Cena 25 din sreda 24. julij 1991 št. 28 - leto XXV TRENER PROTI ŠPORTNI ZVEZI NE SMEMO PLAVATI ZA AGRESORJA tfosococcccososoosocoaoooooooocosocoosoco&occooooocoooaciOOGco ioc^^soogooocoocoooocogooocoococooooocoos^ EKSKLUZIVNA PONUDBA - BIO POHIŠTVA, Vlil trgovsko podjetje d.o.o. 63000 Celje Teharska 111 Tel./fax: 063/29-144 sestavljivi program za otroške in dnevne 8 sobe. ^ Zakonske spalnice LARA - bela, izvozna kvaliteta, b že za 19.900,00 din - količine omejene. Posebna ponudba opuščenih programov LIPE Ajdovščina 50% znižanje za jedilnice UGODNI PLAČILNI POGOJI - Gotovinsko plačilo 10-40% popusta - Nakup na štiri čeke brez obresti - Možnost plačila na sedem obrokov brez pologa, 20% fiksna obrestna mera Zahvaljujemo se za obisk. ooooocoooooocoocccoococ«sooocoosccooooocooooccos<>50ooc«ooooococ' Dobimo se na barikadah NOVA W DOBA STRAN 2 HUDICARIJE Spočij si, morje Adrijansko Če je ljubemu Bogu morda že žal, ker je dal Zemljo v posest ljudem, se še posebej kesa, ker je Balkan zaupal Balkancem. Tista dandanes že povsem bedasta pesmica, ki je kmalu po Brozovi smrti ta košček sveta zanosno opevala kot nanizanko hreščečih se draguljev nekje med Triglavom in Vardarjem, sploh ni lagala. Vsaj v tistem svojem delu ne, ki časti naravne lepote tega prostranstva. Saj veste: Alpe, Jadran, Panonija, Dinarska veriga, Soča, Neretva, Tara, Plitvice, Skadarsko in Ohridsko jezero pa tako naprej. Nanizanka draguljev torej, da te vrže na ta zadnjo, ko jo vidiš in doživiš, kar je priznal sleherni tujec, ki mu je bilo dano videti ta svetovna balkanska čudesa. Titova država in njen čas so v teh zadevah sprva videli nebodijihtreba, ki zavirajo »pospešeno izgradnjo socialistične države«, češ, gorski vrhovi, kraške obale in težko prehodne rečne doline ter soteske niso jako primerni kraji za gradnjo cest in tovarn; da se da živeti še od česa drugega pa tedaj tako še niso pomislili. Čez čas so se spomnili, da tudi ti, gledano skozi klasično ekonometrično prizmo nedonosni ali malodonosni »naravni resursi« utegnejo postali zanimiva »komparativna prednost«. In se je - še v brigadirsko udarniških časih — začelo: na Jadran in ob jezera turizem, v rečne doline hidroelektrarne, sem in tja za nameček Še gradbeno (in finančno) čudo, kakršna je denimo proga Beograd-Bar. Tako je korakoma torej samoupravni generaciji na Balkanu živeče človeške podvrste uspelo v pičlih dvajsetih ali tridesetih letih domala uničiti rečne doline, kakršnih-vsaj v tolikšni množici in pestrosti - ni nikjer na svetu, da o Evropi sploh ne govorimo, tej isti podvrsti je uspelo uničiti še eno v resnici najlepših morskih obal oziroma ambientov na svetu, kakršnega premore balkanski del Jadranskega morja. Seveda s pomočjo hotelov, počitniških hiš, (in hišic) in takoimenovane turistične infrastrukture. Zagotovo nobena obala na svetu ne v časovni ne v pro-stranski koordinati ni doživela tako uničujočega barbarskega sunka, kot ga je jadranska v teh desetletjih Titove države vse do njenega razpada v naših dneh. Toda ti naši dnevi, nabiti s samodestruklivnim, že naravnost nekrofilsko samozadovoljnim nasiljem balkanskega etnosa pomenijo hkrati tudi razpad (morda že kar propad?) »slavnega« jadranskega turizma, ki je vkljub svojemu fantastično nenačrtnemu ustroju in ekstenzivnemu funkcioniranju vendarle pomenil gospodarsko hrbtenico za jadranski naselitveni pas (hikoimenovani DEM pas), hkrati pa so od njega bile usodno odvisne še cele gospodarske veje (na primer živilska industrija, letalski promet, bencinsko omrežje, itd.); nenazadnje je temu polturizmu še vedno uspelo toliko zakrpati večno preluknjano vrečo, imenovano zvezne devizne rezerve. Vse to seje sedaj zrušilo kot hiša iz kart, zakaj turistov ni in jih zlepa ne bo. Tudi če bi se zgodil čudež in bi na Balkanu kar naenkrat zavladal mir, bi letošnja sezona propadla, posledice pa bi bilo čutiti tudi še v naslednjih letih. Za gospodarstvo torej katastrofa. Ne pa tudi za Jadran »kot tak«. Kdor vsaj malo zeleno razmišlja, mora priznati, da je nastopil za izredno občutljivi in izjemno ogroženi ekosistem nujno potreben time-aut. Kar je zgrajeno je zgrajeno. Toda vsaj za letošnje poletje je jadranski obali prizanešena začasna potrojitev ali celo popestritev prebivalstva, s tem pa ocean dreka, scajnce, Švica in proti-sončnega olja, s katerim turistične horde vsako leto preplavijo krhke Venerine pene jadranskega ekvatorija, da o vseh drugih oblikah onesnaževanja in uničevanja, kot so bencinski hlapi, gozdni požari, hrup in predvsem nenasitni pohlep balkansko-jadranske naselitvene pasthe, sploh ne omc-njamo. Zato: spočij si Jadran, dokler je čas! Potapljajoča se ladja norcev s premcem pri Triglavu in krmo na Derdapu je edina možnost, da boš zadihal in si celo opomogel, če bo ta nori čas nemara trajal kakšno leto, dve ali tri: Zunanja trgovina Mariborska 7, (.Vije lelelon: ()(, i 25-72 I. i8-411 U*k*iax: Obl .12-(o7 tolev K, 822 PETROL i z vami na poti | z MED NAMI Biti tukaj Najbolj egoistična in brezobzirna od vseh dejavnosti, ki si jih je človeška civilizacija kdajkoli omislila, je zagotovo politika. Ce smo se še pred tremi tedni zgražali nad hrvaškimi oblastmi, ki so mirno opazovale pregrupiranje tankovskih enot, ki so se pripravljale na zadnje pohode do Slovenije, smo v teh dneh priča nič manjši ignoranci slovenske politike do mesarskega klanja v Slavoniji. Toda vsaka politika bo slejkoprej zajebala le svoje ljudstvo. Nosferatujevsko prav imata Jože Školjč in Pavle Gantar, ko napovedujeta nadaljevanje vojne na naših tleh - vsebinsko gospodarske, teritorialno pa nekje na slovensko - hrvaških mejah, najverjetneje v Istri. Da vsaj nekoliko omilimo medijsko zapostavljenost dogajanj v Slavoniji, ki jih celo Hrvaška televizija spremlja omejeno in po diktatu hrvaške oblasti, smo poslali reporterje na prizorišče. Da nekoliko razvrednotimo razdeljevanje človeštva na tem koncu planeta zemlja, objavljamo zgodbe o Slovencih, Hrvatih, Albancih in iz Srbije. Da vas vsaj delno prepričamo, daje najboljši upor temu, da bi se kot nacija-čreda programirano obnašali, vas z nekaj članki pozivamo k poletnemu dopustovanju. Da na dopustu ne bi znoreli od samopomembne politike, vam v poletnem konceptu Nove dobe ponujamo obilico lahkotnega branja, zanimivosti in tračev z vseh vetrov. Ostajamo sami in svoji. Pridružite se nam. TURIZEM Spočij si, morje Adrijansko Dobra in poceni zabava Stran 2 Slovensko albanska zveza Stran 24 KRIMINAL Zaspana policija Streli iz Zagate ODMEVI VOJNE Kacinovi povojni izpadi Slavonska klavnica Sloveniji so šteti dnevi Streli na kombajnista Kučana na vislice ŠPORT Ne sinemo plavati za agresorja POLETNO BRANJE Stran 8 Stran 14 Stran 6 Stran 8 Stran 9 Stran 10 Stran 17 Strani 12, 15, 16, 17, 19, 20, 21, 22 TURISTIČNO NASELJE ADRIA V ANKARANU Dobra in poceni zabava Upajmo, da je vojna v Sloveniji le še grda preteklost in da bo lahko vsak državljan Slovenije, ki si želi preživeti počitni- ce na slovenski in hrvaški obali, kmalu prišel na svoj račun, saj se je poletna sezona že zdavnaj začela. Mi pa nadalju- Razpis Dobre, pogumne in drzne novinarje redno ali pogodbeno zaposlimo. Uredništvo Nove dobe, Aškerčeva 15, Celje ROKOMETNI KLUB CELJI PIVOVARNA LAŠKO MK** N0VAD0BA Glavni urednik: Janez Sever Odgovorni urednik: Brane Piano Pomočnik odgovornega urednika: Peter Tomaž Dobrila Uredniki: Marjana Arnšek (kronika), Jana Štrlekar (reportaža), LucaS (fotografija) Tehnični urednik: Janez Herle Trženje: Roman Hriberšek (vodja), Jure Černetič, Aleš Matjaž, Matevž Cene (prodaja), Nives Seničar (tajnica). Izdaja Preše d.o.o., direktor: Janez Sever, namestnik Brane Piano, pomočnica direktorja Valerija Glavač, tiska Družbeno podjetje Delo - Tisk časopisov in revij, p.o. Naslov uredništva: Celje - knežje mesto, Aškerčeva 15 tel. (063) 27-606, 25-331, fax (063) 29-845. Dopisništvo Koper, Cankarjeva 9 a, tel. (066) 21-533, fax (66) 51-702, p. p. 311. Cena 25 din, mesečna naročnina 90 din. Žiro račun pri celjski SDK št. 50700-603-31455. Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu republiškega sekretariata za informiranje. Izhaja ob sredah. Rokopisov ne vračamo. jemo z našo turistično patruljo in se vam oglašamo skoraj s slovensko-italijanske meje, iz turističnega kompleksa Adria v Ankaranu, ki ga imenujejo tudi oaza zelenic in miru. V tem naselju se nahaja avtokamp A kategorije za 1600 oseb in je v sestavi hotela Adria, v katerem so na voljo ležišča za 600 gostov. V kompleks sodi tudi olimpijski bazen s čudovitim toboganom, sam hotel pa ima dva bazena, od njiju enega s sladko vodo. Obiskali smo direktorja Adrie, znanega turističnega delavca Marjana Piska, ki se je sicer pred pol leta upokojil po 11-letnem uspešnem vodenju tega kompleksa, vendar se je na željo sodelavcev ponovno vrnil na svoje delovno mesto. »Vemo kakšna je situacija. Na vso moč se trudimo, da bi zmanjšali škodo, ki jo je povzročila vojna v Sloveniji. Vsako leto smo zaposlili po 80 sezonskih delavcev, letos pa nobenega. Ta dela zdaj opravljajo delavci, ki so redno zaposleni v Adrii«, pravi naš sogovornik, Marjan Piško. Ali imate goste? »Trenutno jih imamo okoli 400, pol v hotelu, pol v kampu. Počutijo se odlično, kajti na to sezono smo se zelo pripravili. Kar se tiče strukture gostov, smo imeli prej 90 odstotkov tujih gostov, ostalo so bili domači. Zdaj je ravno nasprotno, tuje goste lahko preštejete na pr- ste. Domačih gostov je največ iz Štajerske in Prekmurja. Kakšne so cene? »Z ozirom na zabavo, ki je na voljo našim gostom, smo zelo poceni. Polna oskrba v hotelu znaša od 450 do 600 dinarjev. kar je med tridesetimi in štiridesetimi odstotki predvidene cene. To pomeni, da imamo zdaj junijske cene. V avtokampu je cena za osebo 120 dinarjev na dan, vključeni so tudi stroški za avtomobil in šotor. Elektrika stane 30 dinarjev.« Kako je z algami? »Alg se nam pravzaprav ni treba bati, saj imamo tik ob morju velik bazen. Kljub temu pa lahko upamo, da jih letos ne bo. Naš cilj, cilj Adrie je. da dvignemo kvaliteto naših storitev in da izboljšamo počutje naših gostov. Prv zato smo letos investirali sredstva v gradno tobogana. Naše turistično naselje obsega 22 hektarjev površine, pol je namenjeno hotelu, pol avtokampu. V avtokampu je 90 odstotkov sence in ga, prav tako kot hotel obdajajo zelenice.« Tako, v nekaj stavkih smo vam predstavili turistično naselje Adria, v katerem lahko preživite prijetne in poceni počitnice. Ce se boste odpravili tja v organizaciji kakšne turistične agencije pa lahko prihranite še kakšen dinar. Vsekakor ste poleg Štajercev in Prekmurcev v oazo zelenic in miru vabljeni tudi ostali. TURISTIČNA PATRULJA 3. STRAN novaWdoba PO SLEDEH PREDSTAVNIKOV EVROPE Opazovanje Slovenije OSiOHLUSKA 0H6m>9 ZELENA PODPORA P o savsko b ojišče Minuli teden so obiskali Slovenijo predstavniki strank Zelenih raznih evropskih dežel, ki podpirajo naše osamosvajanje. Štirje Italijani in dva Šveda so si ogledali bojišče v Posavju. Šveda sta lahko posredovala svojo izkušnjo: ob prelomu stoletja se je z reforendumom mirno odcepila Norveška. r FOTOREPORTAŽA PISMA 25 ?5 •jm SE im) vsi itniAcll, KI lilppbtip tločnKni* iliiM, Ko, hotlpb Sonce liodl, ptc|»i»- ll Sveto bo Jiregiinn, Ko bojnlc pvost bo vsnK, ne vrng, le sosed bo mejnKI IIIIVAŽKA SLOVENIJA, pozdravljena ! Spoštovana vlada republike Slovenije, oklic svobodne in neodvisne države Slovenije iskreno pozdravljam. Vladi Slovenije čestitam k odločnemu in pogumnemu koraku v novo obdobje moje domovine. 26.06.1991 * S _ 'trs. fc-'. CfSr' (Podpis in kraj) Izvršni svri ^, (t • Prešernova 8 J/-. 61000 I.jtibl .jnnn , SI.OVF.N I.i A Xa jjju-zrjt zlua J v j (C ■’> - rl' '>> . 'Ov :tcv* Ck V ■ i' h &■ 'h>'. -H ''OV Pismo podpore Ob zaključku slovenske dopolnilne šole. ob slovesu osmošolcev smo s sklonjeno glavo razpravljali o stanju v domovini, ob razglasitvi samostojnosti in neodvisnosti republike Slovenije, o nesrečnem vpadu vojske in tankov na področje republike Slovenije. Ko so padle prve bombe v Sloveniji in ko so se kotalili tanki po naših cestah, smo s solzami v očeh spremljali te grozne trenutke. Stali sm kot okameneli pred sprejemniki, ko so se naši ljudje z golimi rokami spuščali proti tankom. Grozno težko smo doživljali te trenutke, stiskalo nas je v grlu. Pa vendar moramo nekaj ukreniti, nekaj storiti, da ublažimo muke in gorje svojih rojakov v domovini. Slovenija, ki je bila dolga leta potlačena, nepriznana, zavržena in potisnjena v ozadje. Naši fantje so se nadvse junaško postavili v bran. Postavili so se svojemu nadmočnemu sovražniku nasproti. Ponosni smo na našo domačo teritorijalno vojsko, ki je hrabro branila meje Republike Slovenije, naša mesta in vasi. V naših srcih bodo njihove zasluge še dolgo bodrile vse nas, da vztrajamo s ponosno dvignjeno glavo na braniku svoje drage domovine - REPUBLIKE SLOVENIJE. VAŠI ROJAKI, STARŠI IN OTROCI DOPOLNILNE ŠOLE SLOVENSKEGA JEZIKA V MESTU Esslingen, ZR Nemčija Predlog Med pismi bralcev smo pred kratkim brale predlog zavednega Slovenca (prosimo ga, da dopis ponovi ah vsaj sporoči svoje ime, priimek in naslov) za plemenito akcijo: Vsak Slovenec naj bi podaril za obnovo Slovenije in utrditev njenega finančnega položaja po 1 gram zlata. Ta predlog podpiramo in predlagamo: Kljubi vseh strank Slovenije in neodvisni poslanci naj izmed svo-jih vrst izberejo skupino strokovnjakov finančne stroke in organizatorje, ki bi izvedli akcijo zbiranja. Taka zbirka bi bila potrditev že dosežene sprave Šlovencev v teh težkih časih. Z njo bi se vsaj malo oddolžili padlim in ranjenim ter drugim žrtvam Jugo-na-pada, izrazili zahvalo in moralno podporo vsem, ki so v najtežjih časih vztrajali pri predanem delu za svobodo Slovenije, neustrašeno odprli vrata v demokracijo in dosegli veličastno zmago. Nemogoče je našteti vse zaslužne v uniformah in civili: borce TO, milico, civilno zaščito, tehnično in zdravstveno službo, kulturnike, skupine in posameznike, novinarje in druge delavce pri sredstvih obveščanja - hvala vam! Na poti v samostojnost moramo pomagati vsi drugi, vsak po svojih močeh! Vsakdo sicer ne bo mogel prispevati v to nabirko, bodo pa drugi prispevali več. Pozivamo vse slovenske stranke, da sprejmejo to zamisel in njeno organizacijo. V uspeh nabirke ne dvomimo! Iz gorčičnega zrna bo zrastlo mogočno drevo slovenske samostojnosti! HELENA GABRIJEL. MARJA POLAK. IRENA VIRANT, LJUBLJANA Zdomci razmišljajo o svobodni domovini Gospod Holcar. blizu Celja doma, blizu Rožne doline, tam ima hišo, vikend, je prišel v domovino natanko 30. junija, v lepi sončni nedelji, v času. ko se je vojna končevala. Pripeljal se je iz Miinchna, pravzaprav blizu Miinchna, z ženo in dvema vnukoma, z novim VW. Sedemdeset let ima, je upokojenec, sicer pa krepak in bister možakar. Kot strojni ključavničar je delal v tovarni poljedelskih strojev, zadnjih deset let je bil mojster. Kot inovator ima nekaj patentov in s tem dodaten zaslužek. Čisto slučajno sva se srečala. Slišal je bil, da tudi v Celju za bivše nemške soldate nekaj »kuhajo«, pa ko sva v celjskem gostišču sedela pri isti mizi in sem se mu zdel pravi letnik, me je nagovoril, če sem tudi jaz bil na nemških frontah. Tako sva naenkrat postala dobra znanca, jaz sicer nekaj let mlajši in slabši s spominom. On pa kot da se je včeraj zgodilo. — Imam kar lep penzion. 