo prej kot posrečen, saj pomeni nesposoben, nezmožen. Bolje bi bilo, je rekel Imprudente, ko bi uporabljali izraz "divers-abile", drugače sposoben; fizično prizadete osebe sicer ne morejo delati nekaterih stvari, lahko pa odlično opravljajo druge. In takoj se spremenita perspektiva in podoba človeka. Problem hendikepa je kulturne narave. Prizadetost namreč enačimo z boleznijo, trpljenjem, ovirami in mejami. To podobo je treba obrniti na glavo. "Drugače sposobna" oseba je dejaven subjekt, ne pa predmet zdravniške nege. Njeno drugačnost je treba narediti zanimivo. Vsakdo, ne le prizadet človek, ima težave; z iznajdljivostjo in ustvarjalnostjo pa se take in drugačne ovire lahko premostijo. Tudi zadrega oz. nelagodnost v prisotnosti človeka na vozičku je neke vrste hendikepa... V razpravi z gostom, ki je tudi z duhovitimi primeri povedal se marsikaj zanimivega, so prišli na dan dragoceni napotki, kako vzgajati sebe in druge k solidarnosti, kako premagovati strah in težave v stiku z drugačnimi, kako stopiti v odnos z njimi. Zlasti lepo pa je bilo slišati, da je on sam premagal večji del svojih težav in začel zaupati vase, ko je doživel, da so mu drugi zaupa"-"Zaupanje vzbuja zaupanje. ■ DD v GORIŠKI KNJIŽNICI SREČANJE Z BORISOM PAHORJEM PREDSTAVITEV KNJIGE DR. EGONA PELIKANA V KC BRATUŽ NAŠI REVOLUCIONARJI Skromnejša po številu, a pozorna publika se je v ponedeljek, 20 t.m., udeležila srečanja z naslovom Prevajalec kot posrednik, ki so ga v konferenčni dvorani goriške državne knjižnice priredili Fakulteta za tuje jezike in književnosti, Oddelek za prevajalce in tolmače ter tečaj slovenskega jezika v sodelovanju s knjižnico. Večer je bil posvečen Borisu Pahorju ob izidu italijanskega prevoda zbirke njegovih novel. Tržaški pisatelj je dobro poznan po evropskih deželah, toda italijanska javnost v rodnem mestu ga je spoznala šele pred kratkim. Na srečanju-lekciji so sodelovale profesorice Marisa Sestito, predsednica Oddelka in izpopolnjevalnega tečaja za prevajalce in tolmače ter namestnica dekana Fakultete za tuje jezike in književnost, Tatjana Rojc in Marjeta Kranner ter študentje 1. in 3. letnika; ti so predstavili prevode, ki so jih pripravili pod mentorstvom Marjete Kranner in Tatjane Rojc. Večer, katerega povezovalka je bila prof. Krannerjeva, k' si ga je srčno želela realizirati in bi rada, da bi postal stalnica ob koncu akademskega leta, je potekal v italijanščini, a slovenski jezik je bil vseskozi prisoten. Po pozdravnih in spodbudnih mislih pokrajinskega odbornika za šolstvo Marangona je prevzela besedo prof. Sestito. Potem ko je izpovedala svojo veliko ljubezen do prevaja-Hff' ie Poudarila potrebo po ka-P arnejši reklamizaciji tečaja slovenščine na univerzi v Gorici, ki se mora okrepiti, saj je povpraševanje po tolmačih zme-raj večje. Sama je prepričana, da je dober prevajalec posrednik med avtorjem in bralcem, kot nekakšen prehod oz. vrata, ki se odpirajo v drugi svet, ali •"oke, ki se stikajo. Zato je pohvalila študente, da so se že uspešno začeli ukvarjali s to umetnostjo. Prof. Tatjana Rojc je spregovorila o pisateljevanju Borisa Pahorja, kompleksne, mednarodno poznane osebnosti, ki se ni nikdar odrekel svoji narodni identiteti, in o njegovih delih, ki imajo korenine v hudih življenjskih preizkušnjah. Beseda ji je tekla tudi o zadnji knji-gi-prevodu z naslovom II rogo nelporto (Grmada v pristanu), ki jo je izdala založba Nicolodi 'n vsebuje nekaj njegovih najlepših novel. Tudi pisatelj sam Je govoril o svojem življenju in delu ter težavah, ki jih je moral Premostiti, da so ga končno spoznali tudi italijanski rojaki v Trstu. V Franciji, Nemčiji in drugod ga cenijo že veliko let. Dejal je, da ima največjo zaslugo njegov prijatelj, slepi fotograf Evgen Bavčar, da so izšli francoski prevodi njegovih knjig. Marsikaj zanimivega je še razkril vudi o prevajanju, ki mora odražati pisateljevo mišljenje in čutenje in estetsko vrednost originala. Nato pa so mladi študentje povedali, s kakšnimi proble- 1111 so se soočali pri prevajanju scenarija video-filma o Pahorjevem življenju in pri izdelavi žgibank za goriški muzej. Večer je potekel v prijetnem, ornačem vzdušju, katerega je 1 pisatelj zelo vesel, saj je dejal- da se je le redkokdaj poču- 1 l®k° sproščenega v tako sim-Patičnem okolju. IVA KORŠIČ DANIJEL DEVETAK Knjiga dr. Egona Pelikana Tajno delovanje primorske duhovščine pod fašizmom, ki je izšla pred kratkim pri Novi reviji, je doživela svečano predstavitev tudi v Gorici, in sicer v četrtek, 16. t.m., v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž. Časnikar Jurij Paljk, ki je v naši sredi pozdravil glavnega urednika založbe in književnika Nika Grafenauerja, urednika zbirke Korenine dr. Marjana Drnovška, avtorja knjige in zgodovinarja prof. Jožeta Pirjevca, je uvodoma povedal, da knjiga zahteva pozorno branje in razmislek ob njem. Na osnovi bogate dokumentacije namreč potrjuje, da so primorski duhovniki opravili na narodnostnem področju nezamenljivo nalogo. Grafenauerje orisal pot mesečnika Nova revija in istoimenske založbe. S svojimi mesečnimi publikacijami želi vzbujati kritično zavest v javnosti in širiti "evropske standarde duha". Tudi knjižnih zbirk je kar nekaj; med njimi ima zgodovinska zbirka Korenine posebno mesto. Dr. Drnovšek je povedal, da je rdeča nit devetih doslej objavljenih knjig v zbirki Korenine (ki je nastala leta 1998) slovenstvo, ki zajema vse Slovence v vseh obdobjih. Dela so pisana na poljudnoznanstven način, tako da so lahko dostopna vsem. Dr. Pelikan pa je na izčrpen način opisal idejni kontekst, v katerega posega knjiga. Delo, ki obravnava obdobje od prve svetovne vojne do konca druge, postavlja pod drobnogled soočanje Slovencev s tremi velikimi ideologijami prve polovice pre- FOTO BU.MBACA teklega stoletja, in sicer s političnim katolicizmom, fašizmom in komunizmom. Rdeča nit pa je odnos med nacionalnim vprašanjem in političnim katolicizmom. O vsebini tega zajetnega in - zlasti za nas Primorce - temeljnega zgodovinskega dela smo že in bomo gotovo še pisali. Poudarimo le še to, da je avtor posvetil temu podvigu celih pet let, daje lahko na podlagi nekaj tisoč dokumentov iz raznih arhivov (zlasti iz Besednjakovega) dokazal prizadevanja in uspehe organizirane in sistematične narodnoobrambne dejavnosti slovenske primorske duhovščine in krščanskih socialcev. Zanimiv je bil tudi poseg prof. Pirjevca, ki je označil knjigo kot "kvaliteten skok v slovenskem zgodovinopisju". "Zlato jabolko" je bil arhiv Engelberta Besednjaka, iz katerega je avtor veliko črpal. Tako je sedaj knjiga prava prizma, skozi katero lahko gledamo našo bližnjo preteklost v drugačni luči. Prof. Pirjevec je sicer mnenja, da je naslov nekoliko zavajajoč, saj govori delo tudi o prizadevanjih katoliških in li- beralnih laikov med vojnama. O primorskih duhovnikih, ki so prevzeli breme narodnoosvobodilnega boja, je gost povedal, da so bili pravi "nacionalni in spiritualni revolucionarji", ki so se, pokorni lastni vesti in "zdravi pameti", uprli cerkveni in posvetni oblasti. Bili so odlično organizirani, poznali so stvarnost, nanjo vplivali in ohranjali v zamejstvu živo slovensko kulturo. Dosledno so znali ubirati pravo pot, pot demokracije. Po uvodnih posegih gostov se je med njimi ter zbranim in izredno pozornim občinstvom razvila bogata razprava, v kateri so izstopala nekatera neposredna pričevanja, pa tudi tehtna mnenja odličnih poznavalcev naše polpretekle zgodovine. Lepo je povedala udeleženka večera in nekako povzela občutke mnogih, ko je povedala, da odhaja domov utrjena v svoji "primor-skosti". - Knjigo najdete v Katoliški knjigarni na Travniku v Gorici ali v Tržaški knjigarni v ul. sv. Frančiška v Trstu. IN MEMORIAM JURIJ BENSA Pred dnevi je v Gorici umrl Jurij (Giorgio) Bensa. Pokojni je bil zlasti v mlajših letih zelo aktiven v slovenskih zborih (Lojze Bratuž in travniški cerkveni zbor), kjer je lepo sodeloval z zelo dobrim basom. Službeno je bil zaposlen pri goriškem mestnem avtobusnem podjetju. Bil je poročen z Doro Ko-shuta iz znane slovenske družine, ki je že pred leti umrla. Zapušča hčerko Laro, ki ji izrekamo prav iskreno sožalje. Pogrebna maša je bila v torek, 21. t.m., v cerkvi sv. Ignacija na Travniku. Pri obredu so pe- li slovenskih travniški pevci in zbor CAI Sabotino, kjer je pokojni mnogo let aktivno sodeloval. Bog mu daj večni pokoj! SREČANJA Z DUHOVNO GLASBO V travniški cerkvi v Gorici je bilo 10. t.m. drugo srečanje z duhovno glasbo. Godalni kvartet, ki ga sestavljajo goriški glasbeniki, je zaigral dve zahtevni skladbi, in sicer Po stvareh h končnemu cilji Š. Maurija in Crisantemi G. Puccinija. Drugi je nastopil violinist P. Gus, ki je zelo suvereno odigral Bachovo partito. Nastopila sta tudi M. Ziani na angleški rog in L. Comellato na orgle. Letošnja srečanja z duhovno glasbo so 17. t.m. sklenili osnovnošolski otroci iz uršulinske-ga zavoda. Najmlajši so zapeli dve pesmi ob orgelski spremlja- vi Lucia Comellata. Nato je stopil pred glavni oltar veliki otroški zbor šolarjev četrtega in petega razreda iste šole ter zapel tri dvoglasne pesmi. S štirimi pesmimi je nastopil tudi zbor S. ZAHVALA Po dolgi bolezni je mimo zaspala naša draga mama, nona in pranona RAFAELA VIŽINTIN vd. MAKUC. Iskrena zahvala župniku g. Karlu Bolčini za verski obred in tolažilne besede, dr. Tavčarju za skrbno zravniško pomoč, osebju ADI za nego na domu, cerkvenemu pevskemu zboru in zboru Oton Župančič za občuteno petje, dr. Damjanu Paulinu za ganljive besede ob odprtem grobu, darovalcem cvetja in vsem, ki so jo pospremili na zadnji poti ali kako drugače počastili njen spomin. Svojci Ignazio pod vodstvom Stanka Jericija. Skupno z otroci je zapel tudi Ave Mario goriškega skladatelja, ki je požela lep uspeh. Cerkev je bila nabito polna; tudi za letošnji niz koncertov naj gre pohvala prireditelju zboru S. Ignazio, ki že nekaj let pripravlja te prijetne umetniške večere, sj PRAZNIK ŠPARGLJEV: VELIKO OTROK NA EX-TEMPOREJU V soboto, 18. maja, se je v župnijskem parku v Standrežu začel tradicionalni Praznik špar-gljev, ki ga prireja Prosvetno društvo Štandrež. V popoldanskih urah so prireditveni prostor v senci košatih lip zasedli otroci, ki so se prijavili na slikarski ex-tempore. Kar 60 mladih umetnikov iz vrtcev in osnovnih šol je pridno upodabljalo motive bližajočih se poletnih počitnic. To