3500 mark. In še za patente nekaj. Da se kar lepo živeti, čeprav je Nemčija draga dežela. Starejši sin ima čisto tapravo slovensko oštarijo, s štajersko kuhinjo. Od jutra do večera stola ne dobiš. Tam okoli je neverjetno dosti Slovencev, pa Hrvatov in drugih. Tam imava z ženo tudi stanovanje. Lahko bi si lastno hišo zgradil. Toda zakaj? Ko pa sem vedno mislil na domovino! Sicer sem rojen Celjan, otrok revne proletarske družine. Nikoli si nisem mislil, da bo tudi zame prišel čas, ko bom brezskrbno denarnico odprl in drugim pomagal. Nekaj malega sem bil starojugoslovanski vojak, nekaj dni sem kraljevino branil, potem pa sva s kolegom, tudi Celjanom pobegnila, se skrivala, dokler niso gospodarji Nemci postali. Delo sem hitro dobil, pa tudi med prvimi sem bil v nemško vojsko mobiliziran. Bil sem na ruski in italijanski fronti, bil leto in pol partizan, nazadnje pa me je k belčkom zaneslo. Pravzaprav me je prijatelj spravil v bele vrste. Ko pa so zmagali rdeči, sem jo v Italijo pobrisal, kjer so me stlačili v taborišče. Nato so nas v Ameriko poslali. Tam mi ni sreča ob strani stala. Kot bivoli smo garali in jaz nisem prav nič upal na boljši čas. Nekateri so se za Argentino odločili. Mislili smo, bili smo pri belih, imajo nas za zločince, v domovino se ne smemo vrniti. Bili pa smo navadni vojaki. Ponudil se mi je srečen trenutek in sem se »na črno« pretihotapil v Z. Nemčijo. Tukaj pa je kmalu posijalo sonce tudi zame in za mnoge. Delati sem res moral, dobro sem zaslužil in se končno s Slovenko oženil, tudi Celjanko. Zdaj imamo že dolgo nemško državljanstvo, toda po duši smo cela družina, familija Slovenci. Zato sva z ženo sklenila, da si bova nekje pri Celju lasten domek ustvarila. Vse je šlo kot po maslu in zdaj bo skoraj 15 let, ko prihajamo, se vračamo, in spet prihajamo. Žena se je pred odhodom jokala, češ da nas bodo Srbi pobili. Jaz pa sem vztrajal in ničesar hudega se nam ni zgodilo. On plačuje in me sprašuje, kako kot upokojenec živim. Povem mu, da še kar dobro, da pa se mnogim slabo godi. Ni dela, hi denarja, ni kruha. Cene pa astronomske ... Tako sva počasi prešla na politiko, na svobodno Slovenijo. Ja, je prikimal. Za večino Slovencev je Slovenija edini svet, ki ga poznajo in za mnoge edini svet, ki ga imajo radi. Zdaj ni niti mir niti vojna. Toda skrbi me osamosvojitev. Vaša vlada se mi zdi neresna, vase zaljubljena, neizkušena, bolj za svoje fotelje in osebne stražarje skrbijo kot pa za gospodarstvo in delavce, ki so osnova vsega boljšega. Potujejo, zapravljajo, sestankujejo, konfe-rirajo, blefirajo, ljudi, neuke, z lažnimi podatki krmijo. Sprašujem se, kaj bo, ko se bo brezposelna raja vsega tega naveličala. V naših časopisih piše, da se če- sto obnašajo kot osnovnošolski šolarji. Berem, poslušam Wilija Branta. On je moj politični vzor. Kohl je. toda on je bahav in domišljav. Brant se je kot predsednik vsake straže otepal. On ni zastonj Nobelove nagrade dobil, ki jo je med humane ustanove razdelil. Ja, ja. Brant je politik v pravem pomenu besede. In on govori in piše, kaj se v Jugoslaviji, Sloveniji godi. Zdaj po združitvi obeh Nemčij je tudi pri nas precej drugače. Toda. to je združitev in ne odcepitev! Mi, Slovenci, v Miinchnu in okoli njega imamo poseben odbor za zbiranje mark, za pomoč našim. Skoraj smo anonimni. Lepo, človeško smo se dogovorili, kako priti do naslovov najbolj ogroženih, pomoči potrebnih. Kajti zvedeli smo, da so tudi pri delitvi pomoči razne manipulacije. Zdaj je pri vas čas, ko nekateri astronomsko bogatijo, medtem ko jih je tisoč in tisoč na robu življenjskega minimuma. Da ne rečem - obupa. Vidite, na te ljudi-vlada niti ne pomisli. Vaši slovenski ministri ZDRUŽENJE ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV CELJE, Slomškov trg 1/1, telefon: 24-399, 25-709, žiro račun: LB CELJE 50700-678-45522 UGODNOSTI BODOČIM VOZNIKOM PRI AVTO ŠOLI ZŠAM CELJE V ČASU POČITNIC - Kandidati, ki so pričeli voziti 1. 7. 1991 imajo 3 brezplačne moto ure. - Člani ZŠAM Celje in študente imajo dodatno 1 moto uro - Vsem kandidatom, ki obiskujejo tečaj CPP jim ga nudimo - Nudimo obročno odplačevanje storitev avto šole brez obresti. - Nudimo še ostale usluge: prijave na zdravniške preglede, prijava na teoretični in praktični del izpita, testiranje, strokovna pomoč in druge ugodnosti. PRIPOROČA SE AVTO ŠOLA ZŠAM CELJE! IZOBRAŽUJEMO VOZNIKE MOTORNIH VOZIL TEORETIČNEGA IN PRAKTIČNEGA DELA VSEH KATEGORIJ: A, B, C. D, E, F, NUDIMO USLUGE: - VLEČNA SLUŽBA NON-STOP, RENTA CAR NON-STOP so bogatejši od naših. Toda. bogatijo skrivaj, bogastvo je tam. ki ga 'drugim prepovedujejo hraniti. Meni in moji družini se ne bo hudo godilo, toda tisočerim slovenskim družinam. To nas. Slovence v tujini skrbi. Mi nenehno mislimo na domovino, na svoj rodni kraj. Domovina je zame nekaj svetega, kakor cerkev za vernike. So kraji, običaji, ljudje, ki jih imaš rad. Krvavi mi srce. ko vidim, da je tudi v Celju precej mojih znancev v resnih živ- ljenjskih škripcih. Pomagam, kolikor morem. In bomo pomagali, moramo, pravi naš Brant. Kdor sočloveku v sili ne pomaga, ni človek. Ali ta hudičeva narobe politika...! se je razjezil moj znanec, ko sva se zmenila, da mi bo prinesel neka zdravila. In sva tudi kar trikrat do dna najboljšega spila. Hvala, gospod Holcar. Drago Kumer Gotovljc 73 63310 Žalec slovenj gradeč UKV 97,2 IN 88,9 MHz STEREO SLOVENIJA 1991 SSC' Ml s. Mio Vdi k.) vseh področjih. Na eni strani me obtožuj*., jo, da pohujšujem mladoletnice, na drugi bojda preveč raztegujem celo rubriko, bom polomil ude, če ne bodo sodelovale mmm •••■•*• iBlih <*■;•••• ••• '• • ‘ilm in jih p, ,• buljij s kmv steklenimi KV? IItakiats,»l ob ^ kvl hi bllii *»»■ N& h^! VELIKO SEZONSKO ZNIŽANJE S PRILOGO IZPOD PULTA Časopis, ki je močnejši od papirja. GORENJSKI GLAS bo v juliju 1991 izdal knjigo, ki bo na slovenskem knjižnem trgu v marsičem prvenec: avtor ing. Alojzij Žibert pod naslovom »Pod Marijinim varstvom« popisuje spomine mladega slovenskega fanta, ki je bil prisilno mobiliziran v redno nemško vojsko 1941-45. Obsežna knjiga je v prednaročilu na voljo po izredno ugodni ceni 300,00 din (s plačilom po povzetju, poštnino plača naročniki. Po izidu bo knjiga, ki bo tiskana v omejeni nakladi, v prodaji po 450,00 din. Naročilnica Izpolnjeno naročilnico pošljite na: GORENJSKI GLAS, 64000 KRANJ. Naročam knjigo Alojzija Žiberta Pod Marijinim varstvom knjigo mi pošljite na naslov plačam po povzetju podpis * PEKARNA ŠKET STANETOVA 17, CELJE NUDI VEDNO SVEŽ KRUH! NUDIMO VAM VSE VRSTE KRUHA IN PEKOVSKEGA PECIVA POSEBNA PONUDBA: BIO KRUH MANJ SLAN KRUH ZA SRČNE IN LEDVIČNE BOLNIKE BIGE ZA DIABETIKE ŠTRUČKE S SIROM IN ŠUNKO SPET SO VSEGA KRIVI NOVINARJI Kacinovi povojni izpadi Gospod Jelko Kacin, oboževani minister za informiranje v Republiki Sloveniji, je po bleščečih zaslugah med vojno v Sloveniji - najverjetneje v rahlo zakasnelem postresnem razpoloženju in ob pomanjkanju časa - pričel delati kardinalne kikse. Vsa zgodba tako žalostno spominja na pregovorno samozagledanost nekaj bratskih balkanskih politikov, da Jelka Kacina niti ne bi bila vredna, če... Če ne bi Kacinovo ravnanje in izjave zadnjega tedna potrjevale dvojega, kar smo v pričujočem časniku že nekajkrat trdili: daje namreč Slovenija prav toliko balkanska kot evropska in da ob nesposobnem delu slovenske vlade vse bolj uveljavljajo svoje poglede in interese prav ljudje, kijih slovenski novinarji sramežljivo pričenjajo imenovati za jastrebe: Igor Bavčar, Janez Janša in Jelko Kacin. Na stran pripetljaja, ki pa vendarle zgovorno ilustrirata, koliko minister za informiranje Kacin pozna slovenski informativni prostor. Le na kratko ju omenimo. Ko je v Novi dobi pred štirinajstimi dnevi izšel novinarski pogled na osebo in podobo ministra Kacina, se je njegov pomočnik Dušan Rogelj začudil »da v takšnem cajtngu izide tako pozitiven članek«. Ko je teden zatem v celjskem Novem tedniku izšel pogovorčič z njegovim drugim pomočnikom, Matjažem Kekom, pa se je Kacin razhudil do konca. Menda je Keku dal dovoljene le za intervju za Radio Celje, novinarji pa so ga potem napisali še za Novi tednik. Keku je Kacin očital, da naj malo obrzda »prijatelje pri Novi dobi«. Večjo napako je Kacin storil prejšnji torek, ko je v Ljubljano zbobnal urednike slovenskih radijev. Najprej je v treh kratkih jedrnatih (kako značilno zanj) stavkih zrušil vse kar je slovensko radijsko novinarstvo dobrega naredilo med okupacijo, potem pa jim je obljubil, da bodo ob naslednji podobni priliki v redakcije dobili cenzorje. Do tega, dodajamo, ima tudi Kacin vso pravico (če seveda oblast prej sprejme vojne predpise o cenzuri), treba pa je ob tem spomniti, da je prav Jelko Kacin med boji v Sloveniji na tiskovni konferenci v Cankarjevem domu na vprašanje odgovoril, da ni nikakršne potrebe po uvedbi cenzure in da so novinarji, ki niso nadzorovani, še bolj koristni. Minister Kacin je sicer omenjenega torka svojo pret-njo podkrepil s trditvijo, da pač ne gre po neumnem, izdajati položajev slovenske vojske, pozabil pa je povedati (ali pa tega morda ne ve?), da je slovensko novinarstvo med vojno zamolčalo mariskaj, kar bi lahko škodilo slovenski strani. In ko Kacin govori o tem, da bi v takšnih razmerah »vsaka normalna evropska država uvedla cenzuro«, seveda govori na pamet. Po načelih civilne družbe in tudi svobodnega novinarstva naj bi namreč uvedba cenzure bila državi dovoljena le v totalni vojni, po drugi strani pa je očitno, da bi Slovenija cenzure ne potrebovala zaradi uspešnosti vojaških operacij lastne vojske, temveč predvsem zaradi nadzora nad javnim mnenjem in prikrivanja napak vodilnih politikov. To pa nas navaja na misel, da bi Slovenija v pogojih medijske cenzure nujno potrebovala kakšno Novo dobo, ki bo sicer za samostojno Slovenijo, vendar bo morala izhajati ilegalno v hosti. Načrte, gospod Kacin, že pripravljamo. Ce uporabimo ministrove besede: »Preživeli bodo tisti (časopisi - op. p.), ki bodo imeli bralce, te pa bodo imele hiše, ki bodo ohranile svojo kredibilnost. To pa se seveda ne bo zgodilo s slikanjem rožic, ampak s trdo resnico in s spoštovanjem osnovnih načel profesionalizma.« Soglašamo z ministrom. Žal pa enako velja tudi za slovensko oblast. Če so radiji med vojno naredili nekaj napak, so obenem poskrbeli, da je bilo prebivalstvo sproti in kolikortoliko točno obveščeno o vsem. Istega ne bi mogli trditi za upravne in vojaške zveze v Sloveniji. Delovale so diletantsko. Medtem, ko je Kacin v Cankarju osvetljeval nove in nove informacije s plati, ki je najbolj odgovarjala politiki Slovenije določenega dne, je nek pokrajinski komandant na tiskovni konferenci na dolgo in široko razlagal, koliko tovornjakov streliva je odpeljal iz skladišč JA. Ko smo v dobri veri, da je vse v redu, to objavili, je Kacin skočil na novinarje. In nenazadnje, gospod Jelko Kacin kot obramboslovec in bivši uslužbenec kranjskega sekretariata za ljudsko obrambo ter kasneje kot Janšev pomoč- nik natančno pozna obstoječe obrambne načrte. Kljub temu, da smo prepričani, da je ena največjih napak, ki jih je Janševo ministrstvo v enoletnem mandatu naredilo ta, da teh na Črtov niso zaukazali spremeni ti, saj jih natančno pozna tudi JA, bi se jih vsaj s področja »informativno propagandne dejavnosti« dalo med okupacijo vsaj delno uporabiti. Ti načrti so med ostalimi govorili tudi o tem, da naj bi v pogojih vojne v Sloveniji tajno tiskali na primer Delo, Pionirski list, občinske časopise . . . Ali je problem v tem, da je treba v načrte vnesti kakšne nove časopise, ki še nimajo naklade, bi jo pa »z ohranitvijo kredibilnosti« in, dodajamo, absolutno lojalnostjo obstoječi vladi, povečale? Problem gospoda ministra za informiranje Jelka Kacina namreč ni v tem, da noče priznati rešiteljske vloge slovenskih radijev med okupacijo in da z ironičnim cinizmom s prstom kaže na en sam samcat člančič v Delu, za katerega novinar nima materialnih dokazov. Problem gospoda Kacina je v tem, da navkljub svoji pregovorni jasnosti ne sme ali ne zmore delno upravičene jeze usmeriti bolj med lastne vrste: na slovensko tiskovno agencijo, ki ji poveljuje Dejan Verčič in ki je že več kot mesec dni dobesedno v inkubatorju. Prvi urednik Tomaž Perovič je že ušel, drugemu uredniku agencije, Tadeju Laberniku, pa ob »sposobnih« sodelavcih, ki še slovenskih časopisov ne poznajo, tudi ne napovedujejo dolgotrajnega elana. Kacinov problem je tudi, da še zdaj ni javno pojasnil, kam je poniknilo šest milijonov dinarjev »za ponovni zagon Demokracije«, ki sta jo imela v lasti Bavčar in Janša. Za zaključek prav dobrohoten nasvet. Če Kacin izjavlja, da »to, kar pišejo in govorijo tuji novinarji, je v bistvu zrcalna podoba, ki nam kaže, kako nas vidijo, po drugi strani pa kažejo na naše najbolj osnovne napake«, potem naj Sloveniji na ljubo svoje prepričanje še malo priredi. Namreč, da je še bolj pomembno, kako vidijo Slovenijo Slovenci sami. Preko novinarjev. Oblast, ki ji pisanje medijev pomeni orientir za ravnanje, je pametna, oblast, ki si skuša medije podrediti, slejko-prej pade. Magari v vojni. SLAVONSKI TRIKOTNIK: OSIJEK - VUKOVAR - Štiri dni v Sl Slovenci že pišemo memoarje o nedavni vojni, ki nas je s svojo govorico orožja prepričevala v svoj prav. Hrvati bijejo drugačno vojno. Ta je umazana in veliko bolj krvava. Če hrvaški politični vrh o spopadih na hrvaškem ne govori kot o vojni, bomo o njenih elementih in razsežnostih govorili mi. Vojna na hrvaškem ima mednacionalni značaj, a je vanjo kljub nasprotnemu zatrjevanju vpletena tudi jugoslovanska armada. Štirje dnevi, ki smo jih preživeli v Slavoniji, so le izseček že leto dni trajajočih spopadov. Petek, 19. julij Prve besede, ki si jih kot Slovenec deležen na Hrvaškem, so naslednje: »Ej, Slovenci, vi ste se vsega rešili. Zdaj smo mi na tapeti.« Besede je izgovoril novinar osiješkega radia, kamor smo se v iskanju najnovejših informacij najprej obrnili. Vladimir nas s kolegom hrvatskega radia odvede v Vinkovce, kjer Pripovedujejo grozljive zgodbe o ravnanju četnikov v drugih okoliških vaseh. V bližnji vasi so četniki obesili očeta načelnika policijske postaje. V pogovoru s primarijem bolnice v Vinkovcih izvemo, da je v zadnjem mesecu 22 žensk iz Mirkovcev naredilo splav. Nekatere od njih so kljub očitnim znakom storjenega nasilja nad Avtomobili so nas rešili pred eksplozijo granate! se je navsezgodaj pričelo streljanje. Namesto 33 kilometrov naredimo dobrih 90, ker je glavna cesta do Vinkovcev neprevozna. Takoj dobimo tudi nasvet: nikamor brez domačinov, ki poznajo okoliške vasi in ceste. V Vinkovcih se za pojasnitev jutranjega streljanja napotimo v skupščino občine. Predsednik Tihomir Zovak nam pojasni, da je nekaj po osmi uri na Vinkovce padlo 7 razpršilnih minometalskih raket. Posledice smo si malo kasneje lahko, ogledali sami. Teroristi — oziroma četniki, kot se po policijskem vo-ki-tokiju sami imenujejo — so iz kilometer oddaljene vasi Mirkovci razsejali rakete po vsem mestu. Brezciljno izstreljene so rakete vendarle dosegle cilj: šest ranjenih, med njimi pet civilistov. Ob 13. uri je napovedana tiskovna konferenca v press centru, vendar se prične z zamudo. Vzrok: ponovno raketno obstreljevanje Vinkovcev. Pred skupščino smo novinarji v pomenku z gardisti, ko 10 metrov od nas avtomobili, pod katerimi se raztrešči granata, rešijo naša življenja. Na press konferenco vendarle prispe minister za informiranje Tihomir Hitrec. Njegove besede: »Mislim, da je čas, da se krene v odločno akcijo. Ta dan bi moral biti prelomnica v obrambi vzhodne Slavonije. Poglavitna naloga je očiščenje Mirkovcev.« Ob 14. uri sledi popolna mobilizacija teritorialcev in garde. Hitrečeve besede so nejasne v kontekstu ukaza gardi in milici, da tudi ob še enem obstreljevanju Vinkovcev ne smejo odgovoriti z orožjem. Ljudje so jezni, počutijo se izigrane. »Več kot 200 mrtvih imamo že na Hrvaškem in nobene osmislitve njihovega žrtvovanja. Ubijajo nas, mi pa molče padamo.« Obidemo dve barikadi, kjer gardisti noč in dan varujejo cesti pred prihodom teroristov v Vinkovce. Pravijo, da so štiri granate, ki so padle pred samo skupščino, izstrelili pripadniki armade, ki imajo sicer prost prehod v Mirkovce. Jezni so, ker ne morejo ničesar ukreniti. njimi molčale in zanikale možnost posilstva. Sobota, 20. julij V Vinkovcih je mirno. Občasni rafali prebivalcev sploh ne motijo več. Sumničavi postanejo, če streli potihnejo — o nenehnem streljanju se govori tudi v Borovem naselju, zato se odpravimo tja. Ob vstopu nas legitimirajo policaji in nas napotijo do barikade. Ulice so povsem prazne, nekatere hiše povsem izrešetane od met-kov, nekaj hišam pa so granate raztreščile strehe. Po vsej dolžini ceste so opazne krvave sledi klanja. Dezinfekcijska služba je s pomočjo preostalih domačinov zaradi epidemije ubila 300 svinj. Ves čas se sliši streljanje iz smeri Borova vas, ki so jo zavzeli četniki. Nekaj časa so imeli svoje gnezdo tudi v Boro- vem naselju, pa so ga kasneje zavzeli gardisti. Povzpnemo se v hišo, od koder garda spremlja premike in dogajanja v Borovi vasi. Z daljnogledom lahko vidiš, kako vojska iz dveh svojih vozil iztovarja nekakšne zaboje. Izvemo, da je v najhujšem spopadu izpred 10 dni bilo veliko mrtvih. Le-ti še zmeraj ležijo na njivi koruze, ki loči obe naselji. Rdečemu križu varne evakuacije mrtvih ni hotela zagotoviti niti armada, ki ima stalne stike s teroristi v Borovi vasi. Vukovar je~ naša naslednja postojanka. V pogovoru s prebivalci izvemo, da se tudi tukaj strelja vsak dan. Prav to jutro je bil smrtno zadet Maljak Tomislav, ki je ob spuščenih roletah gledal skozi okno. Kot odgovor na podtaknjene bombe v hrvaških hišah so bile to jutro razstreljene tri srbske hiše. Na dvorišču ene od teh uničenih hiš gospodinja reče: »Napišite, da mi tukajšnji Srbi nismo nič naredili. Moj mož je bil samo enkrat na barikadi s puško, pa so se mu sedaj maščevali.« Na policijski postaji v Vukovarju prestrežemo obvestilo, da Ilok preletujejo letala. Po tridesetih kilometrih vožnje prispemo v Ilok. Vso noč je armada v 15-minutnih intervalih iz težkih mitraljezov streljala na Ilok. Razlog streljanja ni znan, še manj vzrok dolgotrajnosti obstreljevanja Iloka, saj garda in policija nista odgovorili. Armada je v Iloku nastanjena na mostu 25. svibnja, ki loči srbsko Bačko Palanko od hrvaškega Iloka. Bliža se noč, zato se napotimo nazaj v Vinkovce. Nočni pohod po mestu je pravo doživetje. Avtomobili se zaradi varnosti prevažajo z ugasnjenimi lučmi, maloštevilni »pouii-čarji« s sklonjeno glavo in v teku križajo ulice, gardisti in policaji so v popolni pripravljenosti. Po voki-tokiju četniki prepevajo svoje pesmi, preklinjajo in vabijo Vinkovčane na zadnjo večerjo. Nedelja, 21. julij Tanjug navsezdogaj objavi sporočilo prvega armadnega Ranjenci Hadisakovič Vanja, policaj: »Šel sem na jutranjo stražo. Pričele so padati granate. Hotel sem določiti njihovo lokacijo, zato sem se odpeljal po mestu. Ko sem izstopil iz kombija, me je zadela tretja granata, ki je bila izstreljena na Vinkovce. Poškodovala mi je nogo.« Horvat Stjepan, upokojenec: »Vstal sem ob 8. uri in odšel na zrak. Slišalo se je streljanje. Odšel sem na WC, kjer me je granata tudi zadela. Hčerka in snaha sta me panično klicali. Rekel sem jima, naj se umakneta na varno. Poskušal sem vstati, pa sem od bolečine skoraj padel. Isti hip sem zagledal, kako mi iz noge lije kri. Prvo pomoč mi je nudila zdravnica, ki je prišla slučajno mimo, nato so me prepeljali v bolnico na operacijo.« Tomič Tomislav, obrtnik: »Bil sem v mestu. Slišal sem močne eksplozije. Legel sem pod drevo in spomnim se samo, da sem trenutek kasneje občutil bolečino v nogi.« Haim Slavica, upokojenka: »Iz tržnice sem se s kruhom in mlekom namenila domov. 15 metrov pred domom me je zadelo. Klicala sem ljudi, da mi pomagajo. Bolj kot bolečino sem čutila strah. Samo teroristi in skrajni izprijenci streljajo po civilih. V Vinkovcih ne moreš več normalno živeti. Bojim se za mojo družino, ker nihče ni več varen. Tudi otroci ne.« Patricija, 9 let: »Igrala sem se na dvorišču. Sem mislila, da mi je priletel kamen v roko. Jokala sem, ko sem videla kri na komolcu. Ne vem, kaj je priletelo vame.« 7. STRAN NOVA DODA VINKOVCI MINULI VIKEND avonski klavnici območja, ki pravi, da je bilo raketno obstreljevanje Vinkov-cev simulirano. Vse da je bilo maslo HDZ, ki je celo preko radia pozval prebivalstvo, da se umakne. Se nam je kar zdelo, da je granata, ki je eksplodirala blizu nas, bila plod napetih živcev in bujne domišljije. Odpravimo se v kasarno, kjer poskušamo s pomočjo vojske obiskati Mirkovce. »Ni problema,« nam pravijo, »vrnite se ob 14. uri, ker v Mirkov-cih pravkar razrešujejo neki problem.« Izvemo, da je bila posiljena žena nekega Srba, ki je potem skupaj še z nekaterimi prijatelji streljal na storilca. Ob 14. uri se situacija spremeni. V Mirkovce ne smemo, ni nobene garancije s strani vojske, da ne bodo streljali na nas. Obiščemo še slovenskega vojaka iz Maribora, ki mu natrosimo kup novičk od doma. V Vinkovce prispe tudi Tu-dman, ki pravi: »Hrvatske ne damo.« Misel na odhod v Mirkovce nas še zmeraj preganja. Gremo do barikade. Gardisti nam povejo kruto resnico, da smo novinarji čisto ob pamet. Pravijo, naj počakamo na razplet dogodkov v naslednje pol iure, saj je bil teroristom dan ultimat za vrnitev orožja. Mimo barikade se pripelje vojaški kamion, ki prevaža hrano v Mirkovce. Trije vojaki nas nočejo s seboj, ker imajo poln kamion. Damo jim press izkaznice, da nas najavijo v press centru četnikov. Tja so do sedaj prispeli le novinarji iz CNN in BBC. Ob vrnitvi nam vojaki izročijo izkaznice z besedami: »Ne morete tja. So rekli, da novinarji nekorektno pišete -o njih.« Malo kasneje je na barikado odprt ogenj. Iz Mirkov-cev po voki-tokiju sporočijo: »Zbudili smo se, zdaj se boste tudi vi.« Sledi še njihov pozdrav, »Za dom.« Pol noči prebedimo na barikadi. Fantje so sicer dobre volje, a brez najmanjšega upanja, da se bo zadeva s četniki dobro končala. Brezštevilne žrtve bodo na obeh straneh, pravijo. Ponedeljek, 22. julij Še preden so Vinkovčani dobro odprli oči, že so jih zasipale granate. Obstreljevanje se je pričelo že pred šesto uro. Prve rakete so padle pred skupščino Gardist, kije na polju koruze moral pustiti oba mrtva prijatelja in policijsko postajo, kjer je bit smrtno zadet en policaj... O mrtvih poročajo tudi v mestu, saj se Vinkovci obstreljujejo z vso močjo. Na barikadi so se z okoliških položajev vrnili nekateri gardisti. Obupani, ker so na poljih pustili mrtve kolege. Do 14. ure je ranjenih 18 ljudi. Sredi mesta leži še neeksplodirana granata s serijskimi številkami jugoslovanske armade, katere prisotnost so danes zjutraj opazili v Mirkovcih. Okoli 100 granat so teroristi v Mirkovcih zaradi svoje ogroženosti, kot zatrjuje beograjska TV, razsejali po Vinkovcih. Še-med pisanjem tega prispevka v bližini močno odmevajo eksplozije padlih granat. Kot glas z drugega planeta poziva vin-kovski radio prebivalce Mir-kovcev, da se predajo. Prevza- me me občutek popolnega nesmisla in brezbesednosti. Medtem, ko se odpravljamo nazaj v Slovenijo, vojaški galebi v nizkem letu nekajkrat obkro- žijo Vinkovce. Predvsem kraje, kjer se nahaja garda. Dober kilometer iz Vinkovcev proti Djakovu ljudje normalno živijo svoj vsakdan. Mirkovce nas je zapustilo 90 odstotkov hrvaških družin Krvava sled smrti policaja pred policijsko postajo Vinkovci Sto takšnih izstrelkov je zmasakriralo Vinkovce Iz Mirkovcev se je izselilo že veliko družin. Dvajsetim je nastanitev omogočil Rdeči križ, ostale družine so se preselile k sorodnikom oziroma prijateljem. Imena družin in ^tntkov fa so jim opustoših domove. v iil 1«, ji SSKSSKf. * * “ “vra!,vo oa“ “ Oglasi se nekdo drug. Pravi, da je Hrvat in da s« mu četniki zrušili hišo. Tudi on je odšel zaradi nevarnosti, da »la. tisti lojalni' so odšli. IT “djljo, pa so izselili samo svoje žene in otroke.« NOVA DOBA: V kakšnih odnosih ste biH s Srbi? »Prej ni bilo nobenih problemov. V zadnjih mesecih pa so se jKjpolnoma odtujili. Niti pogovarjali se nismo več.« %ZS2&to tSSSSu 'SSL’vas' p°ra!',“in ‘•S „ ni «0, * MM » » MM. odhajamo, ker granate padajo na sam center mesta. Če že pridemo, nas čez nekaj ur pošljejo domov. Iz Šida v petek i -H™"- - «•* » NOVA DOBA: Kaj prikuj.,.- od na.ledojih doi? »Naj se gospodje predsedniki končno vsedejo enkrat za isto mizo in razrešijo probleme. Zaenkrat je Zagreb še miren in z njim tudi njihove družine, sprašujem pa se, kako bodo postopali, ko ne bodo niti sami več varni.« Ranjeni Tomislav Tomič Ranjeni policaj Vanja Hadisakovič ne/. Janša: končno prava vojska DOMAČA PRIDELA VA Trave ni 0 m m Jobrc trave ni nikjer. Vemo, to n, kmetijski tednik, da h, tujejo 'ncUvn * »WW.* hZAZ in ZhL Erihnnn naie 7ese rm eL Enačenje mehkih in trdih drognosi veh ko nevarnost. Pogo- jaica.tis., ob letošnjem 25K i”ST konopljo. : O -r^ Tiggskshs Srsa“ s^s^gps^i prestrašeni :™5SsiSMS3si”2; ^PSSISiSII Dekriminalizacija drog in legalizacija mehkih drog bo morala biti, kot odziv na skorajšnji padec Evropskih meja. zakonom m'daje hitre ter ogromne zaslužke. SLOVENIJA SE MILITARIZIRA, ARMADA JE ŠE BOLJ NEVARNA Sloveniji so šteti dnevi Čeprav je bil v javnosti ustvarjen vtis, da pomeni odločitev o umiku enot JA iz Slovenije nekakšno zmago Slovenije, bi se veljalo o vsem še enkrat močno zamisliti. Janez Janša namreč snuje vojsko dvanajsttisočih slovenskih plačancev, armada pa je z umikom le še okrepila svoje pogajalske pozicije. Prva informacija je sicer ne- pomislili ne bi, se pričenja preverjena, obenem pa še bolj podrobna. V zadnjem tednu je po enotah TO v Sloveniji zakrožil razpis ministrstva za obrambo Slovenije, v katerem iščejo dvanajst tisoč slovenskih fantov, ki bi stopili v redno vojaško službo. Plače naj bi imeli deset tisoč dinarjev, v času »službovanja« pa še brezplačno opremo in oskrbo. Če vemo, da naj bi slovenske meje po umiku JA nadzirala policija, je jasno, da Janša novači bodoče slovenske plačance. Militantni duh, ki je prežel med okupacijo tudi tiste Slovence, ki še včeraj na takšno notranje presvetljenstvo niti s strani oblasti ustrezno izrabljati. Ob tem, ko še vedno plačujemo 3-odstotni posebni davek za JA, nam slovenska »samostojna« oblast pripravlja že nove stroške za lastno vojsko. Prikazuje se, da smo v minuli »vojni« zmagali, v resnici pa gre največ »zaslug« za zmago pripisati dejstvu, da so v armadnih letalih leteli večinoma slovenski piloti', ki so se ali samoiniciativno pridružili teritorialcem, ali pa na bojnih poletih namenoma streljali mimo ciljev, ki so jim jih določili poveljniki. Če bi imela JA samo v letalih druge posadke, bi se okupacija za slovensko civilno prebivalstvo končala mnogo bolj tragično. Gornje napeljuje k novim ugotovitvam. Pred časom se je poveljstvo petega armadnega letalskega korpusa preselilo iz Zagreba na vojno lokacijo v Bi-hač, potem se je vojska pričela umikati iz Slovenije. Resda imajo delno prav komentatorji, ki menijo, da armada potrebuje vse moči za rožljanje na Hrvaškem, po drugi strani pa to pomeni tudi, da se je armadna pozicija moči nasproti Sloveniji močno okrepila. Zakaj? Ko se bomo v Jugoslaviji v naslednjih treh mesecih pogajali o bodoči ureditvi medsebojnih odnosov, bo armada zainteresirana predvsem za vsaj enako črpanje denarja iz Slovenije. Če bodo slovenski politiki trmasti, jim bo lahfgo takoj zagrozila z letalskimi akcijami na vsemogoče cilje v Sloveniji, saj v Sloveniji ne bodo več locirani njihova tehnika in ljudstvo. Torej jih Slovenija tudi ne bo mogla »blokirati v vojašnicah in na cestah«. Sele z umikom armade iz Slovenije je torej armada postala upoštevanja vreden partner za pogovore, obenem pa šele sedaj Slovenija zares potrebuje usposobljeno vojsko in seveda tudi protizračno obrambo. Tako lahko le v isti sapi ugotavljamo, da bomo za razne vojske v bodoče iz žepov dajali še več in da lastno vojsko vsekakor potrebujemo. Sloveniji so torej šteti dnevi. Ne toliko zaradi groženj oborožene agresije nanjo, temveč zaradi vsega, kar bdmo še morali pred dokončnim odhodom iz Jugoslavije plačati tej propadli državi, predvsem pa njeni armadi. VELENJE, CHICAGO V MALEM Zaspana policija Velenje pretresajo škandali. Gospodarskemu kriminalu se je pridružila trgovina z orožjem in mamili. Podzemlje je že tako močno razširjeno, čeprav daleč od Zahoda, da policija zaenkrat samo še tipa, kako bi se problema temeljiteje lotila. Trava, hašiš, LSD so opojna sredstva, ki jih je v Velenju, tudi drugod, mogoče dobiti — kupiti — za vsakim vogalom. Z marihuano se otroci srečujejo že v osnovni šoli, če pa jih ta val nekako obide, potem ji v srednji šoli ne uidejo. Nasadi indijske konoplje so povsod, kjer so pogoji za rast vsaj malo ugodni, zraven pa cveti še trgovina z mamili in z orožjem. Oboje je nekako povezano. Mnogi pravijo, da se je vse to razširilo, ko je v velenjsko občino prišel »poslovnež«. Pravijo, da so v takrat najbolj razvpitem nočnem klubu pijači dodajali droge. Najprej seveda zastonj, že zasvojeni pa so zanje pričeli odštevati ogromne vsote. Afera Peci, nikdar natančneje pojasnjena, je Pecija sicer odgnala iz Šaleške doline, podzemlje v Velenju pa je dobilo nove razsežnosti. Slovenska policija, navajena takšnega nelegalnega poslova- nja, navajena samo rutinskega dela, se očitno dela ni lotila na pravem koncu in pravočasno. Dogodki zadnjih nekaj mesecev so jih dobesedno ohromili, posledice njihovega »nedela« pa čutijo nedolžni ljudje. Škandali spremljajo Velenjčane že dalj časa, ostajajo pa zaviti v meglo skrivnosti, saj se prav nihče noče izpostavljati. Grožnje s smrtjo se pač vsi bojijo. Da je Velenje vrelišče raznoraznih nezakonitih poslov, tudi korupcije, so »navadni« ljudje izvedeli šele po aferi »Obali«, ki so ga osumili roparskega uboja na treh bencinskih črpalkah, kjer sta bila ob življenje dva črpalkarja, tretji pa je bil težko ranjen. Vendar so za njegovo domnevno povezavo ljudje izvedeli šele kasneje in še to samo s pomočjo njegove matere in sestre, ki obtožujeta slovensko policijo, ker ni storila vsega in ker je dovolila, da sta padli dve človeški življenji. Osumljeni Adel Obali, ki dneve preživlja v celjskem preiskovalnem, zaporu, naj bi bil samo vaba za velike ribe, nerazumljivi dogodki pa so prekinili tudi njegovo ostalo delovanje. Vendar ali so bila za to potrebna človeška življenja, je bilo potrebno streti toliko človeških src? Slovenska policija pač ne izbira sredstev. Vrelišče pa ostaja. Kdo vodi velenjsko podzemlje, kdo vodi vse te nečedne posle? Ljudje, ki jih je Adel izdal v preiskovalnem zaporu, so bili privedeni na preiskavo. Večina, ducat med njimi, pa je iz neprijetnih prostorov tudi odšla. Ali zato, ker jim niso mogli dokazati prekupčevanja z orožjem in mamili? Sliši se, da naj bi s smrtjo neznanci grozili tudi Adelu Obaliju, zaenkrat pa ga v celjskih zaporih še uspešno varujejo. Grozijo tudi njegovi materi in sestri, ki naj bi se preveč vpletali v »mafijske« zadeve. Grozila pa bi jima naj tudi policija. Sicer pa se policisti v Velenju z »mafijo« niso prvič srečali ob primeru »Obali«. Na to, da je Velenje trgovinska povezava med Nemčijo, Avstrijo in Jugom, so bili obveščeni iz avstrijskih medijev in od avstrijske policije, ko so v Avstriji prijeli dva Velenjčana, ki sta tihotapila velike količine orožja in streliva. Ali pa vzemimo primer »Velenjskih Rambotov«, ki sta do zob in čez oborožena »branila državo Slovenijo«. Kako sta lahko vsem na očeh tako oborožena razkazovala tuje »brambovske« veščine? Kaj, če bi njuna srbeča prsta pritisnila na petelina... Z večjo količino hašiša so prijeli tudi Velenjčana v Štor-jah pri Sežani, ko je hotel mamilo spraviti čez mejo. Zgodile pa naj bi se še bolj tragične stvari. Petnajstega aprila letos je izginila mlada Velenjčanka. Spajdašila naj bi se z nekaterimi »mafijaši« in ko je odkrila, s kom se druži, je odšla na velenjsko postajo milice in vse izdala. Zadnja sled zanjo je bil mariborski hotel-Slavija, od takrat je nihče več ni videl. ARMADA IN KRUH S KRŠKEGA POLJA Streli na kombainista Kombajnist Žerjav iz vasice Polje na Krškem polju si bo letošnjo žetev nedvomno zapomnil. Njegov kombajn nosi luknjo od krogle, kar so odkrili šele pozneje, saj streljanja zavoljo ropota stroja ni slišal. Pač pa