je bila namreč tema letošnjega ex-temporeja. Prireditelji so tudi poskrbeli, da so bila v soboto že razstavljena dela fotografskih mojstrov, ki so se udeležili fotografskega natečaja na temo otrok. Fotografije so na ogled v spodnjih prostorih župnijske dvorane Anton Gregorčič. Strokovni komisiji bosta izdelke, risbe in fotografije ocenili in sestavili prednostne lestvice. Nagrajevanje bo v nedeljo, 26. maja. Sobotni večer je prijetno potekal ob zvo-kih ansambla Kvintet Mi. Na voljo so bili seveda odlični špar-glji in druga jedača in pijača. Praznik špargljev se bo nadaljeval v soboto, 25., in nedeljo, 26. maja. I I GABRJE: praznik sv. Rešnje-ga telesa in krvi bo v četrtek, 30. maja. Začetek ob 20.30 z mašo-darovanjem okrog oltarja, sv. obhajilom ter procesijo. RlIPA: praznik sv. Rešnjega telesa in krvi bo v nedeljo, 2. junija. Začetek ob 9. uri z ma-šo-darovanjem okrog oltarja, sv. obhajilom in procesijo. MEDNARODNA GLEDALIŠKA delavnica iz Maribora išče dva polnoletna ljubitelja lutkovnega gledališča iz zamejstva za sodelovanje v mednarodni lutkovni delavnici, ki bo v Mariboru od 6. do 14. julija 2002. Poskrbljeno bo za hrano in prenočevanje za vse goste. Informacije in prijave na tel. številki 0481 537280 ali 3283437060. DRUŠTVO SLOVENSKIH upokojencev za Goriško vabi vse svoje člane, da se udeležijo 9. rednega občnega zbora in proslavitve 20-letnice Društva, ki bosta v soboto, 1. junija, v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici ob 16. uri v prvem sklicu, ob 16.30 pa v drugem sklicu. GORIŠKA NADŠKOFIJA bo romala v Lurd pod vodstvom nadškofa Dina od 18. do 24. julija. Informacije in prijave pri Joani Nanut, tel. 0481 21419 ali pri Karlu Bolčini, tel. 0481 21849. ZA CERKEV v Gabrjah: druž. Lakovič ob krstu sinčka Manue-la 50,00; Teodora Koron Flore-nin 20,00 E. ZA MISIJON p. Kosa: N.N. Rupa 75,00 E. Oh težki izgubi drage Rafaele Vižintin vd. Makuc se v imenu Prosvetnega društva Štandrež s hvaležnostjo klanjamo njenemu spominu in vsem domačim izrekamo občuteno sožalje. Športno združenje Olympia izreka ob smrti nekdanjega odbornika Jurija Bense globoko sožalje hčerki Lari in svojcem. OBČNI ZBOR ZKB DOS V župnijski dvorani v Doberdobu je potekal v petek, 17. t.m., občni zbor Zadružne kreditne banke Doberdob-Sovo-dnje. Pokazal je, da je banka živ odraz krajevne stvarnosti, kot tudi da število njenih članov iz leta v leto narašča. Lansko leto jih je bilo že 709, na občni zbor je prišlo 151 članov, ki so prinesli s seboj poverilnice 27 drugih članov. Predvsem je razveseljivo dejstvo, da je med člani banke vse več prebivalcev mesta Gorice in okoliških krajev. Več prihodnjič. PROSVETNO DRUŠTVO STANDREZ PRAZNIK ŠPARGLJEV SOBOTA, 25. MAJA - ob 20.30 plesna zabava z ansamblom Oasi NEDELJA, 26. MAJA - ob 17. uri srečanje pritrkovalcev - ob 19. uri MePŽ Podgora, nagrajevanja, enodejanka Dramske skupine PD Štandrež Konec pravljic ali..., režija Janez Starina - ob 20.30 plesna zabava z ansamblom Kraški kvintet V primeru slabega vremena ho kulturni program potekal v prostorih župnijske dvorane v Štandrežu Na voljo odlični šparglji, domača jedača in pijača BOGAT SREČOLOV FOTOGRAFSKI NATEČAJ POD POKROVITELJSTVOM ZVEZE SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZG0|0 EMIL KOMEL GORICA V SODELOVANJU S KC lO|ZE BRATUŽ SREČANJE Z GLASBO 2001/2002 OB 100-LETNICI PEVSKEGA IN GLASBENEGA DRUŠTVA V GORICI PROGRAM OBLIKUJEJO: Enza Pecorari, Erika Regulyova, Alessandra Schettino, Martin Srebrnič, Alessandro Arbo, Valentina Pavio, Sara Rustja, Ingrid Silič, Godalni kvartet Soča Orkester Arsatelier - Hilarij Lavrenčič Pevska skupina Musicum Gledališka igralca Helena Peršuh in Ivo Barišič Režiser Diego De Brea Palača Lantieri - Levetzovv v Gorici, trg sv. Antona Četrtek, 30. maja, ob 20.30 Zaradi omejenega števila sedežev prosimo abonente, da potrdijo svojo prisotnost. Preostala mesta so na voljo vsem, ki bodo pravočasno dvignili vabilo-vstopnico na sedežu šole. Informacije: 0481 547569 11 ČETRTEK, 23. MAJA 2002 12 ČETRTEK, 23. MAJA 2002 PISMO DRAGA PROF. NADA PERTOT Kaj naj rečem?! Pisati kroniko o doživetem sobotnem večeru v občinski knjižnici na trgu v Nabrežini, ki vam je bil posvečen, bi bilo nesmiselno, saj veste, da sem prišel skoraj na koncu. Občutek, ki sem ga imel, ko sem prišel do vrat, pa je bil posebno lep, saj sem takoj začutil neko posebno prijetno vzdušje, ki je vladalo med udeleženci. Tudi v tem primeru ste potrdili, da ste povezovalna oseba, ki je znala med sorodniki, prijatelji, kolegi in sodelavci ustvariti izrazito pozitivno vzdušje. Na misel mi je tudi prišlo, da bi prav v sedanjem času v Nabrežini potrebovali tako osebo, ki bi kot domačinka znala povezati našo skupnost in ji dati novega zagona pri delu za skupno dobro. Lepo občutje je torej vladalo tudi na tem vam posvečenem srečanju, ki ga je priredilo Slovensko kulturno društvo Igo Gruden v sodelovanju s Skladom, ki je posvečen vašemu imenu in ki s pobudami na ravni šole ohranja sicer spomin na vas, predvsem pa skuša nadaljevati dediščino vaših pedagoških pobud, med katerimi ima spodbujanje k samostojni ustvarjalnosti gotovo važno vlogo. Lepo je prišel do izraza vaš odnos do Nabrežine in Na-brežincev, saj ste bili vedno na razpolago domačemu društvu in vsem, ki so vas prosili, da bi jim pomagali pri organizaciji raznih proslav in kulturnih večerov. Prav o vašem sodelovanju z nabrežin-skim društvom, zlasti pri knjižnih izdajah, ki so izšle v minulih letih, je govoril Ivan Vogrič, s katerim se vam morava še posebej zahvaliti za potrpljenje in pomoč pri pisanju knjige o Igu Grudnu. Ne vem, kaj si mislite o predlogu društva Igo Gruden, da bi na-brežinsko občinsko knjižnico poimenovali prav po vas, kar je v soboto v svojem pozdravu povedala podžupanja, prof. Škerkova. Dejstvo pa je, da bi knjižnica z domačim in vsem poznanim imenom gotovo še bolj nagovarjala občane in jih vabila k branju ter k udejanjanju vrednot, ki jih lahko posredujejo dobre knjige. Verjetno pa bi vi navedli vsaj ducat imen, ki bi bila po vašem mnenju primernejša, da bi z njimi poimenovali tako važno kulturno institucijo. Pričevanje kolegic in prijateljic je bilo kar ganljivo. Prof. Marija Cenda ni osvetlila le vaše zavzemanje, da bi dijakom ponudili učbenike, ki so rezultat dela tukajšnjih učnih moči in ki jih še danes rabimo, ampak tudi vašo naklonjenost do mladine in kolegov. Prof. Marija Ceščut je, kot zna le ona, s srcem govorila o vašem sodelovanju z GMD. Tudi sam še večkrat pomislim, da vas pri naši Mohorjevi še vedno nihče ni nadomestil, a popolnoma se tudi strinjam s Ceščutovo, da nas z nebeškega Jeruzalema s pozornostjo in zavzetostjo spremljate in nam pomagate. Profesorici Majda Cibic in POMEMBNO KULTURNO SREČANJE Majda Artač sta poglobljeno spregovorili o delu, ki ste ga gotovo imeli najraje, se pravi o šoli. Poudarili sta, kako ste spodbujali dijake k samostojnemu in ustvarjalnemu delu, učenju, pisanju in snovanju, da bi jim pamagali rasti in se razvija ti v zrele ter odgovorne osebe. Nato sta predstavi- li delovanje Skada, ki nosi vaše ime, in brošuro, v kateri so zbrani prispevki letošnjega tretjega literarnega natečaja, ki ga je Sklad razpisal. Govorili sta lepo, natančno in poglobljeno. Prepričan pa sem, da ste se še najbolj razveselili nastopa dveh dijakinj, Tjaše Ko rele in Fanike Starec, ki sta občuteno prebrali nekaj odlomkov objavljenih prispevkov. Srečanje, ki ga je vodila prof. Maja Lapornik, je bilo nekaj več kot le poklon priljubljeni in zaslužni osebi. To smo vsi zaznali tudi iz besed tistih, ki so posegli in osvetlili vaše sodelovanje z našim radiom ali vaš trud pri snovanju in ustanavljanju slovenskih šol po drugi svetovni vojni. "Draga učenica" - da se spomnim naslova, s katerim vas je prvo leto vašega poučevanja leta 1945 nagovorila neka stara "nunca" iz Križa -, zamudil sem srečanje, a bil vseeno deležen lepih občutkov, ki so se izoblikovali o-krog vašega imena in delovanja. Spet sem vam lahko hvaležen za lepo doživetje, spet za nov naboj pozitivnega mišljenja. Ko sva se z Marijo Ceščut ustavila še na vašem grobu, da hi prižgala svečko, sva oba skoraj soglasno ugotovila: "Spet je Nada poskrbela, da se je vse lepo izteklo". Hvala za vse in zlasti ta teden mislite na vaše ožje roja ke v devinsko-nabrežinski ob čini. Prosim vas, da skupaj z drugimi blaženimi in svetniki z našega konca posredujete, da hi nas vse razvetlila Modrost. Srečno, Vaš (podpis) DOGODEK-PREDSTAVITEV SLOVENSKEGA KULTURNEGA IZROČILA Sam predsednik deželnega odbora F-Jk Renzo Tondo se bo v petek, 24. maja, udeležil predstavitve nove publikacije o starih receptih slovenske Benečije, ki sta jo napisala Dino del Medico in Vesna Leskovic. Srečanje, ali bolje rečeno, kulturni večer bo ob 20. uri v avditoriju srednje šole v Gorenji Mersi (Podbone-sec), saj bo pravi kulturni dogodek s številnimi gosti in oblikovalci pestrega programa. O starih receptih bo spregovoril novinar Renzo Driussi, prisotne bosta pozdravila Giuseppe Qualizza, predsednik zadruge Most iz Čedada, ki je založila knjigo, in predsednik Zveze slovenskih beneških izseljencev Dante Del Medico. Na večeru bo nastopila skupina iz Rezije in učenci Glasbene šole iz Spetra. Publikacijo je podprla sama dežela F-Jk in Izseljensko društvo Slovenija po svetu, ki se je tudi obvezalo, da bo knjigo poslalo po svetu v razna mesta in predele, kjer je naša narodnostna skupnost posejana na štirih celinah. Kot smo že napisali v eni od prejšnjih številk našega časopisa, je knjiga z naslovom Dežela frike in gubance, kako so kuhale naše none, res lepo zamišljena in oblikovana. Vsi tisti, ki bodo segli po njej, ne bodo spoznali le približno 150 receptov iz beneške kulinarične tradicije, temveč tudi druga pomembna pričevanja iz bogatega slovenskega ljudskega izročila beneške kulture. Knjiga je izšla v sloven- skem in italijanskem jeziku in zajema tudi predstavitve številnih beneških občin, iz katerih prihajajo recepti starih slovenskih jedi. Za vsako občino so tako poskrbeli za pregledne podatke o zgodovini, navadah in prebivalstvu; ob tem pa knjigo bogatijo zanimive fotografije, ki segajo v leta po potresu. Vesna Leskovic in njen mož Dino Del Medico sta veliko let zbirala stare recepte v slovenskih vaseh videmske pokrajine in med izseljenci po svetu. V resnici gre za revno kuhinjo neke skupnosti, ki je doživela lakoto, vendar se v knjigi odkriva vsakdanjost kmečkega življenja in pristnost izročila, ki je nadvse pestro in pomembno. Ob manj bogatih receptih pa so v knjigi prisotne tudi jedi, ki so jih pripravljali za praznične dni in so nadvse zanimive. Knjiga je namenjena mlajšim generacijam, ki bodo tako spoznale izročilo domače zemlje ter seveda vsem izseljencem, ob tem pa lahko predstavlja tudi pomembno podlago za vse tiste turistične in gostinske operaterje, ki se v slovenski Benečiji ukvarjajo s ponudbo domače kuhinje. Vabilo na kosilo je namreč postala pričakovana in priljubljena iniciativa, ki privabi vsako sezono v videmsko pokrajino vedno nove obiskovalce, tako da se publikacija zadruge Most vključuje v omenjeno valorizacijo in oživitev beneških krajev, ki doživljajo s tega vidika v zadnjih letih pravi razmah. Marsikdo si s tega vidika tudi prizadeva in skrito upa, da bi se lahko na tak način omililo demografsko obubožanje goratih vasi in zaselkov, če že ne začelo pot navzgor, za rešitev tega najbolj perečega problema beneškega teritorija. Turistična ponudba in potrebne strukture bi v tem smislu lahko pomembno pripomogle k razvoju dejavnosti, ki je za te kraje edina možna. Domača kuhinja, krasna narava in pristne naravne dobrine so elementi, ki lahko omogočijo enovito turistično ponudbo. IZROČILO TERSKE DOLINE Iz Barda prihaja ponovno lepa novica, ki je ravno tako vezana na izid izredno pomembne publikacije. Domači župnik Renzo Calligaro in prosvetni delavci, ki delujejo v tipanski in barski občini, so poskrbeli za izid tretje knjige z naslovom Boava besieda. O dveh prejšnjih publikacijah smo že obširno poročali v minulih letih. Tudi tokrat bi veljala po-drobnejša predstavitev, o kateri bo govor v prihodnjih številkah našega časopisa, tokrat povejmo le, da gre za prevod v slovensko tersko narečje mašnih beril. Tako je zaobjeta liturgija treh let. Odkar je v Bardu izšla druga knjiga Boave be-siede, so se v slovenski Benečiji zgodile pomembne novosti, med katerimi velja omeniti posvet o gorskem teritoriju, za katerega je poskrbela videmska nadškofija, ter odobritev zaščitnega zakona za slovensko manjšino, ki je zelo pomemben ravno za vi- demsko pokrajino. O vsem tem poroča barški župnik Calligaro v spremni besedi, v kateri piše kako prevod Božje besede v materin jezik sledi ne le načelom drugega vatikanskega koncila, temveč tudi domače cerkve in italijanske države. Iz cerkvene pa preidimo k posvetni oblasti. Tipanski župan Elio Berra, ki se je že večkrat izkazal s svojimi iniciativami, s katerimi si je prizadeval za valorizacijo domače slovenske besede in kulture, je dal pobudo za publikacijo študije o okolju, zgodovini in jeziku tipanske občine. Za koordinacijo dela odgovarja če-dajski sedež SLORI-ja in pri njem bodo sodelovali številni slovenski in furlanski predstavniki in navadni ljudje, ki bodo nudili potrebne informacije in prispevke o bogati zgodovinski in kulturni tradiciji te zemlje, ki se lahko ponaša s pestrostjo izročila in posebnostjo slovenskega narečja. OBVESTILO ZDRUŽENJE UNI0NE societa' corali italiane iz dežele F-Jk in ZSKD vabita v petek, 24., in soboto, 25. t.m., na deželno srečanje zborov Choralia. Koncerta bosta potekala v cerkvi sv. Frančiška v Čedadu z začetkom ob 21. uri. Občinstvu se bodo predstavili zborovski sestavi iz naše dežele, med katerimi bo tudi zbor Beneške korenine iz Srednje, ki ga vodi David Klodič. GLOSA JURIJ PALJK Slovenci vemo, da obljuba dela dolg, a zato še ni rečeno, da se te lepe in preproste resnice tudi držimo. Vemo namreč tudi, da je obljube že pregovorno težko držati, kot imamo tudi rek, da beseda ni konj, in še enega dodajmo, ki govori o tem, da je stara navada železna srajca. Če iz vsega tega naredimo približen in zelo ohlapen zaključek, bomo takoj videli, da je najslabše takrat, ko postane železna srajca navada, da se ljudje ne držimo danih obljub. Obljuba je neka obveza in, čeprav beseda ni konj, pa vseeno še velja, da je dana beseda le dana beseda, ki v sebi vsebuje obljubo in naš namen, da se bomo obljube držali. Včasih so govorili tudi o častni besedi, ki pa se je sredi današnjega pretiranega in vsakodnevnega blebetanja izgubila nekje, kot je tudi beseda izgubila svoj prvotni pomen; pravzaprav si u-pamo zapisati, da danes beseda ne pomeni več veliko. Seveda tega ne moremo reči za vse, lahko pa vseeno rečemo, da današnji človek ne da več veliko na besede, kot seveda tudi ne da več veliko na obljube. Seveda je to zgrešeno, napačno in velikokrat tudi moralno dvomljivo, če že ne nesramno in pregrešno, kar je lahko neizpolnjena, a dana obljuba. Omenili smo častno besedo, ki je nekoč pomenila obvezo. Nekateri, ki smo imeli srečo, da smo še živeli tisto kmečko življenje, ki ga danes ni več, ker ga je za vedno odnesel s O OBLJUBAH seboj današnji hitri čas, se še spominjamo, kako so kmetje med seboj trgovali in sklepali pogodbe. Med kmečkimi ljudmi je beseda še veliko veljala, častna beseda pa je dejansko pomenila nenapisano pogodbo, dano obljubo in seveda obvezo. Tudi zato kmetje niso govorili kar tako, tjavendan, kot radi rečemo. Če se je kdo zmenil za kupčijo, se je dogovora potem tudi držal, pa naj je šlo za telička ali kos zemlje, za kravo ali sod vina. Beseda je nekaj veljala, obljuba je vedno vsebovala tudi obvezo, ki ji je sledila izpolnitev obveze. Danes je drugače. Že prej smo zapisali, da besede ne veljajo več dosti, ker se danes zmotno misli, da se lahko reče vse in obenem tudi vse popolnoma drugače. O isti stvari se lahko trdi, da je črna in siva, bela in tudi zelena, a vsi vemo, da je, recimo, le črna. Danih obljub se ponavadi ne drži več in odveč je vsako pisanje, da je tako obnašanje nevredno zrelega človeka in seveda proti vsem pravilom zrelega in poštenega življenja. Včasih se je reklo nekomu, ki je dal besedo, je nekaj obljubil, a se potem tega ni držal, figamož. To je bila žaljivka, ki je o nekom povedala veliko. Enostavna je bila in zato izjemno povedna; nihče ni bil rad figamož, ker je vedel, da ta vzdevek vsebuje družbeni prezir in globoko nespoštovanje. Pa vprašajte da- nes koga, če še ve, kaj je to figamož. Otroci skorajda ne vedo več niti, kaj so fige, ne tiste, ki rastejo na smokvah, in niti tiste, ki jih za seboj puščajo na cesti konji! Kaj šele, da bi vedeli, kaj je figamož! Ker je naše besedišče zaradi poplave slik, filmskih slik, fotografij ter domala vseh različnih podob in glasbe, zaradi drugačnih izraznih sredstev in predvsem zaradi računalniškega načina pisanja in vse večjega opuščanja branja vedno bolj revno, je tudi beseda izgubila svoj notranji naboj, ki ga vsaka gotovo ima, le prisluhniti mu je treba. Predvsem televizija, radio in nasploh sredstva obveščanja so tako polni praznega besedičenja o vsem in o ničemer, da človeka kar boli, ko sam pri sebi pomisli, kakšna krivica se dela lepim besedam takrat, ko se uporabljajo v prazno. Prav praznina je odsev tega blebetanja vsepovprek, povsod in vedno, ob vsaki uri ter ob vsaki priložnosti. Jasno je, da je med tem našim vsakodnevnim blebetanjem in tudi, grobo rečeno, go-fljanjem, izrečenih veliko obljub, ki pa nimajo nobene vrednosti, ker za njimi stojijo figa možje, se pravi taki ljudje, ki niti ne vedo, kaj so rekli, ne kaj so obljubili ter navadno niti tega, kaj bodo zares storili. Morda je tudi zato tako pri-ljubljen elektronski aparat naših dni, prav prenosni telefon, imenovan “mobi" ali pri nas tudi "telefonino", ki omogoča nenehno blebetanje in govorjenje tudi takrat, ko bi morali molčati. Dejstvo, da se skoraj nihče ali vsaj pretežna večina ne drži dane obljube in zato dane besede, je seveda žalostno in govori o tem, kakšni smo, kot seveda govori tudi o tem, da je nezanesljivost postala stalnica našega življenja. Vsaka nezanesljivost pa prinaša dvome, vnaša nemir, tudi živčnost in nervoze, predvsem pa vnaša v naše življenje tista neprijetna občutja, da smo nekako prisiljeni dvomiti celo v prijateljeve besede, kar je seveda že samo po sebi zgovorno. Nismo prijatelji tistih, ki v naši mali družbi, kar slovenska narodna skupnost v Italiji gotovo je, molčijo in tako mislijo, da so bolj pametni od drugih, ker vemo, da gre največkrat za ljudi, ki nikdar niso, nimajo in ne bodo imeli ničesar povedati, in to predvsem zato ne, ker ničesar ne vedo ali skoraj. Bolj nas motijo tisti, ki bi imeli kaj povedati, a tega ne povedo iz preprostega razloga, ker bi njihove besede kar klicale po dejanjih, za katere pa seveda sami niso pripravljeni narediti ničesar. Če je torej pretirano govorjenje in blebetanje vsepovprek škodljivo, pa tudi ni res, da je vedno molk zlato, še posebej takrat to gotovo ni, ko bi besede zahtevale obljube in l?'te dejanja. MSCR. GIUSEPPE LEANZA NOV APOSTOLSKI NUNCIJ V SLOVENIJI NAPOVED SLOVENSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA PRECEJŠNJE MOŽNOSTI ZA ČLANSTVO V NATU MORDA KMALU PROST PREHOD DELAVCEV MARJAN DROBEZ Slovenska politika, v državi in na mednarodnem prizorišču, ima zdaj dve poglavitni izhodišči in cilja: priprave strank na volitve jeseni in pridobitev vabila za vstop Slovenije v politično in obrambno povezavo (zvezo) NATO. Premier dr. Janez Drnovšek je med dvanajstdnevnim obiskom v ZDA lobiral, da bi nas ta velesila podprla, o čemer se je razgovarjal s predsednikom Georgeom Bushem (na sliki), državnim sekretarjem (zunanjim ministrom) Colinom Povvellom in z okoli dvajsetimi kongresniki oz. senatorji. Nihče mu sicer ni zagotovil, da bo Slovenija na vrhunskem sestanku predstavnikov držav članic meseca novembra v Pragi povabljena v omenjeno povezavo, toda predsednik vlade je ob vrnitvi z obiska v soboto, 18. t.m., dejal, "da ima Slovenija zelo velike možnosti za članstvo v NATU, čeprav uradne odločitve o tem še ni". Dodal je, "da ima naša država v ZDA veliko prijateljev, razpoznavnost Slovenije pa je veliko večja, kot je bila pred leti. ZDA so nas pripravljene sprejeti v zavezništvo kot državo, s katero imajo dobre odnose". Zadeva o približevanju NATU pa je zapletena in celo protislovna. ZDA pričakujejo, da bo Slovenija, če hoče dobili vabilo za vključitev, povečala sredstva za vojsko oz. obrambo. Le-ta naj bi znašala vsaj dva odstotka bruto domačega proizvoda letno. Cimprej naj bi izvedli tudi preobrazbo slovenske vojske, da bi naše oborožene sile ustrezale zahtevam, merilom, standardom in