je videl, za kaj gre, ko je udarilo v kabino. Naše edino vojaško letališče Cerklje ob Krki leži sredi polj. Med v zadnji vojni pripeljane specialce iz Niša se je vgnezdil še prav poseben strah. Menijo namreč, da bi se v žetvenem kombajnu lahko skrili teritorialci, zato so z letališča sprva prepovedali dostop na njive in travnike do razdalje 500 metrov od visoke ograje. Sledila so pogajanja. Komandant teritorialne obrambe je moral celo podpisati, da teritorialcev ne bo dal na kombajn, čeprav med njimi ne manjka kmetov in bi to nedvomno raje počeli v civi-lu doma. Za nameček bi se moral o žetvi pogajati z vojaško komando še vsak kmet posebej. Na poljih naj bi slednjič lahko delali le od zore do mraka, od 6. do 20. ure. Traktor, ki je zapeljal na polje pa je že na dan pogajanj ob 13. uri ponovno naletel na jez- ne armadine specialce. Niso ga pustili niti obrniti, s polja je moral v vzvratni vožnji. V torek, 16. julija smo se pogovarjali s kombajnistom Leopoldom Kerinom, dobrodušnim kmetom iz Račje vasi. S svojim rdečim Zmajem se je pravkar vrnil z žetve na drugih poljih. »Vidite, saj imam stroj njihove tovarne,« je pokazal na znamko ob naši opazki, kam bi tu lahko spravil teritorialce, češ prav rad bi jim v Zemunu narejeni stroj razkazal, da ne bi kvasili takih. Mrk pa postane, ko nanese beseda na to, kdaj bodo želi sami. »Mi imamo tam kakšen hektar pšenice in 80 arov ječmena, tačas suhega kot poper. Ja, vsi kmetje, od Boršta do Cerkelj imajo tam blizu letališča zanesljivo za požeti najmanj 10 hektarjev pšenice. Poglejte, tudi zadruga Agrarija ima zrelo lepo oljno repico. Debeli dve uri so se pogovarjali z odgovornimi z letališča pa niso nič dosegli,« govori o tej letošnji nenavadni žetvi. Drugo poglavje so mine, ki so položene okrog letališča tudi po 30 metrov na široko v kmečka polja. Poznavalci pravijo, da so tam bolj v strah lastnim vojakom, da jim ti ne bi uhajali. Kmetje, pravijo, da so jih nekaj umaknili sami pri Črešnjicah. Po drugi strani prihajajo grožnje iz Beograda, kako naj bi republika Slovenija vplačevala v Markovičev zvezni proračun za taisto armado. Kdor ima takšen odnos do žita in torej kruha, ga tudi ni vreden, se jezijo kmetje. Na Obrežju pripovedujejo tudi naslednjo resnično zgodbo iz sedemdnevne vojne. Lastnik malega vinograda na vzpetinici v bližini mejne postaje se naj bi med dolgotrajnim čakanjem tankov pogovarjal s poveljujočim starešino. Ko je ta slišal, da ima možak tam gori vinograd, je tank pognal prav v sredino vinograda! In to je prav tisti tank, ki jo je kasneje skupil pri Prilipah. Leopold Kerin: »Kdaj bomo letos želi v bližni letališča?« ERNEST FUJS, PRIMAT MARIBOR Devize v Primatovi blagajni Kako preživeti in s čim v Evropo, je danes vprašanje, ki tare slehernega treznega Slovenca. Vzpodbuden primer ni treba daleč iskati. Je tu, pri roki, v Mariboru. Gre za Primat, podjetje, ki je že pred tremi leti napovedalo razsulost mariborskega gospodarstva, podjetje, ki danes s svojimi proizvodi osuplja in osvaja zahodni svet. Prvega novembra pred tremi leti je takratna mariborska oblast iskala žrtveno jagnje, strokovnjaka, ki bi se vsaj navzven trudil rešiti razpadajoči Primat in njegovih 1900 v Mariboru, v Sloveniji in po Jugoslaviji raztresenih delavcev. O žrtvenem jagnju pravimo zato, ker je bila »uradna rešitev« za Primat znana: ekonomsko uspešni del in obrate z donosnimi programi bi naj izločili, ostalo pa prepustili usodi. Zamisel o takšni preobrazbi Primata je bila »požeg-nana« in tudi uresničena. Toda zgodilo se je, kar oblastniki niso niti predvidevali, kaj šele, da bi verjeli, da se bo kaj takega zgodilo. Ernest Fujs, diplomirani inženir, ki so ga pregovorili, da je prevzel krmilo odpisanega dela Primata, je svoje poslanstvo vzel drugače, kot nešteto »prisilnih upraviteljev«, ki jih je oblast postavljala za krmila zavoženih podjetij. »Ločitev podjetja je bila izvršena preden sem jaz prišel v Primat. S to delitvijo se nisem in se še danes ne strinjam. Toda tako je bilo,« danes pripoveduje Ernet Fujs. V Primatu so ostali nekdanji tozdi Kovinsko pohištvo, Transom, Ban, Bančna oprema. Bratstvo v Ušču, marketing in skupne službe. V dveh in pol letih je v Primatu ostalo okrog 700 delavcev, vštevši tudi one v Ormožu in 160, ki so ostali pri reorganizaciji v delniško družbo v Ušču. Akordi za izvoz In zanimivost. Medtem ko so v »odpisanem« delu Primata živeli iz rok do ust in komaj povezovali konec s koncem, da bi se rešili najhujšega, je izdvojeni del lagodno spremljal napore svojih nekdanjih sodelavcev. »Ko sem prišel v Primat, sem naletel na sorodno dušo, na inženirja Eriha Štefaneca, tehničnega direktorja, moža, ki je v Primatu dolga leta delal v razvoju. Z njim sva na novo oblikovala vse, od proizvodnje, programov do poslovnega sistema. Pred delavci ni bilo treba ničesar skrivati, ker je bilo vsem jasno, da je vse globoko pod - vodo. Zato sem rekel samo eno: čaka nas trdo in kva-litetno delo, kdor je na to pripravljen naj ostane, kdor ne, naj gre. Za vsa dela smo uvedli akord...« — Medtem se je pokazalo ali razkrilo, da so v Mariboru začeli drug za drugim klecati tudi paradni konji... »O tem ne bi govoril. Še manj pa o gospodarski politki. Rad pa priznam, da niti sam nisem verjel, da je ta del Primata še vedno podjetje, ki je sposobno v dveh letih razviti sedem skupin proizvodov potr- jenih z evropskimi in v enem primeru za ameriškim atestom. Dve leti je trajal postopek za pridobivanje atestov, vložili smo vsak razpoložljiv dinar...« - Ob zadnjem obisku in pogovoru predsednika Milana Kučana z mariborskimi gospo-darstvniki ste mu omenili vaš primer, ko imajo namreč delavci Primata, ki dosegajo izredne izvozne uspehe in dobro gospodarijo manjše plače, kot delavci podjetij, ki so še vedno pod vodo... »Dovolite, da dokončam tisto z atesti. Primat ima namreč danes deset atestov na sedmih različnih področjih. Gre za kovinsko pohištvo, za opremo za arhive, opremo za knjižnice, za bančno opremo, opremo za skladišča... Takšen atest velja veliko denarja, opravljajo pa ga tuji, v Evropi ali Ameriki priznani inštituti. Gospodu Kučanu in drugim sem omenil primer naših delavcev tudi za to, da sem nazorno prikazal, kolikšne so pri nas družbene dajatve. Pri nas mora namreč delavec ustvariti za 6000 mark dohodka, da mu ostane 600 mark za plače. Na zahodu pa mora ustvariti 5600 mark, da njemu ostane 1900 mark!« Primatove »črne skrinjice« - Zdajšnje razmere v Sloveniji so znova odmaknile sistemske rešitve. »Pri nas deluje trg samo v tistih segmentih gospodarstva, ki posluje na Zahodu. Filozofija zahodnega tržnega sistema je v čim cenejši proizvodnji, da bi izdelek zatem čimdražje prodal, pri nas pa je ravno nasprotno ...« - Kako se vam je navkljub našim razmeram in nekdanjim razmeram v Primatu uspelo ob- držati na tujem trgu? »Že omenjeni testi kažejo na našo naravnanost. Nam je jasno, da se lahko obdržimo in razvijamo le, če bomo toliko kvalitetni, da smo na tujem trgu konkurenčni. Navzlic težavam smo v tem času povečali izvoz za 220 odstotkov, delamo pa na tem, da bi 60 odstotov celotne proizvodnhje prodali v tujini...« - Izvedeli smo, da so vam prišli v Maribor čestitat strokovnjaki, ki so opravili atest neke vaše blagajne ... »Res je, po testiranju ene naših blagajn, ki so jo ogrevali ali točneje razžareli nad več kot tisoč stopinj, jo zatem v prostem padu spustili devet metrov globoko, in v vsem času v notranjosti temperatura ni dosegla 50 stopinj, po padcu na tla pa se blagajna ni deformirala, da se je dala normalno od- preti, je v Maribor pripotoval vodja skupine strokovnjakov, ki so v Nemčiji opravljali testiranje in nam čestital... To je vrednost, ki Primatu odpira vrata na tuji trg. Gre za dolgoročno pogodbo v vrednosti 30 milijonov mark ... Gre za priznanje in zaupanje v našega delavca, v našega strokovnjaka, gre za blagajno, ki jo naši delavci imenujemo po popularni »črni skrinjici«, ki jo vgrajujejo v letala... V teh norih dneh je še kako pomembno kje in kam daš hraniti vrednostne papirje, dokumente ali dragocenosti. Nedavni dogodki pri nas to še kako potrjujejo. V tujini pa je nakup te opreme osnovna naložba, ki jo vzpodbuja in njen razvoj kreditira sleherna zavarovalna družba. Res pa je, da se tudi pri nas povečuje prodaja.« Forma GRAFIČNA PRIPRAVA SIMONA VOVK C. na Ostrožno 113 63000 Celje ‘S* 063/34 222 ROKOMETNI KLUB CELJE , PIVOVARNA LAŠKO čas« Za Slmaljo /a Aariaga »/enega drfai-taio e/,, veta /e ca zmaga dneva, /e,a, desetic,a pa tud/ stoletja. Ja SSSt^S^—SS^dfiSiS mmimrnsm -mmS SiSiedstvaSMlned/tagla: ^ gZaST "AZ,|"eX“" neA;t> potopno ~ /e v političnem smislu enaka osvoji sjva, enote m ustanove JlsA v rokMme^odiaejo m •vtedjAatJutk osvajala milimeter za mi' fl 51 : :is Nimš mmen, da bi poveličevali zmago Slovenije, pred- j ilsliiiii log* dogodkov prepričevanj' /ti pogojevanj na ostanku danega Ptedsedstv. na ŽlŽ^fŽSŽjgigSSS^ŽSŽŽ Če slovenski komunisti m bi tiste hladne januarske noči iov ker je imela Slovenijo Slovensko vod- pnrounali noUt,sn. k, so prej vsaj mesec in pol blokiral, iSfca sszzg&zsz s :,^c SS" S32S51SSS5 “»»S,,,™,......... Jovič in njegovi somišljeniki seveda m bil prostovoljen. Bili so prisiljeni v /o, Aer drugega izhoda niso imeli. Na žalost je ; njihova blodnja dolgo, predolgo trajala. Vse do pred kratkim. točneje do agresije .INA na Slovenijo, so mislili, da slovenski narod in njegovo vodstvo nista na isti strani. Ko so dojeli, da so zavedeni, jim ni ostalo nič drugega kot da dvignejo roke za slovensko samostojnost. Bil je to še en njihov, upajmo da zadnji poraz. Če bi svojo zablodo dojeli prej, bi bilo mnogo bolje, tako za njih kot za slovenski narod. Tedaj se ne bi prelivalo nedolžne slovenske krvi. Četrtkova odločitev bi lahko bila sprejeta prej, mnogo prej. Ko bi bila sprejeta vsaj že 27. junija, ne bi bilo toliko žrtev na obeh straneh. V kolikor hi pa bila sprejeta že kakšno leto prej, bi bila Slovenija danes že v Evropi. Tako pa... S svojo samostojnostjo Slovenija m rekla »adijo« Jugoslaviji. Nasprotno, z ostankom Jugoslavije se še lahko pogovarja. INTERES IN DUSEBRIZNIKI Brutalno bogata Slovenija Glavni odbor vladajoče Socialistične stranke Srbije je na seji 2. julija 1991 obravnaval stanje v Jugoslaviji, ki je nastalo, kot je bilo uradno sporočeno, »zaradi enostranskih in nelegitimnih odločitev ter nasilnih dejanj Hrvaške in Slovenije«. Namen te seje je bil ugotoviti naloge in program delovanja te stranke v nadaljnjem obdobju, Toda namesto da bi vladajoča stranka v uradnem sporočilu, ki je bilo objavljeno z dvotedensko zamudo ponudila svojemu ljudstvu izhod iz politične in gospodarske krize, v tem dokumentu deli zaušnice in lekcije Sloveniji in Hrvaški. Tako je že na začetku sporočila rečeno, da so legalno sprejete odločitve slovenske skupščine in hrvaškega sabora o osamosvajanju in proglasitvi suverenih držav »enostranski in brezobzirni« akti. ki so, poglej čudo, »v nasprotju z vsemi pravnimi in etičnimi načeli moderne civilizacije«. Srd in bes srbskih socialistov sta še posebej uperjena v Slovenijo. Del sporočila, ki se nanaša na Slovenijo, je sestavljen v takšnem slogu, da si zasluži, da ga citiramo v celoti, zato naj nam bo odpuščeno zaradi dolžine citata. Tako Glavni odbor Socialistične stranke Srbije med drugim pravi: »Slovenija se ni samo odločila odcepiti se, temveč je začela to odcepitev izvajati v praksi - z nepriznavanjem zveznih zakonov, z neizpolnjevanjem obveznosti do zvezne države in z zavzetjem mejnih prehodov države Jugo- slavije s silo. Pri tem je grobo prekršila pravno ureditev in zakon zamenjala s silo. Ko je bil storjen poskus ustavitve tega nasilja s sredstvi pravne države in vzpostavljanja kontrole nad jugoslovansko mejo, je slovenska oblast malemu kontingentu Jugoslovanske ljudske armade vsilila brutalno, umazano in brezobzirno vojno, kakršno ni bilo moč videti na teh prostorih in v Evropi še od časov fašistične okupacije«. Cinizmu in zaslepljenosti očitno ni konca. Vsak komentar je odveč. Pozabavali pa se bomo z nečim drugim. V nadaljevanju sporočila Glavnega odbora je poudarjeno, da je interes srbskega naroda ostati v Jugoslaviji. Za skupno življenje v eni državi s srbskim narodom se je izjasnil tudi črnogorski narod in oni bodo, kot je napisano v sporočilu, »še naprej živeli v Jugoslaviji kot skupni državi z vsemi tistimi narodi, ki bodo to želeli na demokratični in enakopravni osnovi«. Toda, po mišljenju Slobodana Miloševiča, Borisava Joviča in ostalih glavarjev Glavnega odbora Socialistične stranke, je ta osnovni interes »ogrožen s hrvaškim in slovenskim separatizmom«. Tako smo iz sporočila seje Glavnega odbora Socialistične stranke Srbije izvedeli, da so za vse krivi Slovenci. Slovenija je torej kriva za stanje v Jugoslaviji in kriva je, ker hoče oditi iz Jugoslavije. Akti slovenske oblasti o osamosvajanju Slovenije so proglašeni, kot smo že S»-S '•*<* je Borisav Jovič: Kako naj Srbija dela, da bo čim manj delala? citirali, za neskladne s pravnimi in etičnimi načeli moderne civilizacije. Slovenija torej ni civilizacijska država. No, če je tako, potem bi moral ostali del države biti srečen, ker nekdo, ki ni civiliziran, zapušča državno skupnost. Vendar to ni problem. Slovenija je Jugoslaviji bolj potrebna, kot Jugoslavija Sloveniji. Glavni odbor Sociali- stične stranke Srbije je preveč zaskrbljen nad usodo Slovenije. Zaskrbljeni so, glej ga zlomka. kako bo s Slovenijo jutri. Prav čudni dušebrižniki in advokati. Toda to ni skrb za Slovenijo. To je skrb zase. Srbija hoče, da Slovenija ostane v Jugoslaviji. Nekdo mora zmeraj vleči naprej. Zakaj potem tega odkrito ne povejo? NA BALKANU JE VSE MOGOČE Kučana na vislice Delijo čine Po predlogu obrambnega ministrstva in ukazu Milana Kučana je Slovenija pred nekaj dnevi dobila svojega prvega generala. Iz polkovnika je v čin general-majorja napredoval Janez Slapar. V obrazložitvi tega napredovanja je poleg ostalega navedeno tudi, »da je bilo izkazano izredno vojaško znanje za veličastno zmago nad okupatorsko armado«. Toda to in vsa ostala napredovanja v slovenski TO so bila v beograjskem tisku pričakana z veliko cinizma in ironije. Tako za generala Slaparja v vseh poročilih navajajo, da je po poklicu učitelj v pokoju, da je bil do nedavnega rezervni kapetan JLA in da je nekaj dni pred začetkom oboroženega spopada v Sloveniji »na hitro dobil čin polkovnika«, V poročanju o napredovanjih v slovenski vojski je beograjski časopis »Politika ekspres« izgubil vsakršno mero dobrega okusa in med ostalim pravi: »Če se bodo napredovanja in razdeljevanje činov v slovenski armadi nadaljevala z začetim tempom, ne gre izključiti možnosti, da bosta celo Milan Kučan ali pa sam Janez Janša kmalu promovirana vsaj v naziv maršala. Napredovanja v slovenski vojski so bila torej pospremljena s posmehom in porogljivostjo. Toda ko je general armade Veljko Kadijevič pred nekaj dnevi v višje čine povišal veliko večje število oficirjev JLA, tega cinizma ni bilo moč zaslediti. Naj vas spomnimo da je bii ob tej priložnosti v poročnika povišan tudi starejši vodnik Dragomir Grujevič, o katerem smo pisali že v prejšnji številki tega lista. Napredovanja po vojnih zmagah niso slovenski izum. Slovenska vojska pa si je vsekakor izborila zmago. O tem ni dvoma. Zato tudi napredovanja. Jugoslovanska armada je utrpela poraz. Tudi o tem ni dvoma. Nejasno je, zakaj potem napredovanje namesto degradiranj in odvzemov činov. Namreč, zgodilo se je ravno to - napredovanje za poraz in fiasko. To pa je že Kadijevi-čev izum. Novo sojenje V času, ko bo ta članek pred svojimi bralci, se bo v zgradbi beograjske Pedagoške akademije začelo »veliko« sojenje za izdajo Jugoslavije. Na »zatožni klopi« naj bi se tokrat znašli Ante Markovič in Zvezni izvršni svet, dr. Franjo Tudman in Vrhovni-.