strateški vlogi NATA v globalnih razmerah in svetu. Najbolj pa so v ZDA začudeni in presenečeni zaradi premajhne podpore slovenskega javnega mnenja včlanitvi v omenjeno mednarodno politično in obrambno povezavo. To naj bi kazalo na občutek samozadovoljstva in nekakšne samozadostnosti Slovencev, kar pa je premier sogovornikom v ZDA zanikal. Tudi upoštevaje omenjene pridržke in kritike, so se v Sloveniji povečala prizadevanja za pridobitev državljanov podpori vključitve. O NATU govore vodilni predstavniki države in politike, pri čemer svojim že prej izraženim mnenjem dodajajo nove, širše razsežnosti. Predsednik države Milan Kučan, ki je tudi vrhovni poveljnik vojske, je v govoru na osrednji proslavi ob dnevu slovenske vojske, 15. t.m., v Cerkljah ob Krki, menil, "da so pričakovanja, da bo Slovenija jeseni prejela povabilo za vključitev v NATO, upravičena. Ne bi pa smeli živeti v prepričanju, da je vabilo že tudi zagotovljeno. K politični verodostojnosti naše države v očeh članic zavezništva pomembno prispeva tudi usposobljenost Slovenske vojske za skupne operacije v zavezništvu". Obrambni minister dr. Anton Gri- zold je v govoru na prosla- vi ob obletnici konca druge svetovne vojne, 12. t.m., v Prevaljah na Koroškem, opozoril na ključno vlogo, ki jo je imel NATO pri ustvarjanju miru in demokracije v Evropi, in tako nadaljeval: "V jedru sodobnega zavezništva ni vojska, temveč so skupne vrednote in skupen pogled na svet. V tej luči stari zavezniki od Slovenije kot morebitne nove članice, ne pričakujejo nič drugega kakor obrambo skupnih vrednot, na katerih je utemeljena tudi slovenska država". K politiki približevanja NATU sodi tudi novela zakona o obrambi, ki jo je Državni zbor sprejel 14. t.m. Skladno s to spremembo se bo sestava slovenske vojske zmanjšala s 47 tisoč na približno 26 tisoč vojakov. Tako prenovljena vojska, ki bo kmalu postala poklicna, bo prilagojena delovanju v okviru mednarodnih varnostnih povezav, pri čemer gre predvsem za zvezo NATO. Načelnik Generalštaba slovenske vojske brigadir Ladislav Lipič je ob tem povedal, "da bo po morebitnem sprejemu Slovenije v NATO številčni sestav naše vojske zmanjšan na približno 18 tisoč pripadnikov, t.j. poklicnih vojakov in pripadnikov prostovoljne rezerve". V sklopu razmišljanj o možni vključitvi Slovenije v NATO tudi omenjamo, da je senat ZDA 17. t.m. z veliko večino glasov sprejel predlog zakona o podpori širitvi omenjene povezave, ki vključuje tudi vojaško pomoč za sedem držav kandidatk. Slovenija bi dobila 4,5 milijona dolarjev pomoči. Predstavniški dom ZDA je pred- log omenjenega zakona sprejel že 7. novembra lani. NOV NUNCIJ Sveti oče je 15. t.m. imenoval novega apostolskega nuncija (glasnika papeža oz. poslanika) v Sloveniji. To je postal nadškof msgr. Giuseppe Lean-za, rojen 2. januarja 1943 v kraju Cesaro pri Messini v Italiji. Doslej je bil apostolski nuncij v Bosni in Hercegovini. Prejšnji apostolski nuncij v Sloveniji nadškof msgr. Marjan Oleš se je tej službi odpovedal zaradi zdravstvenih razlogov. Iz Slovenije je odšel po manj kot pol leta opravljanja omenjene funkcije. KOALICIJA SLOVENIJA PREDLAGA ODSTOP VLADE V kroniki dogodkov v Sloveniji, ki je sicer zmerom bogata in raznolika, gre omeniti predlog koalicije Slovenija, ki jo sestavljata socialdemokratska in stranka Nova Gorica, katoliška ljudska stranka, naj vlada odstopi in s tem omogoči razpis predčasnih državnozborskih volitev. Po mnenju omenjene koalicije namreč "javnofinančna kriza v Sloveniji prerašča v politično, zaradi česar so poleg nujnih varčevalnih ukrepov in zmanjšanja stroškov funkcioniranja države potrebne tudi politične rešitve". Tega predloga ni podprla nobena druga politična stranka v parlamentu. V ponedeljek, 20. maja, so v Sloveniji začeli zbirati podpise za dva referenduma. Na njih bi odločali o zakonu o sistemu plač v javnem sektorju in o predlogu zakona o invalidskih organizacijah. Če bodo predlagatelji zbrali za vsak referendum predpisanih 40.000 glasov, ju bo moral Državni zbor tudi razpisati. Veliko dvorano Kulturnega centra Lojze Bratuž so v soboto' 11. trn., zasedli živahni vi-šješolci. Na sporedu je bil namreč zaključni večer letošnjega, že sedmega Srečanja mladinskih odrov (Palio teatrale studente-sco), ki je potekalo ves pretekli teden od ponedeljka, 6., ko je bil otvoritveni večer v novogoriškem Kulturnem domu. Predstave so se zvrstile v dvoranah v Gradišču ob Soči, v Tržiču, Gra-dežu in Gorici. Na letošnjem gledališkem "maratonu", ki si gaje kot vsakič omislila goriška pokrajinska uprava v sodelovanju občin Gradišča ob Soči, Tržiča, Gradeža, Gorice in Nove Gorice, organizacijo pa prepustila gledališkemu združenju Artisti Associati iz Gorice, je sodelova- lo enajst študentskih skupin, sedem italijanskih iz Gorice, Tržiča |n Starancana, ter štiri slovenske >z Nove Gorice, Tolmina in Vi-Pave. Gmotno je manifestacijo Podprla fundacija goriške hranilnice (Cassa di Risparmio). Študentje in njihovi profesorji so v nastope vložili mnogo navdušenja, a tudi napora, saj Vsak nastop zahteva veliko vaj in ^trajnega odrskega dela. Neka-ere skupine so predstavile izvir-na besedila, ki so jih sestavili mladi igralci sami oz. njihovi nientorji, ostali odrski prikazi pa So bili priredbe znanih dramskih SEDMO SREČANJE MLADINSKIH ODROV IZ GORIŠKE IN NOVOGORIŠKE ŠTUDENTJE SO SE IZKAZALI IVA KORSIC tekstov. Vsekakor so udeleženci Palia, med katerimi tudi tokrat ni bilo naših zamejskih šol (očitno ni zanimanja za tovrstno udejstvovanje), pokazali, da imajo radi gledališko dejavnost, da vanjo konstruktivno vlagajo svoje e-nergije in na odru izražajo svoja čustva in svoj pristop do bivanjskih vprašanj, ki se ponavljajo skozi človeško zgodovino. Gledališka pobuda nudi seveda tudi možnost, da se mladi različnih kultur, kijih še zmeraj ločuje meja, srečajo in skupno obogatijo z novimi pozitivnimi izkušnjami. Letošnja žirija, ki so jo sestavljali predsednica, igralka Lidija Kozlovič, nekdanja izvrstna članica SSG, dramaturginja PDG Tea Rogelj, novinarka Dalia Vodice, oblikovalec Ignazio Romeo in gledališki igralec Malusa Alan, je z izčrpnimi utemeljitvami takole porazdelila nagrade: posebno nagrado Konzulte za mir (362 evrov in plaketo) sta ex aequo prejela klasični licej Dante Ali-ghieri iz Gorice za igro Trojanske vojne ne bo pod mentorstvom prof. Rose Tucci in v režiji Da-miana Cassese ter Valentine Set-tomini in pedagoški licej S. Sla-taper iz Gorice za predstavo Lepotica in zver v skupni režiji pod mentorstvom prof. Marte Mal-ni; posebno nagrado žirije (362 evrov in plaketo) je dobil I.S.I.T. G. Galilei iz Gorice za postavitev priredbe Dantejevega Pekla; za najboljšo moško vlogo je bil nagrajen Manuel Millo iz znanstvenega liceja Buonarotti iz Tržiča, ki je odigral lik v igri Nevidna mesta v režiji Maurizia Zac-chigne in mentorstvom prof. Mi-chela Gangala; nagrade za najboljšo žensko vlogo je bila deležna Mateja Marinčič iz škofijske gimnazije Vipava za vlogo v Črni komediji v režiji in mentorstvu Rosane Hudej. Oba nagrajenca sta prejela enoletni abonma za krminsko gledališko sezono in plaketo. Na skupni lestvici predstav se je na tretje mesto (155 evrov in plaketa) uvrstila Marjetka Gimnazije Tolmin, na drugo mesto (259 evrov in plaketo) Črna komedija škofijske gimnazije Vipava. Na prvo mesto (517 evrov in plaketa) pa se je povzpela uprizoritev Nevidna mesta znanstvenega liceja Buonarotti iz Tržiča. Med predstavami, ki so osta- I le brez nagrad, je tudi uprizoritev dijakov šolskega centra gimnazije iz Nove Gorice Zveneče kaplje, dramatizacija Grumovih novel ob njegovi 100 letnici rojstva. Dijaki so ob mentorski pomoči igralca Janeza Starine, enega izmed stebrov Primorskega dramskega gledališča, in Marjana Štrancarja, profesorja sloven- I ščine in zgodovine in teorije drame in gledališča izdelali scenarij, postavili na oder besedilo in pripravili sceno. Glasbena spremljava je bilo originalno delo Mirka Vuksanoviča. Verjetno je imela postavitev preveč profesionalnega nadiha, zato je žirija ni uvrstila med možne zmagovalce. Letošnji Palio sta kot prejšnja leta povezovala napovedovalca Enrico Cavallero in Mara Černič, ki je tudi prevajala italijanske posege v slovenščino. Pred nagrajevanjem se je mladi publiki v KCLB predstavila izven tekmovanja skupina I.T.C. Piero Sraffa iz Turina s pretresljivo odrsko izpovedjo, v scensko dognani postavitvi, Ranjeno življenje o krutih dogodkih v nemških taboriščih, v režiji Marca Pejrola in priredbi Anne Bravo ter Daniela Jalle. Med poglavitnimi cilji sodelovanja ob slovensko-italijanski meji, zlasti med občinama Nova Gorica in Šempeter-Vrtojba ter sosednjima občinoGorica in goriško pokrajino, je ureditev položaja delavcev, ki so zaposleni na sosednjem območju. Le-ti pretežno vsak dan prečkajo mejo, delajo pri delodajalcih, denimo, v Trstu, Gorici, Tržiču, Vidmu in tudi drugod, zvečer pa se vračajo domov v Slovenijo. Gre za delo "na črno", o čemer predstavniki obeh držav, zlasti na ravni medmej-nega sodelovanja, pogosto razpravljajo. Sedaj noben organ ali strokovna služba nima zanesljivih podatkov o tem, koliko prebivalcev z območja Nove Gorice, Vipavske doline, Posočja, Goriških Brd pa iz Slovenske Istre in s Krasa vsak dan odhaja na delo v Italijo. Podatkov o tem tudi nimata območni službi Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje v Novi Gorici in Kopru. Predstavniki območne službe Zavoda za zaposlovanje v Novi Gorici so na srečanju s časnikarji v sredo, 15. t.m., poudarili, da je tudi zaradi zaposlovanja v Italiji brezposelnost na Goriškem najnižja v Sloveniji. Slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel je pred dne- vi med obiskom v Senožečah napovedal možnost, da bi se Slovenija in Italija sporazume- li o prostem pretoku ljudi čez mejo med državama. S takim dogovorom bi dopolnili osimske sporazume, ki urejajo in usmerjajo odnose med Slovenijo in Italijo, ter ukrepali v duhu vključevanja Slovenije v EU. Toda pri tem je prišlo do razhajanja. Slovenija si sicer prizadeva za prost pretok ljudi med državama v celoti, v Italiji pa vztrajajo, da bi prost pretok veljal le za prebivalce obmejnih območij. Zunanji minister je v Senožečah poudaril, "da bo Slovenija, če ne bo šlo drugače, pragmatično sprejela ponujeno". Pritrdil mu je sežanski župan Miroslav Klub, ki je opozoril, “da je dežela