štvo Hrvaške ter Milan Kučan in slovensko vodstvo. Tožilstvo bodo zastopali predstavniki petih strank Demokratske pedagoške stranke Jugoslavije, Socialistične ljudske stranke Jugoslavije, Socialisitčne stranke Srbije, Delavske stranke Jugoslavije in Gibanja jugoslovanske pespektive. Obtožnice bodo dostavljene Markoviču, Tudmanu in Kučanu, tako da bodo obtoženi imeli možnost obrambe. V obtožnici zoper Anteja Markoviča je med drugim rečeno, da so on in njegova vlada krivi za izdajo SFRJ, oboroževanje HDZ-ja, napačno in neodgovorno izpostavljanje vojakov in častnikov v oboroženih spopadih v Sloveniji in tako naprej. Tudman in Vrhovništvo šo obtoženi za izdajo SFRJ, izdajo hrvaškega ljudstva, trganje bratskih in prijateljstkih vezi med srbskim in hrvaškim narodom, za povzročitev bratomorne vojne. . . Podobna obtožnica je sestavljena tudi za Milana Kučana, le da njega krivijo še za napad Slovenije na Jugoslavijo. Morda se med obtoženimi resnično nahajajo tudi tisti, ki bi morali odgovarjati. Čudno pa je, da pravih krivcev na tem seznamu ni. Obtožnico bi bilo zato vsekakor potrebno razširiti še na Slobodana Miloševiča, Borisava Joviča, Veljka Kadijeviča in mnoge druge. Vlasijevi zločini Vrhovno sodišče Kosova, ki mu je predsedoval Isak Niševci je pred nekaj dnevi sprejelo sklep, s katerim se ukinja sodba Okrožnega sodišča v Titovi Mitroviči iz 24. aprila lanskega leta, s katero so bili oproščeni obtožbe Azem Vlasi, Aziz Abraši, Burhan K,avaja, Ljazar Krasniqi in še deset bivših vodilnih delavcev »Trepče«. V obrazložitvi sklepa Vrhovnega sodišča Kosova je poudarjeno, da Okrožno sodišče v Titovi Mitroviči v prvostopenjskem postopku ni medsebojno povezalo vseh dejanj obtoženih in jih obravnavalo kot celoto ter je zaradi tega sprejelo oprostilno sodbo. Vrhovno sodišče Kosova je prav tako ugotovilo vrsto protislovij in nejasnosti v oprostilni sodbi, zato so celotno zadevo vrnili na ponovno sojenje Okrožnemu sodišču v Titovi Mitroviči. Azem Vlasi bo tako kmalu drugič sedel na zatožno klop-Znano je, da je bilo njegovo prvo sojenje farsa in politični proces-Demokratični javnosti doma in v svetu je odleglo, ko je Okrožno sodišče v Titovi Mitroviči sprejelo oprostilno sodbo. Če je bilo še pred dvema letoma moč najti le trohico možnosti, za politični proces, bi danes morali Vlasija odlikovati, saj je bil na čelu mnogih pomembnih dogajanj v Jugoslaviji. Glavni greh Azema Vlasija bo tudi na tem sojenju organiziranje stavke rudarjev v rudniku Trepča. Zaradi tega ga hočejo spraviti v zapor. Toda Vlasi nima na vesti niti enega človeškega življenja. V drugih krajih države umira na desetine ljudi. To so zločini. Za to nikogar ne kličejo na odgovornost. 11. STRAN NOVA P® DOBA MEDIJSKA VOJNA Propagandno nakladanje Solidarni harač Zaposleni na pravni fakulteti v Novem Sadu so te dni dobili dopis vodstva te akademske ustanove, v katerem jih pozivajo, da izkažejo solidarnost z begunci iz Hrvaške. V drugem stavku se poudarja (omenja, podčrtava), da je akcija popolnoma prostovoljna. V tretjem stavku se določa funkcioniranje principa prostovoljnosti: »Tistim, ki se ne bodo prijavili, da bodo sodelovali v akciji solidarnosti, bo z računa odvzet enodnevni zaslužek.« Pa reci, da ne boš sodeloval, če si upaš. Vreme, Beograd, julija. Brez komentarja, saj je »prostovoljnost« komentiralo že Vreme. Zakaj Mesič molči Hrvaški mediji stalno govorijo o »četnikih« in »teroristih«, a četnikov ni bilo v Slavoniji niti med vojno. Če pa že tamkajšnje informativne hiše ne želijo prenehati z lažmi, potem bi se moral Stipe Mesič, ki izhaja iz znane partizanske družine, tudi oglasiti v imenu te slavne zgodovine proti takšnim manipulacijam z javnostjo. Nedeljna Borba, Beograd, V. Marjanovič o tiskovni konferenci ZK-GZJ, julija. Dokaz pa tak. Četnikov med vojno ni bilo v Slavoniji, ergo jih tudi zdaj ni. Hvaležni so postali nehvaležni Prebivalci Gornje Gorevice nedaleč od Čačka so sneli spominsko ploščo s kulturnega doma v centru vasi, na kateri so besede hvaležnosti bivših izgnancev iz Slovenije za izkazano gostoljubnost v letih druge svetovne vojne. Odločeno je, da se plošča zapakira in po pošti pošlje krajevni skupnosti »Silvira Tomasini« v Mariboru. Na ta način so prebivalci Gornje Gorevice izrazili svoj protest zaradi nerazumljivega odnosa slovenskega naroda proti JA in posebno proti vojakom iz Srbije. Politika, Beograd, julija V Mariboru žal nimajo niti ene plošče, na kateri bi se Srbi zahvaljevali, kako nesebično so jih Mariborčani hranili 45 let, da bi jo poslali nazaj. Sovraštvo ločuje zakone Mednacionalno sovraštvo se je globoko vsadilo tudi v mešane zakone. Možje in žene srbske in hrvaške nacionalnosti se na veliko ločujejo in na ta način delijo svoje otroke. Ada, po narodnosti Slovak, drugače visok oficir JLA, nam je povedal te dni v Kninu: »Moja soproga Hrvatica, s katero sem živel v zakonu 28 let, ne želi živeti z mano, čeprav sva iste veroizpovedi, samo zato, ker sem profesionalni vojak. Sin in hčerka sta odšla živet z mamo. Vseeno me niti to ne bo prisililo, da spremenim svoje prepričanje. Moralno podporo dobivam od ostarele mame, ki živi v Slavoniji.« Pobjeda, Titograd, julija. Blagor oficirjem z zavednimi materami. Armada bo zahtevala odškodnino Ko teče pravda o nadomestilu vojne škode v znesku dveh milijard in 200 milijonov dinarjev, katerega je Slovenija še postavila, je polkovnik Milan Gvero izjavil, da ne more biti niti govora o nadomestilu vojne škode tistemu, ki je napadel legalno armado pri izvrševanju legalnih nalog na lastnem ozemlju. Tudi vojska bo po pregledu škode postavila svoj zahtevek za povračilo. Ilustrovana Politika, Beograd, julija. Odškodnino lahko zahtevajo zmagovalci, kar pa JLA zasedaj še ni, bo pa morda čez kakšnih 500 let. Če bi se armada hotela izogniti škodi pa naj čimprej izgine iz Slovenije. Izjava tedna Za vsakega vojaka, padlega v Sloveniji, morajo srbske matere roditi še sto vojakov. Vreme, Beograd, dr. Rada Trajkovič, članica predsedstva prištinske »Pdstojbine«, julija To je čisto podobno Goebbelsovemu »Lebensbornu«: Zaprimo za en dan tisoč arijevk in sto esesovcev in čez dvajset let bomo imeli tisoč čistokrvnih bojevnikov. Prelivanja večja od dolga Čeprav je delitveno bilanco Jugoslavije težko napraviti, je to delo potrebno napraviti, da bi oni, ki želijo oditi, vedeli, kakšno ceno morajo plačati. V delitveni bilanci se morajo po sami logiki stvari razčleniti vsi dolgovi in kursne razlike po tej osnovi, imeti je treba na umu tudi to, daje tuje kredite, ki sta jih najemali Črna gora in BiH, izkoriščala Slovenija. Tu je treba razčistiti tudi neto imovino, ki se nahaja v drugih republikah, kot tudi problem neenakomernega izkoriščanja reparacij v času od 1946 do petdesetih let. Obvezno se mora napraviti bilanca, ki izhaja iz dejstva, da je denar iz naslova plačilnega prometa mnogo bolj izkoriščen v Sloveniji in na Hrvaškem kot v Srbiji in da je na ta način pridobljena realna vrednost, ki v svobodni precenitvi presega tuji dolg države. Plačila po osnovi dehtvene bilance bi seveda morala imeti tudi določeno strukturo dospelosti in predvidene obresti za zamudo pri izplačevanju. Logično, vojne reparacije dospejo v plačilo takoj. Vojna škoda Hrvaške tudi. Takoj. Prelivanja skozi obresti v plačilnem prometu se lahko izplačujejo v roku kakšnih dvajset let, medtem ko tuji dolgovi dospejo v plačilo po dogovorjenem roku. Privredni pregled, Alekdandar Kovačevič, svetovalec v beograjskem Centru za razvoj informatike in poslovanja, julija. Samoumevno smo Slovenci spet krivi, ker smo bolje poslovali, ker smo najemali manj tujih kreditov, krivi smo pa najbrž tudi zato, da je Jugoslavija bratom Bolgarom 1946. odpustila vojne reparacije. Maro j evičeve žalostinke Po sledeh kralja Petra II.: Marojevič bo svoji slovenski stranki za enakopravnost občanov ukazoval iz »varnega« Beograda. Stanovanja južnjakov izgubljajo vrednost Stanovanjska naselja v Sloveniji, ki so bila zgrajena v sedemdesetih in osemdesetih letih, so v glavnem naseljena z neslo-venci, ki so tudi lastniki teh stanovanj. Vrednost teh stanovanj je bila pred temi dogodki v Sloveniji 2000 DEM za kv. meter, zdaj pa so vredna le kakšnih 50—600 DEM za kv. meter. Mi smo zahtevali že prej in bomo zahtevali tudi v bodoče, da se neslovencem izplača vrednost minulega dela, ki so ga vložili v Slovenijo, to pa znaša za 178.000 delavcev okrog 30 milijard nemških mark. Dragiša Marojevič, Ljubljana, Politika ekspres, 10. julija 1991 Koliko bo vrli Dragiša šele zaračunal srbske gastarbajterske usluge Nemcem, ko bo Nemčija prišla na vrsto za priključitev v veliko Srbijo. Belogardistom služijo komunisti V Sloveniji ni zmagala demokracija, temveč je en enopartijski sistem zamenjal drugega. Do nedavnega so v Sloveniji bili na oblasti komunisti, katerim so služili belogardisti, zdaj pa belogardistom služijo komunisti. Slovenska demokracija je ogrozila 20 odst. svojih državljanov neslovencev, pri čemer so najbolj peganjani Srbi in Črnogorci, a tudi drugim se ne obeta nič dobrega. V Sloveniji je na račun vojne industrije ukinjenih 170.000 delovnih mest, pri čemer so najbolj ogroženi neslovenci. Dragiša Marojevič na novinarski konferenci v republiškem sekretariatu za informiranje Srbije. Oslobodjenje 10. julija 1991. Šele po teh Dragišinih izvajanjih smo Slovenci izvedeli, da so bili slovenski belogardisti in komunisti med in po vojni veliki prijatelji in so bržčas v Rogu imeli skupne piknike ter strelske veselice. Do nadaljnjega v eksilu Stranka za enakopravnost državljanov, ki je nastala in doslej delala v Sloveniji, bo v prihodnje delovala v pregnanstvu, medtem ko bo v Sloveniji delovala na ravni operativnega štaba. Dragiša Marojevič, Borba, 9. julija 1991 Dober vojvoda tale Dragiša: napovedal je vojno Slovencem in se umaknil na varno. PO BIVŠI DOMOVINI Ljubljana: opazovalci so prišli v Ljubljano. Evropska misija je opravila vljudnosti obisk pri slovenski vladi. Ljubljana: Vlada je pripravila predlog zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij. Ljubljana: Po prvih podatkih, ki jih ima komisija za oceno škode, ki jo je povzročila JA ob agresiji nad Republiko Slovenijo, znaša vojna škoda 102 milijardi dinarjev. Ljubljana: Janez Slapar je bil povišan v generalmajorja. Zagreb: Boji za etnično čisto Banijo se zaostrujejo. Hrvaška opozicija se trudi dokazati, da čuti z ljudmi na tem območju, medtem ko vlada še molči. Ljubljana: Predstavniki zelenih strank zahtevajo od vlad svojih držav priznanje slovenske samostojnosti. Beograd: Miloševič je obljubil »osvežitev« vlade. Opozicija je od srbskega predsednika izsilila privolitev v kadrovske spremembe. Jesenice: iz sodov vse bolj curlja. Jeseničani niso dobili obljubljenega odgovora, kdaj bodo sode z nevarnimi odpadki odpeljali iz železarne, jezijo pa se tudi v Ljubljani. Ljubljana: Slovenski mlini in blagovne rezerve bodo v Sloveniji odkupili približno 100 tisoč ton pšenice. Novi Sad: Vojvodinska banka bo odobrila 4,5 milijarde dinarjev posojila za odkup 1,165.000 ton pšenice letošnjega pridelka z družbenih in zasebnih polj. Zagreb: Sodišče je prepovedalo prodajanje Slobodnega tjed-nika, ker je kradel »Danasove« ekskluzivne stenograme z 90. razširjene seje Predsedstva SFRJ. Knin: Komisija sinjske, dmiške in kninske občine je končala z ocenjevanjem škode, ki so jo ti predeli utrpeli ob lanskem potresu. Škoda je v Kninu večja od 700 milijonov dinarjev, vključuje pa tudi 11 milijonov dinarjev škode za poplave. Ljubljana: Skupščina je uokvirila nov sistem zdravstva. Ob tem so se poslanci zavzeli, naj spremembe ne bodo prehitre niti preveč boleče, zlasti pri prehodu z obveznega na prostovoljno zdravstveno zavarovanje. Ljubljana: Usode deviznih vlog ta hip ne pozna nihče. Če velja brionska deklaracija, potem tudi za slovenske devizne vloge jamči federacija. Beograd: V tretjem poskusu so na sejo Predsedstva prišli vsi člani in še drugi povabljenci. Dogovorili so se za odhod JA iz Slovenije brez incidentov. Zagreb: Poveljstvo vojnega letalstva se je iz Zagreba preselilo v Bihač, kar je sicer predvideno v primeru vojnih razmer. Četniki se bližajo Sisku in Karlovcu. Priština Čistke med Albanci se nadaljujejo. Albanski profesorji ostajajo na cesti, tako da so nekatere fakultete že popolnoma etnično čiste. Beograd: Turisti z vzhodnoevropskih držav bodo morali v prihodnje pri vstopu v našo državo zamenjati 200 dolarjev. Obvezne menjave bodo oproščeni le tisti, ki potujejo v skupini. Beograd: V Srbiji ne dovolijo strankarskih vojsk. Srbska skupščina je sprejela zakon o obrambi, kot pa pravijo, njihovi TO ne manjka orožja. Zadar: Na zadarskem območju je pravo vojno vzdušje. Mesto in okolica sta brez elektrike, Biograd na moru pa tudi brez vode. Zagreb: Armijski »tampon« varuje teroriste. Martičeva banda je znova poskušala napasti Lišane, v srditih bojih v Mirkovcih je ujet vodja teroristov, napadi na hrvaško Kostajnico so bili odbiti... Zagreb: Franjo Tudman zahteva, da se ob umiku vojske iz Slovenije dogovorijo tudi za umik iz Hrvaške. Ljubljana: V Ljubljanski banki se ogrevajo, da bi država deviznim varčevalcem ponudila vrednostne papirje. Ljubljana: Pokojnine se bodo zvišale za 5,4 odstotka. Upokojenci bodo višje pokojnine skupaj z razlikami za junij prejeli konec meseca. Portorož: Ob morju je vedno več turistov iz Slovenije, kar za 71 odstotkov več kot lani, le da je njihova kupna moč precej manjša, kot so bili vajeni včasih. Krško: Jedrska elektrarna Krško spet dela z vso močjo. Zaustavitev zaradi vojne nevarnosti je povzročila za 14 milijonov DEM škode. Ljubljana: Slovenska industrija je junija letos izdelala za 12,2 odstotka manj kot junija lani. Prodaja na tuje spet močno peša: tečaj pa miži pred cenami. Ljubljana: Republiška uprava za zdravstveno varstvo je znižala cene za zdraviliško zdravljenje in predlagala še poračun za prvo polletje letošnjega leta. Nova Gorica: Nekaj pripadnikov JA se je že umaknilo z obmejnih stražnic na Goriškem. Umaknili so se v spremstvu slovenske policije, šli pa so nazaj v matične kasarne. Ljubljana: Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan in član predsedstva Jugoslavije dr. Janez Drnovšek sta se trudila priti na Ohrid. Ker so vsa civilna letališča v Sloveniji bila zaprta, sta na morebitno dovoljenje za let čakala na brniškem letališču. Zagreb: Teroristi so se lotili obstreljevanja Vinkovcev. V spopadih je bil ubit hrvaški policist, hrvaška narodna garda pa je napad na Vinkovce uspešno ubranila. INDUSTRIJSKA PRODAJALNA Zidanškova 27, Celje To je trgovina z najcenejšim ženskim in moškim perilom, največjo izbiro body-ev, pižam, spalnih srajc, halj, svilenih nogavic in največjo izbiro uvoženih ženskih in moških kopalk Pridile in se prepričajle! HVALA ZA ZAUPANJE NOVaM DOBA POUTNO BRANJE STRAN 12 13. STRAN ». NOVA DODA ». KONEC ZGODOVINSKIH LAŽI ». ». DR. NADA KLAIC: 0. 0 0 0 0. 0 0 0 0 0 ZADNJI KNEZI CEUSKI V DEŽELAH SV. KRONE '0 0 •0 P- l I '0 '0 l0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 ne v Priimek 0 pošta ‘'9. Številka osebne izkaznice Datum 0 podpis VSA VAS JE BILA NAVDUŠENA 2 V knežjem mestu izide v dneh pred 1. Svetovnim -.ji 9. slovenskim kongresom knjiga o knezih Celjskih, nekronanih srednjeveških vladarjih z velikansko go- '0 'A spodarsko in politično močjo. Knjiga zagrebške zgo-•A dovinarke dr. Nade Klaič, ki je celjski knežji družini yjf' po dolgih stoletjih prva priznala moč, ugled in slo- -.A if. ves, ki ga je ta uživala v času svojega vzpona in 0: zmagoslavja. 0 'fe Knjigo je med bralce s strokovnim razmišljanjem '0 •A popeljal prof. dr. Janez Šumrada. Oblikoval jo je Jože Domjan, fotografije sta napravila Viktor Berk -.A in Lucas, stiskal jo je Cetis Celje. Vezana je v platno ?? 