Furlanija-Julijska krajina s pobudo o prostem prehajanju meje uspela prepričati Rim, in škoda bi bilo, da bi italijanska vlada od nje odstopila zaradi nasprotovanja Slovenije. Podpis takega dogovora bi za številne Primorce pomenil konec dela 'na črno' v Italiji in bi jim omogočil tudi ureditev pokojninskih pravic". —— M. V SOLSKEM CENTRU V NOVI GORICI NAJVECJA SOLSKA KNJIŽNICA V šolskem centru v Novi Gorici, ki vključuje splošno gimnazijo, likovno gimnazijo, gledališko gimnazijo, maturitetni tečaj, poklicno in srednjo strokovno zdravstveno šolo ter poklicno in tehniško kmetijsko-živilsko šolo, so razvili bogato knjižnico, ki je postala največja šolska ustanova te vrste v Sloveniji. V knjižnici hranijo okoli 38 tisoč enot knjižničnega gradiva, kot so knjige, video in avdio kasete, CD plošče, CD-romi, računalniške diskete in preko 90 naslovov domače in tuje periodike. K slednji sodijo časniki in revije. Imajo tudi oko- li 4.500 učbenikov za različne predmete oz. discipline. Vodja knjižnice Nataša Kuštrin-Tušek je v pogovoru za naš časnik povedala, "da so edina srednješolska knjižnica v Sloveniji, v kateri si lahko dijaki za majhno obrabnino izposodijo vse učbenike, ki jih potrebujejo v tekočem šolskem letu". Knjižnica je urejena po sistemu prostega pristopa, kar ■ M. OB KONCU MATURE ESEJ IZ SLOVENSKEGA JEZIKA V Sloveniji od ponedeljka, 6. t.m., poteka matura v srednjih šolah. Matura je pomembno obdobje duhovnega dozorevanja fantov in deklet tudi v Sloveniji. Matura se je začela s pisanjem eseja iz slovenskega jezika in književnosti ali italijanščine oz. madžarščine. Dijaki so se opredeljevali do Prišlekov, literarnega dela Lojzeta Kovačiča, in Smeha za leseno pregrado Janja Virka. Sicer pa je letošnji tematski sklop za ma- 13 ČETRTEK, 23. MAJA 2002 pomeni, da lahko dijaki sami brskajo po knjižnih policah in iščejo želeno gradivo. Imajo tudi čitalnico s tridesetimi sedeži, ki je namenjena branju in študiju. Knjižnica šolskega centra v Novi Gorici je računalniško vodena. Štirje računalniki so namenjeni dijakom za iskanje knjižničnega gradiva in drugih informacij, po potrebi pa tudi za pisanje seminarskih nalog. Dijaki si lahko rezultate iskanja in seminarske naloge tudi izpičejo s pomočjo tiskalnika. Po obsegu in številu gradiva je bogata tudi knjižnica osnovne šole Milojke Štrukelj v Novi Gorici. Ima 30 tisoč strokovnih in drugih knjig, ki so namenjene učencem ter učiteljem in profesorjem, zaposlenim na tej največji novogoriški osnovni šoli. V t.i. učbeniškem delu knjižnice pa je na voljo 6 tisoč knjig z raznih področij, ki jih posojajo učencem z uporabo med šolskim letom. turitetni esej obsegal tudi Ljubezen Marjana Rožanca. Drugi del pisnega izpita iz maternega jezika bodo dijaki opravljali 3. junija. Matura se bo nadaljevala 1. junija s pisnim izpitom iz tujega jezika. Dne 5. junija bo potekal pisni izpit iz matematike, 7., 8. in 10. junija pisni izpiti iz tujih jezikov in izbirnih predmetov. Ustni maturitetni izpiti iz vseh predmetov bodo potekali med 21. in 29. junijem. Z .uspehom na letošnji maturi bodo kandidate seznanili 15. julija. Letos v Sloveniji prvič opravlja maturo 8.647 kandidatov. 14 ČETRTEK, 23. MAJA 2002 ITALIJANSKO PRAVO ZAZIDLJIVA ZEMLJIŠČA IN KMETIJSKI DOHODEK NOVA KNJIGA MARKA VVALTRITSCHA ZGODOVINA SLOVENSKEGA OGLAŠEVANJA V TRSTU stva in razvoja slovenske narodne skupnosti nasploh v 19. stoletju in začetku 20. stoletja. Pričujoča knjiga bralcu predstavi zgodovino oglaševanja slovenskih podjetnikov v tržaškem tisku od srede 19. stoletja do današnjih dni. Pri tem je opazno, kako so svojčas v časopisih oglašali skoraj izključno podjetniki iz mesta in to skoraj do zadnjega povojnega obdobja. Kot je zapisano v uvodni besedi upravnega odbora ZKB, to ne pomeni, da v okolici Trsta ni bilo obrtnikov, trgovcev in samostojnih poklicev, pač pa, da slednji reklame v bistvu niso potrebovali, saj so jim skoraj popolnoma zadoščale potrebe domačih strank. V nasprotju s tistim obdobjem pa danes v našem tisku zasledimo, da oglašajo po večini slovenski podjetniki iz okolice, kar ne pomeni, da je podjetniška žilica Slovencev v mestu usahnila, pač pa je to posledica nenaklonjenega, če že ne sovražnega odnosa do naše skupnosti v Trstu v preteklih desetletjih. V avtorjevi uvodni besedi je med drugim zapisano, da "slovensko časopisje prejšnjih in sedanjih časov na svoj način zrcali podobo razvejanega malega gospodarstva" in da analiza oglasov kaže, da se je s trgovino in obrtjo ukvarjalo več tisoč ljudi. Gre torej za prikaz slovenske prisotnosti na trgovskem in obrtnem področju na Tržaškem, kjer je bil med drugim slovenski tisk odličen reklamni posrednik tudi za italijanske in nemške podjetnike. S knjigo Marka VValtritscha Oglaševanje slovenskih tržaških trgovcev je dodan nov kamenček mozaiku slovenskega gospodarskega življenja na zahodnem robu slovenskega na- EVRO SE JE OKREPIL, TEŽAVE V ZDA EKONOMSKO STANJE V SVETU DAMJAN HLEDE Če kmetijski podjetnik proda kmetijsko - in torej z urbanističnega vidika nezazidljivo - zemljišče pred potekom petih let od nakupa, je povečana vrednost, do katere privede ta operacija in ki jo predstavlja razlika med vnovčenim proti-plačilom in začetno, na podlagi statističnih indeksov reval-virano vrednostjo, podvržena davku IRPEF. Prodajna pogodba ni podvržena davku IVA, ampak registrskemu davku, kar pomeni, da posledično povečana vrednost ni podvržena niti davku IRAP. Kaj pa, če kmetijski podjetnik proda zazidljivo zemljišče? Je v tem primeru prodajna pogodba izraz njegove kmetijske dejavnosti in je potemtakem podvržena samo davku IVA ali gre preko kmetijske dejavnosti, zaradi česar je obdavčena tudi izven sklopa kmetijske podjetniške dejavnosti in torej z davkom na dohodke v obliki t.i. "različnih dohodkov", med katere uvršča zakonodajalec predvsem povečane vrednosti dobrin? Pred kratkim se je Državna agencija za prihodke izrekla o tem vprašanju z resolucijo št. 137/E z dne 7. maja 2002. Razjasnila je, da prodaja zazidlji- EDIBUKAVEC V uradnem listu Dežele Fur-lanije-Julijske krajine je bil objavljen pravilnik za izvajanje posega "c" Deželnega načrta za podeželski razvoj (DNPR) o strokovnem izobraževanju v kmetijstvu. Pravilnik je s pooblastilom deželnega odbora sprejel in odobril upravni odbor Deželne ustanove za promocijo in razvoj kmetijstva-Ersa. Kmečka zveza je že pri deželnem zelenem omizju opozorila na problem rabe slovenskega jezika tudi v strokovnem izobraževanju. Slovenska strokovna kmečka organizacija je še posebno zahtevala, da se pri določanju prednosti pri sprejemanju in financiranju izobraževalnih tečajev upošteva položaj slovanske narodnostne skupnosti, ki je številčno omejena. Zahtevali smo namreč, da se za tečaje v slovenskem učnem jeziku ne u-poštevajo prednostne točke, ki so vezane na število tečajnikov. Največ točk prednosti (20) imajo tečaji z več kot 25 tečajniki, medtem ko imajo najmanj točk (6) tečaji, na katere se je vpisalo od deset do dvanajst tečajnikov. Kot se običajno dogaja, Dežela ni upoštevala naše zahteve in tako je sprejela pravilnik, ki je po naši oceni diskriminatorski do naše skupnosti. Tematika tečajev, namenjenih kmetijskim podjetnikom, mora biti v skladu s ciljem Deželnega načrta za podeželski razvoj (DNPR) in se mora nanašati na: - ekonomske ocene in tehnič- vih zemljišč s strani kmetijskih podjetnikov v vsakem primeru povzroči nastanek povečane vrednosti, ki je podvržena davku na dohodke IRPEF. Čeprav z ozirom na davek IVA spada o-menjena operacija v sklop splošne kmetijske podjetniške dejavnosti, je prodajalec podvržen tudi davku na dohodke, saj je povečana vrednost v tem slučaju posledica urbanistične kvalifikacije zemljišča in torej dejstva, ki ne spada v izvrševanje kmetijske dejavnosti, je pojasnil osrednji davčni urad. Povečana vrednost torej ne porodi podjetniškega dohodka, kar bi opravičilo ravnanje z njim kot z vsakršnim dohodkom agrarne narave, ampak porodi "različni dohodek". Obdavčenje z davkom na dohodke lahko torej sobiva z obdavčenjem davka IVA. Naj samo spomnimo, da je danes, po državnem finančnem zakonu za leto 2002, dana možnost revalvacije tudi zazidljivih zemljišč, z možnostjo izplačila nadomestnega davka v višini 4% vrednosti, ki jo je treba z ozirom na datum 1.1.2002 določiti z zapriseženo cenitvijo, o čemer pa je bilo podrobneje že pisano v članku, ki je bil objavljen na tej strani dne 7. februarja letos. ne aspekte, vezane na uvajanje raznovrstnosti v kmetijski dejavnosti in z njo povezane dejavnosti; - izvajanje posegov DNPR s posebnim poudarkom na poseg "F" o naravi prijaznem kmetijstvu; - tehnike za uvajanje informatike v kmetijsko podjetje; - inovativne tehnike za trženje, diverzifikacijo, valorizacijo in kvalifikacijo ponudbe kmetijskih proizvodov, medtem ko se tematika tečajev, namenjenih kmetijskim tehnikom, mora nanašati, poleg že navedenih tem, še na: - pravne aspekte za uvajanje tipičnih dejavnosti iz drugih gospodarskih sektorjev na kmetijskem obratu; - strategije za diverzifikacijo podjetniških dejavnosti, kot sta rekreacija in ovrednotenje tradicij in zgodovinskega spomina, ki sta izraz podeželja; - psihologijo in tehniko pristopa za uvajanje inovacij v kmetijski obrat. Tečaji trajajo od osem do največ petindvajset ur; najnižje število udeležencev pa je deset. Prošnje na posebnih obrazcih je treba predstaviti na Deželno ustanovo za promocijo in razvoj kmetijstva-ERSA najkasneje do 8. junija 2002. Kot že omenjeno, se daje prednost prošnjam z večjim številom tečajev in z večjim številom predvpisanih tečajnikov ter tistim, katerih programi so osnovani na uvajanju posegov Deželnega načrta za podeželski razvoj. Zadružna kraška banka je pred kratkim izdala novo knjigo Marka VValtritscha z naslovom Oglaševanje slovenskih tržaških trgovcev - Le inserzioni dei commercianti sloveni triesti-ni. Delo, ki ga je oblikoval A.VV.S. ad VVork Studio S.a.s. iz Gorice, tiskala pa tiskarna Stella Arti Grafiche v Trstu, so predstavili javnosti v ponedeljek, 20. t.m., v razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah. O zgodovini in razvoju slovenskega gospodarstva na Tržaškem in Goriškem se je že veliko govorilo in pisalo, pri čemer je treba omeniti zlasti delo Marka VValtritscha, ki je lepo opisal tudi razvoj zadružnega bančništva pri nas. Malo manj govora je v tem okviru bilo o malih trgovcih in podjetnikih ter obrtnikih iz Trsta in okolice, ki so vendarle predstavljali temelj slovenskega gospodar- V zadnjih dneh seje skupna evropska valuta na svetovnih trgih precej okrepila. To okrepitev moramo, žal, skoraj v celoti pripisati velikim težavam ameriškega gospodarstva, saj se je v zadnjih dneh gospodarska rast v Združenih državah Amerike zelo zmanjšala. Čeprav se je bruto notranji proizvod v začetku tega leta povečal za kar 5,8%, industrijska proizvodnja ni posebno narasla. Tudi drugi makroekonomski pokazatelji kažejo, da se ponoven razcvet ameriškega gospodarstva še ni začel. Ob objavi vseh teh negativnih podatkov pa se je takoj zmanjšalo tudi poslovanje na ameriških borzah. Varčevalci so se zbali za svoje naložbe in so začeli nekoliko preusmerjati denar v drugačne investicije in druge države. Tako so se števil- Bruno Sacco - po rodu Furlan - je Mercedesu vrnil slavo, kakršno je nekoč imela ta znamenita avtomobilska nemška hiša, pravzaprav simbol udobnih in elegantnih avtomobilov za prestižne kupce. Tako bi najlepše lahko v enem stavku napisali o prireditvi, ki je bila v Vidmu in se je začela 10. t.m. s podelitvijo častnega doktorata videmske univerze Brunu Saccu, "chief desi-gner"-ju, se pravi: glavnemu oblikovalcu avtomobilskega sloga slovitih mercedesov od leta 1975 do leta 1999, ko seje Bruno Sacco umaknil s tega mesta in se upokojil. Furlani so podelili Saccu častni doktorat iz strojništva, sam lavreat pa je spregovoril na temo Pol stoletja avtomobilskega oblikovanja. Isti dan so v dvorani Aiace v videmski občinski hiši odprli razstavo z naslovom O oblikovalnem slogu Mercedes-Benz in filozofiji, ki ga je izoblikovala. Pred občinsko palačo so MARA PETAROS ni varčevalci odločili, da bodo raje investirali v zlato in v švicarske franke, kar pa povzroča švicarski osrednji banki izredne težave. Veliko povpraševanje po naložbah v to državo je sprožilo naraščanje vrednosti švicarskega franka na vseh svetovnih borzah. Švicarska osrednja banka pa bi najraje ohranila vrednost franka v primernih mejah, saj bi prevelika vrednost švicarske valute lahko kvarno vplivala na celotno švicarsko gospodarstvo. V zadnjih dneh so zato morali v Švici kar dvakrat zmanjšati u-radno diskontno mero, da bi isti dan v sodelovanju z italijansko izpostavo podjetja Daimler Chrysler pripravili razstavo starih Mercedesovih prototipov avtomobilov. V Lionellovi loži pa so razstavili dva legendarna prototipa za ves sodobni svet avtomobilskega oblikovanja, in sicer C111/II iz leta 1970 in C111/III. Ob sami razstavi so izdali za to priložnost tudi izjemno lepo oblikovan katalog razstave, ki ga je podpisal sam Bruno Sacco in bo zato med ljubitelji Mercedesovih jeklenih konjičkov postal prava redkost in seveda dragoceno zbirateljsko blago. Bruno Sacco je po rodu iz Vidma, kjer je tudi končal tehnično višjo srednjo šolo, nakar se je z družino preselil v Turin, kjer je leta 1951 prvič videl tu-rinski avtomobilski salon, se zaljubil v jeklene konjičke in se vpisal na politehniko. Ze pri 25 letih so ga vzeli v službo v Stuttgartu, in sicer v Centru za slog avtomobilov pri Mercedesu, varčevalce odvrnili od naložb v to državo in s tem omejili rast švicarskega franka. Tudi Evropska centralna banka bi morala poseči, vendar je vsaka operacija zelo zahtevna. Pri uvajanju raznoraznih ukrepov morajo namreč izvedenci pri Evropski centralni banki upoštevati več nasprotujočih si želja in potreb. Po eni strani želi Evropska centralna banka zmanjšati stopnjo inflacije v državah Evropske monetarne unije in jo ohranjati pod 2% letno, po drugi strani pa bi si vlade posameznih držav želele vsaj 3% gospodarsko rast. Prav najnovejši podatki o razvoju inflacije v državah Evropske monetar- kjer je leta 1975 postal direktor. Center oblikovanja legende Mercedesovih avtomobilov je vodil do leta 1999, ko seje upokojil. Pri svojem delu seje zmerom držal pravila, da mora oblika avtomobila vedno obdržati slog in bistvo Mercedesovega duha; tega se lahko strne v bistvene točke, ki so: vrhunska tehnologija, varnost, gotovost, udobje in eleganca. Prav tako je Brunu Saccu uspelo ohraniti zunanji videz Mercedesovih avtomobilov na taki ravni, da se vsak mercedes spozna že na daleč, a se obenem ve, da je to sodoben, mo- rodnega ozemlja, kjer gospodarstvo pomeni tudi še kaj drugega kot le zgolj želja po ustvarjanju dobička in blagostanja. S svojim gospodarstvom in kapitalom se je slovenski človek namreč dvignil na enakopravno raven h svojih zlasti nemških in italijanskih sosedov. K temu so odločilno prispevali zlasti mali podjetniki, trgovci in obrtniki, ki so, kot je zapisal VValtritsch, "dali pobudo za ustanovitev bank in posojilnic, sprejemali so njihove usluge, pomagali pri gradnji narodnih domov, obiskovali gledališke in glasbene prireditve, pošiljali svoje otroke v slovenske šole, kupovali slovenske liste in pridobivali stranke s časopisnim oglaševanjem". Knjiga je torej poklon vsem tem generacijam malih podjetnikov, ki so konec koncev bili in so še pomemben temelj našega življenja, navsezadnje pa so tudi večdesetletni zvesti člani in klienti naših zadružnih bank, torej tudi ZKB, ki je knjigo založila in izdala. " NL ne unije kažejo na precej visoko inflacijo, ki je v mesecu aprilu znašala kar 2,4%. To pomeni, da so se cene potrošnih dobrin povečale, več kot to predvidevajo konvergenčni kriteriji iz Maastrichta. Zaradi tega bo po vsej verjetnosti vsak nov ukrep težil k zmanjšanju inflacije, kar naj bi dosegli s povečanjem uradne diskontne mere; to pa bi kvarno vplivalo na rast celotnega gospodarstva. V zadnjih letih ni nobena država Evropske monetarne unije dosegala teh dveh ciljev, saj je za uresničevanje tako smelih načrtov potrebno izredno povečanje produktivnosti. Produktivnost sicer stalno narašča v Veliki Britaniji, žal pa tega ne moremo zaznati v Nemčiji, Franciji, še najmanj pa v Italiji. —— STRAN 16 deren avtomobil, klasičen in eleganten. Pod Saccovim vodstvom je oblikovalcem Mercedesovih avtomobilov uspelo nadgraditi že obstoječi sodobni mit o Mercedesovem avtomobilu kot o enem najbolj elegantnih, prestižnih avtomobilov, ki se ne postarajo nikoli, so varni/ udobni, tehnično dovršeni, sodobni in obenem nosijo v sebi tudi čar starih časov, predvsem pa so to avtomobili za ljudi, ki imajo v življenju uspeh na vseh ravneh in ne samo kupe denarja. ZUT PRED KRATKIM ODOBREN PRAVILNIK STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE V KMETIJSTVU BRUNO SACCO / OBLIKOVALEC MERCEDESA RAZSTAVA O MITU NAŠEGA ČASA ŠPORT IN REKREACIJA / POGOVOR Z ROBERTO CRECO Iz zadnje raziskave o zamejskem športu, ki so jo opravili pri ZSŠDI-ju, izhaja, da se večina slovenskih športnih društev, in torej večina slovenskih športnikov, opredeljuje za ekipne športe: odbojko, nogomet, košarko. Marsikdo pa, ki rad združi šport z rekreacijo v naravi, izbira tudi druge športe. Eden izmed teh je jahanje, ki postaja vedno bolj popularno med mladimi in manj mladimi. Jahanje je veljalo nekoč za eliten šport, danes pa tečaj jahanja ni več tako drag kot nekoč, tako da si ga lahko privošči marsikdo. V zamejstvu je tudi več krajev, kjer se jahanja lahko naučimo v slovenskem jeziku, saj jahalne šole in kmetije s konji upravljajo tudi fantje in dekleta, ki so Slovenci ali iz narodnostno mešanih družin. Roberta in Cor-rado Greco iz Slivnega sta kmetijo prevzela od starih staršev in sta jo spremenila v konjeniško farmo. Tu skrbita za dvajset konjev, od katerih je polovica njunih, za drugo polovico konjev pa skrbita proti odplačilu. Roberta ima petindvajset let in je trikratna zmagovalka evropskega prvenstva v galopski dirki brez sedla (leta 1997,1998, 1999). Za to disciplino se dekleta zelo redko odločijo, saj je treba veliko treninga, fizične zmogljivosti, izjemno spretnost, poleg tega pa je tako tekmovanje tudi precej nevarno. Da poenostavimo: tekmovanje izgleda približno tako, kot na slavnem "paliu" v Sieni. Roberta je tudi učiteljica druge stopnje jahanja, na ameriški (vvestern) način. Na farmi torej prireja tečaje jahanja in kdor je kdaj šel skozi njene roke, lahko potrdi, da je sicer stroga in zahtevna učiteljica, vendar da ima naravni talent, zadnje noge, sprednje pa premika tako, da se hitro vrti v krogu okoli svoje osi. Ta disciplina je primerljiva z dressagem angleškega načina jahanja. Pa tudi druge hitrostne discipline v vvestern jahanju bodo menda že na naslednjih igrah postale olimpijske discipline. Je jahanje utrudljiv šport? Katere mišice so pri jahanju najbolj aktivne? Bi morda komu tudi odsvetovala jahanje? Mislim, da prav vsakdo lahko jaha. Seveda je tudi urudlji-vo, saj dela celo telo, čeprav se včasih tega ne zavedamo. Noge je treba še precej uporabljati, pa tudi mišice na rokah, ramena, hrbet, trebušne mišice... Poudarila pa bi tudi, da je treba med jahanjem biti precej koncentrirani. Zelo važna je koordinacija telesa, treba je imeti precej ravnotežja. To seveda pomeni tudi, da kdor nima teh lastnosti, si jih z jahanjem lahko pridobi. K meni na primer hodi jahat dekle, ki je hroma, ne more hoditi. Na začetku je imela velike težave tudi na konju, sedaj pa mirno jaha tudi sama. Pri njej je opazen velik napredek. Vedno več ljudi pristopa k jahanju zaradi rekreacije in sprostitve. Katere so v tem smislu prednosti, ki jih nudi jahanje? Ljudje se odločajo za jahanje predvsem zaradi stika z naravo in s konjem. Konj je sproščujoč: ko ljudje pridejo sem in so morda nekoliko nervozni po celodnevni službi, se na konju relaksirajo. Na konju moraš biti koncentriran, zato odmisliš druge težave, ki jih imaš v službi, doma ali kjerkoli. Sicer pa ljudje ne pridejo sem samo zato, da bi jahali, pač pa iščejo tudi odnos, kontakt z živaljo, s konjem. Želijo si pridobiti njegovo zaupanje in razumeti, kako reagira, kako se obnaša tako velika žival... Tisti, ki bi se radi približali jahanju, tisti, ki bi radi videli, kakšno je tvestem jahanje, ali pa samo tisti, ki bi radi preživeli neobičajno nedeljo, lahko 2. junija pridejo na farmo v Slivno, saj bo prav tu pri vas potekalo tekmovanje. Kaj se bo pravzaprav dogajalo? To bo tretje tekmovanje deželnega prvenstva vvestern jahanja. Jahalci se bodo pomerili v osmih disciplinah, od dresure do hitrostnih tekmovanj. Eno tekmovanje pa bo celo s teletom: zmagal bo, kdor ga bo v najkrajšem času ulovil z lasom. Iste discipline ponovijo na vsaki od šestih etap: vsak tekmovalec se mora udeležiti vsaj štirih etap, in kdor zbere največ točk, zmaga. Prvouvr-ščeni pa se udeležijo vsedržavnih tekmovanj. Jahalci so razdeljeni v tri kategorije: "ju-niores" so mlajši od 18 let. V kategorijo "amator" spadajo samo ljubitelji, skupina "open" pa je odprta tudi za profesionalce, torej za jahalce na višji stopnji. V nedeljo pa si tekmovanja lahko ogledajo vsi, ne glede na to, če se že kaj razumejo na jahanje ali ne, saj bo lep špektakel za vse. Lani smo že priredili tak dan in je bilo precej gledalcev: vsi so odšli res zadovoljni. 