9. in za reprezentančne knjižnice v usnje. ‘0 Cena knjige, vezane v platno, je 599 dinarjev, 0. vezane v usnje in numerirane pa 999 dinarjev. NAROČILNICA ^ jj[ Nepreklicno naročam izvodov knjige dr. Nade 0. Klaič Zadnji knezi Celjski v deželah Sv. krone, veza- '0 0 " 0 '9. Ime _______ £ Kraj --------- '9. ulica _____ 0. '9 Poštna številka 0, K porno filmu ga je spravila žena Miss leta 1985 v Italiji je bila Eugenia Fiorani. Od otroštva dalje je že sanjala o pornografiji. Svojega moža Giancarla iz Bologne je prepričala, da je pričel snemati porno filme. Po uspešni začetni porno karieri sta nekaj časa preživela tudi v zaporu, kjer sta srečala nove soigralce. Čudne in zanimive so ljudske zgodbe in usode. Giancarlo in Eugenia sta se spoznala v Bologni leta 1983. Ona je nastopila kot baletka, on pa je bil kitarist v neki glasbeni skupini. Eugenia, ki je že od otroštva sanjala o pornografiji je pridno kupovala tovrstno literaturo in filme. Filme si je ogledovala že kot mladoletnica kadar staršev ni bilo doma, prav tako pa je na skrivaj pridno obiskovala kinoteke z rdečo lučjo. Poznala je tudi avtobiografije vseh svojih porno idolov. Predstavljala si je sebe v njihovi vlogi. Medtem pa je pridno obiskovala razne tečaje petja in igranja. Ko je pela in plesala, si je v mislih predstavljala, da je porno igralka. Možu se je to bala priznati, ni vedela kako bi on sprejel idejo. Vendar jo je mož počasi le spregledal. Po treh letih, ko je našel njeno porno literaturo, je dokončno spoznal njene namene. V začetku se je jezil na svojo ženo, toda kasneje ... Kasneje je prišlo znanstvo z Robertom Maloneom, znanim porno igralcem, katerega sta spoznala v Kasslu v Nemčiji, v eni izmed diskotek. Eugenia se mu je predstavila kot oboževalka. Tako se je pričelo sodelovanje in uresničevanje Eugenijinih želja. Prepričala je še moža, da naj sodeluje, ker bi snemala rada z njim. Ko mu je nadela še umetniško ime Mario Toto je skrb izginila. Sama si je nadela ime Jessica Rizzo. Snemanje porno filmov je postalo njuno stalno delo. Trudila sta se, da bi dobila pogodbe, kjer bi lahko nastopala skupaj. Kmalu se je v njuni vasi, kjer sta živela, zvedelo za njuno početje. Postala sta slavna. Po predstavitvi filma v vasi Genga nedaleč od Modene se je predstave udeležilo skoraj 1500 sovaščanov. Zaradi prevare v zapor Po velikem slovesu, ki sta ga doživela v svoji vasi, se je njuna kariera začela strmo dvigati. Eugenia se je odločila za plastično operacijo prsi, s čemer pa ni bil zadovoljen njen mož. Prišlo je do prepira, kateremu je sledila ločitev. Vendar zgolj formalna. V filmih sta še vedno sodelovala. Kmalu po tem je v Modeni, kjer sta kasneje živela, njuna telefonska tajnica zabeležila zanimiv klic neznanega moškega. Flitro je prišlo do sestanka z neznano osebo, ki se je predstavila za zdravnika. Od nekdanjih zakoncev je bilo zantevano naj izvedeta porno program v eni izmed hiš bogatašev, s seboj pa naj pripeljala še pet deklet. Zdravnik jima je je obljubil nagrado 30 milijonov lir. Upala sta, da sta končno prišla v svet bogatešev. Program se je pričel in vse je potekalo v najboljšem smislu. Tako kot igralci so bili zadovoljni tudi gledalci. Vendar so za »javno« predstavo zvedeli miličniki in prijeli so Eugenijo in Giancarla. Z njima v zapor je hotelo tudi tistih pet deklet, vendar jih niso pustili. Kajti za porno gospodične bi bila to samo reklama. Ne glede na to je bil porno par Fiorani obtožen za podpiranje prostitucije. Toda že po dveh dneh sta bila izpuščena iz zapora. Vse skupaj je bila zanju dobra reklama. Predvsem sta pa v zaporu spoznala nov porno par, s katerim sta se dogovorila, da bodo začeli poslovno sodelovati. Tako je Eugenia, ki danes šteje že šestindvajset let, poleg moža za sodelovanje pridobila še nov zakonski par. Od takrat naprej zadovoljno sodelujejo. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 :A Noč dolgih nožev (3. del) trn n rrioneu HiEtovo voanSKo GekiFUMost , se TneseiiHo v noecouo H1HDOST, KO JE Zf KOŠKO TOSCHH KFtzni- NoanšKi -THienr.. Poletni modeli »BODY-BOJLER« za slovenska kopališča v poletni sezoni ’91. vJ5gKfl\/RL JE T-eORlJd VOJ-SJCOL/EfHJfl., ------------------------------------ P ‘9 Naročnik plača knjige po povzetju in poštnino po- 0 ‘9 ravna sam. ‘0t i Naročilnice pošljite na naslov: -A • Preše d.o.o., Aškerčeva 15, 63000 Celje ;-A Informacije po telefonu 06323331,063 27 606 ali po l faxu 063 25 849. 0. KER ae BIL «E5TWWJKO weKRiTKeK, 2.^ IDEOLOGIJO MOVKlA c n , so m /77^, M( -posrnu ISfOLMJEVtf' isOe- V O ^-- j Vojrški Strokov njr ki so hu vcepiu ozkotiruojt. vdhkost »J slepo rtu. • HUMORESKA NOVA W DOBA Bravo, pančevski rezervisti Sreča, da so tudi v vojnih časih priložnosti za smeh. Čez dobro voljo je ni. To so vsemu svetu pokazali pančevski rezervisti. Vsi, ki imajo malo smisla za humor, so se lahko kljub vsej tragiki od srca nasmejali. Pančevski rezervisti, ki so do-dobro pokvarili sloves srbske vojske in omajali prepričanje, da so Srbi vojaki od zibelke, so se namreč uprli mobilizaciji. Kako se tudi ne bi? »Zamislite,« je rekel eden od njih, »spali smo v hlevih, starešine pa kot gospodi.« »Sredi poletja so nam dali zimske uniforme,« je dodal drugi. »V tanku pa je petdeset stopinj!« »Oklepna vozila so bila pokvarjena,« je rekel tretji. »Prišli smo kak kilometer daleč in se ustavili. Šli smo nazaj in spet obstali.« »Tu je bilo vse polno svojcev, ki so se prišli poslavljat od nas,« je dejal četrti. »Gledali so za nami, ko smo odhajali. Ko smo se morali vrniti, smo se spet poslavljali. Tako smo se morda vsaj stokrat poslovili, nismo pa prišli dalj kot kak kilometer. In niti nismo vedeli, kam bi sploh radi.« In tako je več sto pančevskih rezervistov na koncu prišlo do skupščinske dvorane, kjer je z vpitjem in žvižgi tako napadlo višjega častnika, da ta pravzaprav ni vedel, kje se ga drži glava. Sicer pa je jasno povedal le to, da je njegova glava podrejena drugim glavam in da on samo izpolnjuje ukaze (kot je pač to seveda v vseh vojskah). Moral je zaprositi za odmor ali po vojaško, za premirje, potem pa se seveda v dvorano ni več vrnil. Morda ga je bilo strah, da bi mu slekli poletno uniformo in ga oblekli v zimsko, ga posadili v tank pri petdesetih stopinjah, ki biga za nameček pomikali malo naprej in malo nazaj. Najbrž bi marsikdo od ogorčenih rezervistov to zelo rad videi in kajpak užival. »Bravo, pančevski rezervisti!« je zaploskal kak televizijski gledalec, ko je gledal to »mobilizacijsko farso«. Vsi mobiliziranci bi morali svoje pohode končati takole v skupščinskih ali kakih drugih dvoranah, je pomislil, in dokazati, da je navadno žvižganje močnejše od žvižganja krogel. Navadno človeško žvižganje bi bilo še najbolj nevarno za kakega generala, saj bi mu dobesedno preluknjalo vsako militaristično misel. Ko bi le vsi vsepovsod posnemali svetel zgled pančevskih rezervistov. FOTOREPORTAŽA FOTOREPORTAŽA Kaj počno Slovenci ponoči? Ilir »Hej ... pazi... v nezavesti je, obrnimo ga na bok...« »Pokličite rešilca... glej, tale ima fotografski aparat!« »Veš kaj, piš’me u rit!« — da gospod Lojze Rateje, direktor sevni-škega Stillesa delavcem noče izplačati tistih nekaj flčnikov za plače. Noč in dan teka naokoli, da bi od neplačnikov izprosil vsaj toliko, kolikor stane dobra delavska malica. - da so štirje jezdeci apokalipse v Celju, gospodje Lampret, Črnej, Drevenšek in Kavalar v dneh okupacije poniknili ženam pod krila. Vsak v svoji loži se pripravljajo na prevzem - oblasti. — da so generali prezrli »raketno oborožitev Janševe vojske«. Nekateri piloti so se spravili na kmete, ki imajo na skrbi protitočno obrambo. Iztržek je piškav: v Črni gori izdelane rakete proti toči so že doslej letele vsenaokoli, le proti oblakom najmanj. 1 VMJtzr - da lahko za odpravo vojne škode državi odstopite svoje devize. Te vaše devize je Beograd porabil za napad na vas. Tako lahko zdaj mirne vesti z glavo butate ob zid, ker ste agresorja dvakrat plačali. Prvič, ko so vam odtegnili za vzdrževanje armade in drugič, ko je armada z vašimi devizami kupila vse potrebno za napad na Slovenijo. — daje gospod inženir Albert Jarh iz Oblakove v Celju navdušen nad zamislijo, da bi bilo nekdanjim lastnikom le že čas vrniti njihovo imetje. Boljševiki so mu z »družbenimi« stanovanji in hišo lepo udomili tudi otroke in otroci podnajemnike. PODJETNIKI OBRAČUNAVAJO MED SABO Streli iz Zagate Štirikrat je počilo, dve krogli sta zadeli v meso. V sredo 17. 7. zvečer, ob 19.20, je lastnik najemnih prostorov v Zagati 1, Marjan Šoštarič (39) s streli iz samokresa težko ranil najemnika kletnega prostora, Rolanda Koello (39) in njegovo ženo Jolando (33). Spor s tragičnim vrhuncem pravzaprav ni čisto nov, korenine namreč segajo že v začetek tega leta. Šoštarič, ki ima v gornjem nadstropju poslovnega objekta v Zagati urejeno trgovino s čevlji Obuti maček, je s Koello sklenil pogodbo o najemu kletnega prostora, v katerem je bar z istim imenom. Kot je razvidno iz izjav nekaterih ljudi, ki pobliže poznajo zgodovino tega spora, sta Koella in Šoštarič napravila t. i. »dvojno pogodbo«. To pomeni, da sta v uradno overovljeni pogodbi navedla veliko manjši znesek za najem prostora, kot pa sta se bila v resnici dogovorila, kar je občutno zmanjšalo dajatve. V njunem poslovanju pa je prišlo do kratkega stika, saj naj bi menda Koella plačeval Šoštaršiču namesto dogovorjenih dva tisoč mark le dva tisoč dinarjev mesečne najemnine. V enoletnem obdobju bi tako Koella, sicer švicarski državljan, ostal dolžan Šoštariču dvajset tisoč nemških mark. Do prvih resnejših trenj med njima je prišlo pred dobrim mesecem dni, ko naj bi Šoštarič ponoči vlomil v Koellin lokal in iz njega odnesel določeno količino gostinske opreme, s katero bi kompenziral del dolga. Kljub hudi krvi, ki ga je njegovo dejanje povzročilo, bi naj ta incident minil brez fizičnega obračunavanja. Sodni mlini so mleli tožbo, toda napetost je rasla. Počilo je prejšnji teden, ko bi naj Šoštarič v noči iz torka na sredo svoje dejanje ponovil. Koellina žena Jolanda je v odgovor v sredo okrog 18. ure odšla v Šoštaričevo trgovino in skozi okno zmetala na ulico precejšnje število čevljev. Menda naj bi se tudi stepla s Šoštaričevo ženo. Na kraj dogodka so poklicali policijo, ki je zadevo umirila, vendar očitno ne dovolj. Po izjavi ene izmed prič sta kakšno uro kasneje zakonca Koelle skupaj prišla v Zagato. Po kratkem pogovoru s Šoštaričem sta se odpravila po hodniku proti njegovi trgovini. Takrat je Šoštarič izvlekel revolver in najprej ustrelil Koello in nato še njegovo ženo. Oba sta obležala na hodniku, Rolando Jolanda Koelle v sobi za intenzivno nego kirurškega oddelka celjske bolnišnice Koella z vstopno rano na hrbtu in Jolanda Koella z vstopno rano na trebuhu. Sosedje so poklicali reševalce in policijo, ki se ji je Šoštarič tudi takoj predal. Nekateri očividci trdijo, da so mu policisti odvzeli pištolo šele kakšnih petnajst minut kasneje, na opozorilo dežurnega kriminalista. Če so te trditve resnične, gre za precejšnjo napako v policijskem postopku, čeprav Šoštarič takrat ni kazal nobenih znamenj agresivnosti. Rolanda in Jolando Koella so prepeljali v celjsko bolnišnico. V času poročanja nista več v življenjski nevarnosti, vendar pa so poškodbe po trditvah zdravnikov kirurškega oddelka bolnišnice zelo resne. Šoštarič je trenutno v priporu. V Celju lahko te dni slišite marsikaj. Ugibanj in namigovanj o poteku tega, nedvomno tragičnega dogodka, je veliko. Resnico bodo iskali kriminalisti, ta dogodek, ki je prinesel nesrečo vsem udeležencem, pa bo dobil sodni epilog. Na tem hodniku sta obležala zakonca Koelle AKROBATIKA 84-LETNE GIUSEPPE ERCOLI Padla iz šestega nadstropja V Rimu se je zgodil pravi čudež. Stara gospa Giuseppe Ercoli stanuje v šestem nadstropju velike hiše. Medtem, ko je umivala okna svojega stanovanja, ji je iznenada spodrsnilo in padla je v globino. Pristala je priklenjena na . enem izmed zastorov v nižjem nadstropju. V takem položaju je bila dobre pol ure. Stara gospa se ni ustrašila, temveč je pričela klicati na pomoč. Slišali so jo mimoidoči. Ti so se zbrali v velikem številu. Spodbujali so jo naj vzdrži in naj se ne preda, dokler niso prispeli reševalci. Guiseppina, ki je bila pretresena, toda ne ranjena, je sedaj postala prava junakinja svoje okolice. 15. STRAN NOVAWDODA ŠOŠTANJ: PODTIKANJA IN ZLONAMERNE OBTOŽBE Včeraj prijatelj, danes priseljenec Ali smo Slovenci v preteklih vojnih tednih in dnevih izgubili tisti kanček človeškega dostojanstva, ki mu pravimo poštenost? Ali so vojaška politika in njeni dogodki tako močno vplivali na nas, da smo sedaj začeli sovražiti tistega, s katerim smo do včeraj prijateljevali? So res vsi neslovenci naši nasprotniki in ali so krivi že zato, ker niso Slovenci? Med prebivalci Šaleške doline, še posebej tistimi v Šoštanju, so se pričele širiti govorice o tem, da podjetje Industrija usnja Vrhnika enota Šoštanj nelegalno financira gradnjo hiše direktorju Ratku Stevanče-viču. Nekateri ljudje so v te podatke tako prepričani, da so o tem obvestili tudi naš časopis. Ker govoricam ni vedno verjeti, smo zadevo preverili. Družbeno podjetje Industrija usnja Vrhnika s svojo proizvodno enoto v Šoštanju je eden od svetlih primerov današnje temačne ekonomske situacije slovenskega gospodarstva. Včasih, ko so cvetele in sijale razne firme kot Elan, Gorenje in drugi produkti plansko načrtovanega gospodarstva, je bila usnjarska enota v Šoštanju zapisana počasnemu hiranju in borbi za preživetje na robu eksistenčnega minimuma. Vsaj zadnjih dvajset let se je tako dogajalo. Pred leti pa je ta usnjarska proizvodnja sklenila organizacijsko simbiozo z industrijo usnja Vrhnika. Pred dvema letoma je bil opravljen sanacijski program tega dela proizvodnje v Šaleški dolini. Ta- krat je na čelo štiristopetdeset-glavega kolektiva stopil njihov dolgoleni sodelavec Ratko Ste-vančevič. Nikogar ni motilo njegovo nacionalno poreklo, saj je Šaleška dolina znana po svoji nacionalni pestrosti. Novega direktorja in dolgoletnega delavca so vsi prav dobro poznali. Odkar je prišel kot mlad fantič iz Čačka v Slovenijo, je bil delavec usnjarske industrije v Šoštanju. Najprej se je na željo podjetja izučil za usnjarskega tehnika. Kmalu je tam spoznal tudi svojo ženo, ki je bila prav tako delavka v usnjarski proizvodnji. Preselil se je k njej in skupaj sta si ustvarila družino. Ves čas šta stanovala pri tašči oziroma materi žene Slovenke. Rodila sta se jima dva otroka, ki danes že študirata. Ratko je rastel skupaj s tovarno in z njo napredoval. V prostem času se je aktivno udeleževal pri raznih krajevnih športnih aktivnostih. Po triindvajsetih letih dela je napredoval do te mere, da so ga po opravljenem sanacijskem načrtu postavili na mesto direktorja. Zena še danes dela v tovarni. Danes_ je proizvodna enota IUV v Šoštanju s svojimi 450 zaposlenimi ena od najbolje stoječih podjetij v Šoštanju in morda še širše. V mesecu decembru so imeli delavci povprečni osebni dohodek v višini 1000 DEM. Tega tempa niso uspeli zadržati, kljub temu pa še dosegajo povprečni dohodek v tovarni na nivoju 600 DEM. Devetdeset odstotkov svoje proizvodnje izvažajo. Delavci so stimulativno nagrajeni, delo se opravlja le v eni izmeni. Pred kratkim so izplačali regres delavcem v višini med sedem in osem tisoč din. Stavk v dosedanji zgodovini ne poznajo. Dokaj pozno se je Ratko odločil, da začne z gradnjo hiše, ki naj bi bila v bistvu nadomestna možnost za hišo, ki je last njegove tašče. Ta je namreč locirana na področju predvidenem za rušenje po letu 1995. Pri sedeminštiridesetih letih se odločiti, da postaviš hišo, je dokaj kasno. Medtem, ko marsikateri mogočneži iz Šaleške doline že sedijo v svojih razkošnih bivališčih, je ta šele pričel z gradnjo. In sedaj se najde nekdo, ki mu očita, da si hišo gradi na račun firme. Predvsem pa kakšno hišo, saj je šele pri temeljih! Pretekli teden je dokončal prvo ploščo. Ko pa bo hiša nekoč zgrajena, se bo vanjo preselil s svojo dru- žino in taščo. In glej ga zlomka, firme. zato, ker ni Slovenec, se najfo za to hišo je dobil lani celo Verjamemo, da gospod Ste- tako tudi pove. Še pred dvema stanovanjski kredit matične fir- vančevič ni nikakršen socialni letoma to ni nikogar motilo, me, kjer se združujejo sredstva problem, za katerega bi se naj Potrebno je ločiti zrno od ple-vseh proizvodnih enot. In sedaj sredstva javnega obveščanja vela. Predvsem pa ohranjmb ti-je »kriv«, ker si kot direktor zanimala. Toda izkoriščati jav- stikančekčloveškegadostojan-gradi hišo. Pravijo, da mu raču- ne medije za to, da nekomu stva in ljudi, ki nam niso simpa-ne poravnava firma, seveda, če naprtiš krivdo za tisto za kar ni tični obravnavati, mi: človeka ima pa stanovanjski kredit od kriv, je pokvarjeno. Ce je kriv dostojen način. ITALIJANI - SVETOVNI PRVAKI V UTAJI DAVKOV Reveži z luksuznimi jahtami POLETNO BRANJE Nedavno tega je italijanska finančna policija pregledala 10.500 jaht in odkrila nove, skoraj neverjetne primere utaj davčnih obveznosti. Da naši sosedje niso samo veliki podjetniki in spretni trgovci, temveč tudi mojstri za izigravanje predpisov, je pokazala nedavna velika akcija italijanske finančne policije z namenom, da bi odkrili ljudi, ki se za vsako ceno skušajo izogniti plačilu davkov. V akciji je sodelovalo 1.400 miličnikov s 197 ladjami in helikopterji, njihov cilj pa so bila primorska letovišča, od elegantnega Portofina v Liguriji, vse do jadranske luke Pescare. Pripadniki italijanske finanč- Ije z 800 člani. Ko seje po 12-ih ne policije »Guardia di Finan- urah preverjanja akcija »Alba-za« tokrat niso oprezali za zlo- tros« končno zaključila, so na glasnimi mafijskimi šefi, tem- natančnejši pregled zaradi su-več je bila njihova akcija ma utaje davkov poslali kar usmerjena predvsem k utaje- 6.784 jaht. valcem davkov z razkošnih Med tistimi, ki so jim jahte jaht. Natančno so pregledali pregledali, so našli tudi nekega 10.500 jaht, na kopnem pa so peka iz Liquite, ki je v davčni jim pomagale policijske patru- napovedi napovedal le 7 milijo- nov lir letnega prihodka. Tako je moral finančni policiji natančneje razložiti, kako si je lahko s sorazmerno skromnim dohodkom privoščil 15 metrov dolgo in nadvse razkošno jahto. Pek, ki so ga pri davčni utaji dobili tako očitno, je pri tem trdil, daje »ladjico« uporabljal samo za reprezentantivne namene in pri tej razlagi vztrajal tudi še potem, ko so mu pokazali zapisnik o preiskavi. Drugi iznajdljivi siromak se je znašel v veliki zadregi, ko je moral strogim organom nadzora na koncu priznati, da njegov prijavljen letni dohodek ne zadostuje niti za plačilo priveza njegove razkošne jahte v mo- demi luki Porto Ercole ob toskanski obali. V neapeljskem zalivu so preiskovalni organi odkrili motorno jahto v vrednosti pol milijona nemških mark, katere lastnik je trdil, da služi kruh kot 'potujoči prodajalec cvetja. Sicer pa za Italijane tako in tako velja, da so izjemno pretkani v odnosih do oblasti, tako da se tudi tistim najbogatejšim uspe izgoniti plačevanju visokih davkov. Mnogi predstavniki svobodnih poklicev, kot so advokati in zdravniki pri tem vztrajajo, da letno ne zaslužijo več kot 20 milijonov lir oziroma 27 tisoč nemških mark. Trenerji, športniki in veterinarji prijavijo davčni upravi v povprečju le 13 tisoč nemških mark letnega dohodka, lastniki različnih trgovin pa poizkušajo prepričati davčne organe, da jim celoletno delo ne prinese več kot 7,5 milijona lir ali borih 10 tisoč DEM. Vsi zaposleni v svobodnih poklicih obogatijo italijansko davčno blagajno za največ 5 odstotkov skupnega prihodka, od podjetnikov pa zberejo vsega 7,3 odstotka. Največje davčno breme, tako navadno mislijo delavci, ki v državno davčno blagajno prispevajo 76 odstotkov vseh davkov na dohodek, je njihov odbitek pri plačah. Ta nepravičnost je že od nekdaj izzivala odpor pri rednih davkoplačevalcih, ki morajo namesto drugih sofinancirati izgradnjo šol, bolnišnic, cest in drugega. Preobremenjeni italijanski finančni policaji opravijo letno približno 8 tisoč pregledov, kar pa pri 25 milijonih davčnih prijav znaša le 0,3 odstotke možnosti, da določeno prijavo natančneje, mikroskopsko pregledajo. Poleg tega so tudi davčni inšpektorji nepravilno oziroma nesorazmerno razporejeni po državnih področjih, saj je kar 64 odstotkov zaposlenih v južnih regijah, kjer ljudje že v povprečju manj zaslužijo kot na bogatem severu, ki prispeva 60 odstotkov vseh davčnih prihodkov. Veliko število davčnih utajevalcev, ki so jih odkrili v omenjeni akciji, poudarja, da je davčna uprava nemočna proti njihovi premetenosti, zato tudi nič ne govorijo, da bi s špekulacijami končno le naredili konec. Rcižpis Dobre, pogumne .■iVAc.v/; :'4 -.V-'-, in drzne novinarje redno ali pogodbeno zaposlimo. Uredništvo Nove dobe; Aškerčeva 15, Celje H? ■ ?'^.r JAPONCI SPET PRESENEČAJO RJAVENJE AMERIČANOV Avto v kovčku Zgoraj desno: poslovnež s kovčkom v roki; spodaj levo: poslovnež v kovčku drvi opravkom naproti. Tisto, kar se nam zdi nemogoče, Japonci že imajo. Na pohodu je nova domislica, plod domišljije in praktičnih izkušenj Daljnega vzhoda. Kar navajeni smo, da je pri Mazdi vse mogoče. In tako so tudi tam izumili mini avto, ki ga lahko prenašate kar v kovčku oziroma je kovček setavni del avtomobila. Ko ta kovček odprete, se spremeni v majhen praktičen avto. Z njim se lahko vozite do trideset kilometrov na uro. Namenjen je predvsem mestnim vožnjam. Stroj je dvotakten z enim valjem in disk zavorami'. Cena takšnega mestnega pritlikavca bo znašala pri-, bližno 3.500 DEM. Zaenkrat še ni v serijski izdelavi, ampak ga uporabljajo kot prototip. In tako kmalu ne bomo več rekli: srečno - s kovčkom v roki, ampak srečno vožnjo - v kovčku. VISOKE KAZNI Dva milijona lir za prehitro vožnjo Približno petnajst milijonov italijanskih voznikov, pa tudi vseh ostalih naključnih, bo moralo biti v prihodnje previdnejših pri upoštevanju dovoljene hitrosti. Nov italijanski zakon o cestnih predpisih bo veliko strožji od dosedanjega. Najbolj prizadeti bodo tisti vozniki, ki obožujejo velike hitrosti. Za prekoračitev hitrosti do deset kilometrov na uro bodo kazni še dokaj blage. Vsi tisti, ki bodo prekoračili omejitev od deset do štirideset kilometrov na uro bodo plačali že občutnejše vsote lir. Kdor pa bo prekoračil dovoljeno hitrost za več kot štirideset kilometrov na uro, bo kaznovan od 500.000 do dveh milijonov lir. V kolikor pa takšna kazen ne bi zadovoljila namena se lahko vozniku tudi odvzame vozniško dovoljenje od enega do treh let. Druga zanimiva novica se nanaša na »mlade« voznike. Tukaj so mišljeni predvsem tisti, ki imajo vozniški izpit manj kot tri leta. Pri njih bo prišlo do odvzema že pri manjših kršitvah prekoračene dovoljene hitrosti. Belci v ADA manjšina V 21. stoletju, in to ni več tako daleč, bodo rasne in etnične skupine v Združenih državah Amerike številčno prekašale belce prvič v vsej zgodovini. »Rjavenje« Amerike bo povzročilo marsikaj v družbenem življenju, od politike in izobraževanja, do industrije, vrednot in kulture. Nekega dne, prav kmalu, najverjetneje še prej, kot si večina ljudi v ZDA misli, bodo beli Američani postali manjšinska skupina. Že dolgo prej, preden bo prišel ta dan, bo prevzetnost, da je tipični ameriški prebivalec takšen, ki ima neposredno ali vsaj posredno zvezo z Evropo, že preteklost. Že sedaj se na štiri Američane najde vsaj eden, ki je latinskoameriškega porekla ali pa je nebelec. Ce bodo sedanji trendi v imigraciji in rodnost ostali nespremenjeni, bo latinskoameriška populacija narasla v prihodnosti za 21 odstotkov, azijska za 22 odstotkov, črna za samo 12 odstotkov in bela za nekaj več kot 2 odstotka. Leta 2020 bo število ameriških prebivalcev, ki so latinskoameriškega ali nebelega porekla. podvojeno, skoraj 115 milijonov, na drugi strani pa bela populacija ne bo več naraščala. Leta 2056, ko bodo sedaj rojeni stari 65 let, bodo svoje korenine iskali povsod drugje, razen v Evropi. Čeprav bodo verjetno ostala mesta in predstraže, kjer nebelci ne bodo imeli kaj iskati, kjer bodo angleški, irski in nemški priimki prevladovali, kjer bo tradicionalna Amerika še vedno vidna na vsakem uličnem vogalu, bodo le sled nekdanjega naroda. Prevladujoča večina pa se bo učila, kot normalen del življenja, pomena latinskega slogana, vezanega na ameriški ključ — e pluribus unum — eno sestavljeno iz mnogih. Med mlajšo populacijo, ki obiskuje šole in predstavlja no- vo delovno silo, se bo ta sprememba kmalu dogodila. V nekaterih predelih ZDA je »mel-ting pot« ali mešanje narodov že nastal. V državi New York je približno 40 odstotkov učencev v osnovnih in srednjih šolah pripadnikov etničnih manjšin. Čez desetletje pričakujejo, da se bo razmerje dvignilo na 50 odstotkom V Kaliforniji so bele deklice manjšina že sedaj. Latinskoameriška populacija znaša 31,4 odstotka, črnska dodaja svojih 9 odstotkov, Azijci pa blizu 11 odstotkov, tako da je skupek nebelcev nad polovico - 51 odstotkov. Ta ugotovitev ni samo odsev tega. da belci bežijo od nesegregiranih javnih šol. Belci so v Kaliforniji v vseh starostih le 58-odstotna populacija. Zgodovina razlaga, da je obstoj resnične multinacionalne skupine nemogoč ali vsaj neuporaben. Samo najbolj sposobni veliki sili v daljni prete- klosti - faraonski Egipt in imperialistični Rimski imperij - sta uspela obdržati različne nacionalne identitete skupaj. Najbolj etnično razdrobljena trenutna država, Sovjetska zveza, je ogrožena zaradi odcepitvenih zahtev in mednacionalnih konfliktov. Vendar je takšna primerjava neobjektivna, ker je ta imperij nastal z zmago v vojni in obstaja le s pomočjo agresivne vojaške prisotnosti, ZDA pa so nastale s prostovoljno migracijo in ta proces naj bi bil eden med najbolj učinkovitimi, z mnogo talenta in energije. Rjavenje Amerike pa ponuja možnost za kapitalizacijo mnogih ljudi z najrazličnejših koncev sveta. Čeprav je ameriški karakter ostal nespremenjen, so obdobja hitre evolucije prinesla tudi globlja, bolj zaskrbljena vprašanja o nacionalni duši Američanov in ti svoje prihodnosti ne gledajo več tako rožnato. Najlepše lutke na svetu MINI MARKET IN VINOTEKA GAJ ZAGATA la, CELJE (za Slovenijalesom) ODPRTO VSAK DAN OD 8.30 DO 23.00 OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH OD 8.00 do 23.00 UGODNA PONUDBA^ PAMPERS PLENICE Hildegard Giinzel, 44, iz Durmersheima pri Karlsruheu v Nemčiji, oblikuje najlepše lutke na svetu. Američani so ji podelili lutkovnega oskarja. Nekaj njenih lutk je razstavljenih v muzeju v Washingtonu, tudi Japonci so jih kupili za svoj muzej v Tokiu. O cenah avtorica ne govori, so namreč višje kot si je mislila, da bodo. Običajne cene se gibljejo od 1500 do 2500 DEM, zbiralci pa dajejo za porcelanaste lepotice tudi po več tisoč DEM. Za to pa dobijo lutke, ki so edinstvene na vsem svetu. Giinzlova jih oblikuje že 17 let, vsaka lutka je rezultat zahtevnega ročnega dela, oblečena v izbrani žamet, svilo in dragocene stare čipke, perike so iz pravih las. V zadnjih letih uporablja pretežno vinil, porcelan le za redko drage posamezne primerke. Za oblikovanje lutk jo je navdušila prijateljica zbiralka, in tako je Giinzlova obiskovala šolo za oblikovanje v Miinchnu kot kiparske tečaje. Danes je mati dveh otrok gotovo ena najuspešnejših tovrstnih oblikovalk na svetu. TRENER NEPTUNA ANDREJ ŽNIDARŠIČ PROTI POLITIKI ŠPORTNE ZVEZE Ne smemo plavati za agresorja Andrej Žnidaršič, glavni trener celjskega plavalnega kluba Neptun, ostro obsoja odločitve Športne zveze Slovenije in s tem tudi Plavalne zveze Slovenije, ki vzpodbujata in priporočata nastopanje naših športnikov za jugoslovanske barve. S takšno športno politiko se ne strinja, za argumentiranje svojih postopkov pa nam je povedal naslednje. Za kakšno športno politiko gre? Kaj se je pravzaprav v teh dneh po vojni zgodilo? Andrej Žnidaršič: »Poglejte, kaj se je zgodilo! Po vojni je Športna zveza Slovenije takoj sklenila, da naj se športniki in ustrezne strokovne zveze čimbolj vključujejo v delo jugoslovanskih zvez, da naj športniki tekmujejo v jugoslovanskih dresih, na državnih prvenstvih ... Istočasno, dve uri kasneje, je imela svoj sestanek tudi Plavalna zveza Slovenije in je na tem sestanku sklenila isto kot SZS, s tem, da so dobili navodila, kakšno politiko naj zagovarjajo. Mi smo imeli svojega predstavnika Draga Vračuna in smo se zmenili, da naših tekmovalcev ne bomo pustili nastopati za agresorja. Če je nekdo agresor, in v tem primeru je to bila Jugoslavija nad Slovenijo, in če smo se šli vojno, ne moremo za to zastavo, za to himno še tekmovati. Nazaj je prišel Vračun z informacijo, da se iz varnostnih razlogov državnih prvenstev slovenski plavalci ne bodo udeležili, da pa naj bi slovenski športniki na vsak način nastopali za jugoslovansko reprezentanco.« Zakaj ste tako odločno proti temu, da bi slovenski športniki nadaljevali v jugoslovanski reprezentanci? Andrej Žnidaršič: »Jaz pravim tako: to je bila samo prekinitev ognja, ni pa bil sklenjen mir. Moratorij ne more vplivati na nacionalno zavest in čustveno opredelitev ljudi do Jugoslavije. Tudi športniku nihče ne more reči; sedaj smo prijatelji, sedaj se imamo radi, zdaj se bomo pa jokali, ko bomo poslušali jugoslovansko himno, prej pa smo se streljali in pokopavali mrtve. Proti nastopanju slovenskih športnikov za jugoslovanske barve sem zato, ker drugače ne bomo nikoli samo- stojni. Zdi se mi tudi neumno vprašanje državljanstva. Če smo sprejeli zakon o državljanstvu, če se gremo lastno državo, s tem, da nastopamo za Jugoslavijo, priznamo, da smo državljani Jugoslavije. Zanima me, če ima vsak športnik dvojno državljanstvo. Kaj se zgodi, če nekdo zahteva, da slovenski športniki podpišejo izjavo o lojalnosti državi Jugoslaviji? Kako jih bomo obravnavali? Bodo še Slovenci, Jugoslovani ali izdajalci? Poleg tega je bil nastop Plavalne zveze Slovenije izrazito egoističen, ker zagovarjajo škodo, ki bi jo šport utrpel. Zanima me, koliko je pretrpel starš, ki-je izgubil svojega otroka! Tako naj bi mi za tisto sekundo imeli moralno pravico postavljati rezultat športnika pred neko življenje, pred uničeno imovino. .. Zelo težko bom razložil ljudem iz Gornje Radgone, zakaj mora iti nek plavalec na Evropsko prvenstvo v jugoslovanski reprezentanci ... Niso rezultati vse, ni vseeno za koga dosežeš rezultat! Kako naj bi potem delovali slovenski športniki v tem prehodnem obdobju? Andrej Žnidaršič: »Slovenija ima toliko trenerjev, toliko prijateljev v tujini, tako da bi lahko našli v premostitvenem obdobju, ki lahko traja šest mesecev ali več, alternativna tekmovanja, da bi na njih lahko športniki dosegali športne cilje, vendar bi tekmovali za Slovenijo. Domače okolje daje športnemu upsehu vso slavo.« Kako plavalci reagirajo na odločitev Plavalne zveze Slovenije? Andrej Žnidaršič: »Peter Vencelj je izjavil, da naj bi bil šport apolitičen in da je most prijateljstva med narodi. Jaz pravim, da lahko vsako prijateljstvo temelji le na spoštova- nju. Če bi bil jaz sedaj aktivni športnik, bi se počutil užaljenega. Da se prebivalci Slovenije delijo na dva dela; eni so angažirani, spolitizirani občani, drugi pa apolitični špotniki, ki trenirajo in krepijo mišice in gledajo samo na lastne egoistične cilje? Ne vem, kako na to gledajo posamezni plavalci, imam pa tri v Ljubljani na služenju vojaškega roka, deset dni jih že nisem videl, vem pa, da so šli v JLA kot Jugoslovani, vrnili pa se bodo mnogo bolj Slovenci, da ne rečem šovinisti. Ne verjamem, da bi še plavali za Jugoslavijo, vsaj toliko časa ne, dokler se ne opraviči in vsaj prizna krivdo in kaznuje krivce, ki so delali škodo. Dokler pa bodo tisti ljudje hodili okrog, jaz pod to isto zastavo ne bi tekmoval. Športniki naj bi bili pragmatični in se potegovali za koristi športa. Vem, da če to načelo začnemo uveljavljati na vseh področjih, nikoli ne bomo Slovenija.