15 ČETRTEK, 23. MAJA 2002 GORIŠKA KRONIKA Tudi letos so se srednješolski maturantje iz dveh goriških sekcij SS Ivana Trinka in iz dober-dobske večstopenjske šole odpravili na dvodnevni izlet (6., 7. t.m.), da bi si napasli željne oči ob naravnih in kulturnih lepotah Slovenije, ki razkriva na svojem malem ozemlju čudovite mnogim zamejskim mladim nepoznane dragulje. Izlet je kot že nekaj let pripravilo kot nagrado našim malim maturantom Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije. Koordinatorka ekskurzije je bila prof. Andreja Duhovnik-Antoni, svetovalka za slovenske šole v Italiji/ dijake pa je vodil dr. Jernej Zupančič, ki jih je sprejel že na mejnem prehodu Vrtojba. Spremljali sojih profesorji Tamara Kaluža, Aleksander Sluga, Lučana Budal in Rado Pelicon. Prof. Lučana Budal je za nas obnovila celoten potek izleta. NA IZLETU PO SLOVENIJI SLOVENSKI BISERI SO OČARALI ŠOLARJE BRALNI NAČRT IVA KORSIC Povedala nam je, da so se po avtocesti peljali do Ajdovščine, nato na Col, čez Hrušico, dalje preko Planinskega polja, ki je bilo suho in zato lepo prehodno, do Cerkniškega polja. Tu so si ogledali zelo dobro izoblikovano maketo o presihajočem jezeru z zvočnimi posnetki jezerskega življenja in razstavo o ribarjenju v njem. Jezero je bilo polno vode, tako da so se na panoramsko vožnjo peljali z dvema lojtr-nikoma, v katerega sta bila vp-režena konja (na sliki spodaj). Lačne želodce je potešilo slastno kosilo Pri kontrabantar-ju na kmečkem turizmu, na ka- L - -........................ terem gojijo konje. Popoldne so se izletniki vzpeli čez Bloke in dospeli do Suhe krajine. Trubarjevo domačijo jim je razkazal tamkajšnji zelo živahni vodič. Po dolini Krke so se odpravili na Muljavo in se ustavili na Jurčičevem domu. Zatem so odšli v Stično in se sprehodili po samostanu, videli film o njem in bogato zbirko cerkvenih predmetov. Odtod jih je pot vodila do Ljubljane, kjer so prenočili v Slonu. Pred spanjem so se peljali na nočni krožni "sprehod" po starem mestu. Naslednji dan so odšli v Železnike in se zaustavili na ogledu plavža. Povzpeli so se na škofjeloške hribe in se prevesili v Kropo, kjer jih je pritegnil muzej kovaštva, vigenjc; v njem so spoznali težko življenje žebljarjev. Od tam so odpotovali na Bled. Po kosilu so se s čolni-pletnami (na sliki desno) pozibavali po jezeru in priveslali do otoka, kjer so vsi dijaki pozvonili, da bi se jim uresničile skrite želje. Z Bleda so šli v Radovljico, kjer je bila obvezna postojanka v muzeju čebelarstva. Nato so krenili proti Kranjski gori in tam občudova- li restavrirano Liznjekovo hišo, bogato domačijo z bivalnim in gospodarskim poslopjem ter gostilno. Po mejnem prehodu Rateče jih je pot nazadnje popeljala spet v Gorico. OBISK RDEČE KAPICE V iztekajočem se šolskem letu je brezmejni pravljični svet s svojimi zgodbicami kot čudovit mavrični lok povezal malčke iz vrtca in prvošolčke. Bralni načrt z naslovom Ko pravljice oživijo, ki je imel namen v igrivi obliki spodbujati učence prvih razredov k branju in otroke zadnjih letnikov vrtcev pospremiti v skrivnosten svet črk, je skoraj prispel na cilj. Predzadnje srečanje s pravljico za prvošolce OŠ O. Župančič iz Gorice in malčke je bilo v preddverju omenjene šole 10. t.m. Z rdečo čepico na glavi, rdečimi pentljami v pšeničnih kitah in rdečo pelerino na ramenih je s košarico v roki prišla k njim na obisk Rdeča kapica. V pravljičnem kostumu so otroci takoj prepoznali učiteljico Majdo Zavadlav, nositeljico načrta šolske in predšolske bralne vzgoje. Pravljico o Rdeči kapici je pripovedovala s pomočjo ljubkih lutk, ki jih je imela v košarici. Z ljubeznijo in nežnostjo pripravljene lutke je z veliko mero potrpežljivega dela izoblikovala učiteljica Aleksandra Maraž, ki je umetniški čut gotovo podedovala od pokojnega očeta Mirka Maraža, rezbarja-samouka, ki je skrotovičene korenine z rahlimi posegi znal spretno preoblikovati v najrazličnejše figure. Pravljično vsebino v obliki lutkovne igrice so poizkusili podati še mali poslušalci, ki so Rdeči kapici obljubili, da bodo prizorček vadili v svojih učilnicah. ........ IK JAHANJE ZA SPROSTITEV BREDA SUSIČ da vsakemu vcepi ljubezen do konjev in do jahanja. Roberta, ti poučuješ poseben način jaha nja, to je ameriški ali u estern način. Kakšna je razlika z bolj razširjenim angleškim načinom? V Ameriki so konje uporabljali za delo s teleti. Imeli so nekoliko manjše konje, ki so bili bolj hitri, sedla so bila bolj u-dobna za jahanje, in so z njimi hodili po črede krav. Vajeti so držali samo v eni roki, ker so v drugi imeli zanko laso, s katerim so ulovili teleta. Angleški način jahanja pa je bolj sam sebi namen. Tisti način jahanja ni imel nobene praktične uporabe. Zato je vvestern način v določenem smislu bolj sproščujoč, za konja je bolj naraven. Konj ima neko svoje ravnovesje in ti delaš v sozvočju s tem ravnovesjem. Angleški način pa konji občutijo bolj kot neke vrste prisilo. Za jahalca je vseeno, ali se nauči na en način ali na drugi. Rekla bi, daje morda vvestern način nekoliko težji, to pa zato ker imaš pri angleškem načinu krajše vajeti, v večji meri uporabljaš noge, kontakt s konjem je skratka tesnejši. Na vvestern način pa imaš manj kontakta, konja pustiš veliko bolj svobodnega, zato pa se ti -vsaj na začetku - zdi, da ga ne moreš obvladati in usmerjati. S časom, ko se navadiš, pa opaziš, da konj raje odgovarja na tvoje ukaze, ker je bolj prost, bolj sproščen. Se tudi športne discipline razlikujejo glede na način jahanja? Ja. Angleški način pride v poštev na primer pri skokih, pri dressage-u, pa tudi za lov na lisico. Vse tekmovalne discipline vvestern načina so tesno vezane na to, kar so v preteklosti delali kavboji na konjih: vse premike, ki sojih morali opraviti na konjih, na primer za to, da so čredo spravili v ograjo, da so lovili pobegla teleta itd., so spremenili v vaje oziroma športna I tekmovanja. Na olimpiadah na primer nimajo več samo tekmovalnih disciplin, ki so vezane na angleški način jahanja. Tudi "reining", ki je disciplina vvestern jahanja, so na primer vključili med olimpijske tekmovalne športe. Pri reiningu moraš opraviti določeno pot, manjše in večje kroge, vse v galopu; potem konja poženeš močno v galop in ga ustaviš tako, da zavira z zadnjimi nogami, sprednje pa premika. Na tak način konj drsi tudi do deset metrov. Spet druga vaja s tega tekmovanja je, da konj zasadi Dijaki so hvaležni slovenskemu Ministrstvu in njegovi posrednici prof. Duhovnikovi, da so lahko brezplačno uživali lepote slovenske zemlje, saj je bil program izleta res premišljen in speljan po neobičajnih poteh, na katere izletniki navadno ne zahajajo, poleg tega jim je bilo še vreme naklonjeno. Tudi 39 petošolcev iz Goriške, ki bodo letos opravili prvi zrelostni izpit v svoji dolgi šolski dogodivščini, je 9. t.m. odšlo na celodnevni izlet v Ljubljano in Postojno. V spremstvu učiteljev so pri Vrtojbi prekoračili mejo in po avtocesti, zaradi zapletov nekoliko kasneje od predvidenega odhoda, ubrali pot proti Beli Ljubljani. Z njimi sta bila tudi predstavnika Primorskega dramskega gledališča, kije sodelovalo pri realizaciji izleta, režiser Emil Aberšek in organizatorka Branka Štrukelj. Ker je bilo prepozno za sprehajanje po Ljubljani, so najprej zavili v Lutkovno gledališče na ogled igrice Spet Kosovi rji. Spretni lutkarji so jim po gledališkem užitku pokazali najlepše lutke, tudi znamenite male Klemenčičeve odrske junake. Kosilo so imeli v restavraciji Pod gradom. Po krajšem ogledu starega mestnega središča so iz slovenske prestolnice šli v Postojno, kjer so se z vlakcem in peš nagledali skrivnostnih podzemeljskih krasot Postojnske jame. Ta jih je izredno prevzela s svojimi čudovitimi kapniki in edinstveno človeško ribico. Čeprav se je iz oblakov večkrat ulil dež, so učenci po zaslugi Ministrstva za šolstvo iz Slovenije in njegove posrednice prof. Duhovnikove uživali na nepozabnem brezplačnem izletu v naši prelepi domovini. 16 ČETRTEK, 23. MAJA 2002 AKTUALNO GLASBENO-RECITACIJSKI VEČER RADIJSKEGA ODRA "IN NAŠE SANJE NISO PRIVID" Poleg pripravljanja in izvedbe iger in govorjenih sporedov za radijske oddaje (za katere pa je po mnenju organizatorjev vedno manj pripravljenosti pri odgovornih) prireja Radijski oder že nekaj let tudi t.i. Tečaj lepe govorice. Gre za tečaje dikcije in umetniškega branja, s katerimi se skuša posvečati skrb za pravilen in lep govor ter razvijati izrazne možnosti v različnih govornih položajih. Ob zaključku tečaja je tudi navada, da udeleženci pod vodstvom svojih mentorjev pripravijo recital, na katerem predstavijo svoje celoletno delo širšemu občinstvu. Najbrž se marsikdo spominja, kako so v prejšnjih letih udeleženci Tečaja lepe govorice kar nekajkrat poda- li recital Križev pot Ljubke Šorli. Letos sta se Matejka Peterlin (na sliki) in Maja Lapornik, ki sta tečaj vodili z občasnim sodelovanjem Janeza Dolinarja, napovedovalca in voditelja oddaj na Radiu Slovenija, odločili za recital, ki je temeljil v prvi vrsti na poeziji Srečka Kosovela oz. na opisih Kosovelovih obiskov v Trstu. Poleg tega pa sta se Peterlinova in Laporniko-va odločili tudi za naštudiranje nekaterih odlomkov iz del naših sosedov, in sicer furlanskega pesnika Celsa Macorja, istrskega italijanskega pisatelja Fulvia Tomizze in tržaškega italijanskega pisatelja Claudia Magrisa. Recital, ki so mu naslov dali Kosovelovi verzi In naše sanje niso privid, je bil tudi tokrat združen FOTO KROMA z glasbenim momentom, za kar sta poskrbela sopranistka Sara Jablanšček ob klavirski spremljavi Tomaža Simčiča in Mešani pevski zbor Jacobus Gallus pod vodstvom Janka Bana. Letos sicer ni nobene Kosovelove okrogle obletnice (čeprav bo v kratkem obletnica njegovega rojstva), a je bila izbira njegovega lika zelo simbolična, če pomislimo na nedavno vandalsko akcijo v tržaškem Ljudskem vrtu, poleg tega pa je recital potekal v soboto, 18. t.m., v konferenčni dvorani Visoke šole za prevajalce in tolmače v prostorih nekdanjega Narodnega doma v Trstu, v katerega je Kosovel kot otrok zahajal z družino. Letošnji udeleženci, ki so nastopili na sobotnem recitalu, so bili Jadranka Cergol, Aleksan- der Gruden, Ennio in Erik Kuret, Ivana Mahnič, Irena Milanič, Mojca Pertot, Tanja Prinčič, Slava Starc, Metka in Urška Šinigoj, Marija Štrajn ter Mitja Tretjak. Podali so vrsto Kosovelovih del (Blizu polnoči, Kraška vas, Jesen, Premišljevanje, Iz albuma, Razočaranje, Pred bariero, Pesem o preobrazbi sveta v svet, 4. in 5. pesem iz Integralov in Z delom gradimo), poleg tega pa še zapis Borisa Pahorja Srečko Kosovel v Trstu. Recital pa se je dopolnjeval še s pesmima Celsa Macorja Zadnja pesem in O korenine v prevodu Jurija Paljka, z odlomkom iz Tomizzovega romana Franziska ter z odlomkom iz Magrisovega dela Mikro-kozmosi v prevodu Maje Lapornik. Tudi pri glasbeni kulisi zbora Gallus in sopranistke Sare Jablanšček so prevladovale pesmi na Kosovelovo besedilo (Pesem s Krasa, Veter, Pesem, Balada o narodu, Zimski večer in Pa da bi znal) v uglasbitvi tržaških slovenskih skladateljev Ivana Grbca, Ubalda Vrabca, Staneta Maliča in Pavleta Merkuja. Branje Macorjevih, Tomizzovih in Magrisovih besedil pa je popestrila izvedba furlanske ljudske Cui mi dis v priredbi Orlanda Dipiazze in istrske Vilote v priredbi Alda Kumarja. Zbor Gallus je na koncu zapel še Kupo življenja Marija Kogoja in Rdeč zaton Ubalda Vrabca, za dodatek pa še Vrabčevi Kresno jutro in Polka je ukazana. Šlo je za lep večer, v katerem sta se prepletali beseda in glasba, pri čemer smo bili priče tudi nekaterim posebno posrečenim in učinkovitim nastopom. Tudi zaradi takih pobud je naš nekdanji Narodni dom malo manj odtujen slovenstvu. —— NL PODGORA / POKLON STANKU KUŠTRINU V SLOŽNOSTI VSEH SLOVENCEV JE MOČ Trenutno izboljšanje sicer deževnega popoldneva je prejšnjo nedeljo prispevalo k odličnemu uspehu spominske svečanosti za Stankom Kuštrinom v Podgori. Na pročelju župnijske stavbe, kjer stoji plošča Lojzetu Bratužu, so se pred lepim številom domačinov in ob prisotnosti bližnjih sorodnikov pokojnega zvrstili nastopi moškega zbora Paglavec, v katerem je pokojni pel in sodeloval od ustanovitve, ter obeh pevskih skupin - Akord in MePZ Podgo-ra -, ki delujeta pod okriljem PD Podgora. V svojem govoru je domačin, podpredsednik rajonskega sveta za Podgoro VValter Ban-delli (na sliki) o pokojniku povedal, da je to bil "eden najžlahtnejših sinov podgorske zgodovine... Bil je enostavno velik narodnjak, ki je svoje narodno poslanstvo čutil in izvajal predvsem kot delavec v društvu in pevec, saj je bil odličen basist, obenem pa je stal ob strani v prvi ali drugi vrsti vsemu slovenskemu organiziranemu delovanju v vasi." Živel je preprosto življenje, ljubil je Podgoro, svoj dom in družino, ljubil Kalvarijo in Sočo. Vse to je pokazal z udejstvovanjem v domačem društvu Paglavec; vedno je cenil narodno in versko delovanje PD Podgora v korist Slovencev, čeprav z njim ni ak- tivno sodeloval. Zavedal se je pomena složnosti, je še rekel Bandelli, saj je "Stanko Kuštrin s svojim življenjem in delom pokazal pot vsem nam, da moramo stopiti skupaj in si izboriti svoje pravice, da ne smemo zanemariti svojih korenin, da moramo gojiti petje in kulturo, a da moramo za naše pravice tudi udariti po mizi, ko je treba." Njegov vzor dokazuje, da so možne prireditve vseh Slovencev, ki morajo v tesnem sodelovanju skrbeti za ohranitev jezika in kulture. To je važno zlasti v Podgori, danes bolj kot kdajkoli prej dvojezični vasi, kjer italijanski živelj potiska vedno bolj v ozadje Slovence; ti morajo zato skupno braniti svoj jezik in zemljo. Drugi govornik, Silvino Po-letto, pa je poudaril prijateljstvo med Slovenci in tistimi Italijani, ki so bolj napredni, pri skupni borbi za dosego temeljitejše zaščite slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Prav odpor proti fašizmu je bil eden od tistih zgodovinskih trenutkov, ki je poenotil slovenske in italijanske vrste; zato moramo čuvati vrednote in ideale preteklosti, da nam bodo luč prihodnosti. Na zakuski so potem pevci najbolje izkusili povezovalno nit slovenske pesmi, za vse ideale slovenstva in prijateljstva, ki bodo prav gotovo - bolj kot doslej - tudi v Podgori družili preostale Slovence. Dokaz več o važnosti narodnoobrambnega boja v Podgori je tudi neljub dogodek, ki se je pripetil takoj po zakuski, ko so nekatere italijanske žene nahrulile tiste, ki so pospravljali prostore, da nesramno zasedajo župnijske prostore, v katerih so one nameravale praznovati ves dan prvo sveto obhajilo (sic!) svojih italijanskih otrok. V resnici so prišle samo zato, da pospravijo blago, ki je ostalo od jutranje zakuske, in so svoje stvari našle lepo spravljene na drugi mizi. Nobenega povoda torej za polemiko, pa vendar toliko žolča in praznih natolcevanj, in to v dvorani, ki jo je za župnijske potrebe uredil v letih šestdeset pokojni župnik Bernard Špacapan. Res težki časi za Slovence, če se ne bomo zbudili in primerno zahtevali svoje prostore in dostojanstvo v fari, ki je - vsaj na papirju - še slovenska... SLOVENSKA SKUPNOST NA VOLITVE S preferenčnim glasom boš izvolil Slovenca v občinski in rajonski svet! NAVODILA OBČINSKE VOLITVE - voli tako: STRAŽICE in SVETA GORA-PLACUTA Vittorio Brancati Mara Černič CENTER in PODTURN-SV. ANA Vittorio Brancati Bernard Špacapan ŠTANDREZ-ROJCE Vittorio Brancati Božidar Tabaj PEVMA-OSLAVJE-STMAVER, PODGORA, MADONNINA, LOČNIK Vittorio Brancati VV Silvan Primožič RAJONSKI SVET • glede na svoie bivališče voli tako: - STANDREŽ: prekrižaj znak Marjetice in pripiši ime enega teh kandidatov: Brescia Mario detto Marjan / Braini Dimitri / Braini Miroslava / Mucci Mario / Paulin Miriam / Quinzi Alessandro / Turri Renzo / Zavadlav Marko PEVMA-ŠTMAVER-OSLAVJE: prekrižaj znak Marjetice in pripiši ime enega teh kandidatov: Primosig Silvestra detto Silvan / Bensa Aleksi / Devinar Valentin / Persoglia Lorenzo / Vidmar Gabriella / Radinja Mirjam - PODGORA: prekrižaj znak Marjetice in pripiši ime enega teh kandidatov: Jarc Emilio / Bandelli VValter / Blasig Remigio / Hlede Giuseppe / Juretič Majda / Antoni Sabina - SV. GORA-PLACUTA: prekrižaj znak Marjetice in pripiši ime enega teh kandidatov: Bratuž Andrej / Bukovec Marco / Čotar Miloš / Klanjšček Niko - SV. ROK-SV. ANA: prekrižaj znak Marjetice in pripiši ime enega teh kandidatov: Bresciani Carlo / Pintar Matjaž / Rustja Goran - STRAŽICE: prekrižaj znak Marjetice in pripiši ime enega teh kandidatov: Podveršič Bogdan / Terčič Marco / Vogrič Andrej - LOČNIK: prekrižaj znak Marjetice in pripiši ime enega teh kandidatov: Bandelli VValter / Brešan Vladimiro / Černič Casimiro /Pintar Nevenka - CENTER: prekrižaj znak Marjetice in pripiši ime kandidata: Kosič Alessandro - MADONNINA: prekrižaj znak Marjetice in pripiši ime enega teh kandidatov: Antoni Sabina / Jarc Lidia / Juretič Majda - ROJCE: prekrižaj znak Marjetice in pripiši ime kandidata: Braini Marco V Krminu voli tako: listo LULIVO PER CORMONS (županski kandidat CLAUDIO CUCUT); daj preferenco Slovenki ELENI ORZAN PAZITE!!! 1. NE PREKRIŽAJTE IMENA VITTORIO BRANCATI. SICER JE PREFERENCA NJEGOVA 2. GLAS MARJETICI IN NAŠEMU KANDIDATU JE NEPOSREDNO GLAS ZA BRANCATIJA 3. ŽE SAMO PREFERENCA JE GLAS ZA MARJETICO IN BRANCATIJA 4. CE PREČRTAMO SAMO ZNAK MARJETICE BREZ PREFERENCE, TO NI GLAS ZA SLOVENCA 5. PREFERENČNI GLAS NAŠEMU KANDIDATU NE VELJA. ČE ISTOČASNO VOLIMO ZA ŽUPANA KOGA IZ DRUGIH LIST. VTEM PRIMERU JE GLAS RAZVELJAVLJEN. Z 2. STRANI OBRAČUN Kakšno je stanje vodilne zločinske združbe, kakršna je sici-lijaska mafija, danes, ko je poteklo deset let od krvavega atentata pri Capaciju? Italijanski dnevni ter periodični tisk posveča tej rakasti rani v italijanski družbi precejšnjo pozornost. Pisci soglašajo, da po omenjenih atentatih, ki ju upravičeno imamo za prave pravcate pokole, se je delovanje mafije sicer nadaljevalo, vendar se preusmerilo predvsem na vsakodnevno zločinsko dejavnost, kot so izsiljevanje, nezakonito trgovanje in glavna beseda pri javnih dražbah, kar na bi po vsej verjetnosti bila predvsem posledica, da je mnogo vodilnih mafijcev za rešetkami in zlasti da je iz njihovih vrst tudi več skesancev, ki sodelujejo z zakonito oblastjo. To pa sicer nikakor ne pomeni, da mafija ni več nevarna. Res je namreč, da na Siciliji še vedno gospodari, kar med drugm te dni do- kazuje hudo pomanjkanje pitne vode, saj je njeno dobavljanje odvisno prav od mafijskih klanov, ki gospodarijo nad prizadetimi kraji. Milanski dnevnik Corriere della sera je pred dnevi objavil na prvi strani članek, katerega pisec med drugim takole pravi: Deset let po atentatu pri Capaciju "obračun ni ohrabrujoč". "O mafijski stvarnosti se danes skoraj ne razpravlja več. Kdor pa to počne, ga imajo za sitne-ža", kar potrjuje dejstvo, da je vprašanje mafije "izginilo s seznama prednosti v političnih in parlamentarnih beležnicah". Če je tako, smemo upravičeno sklepati, da ima kdo od tega kako korist. Slika postane še bolj zaskrbljujoča, če posmisli-mo, da mogočne zločinske združbe obstajajo in delujejo v vseh deželah na italijanskem Jugu, kjer te združbe žal uspešno tekmujejo z zakonitimi državnimi oblastmi. Svoje tipalke pa žal čedalje bolj iztegujejo tudi v naše kraje. ■" DL 5 14. STRANI EKONOMSKO Še posebno v Italiji bi morali ukreniti vse potrebno za povečanje storilnosti, saj bi sicer le težko v prihodnje še naprej ohranjali in dograjevali infrastrukture brez pomoči priseljencev. Povečanje storilnosti pa je potrebno v vseh evropskih državah, saj bi le tako lahko zagotovili primerno gospodarsko rast in stabilnost cen, kar bi pripomoglo k večjim dohodkom in k uspešnejšemu spoštovanju pakta stabilnosti, ki spodbuja države k ravnovesju v državnem knjigovodstvu. Da pa bi poleg stabilnosti dosegli tudi primerno gospodarsko rast, ki bi pri' pomogla k večji blaginji vseh Evropejcev, bi bile potrebne številne reforme od liberalizacije nekaterih tržišč do postopne privatizacije nekaterih storite''/ ki jih sedaj nudi država ali državna podjetja, do reforme socia ne države. Vsi ti ukrepi bi v kra kem pospešili rast storilnosti-