« Kaj bo naredil Plavalni klub Neptun? Ali boste bojkotirali odločitev Plavalne zveze Slovenije? Andrej Žnidaršič: »Sigurno. Dokler bom jaz v tem klubu vodja tega dela in dokler bo stanje v Jugoslaviji tako kot je, sigurno v Neptunu ne bomo šli plavati za jugoslovansko reprezentanco.« Kako se na odločitev odzivajo drugi plavalni klubi po Sloveniji? Andrej Žnidaršič: »Pogovarjal sem se s trenerji, s katerimi imam stike in opažam, da Neptun ni edini, ki razmišlja tako. Veliko trenerjev in veliko ljudi po drugih klubih razmišlja na enak način in mislim, da prav razmišljajo. Šport je le sestavni del družbe in se ne more izdvajati in se iti svoje politike. Pričakujem, da bo Plavalna zveza Slovenije sklicala ponovni sestanek, da bo vsem nam, ki ne mislimo tako, pustila do besede in vplivala na plavalno politiko Slovenije. Kakšne so možnosti, da bi slovenski športniki, plavalci, v najkrajšem času nastopali pod slovensko zastavo, pod slovensko himno? Andrej Žnidaršič: »O tem odloča mednarodni olimpijski komite. Samostojno lahko nastopajo tisti, ki imajo svoj olimpijski komite, vendar mora biti ta priznan od mednarodnega olimpijskega komiteja. Že sedaj bi Slovenci lahko imeli svoj olimpijski komite, vendar vsako državo zastopala le eden. Takrat, ko bo Slovenija priznana kot država, bo tudi mednarodni olimpijski komite priznal slovenski olimpijski komite. To je stvar postopka.« Bi bila škoda v športu res tako velika, da bi se morali slovenski športniki ponižati in nastopati za jugoslovanske barve? Andrej Žnidaršič: »Ne. Imamo primere iz Južne Afrike, ko države leta in leta niso smele nastopati na olimpiadah. Še vedno pa obstajajo variante nastopanja na raznoraznih odprtih prvenstvih, na močnih mednarodnih turnirjih. Tam lahko nastopamo kot Slovenija. Če pa že morajo naši športniki nastopati za drugo državo, zakaj si potem ne bi izbrali Švice ali pa Liechtensteina. Zato mislim, da bojkot ne bi tako zelo škodil kvaliteti, če bi poiskali slovensko rešitev problema. Mislim, da je pri tem treba gledati tudi na vzgojo športnikov. Ali naj jih vzgojimo tako, da bodo videli samo svoj rezultat, da naj se požvižgajo na vse tisto, kar se dogaja okrog njih? Za rezultatom mora stati osebnost, mora stati človek.« So se razmere, predvsem finančne, spremenile tudi v teh vojnih časih? Andrej Žnidaršič: »Ne bi vedel povedati. Plavanje je v Sloveniji že brez te vojne dovolj v krizi. Denarja ni, sponzorjev ni in nekateri klubi silno težko živijo. Krčijo se klubi in tudi pada kvaliteta slovenskega plavanja. Poleg tega je tudi politika Plavalne zveze Slovenije, mislim da ni tak samo moj občutek, izrazito centralistična in egoistična.« Kako boste ukrepali, da se bo delo Plavalne zveze Slovenije spremenilo? Andrej Žnidaršič: »Mislim, da bi morala Plavalna zveza sklicati izreden sestanek. Ker je Zveza precej centralistično organizirana, kot posameznik ali pa kot posamezni klub izredne seje ne morem zahtevati. Ob republiškem prvenstvu v Kranju, ki bo konec meseca, bodo zbrani vsi trenerji in upam, da bodo to izkoristili za nek sestanek in dali možnost, da se pogovorimo.« Vi ste prej delali v Italiji. Kako bi na takšne probleme reagirala italijanska plavalna zveza? Andrej Žnidaršič: »Organizacija in pristojnosti so v Italiji čisto drugačne kot pri nas. Tudi oni imajo svoje medsebojne obračune in struje. Tačas, ko sem bil v Italiji, sem izdelal program Alpe-Adria plavalnih tekmovanj, ki bi lahko bili kot alternativa. Prijatelji v Italiji so me večkrat poklicali, da naj se v teh težkih časih vrnem k njim in nadaljujem s svojim delom v Italiji, vendar nisem mogel. Tako kot sem v Italijo šel zaradi denarja in slave, sem sedaj moral ostati. Začutil sem, da sem Slovenec in da svoje domovine ne smem zapustiti.« Andrej Žnidaršič: plavajmo le za svoje NOGOMETNI POČITEK Ruud Gullit uživa Nogometaš Milana, drugače Nizozemec, Ruud Gullit, neizmerno uživa. Po naporni sezoni si je privoščil malo daljše počitnice s svojo spremljevalko in materjo njegovega otroka, 27-letno Cristino Pensa v Punti Ali, kjer se je neprestano otepal novinarjev. Tarča Ugibanj je bil njegov sin Quincy Mattia, ki je sad strasti med Ruudom in Cristino. Ruud na vsa ugibanja reče: »Hvala, Cristina! Ta otrok me je rešil!« in se v družinski idili postavi pred fotografski aparat. Kaj več je pravzaprav nepomembno? Sončna očala Sončna očala so spričo svojih oblik in barv dostikrat le modna muha. A imajo tudi svoj smisel. Poleti so vsekakor priporočljiva, saj ščitijo oči pred premočnimi sončnimi žarki. Toda kot ugotavljajo strokovnjaki, le kristalna in umetna stekla niso škodljiva (po DIN normah). Stekla So presvetla, če skoznje vidimo oči. Tako imenovana dvobarvna stekla (na primer zgoraj temno rdeča, spodaj svetlo modra) spreminjajo barvni vtis in so zato nevarna zlasti v prometu. SLO/ENUATURIST ~ KLUB VESELA DRUŽBA ANKARAN — 7 popolnih penzionov, šport in zabava. Ugodne cene, popusti in plačilni pogoji, popusti za otroke. Organiziran prevoz z avtobusom. POČITNICE BLIZU DOMA ■ SLOVENSKO PRIMORJE — namestitev v Strunjanu, Kopru, Izoli, Portorožu, Piranu. Lasten prevoz, tedenski aranžmaji, ugodne cene! ■ GORE — Kranjska Gora, Bohinj, Jezersko in Rogla. Namestitev v hotelih, apartmajih in zasebnih sobah. Tedenski aranžmaji, lasten prevoz. ■ ZDRAVILIŠČA — 7-dnevni aranžmaji, lasten prevoz — Dolenjske in Šmarješke Toplice B KMEČKI TURIZEM — 7-dnevni aranžmaji z lastnim prevozom — Zgornja Savinjska dolina, Zgornje Posočje, Pohorje, Koroška, do-lenjeske zidanice B PLANINSKE KOČE - 7-dnevni aranžmaji POČITNICE DALEČ OD DOMA B KANARSKI OTOKI — ^----do novembra 1991 7 ali 14 dni B OUEDLINBURG — tečaj nemščine, odhod 3. avgusta, trije tedni, lasten prevoz. POČITNIŠKI IZLETI B JUBILEJNA ALPSKA TURA (ob 700-letnici Švice) - <55^ _ 4 dni, odhod 31. 7. in 8. 8. B GARDALAND pri VERONI - «5$ - 1 dan, odhod 21. 7. in 6. 8. B ŠPANIJA - 5 ali 6 dni, odhod 27. in 31. 8. B VERONA — ‘frT 1 dan, odhod 21. 8. — ogled opere Turandot B PARIZ - 1^5. 4 dni. odhodi 22. in 29. 8.. 19. in 29. 9. B BARCELONA — sejem mode — 5 dni, odhod 31. 8. POČITNIŠKI IZLETI B AVSTRALIJA — — z vlakom prek Avstralije: Odkrivanje raja! Odhod: 25. oktobra. Informacije: SLOVENIJATURIST Ljubljana, telefon (061) 325-646 | Maribor, telefon 062/28-990, Celje, telefon 063/24-719. Murska Sobota telefon 069/21-189 NOVA DODA STRAN 18 PESNIŠKA KRAMLJANJA BINA ŠTAMPEŽMAVC Haiku poletje Travnik razkošno razprostranja cvetove dar za bogove! Zbogom, marjetka! Mrtva bela princeska na kupu sena. BREZ DLAKE NA JEZIKU MitIMtMII IaM* (TOkM »9MH^ : LJUBLJANSKI VODNJAK ZA ROGAŠKO Boter drži besedo »,s: s, Jjubil ljubljanski župan, k, je bil boter pomembnega dogodka, bo Ljubljana po- šel akademski kipar Drago nosilni Steber v kakšni dvorani. Visoka je 2,5 metra. Koprena vode, ki bo steber oblikovala, mu bo zagotovo dala še dodatni čar. Vodnjak so že odlili v bron in sicer v Zagrebu, V Rogaški naj bi ga postavili v osrednjem parku m si-: cer na podstavek v obliki stopnic. Podstavek naj bi, bil visok 2 metra in bo torej u-. - novi vodnjak resnično mar- Takšen je na risbi videti Da ga bodo lahko postavili, nov vodnjak v Rogaški, da- pa bo moralo v žep seči tudi rilo mesta Ljubljane, delo ^esto Rogaška Slatina kiparja Dra- - zgraditi bo morala pod- akademskega ga Tršarja ' AKADEMSKI SLIKAR MIROLJUB PAVLOVIČ-JUGOVAC POP Istrske šahovnice Po vrnitvi iz samostana, kjer je živel osem let, je Miroljub Pavlovič-Jugovac »Pop« končal likovno akademijo v Beogradu, pred štirimi leti pa se je s svojo družino naselil v Novigradu. K sebi vabi akademske slikarje iz Štajerske. V Novigradu ima svoj atelje akademski slikar Miroljub Pavlovič-Jugovac »Pop«. Tu živi od leta 1986. Rodil se je v Bo-žurevcu, vasi blizu samostana Ljubostinja na levi obali Zahodne Morave. Po končani osnovni šoli je najprej odšel v samostan Visoki Dečani, kjer se je tudi začelo njegovo cerkveno izobraževanje, ki je trajalo osem let. Ker se nekako ni znašel v božjem poklicu, je pod vplivom skupine beograjskih intelektualcev zapustil samostan. Vpisal se je na likovno akademijo. Njegova življenjska pot se je popolnoma spremenila, vendar je vseskozi ostal zvest svoji duhovni naklonjenosti Bogu, kar je vplivalo na njegove odnose z ljudmi, pa tudi na njegovo slikarstvo. »Prvič sem v Novigrad prišel leta 1984. Mesto me je takoj osvojilo s svojo toplino, intimnostjo, raznolikostjo pejsažev, ki jih nudi in odkritostjo svojih prebivalcev. Naravnost neverjetno se mi še danes zdi, da so mi občinski možje brez večjih formalnosti dali prostore za atelje, tako da sem lahko delal v miru in se povsem predal umetnosti. Kmalu sem si tu ustvaril družino, dobil hišo in v njej uredil atelje in galerijo, prejšnji atelje pa sem lahko vrnil občini. Vse, kar sem dobrega doživel tu, ne bom nikoli pozabil«, nam je povedal Pavlovič in dodal: »Glede na to, da imam sedaj vse pogoje, bi želel v svojo hišo vabiti akademske slikarje. Skupaj bi preživeli kakšnih deset dni, delali in nato priredili samostojno razstavo. Pod enakimi pogoji bi tudi jaz obiskoval druge.« Takoj nam je postala jasnejša njegova želja, saj je očitno, da Pavlovič, novigradski slikar, pripada tisti vrsti ljudi oziroma umetniških duš, ki dobro vrnejo z dobrim, kar jasno odražajo tudi njegova dela. Njegovo slikarstvo predstavlja tudi čudovit spoj osebnega dojemanja sveta, umetnosti in duhovnosti, kot tudi sprejetih vrednosti likovne dediščine. Njegove slike govorijo o morali in kulturi, ki pripada in umira, o tragičnosti življenja in samem človeku kot posamezniku in njegovi lepoti. Pavlovičeve barve so surove kot življenje, njihova moč pa se meša z močjo življenja. Izhajajoč iz absolutne svobode ustvarjalnosti uporablja več tehnik in semri, in s svojim pogledom v prihodnost ustvarja enoten likovno-liričen pristop h kompoziciji, ki je navadno na šahovski tabli. Pri njem je vse igra. Kot Matis igro predstavlja s kolesom ali Pikaso s kvadratno kompozicijo, tako Pavlovič to počne s šahovskimi polji. Vse to so lahko doživeli obiskovalci njegove samostojne razstave, ki je bila prejšnje poletje v Grožnjanu, mestu umetnikov. Takrat se je Pavlovič, po razstavah svojih del po Jugoslaviji in tujini, prvič predstavil v kraju, v katerem živi. Njegov gost je bil, poleg ostalih, tudi Minco Nayashi z Japonske, slaven doktor glasbe, ki je igral na violončelo. Obiskovalci razstave, ljubitelji umetnosti iz tega kraja in tuji turisti so pokazali veliko zanimanje za Pavlovičevo slikarstvo. Hiša Pavloviča v Novigradu ni dvorec niti palača, je pa prostrana in se nahaja v samem centru mesta. Miroljubove pridne roke so pustile pečat tudi na njej. Lani je sam prizidal galerijo. OB SVETOVNEM SLOVENSKEM KONGRESU Kulturno srečanje »Ja, madonca! Saj to si ja ti France ...« »Kaj je to mogoče? Saj si to ti, Polde, ali ne?« »Glej ga korenjaka, kdo bi si mislil, da bom tebe še kdaj videl. Presneto, ali nisva bila zadnjič skupaj, ko smo malo pred vojno sežigali pusta...?« »Poglej ga patrona, pa je res Polde. Tisti Polde, ki se gaje na vsaki veselici tako navlekel, da smo ga komaj zvlekli materi pred prag...« »Točno, v dacarja si bil našemljen, pa za Maričko si brez uspeha skakal...« »Ne za Maričko, Marička je bila Nacetova. Za Faniko pa, za Faniko, pa ne zastonj - ta je bila baba in pol.« »France, poslušaj: Ali nisi ti nekaj časa živel v Argentini?« »Jaz živim V Argentini.« »Pa še vedno?« »Ja, kje pa bi, saj sem moral nekam pobegniti pred vami.« »Saj sem tudi jaz moral bežati pred tistimi tvojimi, pa ne samo enkrat. Madonca, kako so nas enkrat preganjali tam čez Rovte. Takole spomladi je bilo.. . Sicer pa ne vem, če nisi bil tudi ti zraven...« »Spomladi, na Rovtah ... Veš, da sem bil zraven! Takrat, ko je lilo kot iz škafa...« »Če bi takrat imeli dovolj municije, bi vam že pokazali... Potem, dragi France, ne bi mi bežali!« »Obupno, kakšno blato je bilo. Jaz sem se skril za skalo in streljal kar v »tri dni«. Saj sploh ne bi šli za vami, če nas ne bi tako priganjal naš vodnik!« »Pri nas je bil komisar ven z vraga. Tako nas je priganjal, ko pa je bilo najtežje pa si je zrihtal, da so ga povlekli v štab...« »Veš kaj, Polde, en špricar pa bova kljub vsemu spila. Jaz plačam — z devizami.« »Na zdravje!« »Živeli! Ni slab ...« »Ti, France, ali sploh veš, da smo te takoj po vojni iskali. Če bi te takrat dobili, bi te verjetno počili... Lojze je na vsak način hotel, da te dobimo!« »Tisti Lojze je bil vedno fanatik... Kaj misliš, da moji tebe med vojno niso iskali? Joj, pa še kako!« »Tako je to, vidiš France. Vsi smo gor plačali. Eni med vojno, drugi po vojni.., Lojzeta je pobralo po vojni na Golem otoku ...« »Nobenemu ni bilo lahko ...« »Joj, in kako smo bili lačni, se spomniš France?« »Lačni? Mi? Mi nismo bili nikoli lačni!« »Pa zeblo vas tudi ni? Pa bosi tudi niste bili?« »Kaj me zafrkavaš, saj veš, da smo marsikaj dobili od Italijanov!« »Lepo te prosim, kaj pa je bilo potem vam hudega...?« »Ja, Polde, madona, vas smo se bali kot hudičev!« »Tako je to France. Nič lepega nismo imeli — hudi časi so bili. Slovenci smo pač pod takšno zvezdo rojeni. Vedno gor plačamo...« »Polde, jaz vedno pravim svojim vnukom — takšni biki so že kot sva bila midva pred vojno - da gre nam Slovencem iz dneva v dan slabše... Veš, da pravzaprav sploh ne vem, zakaj sem se tolkel. Za takšno življenje, kakršno živim danes, že ne!« »Madona, France, veš da se tudi jaz vse bolj pogosto sprašujem, zakaj smo se sploh borili... Za vse to, kar je danes?« »Ja, ja, le zakaj smo se borili?« »France, kaj te je sploh prineslo v domovino? Si prišel malo k svojim na domačijo...?« »Na svetovni slovenski kongres grem.« »Hudiča, France, jaz bom tudi tam. Da bova midva zopet skupaj, kakor v mladih letih... kdo bi si mislil? Ti, zakaj se bova sedaj skupaj borila?« »Za tebe, prijateljček, ne vem. Jaz sem se za našo stvar že dovolj boril, sedaj bi rad imel samo mir in še enkrat mir ...!« »France, potem bova na isti strani, ampak...« »... Ampak, kaj nama to pomaga, ko pa so se sedaj, ko smo se med seboj zbogali mi stari, začeli pričkati tile mladi...!« 19. STRAN POLETNO BRANJE NOVA TO DOBA Filmske zvezde Znana filmska igralka Jane Russel je pravkar praznovala svojo sedemdesetletnico, še vedno ponosna na svojo postavo. »Verjemite mi, lepota prihaja iz notranjosti,« je rekla. »Vsak dan kakšno uro poslušam religiozni radijski program, ki me pomirja in dela zadovoljno.« Sicer so iz nje delali seks simbol, je dodala in priznala, da so bili vsi njeni filmi dokaj bedasti. Je pa res, da še danes kuje kapital iz tistih časov: reklamira namreč Playtexove nedrčke. Še vedno ima namreč svoje stare sanjske mere 90 - 65 - 90 in tehta pri višini 1,68 cm 63 kilogramov. Čeprav je imela dovolj uspeha pri moških, pa se Jeane Russell ni izpolnila želja, da bi imela lastne otroke. Zato je posvojila tri sinove, da bi pomagala ženskam v podobnem položaju, pa ustanovila mednarodno agencijo, ki posreduje otroke v posvojitev. Mali otroci male skrbi, veliki otroci velike skrbi. To velja tudi za znanega ameriškega igralca Clinta Eastwooda, katerega hčerka Alison je stara rosnih sedemnajst let in povzroča očetu težke glavobole. Ne samo, da ljubi dvajset let starejšega moškega, zaradi katerega je zapustila celo šolo, ampak tudi pije in pleše po disko klubih zgoraj brez. To pa očku Clintu, ki je sicer zagovornik reda, seveda ni niti najmanj všeč. Liz Taylor, 59, je devetič stopila pred oltar. Srečnež, zidar Larry Fortensky, 38, ji je ob tej priložnosti podaril 47 karatni diamant, vreden 150 tisoč DEM, ki jih je prihranil od mesečne žepnine. Pravijo, da je »mladenič« zelo ljubosumen, ker je njegova matrona skočila čez plot k nekemu Meksikancu in ker še vedno priteguje poglede moških. Liz Taylor, ki se bojuje proti aidsu, pravi, da z nobenim moškim ni bila tako zadovoljna kot z Burtonom, to pa velja tudi za skoraj pol mlajšega Fortenskyja. MUZIKA JE BIZNIS Ja, vojna je končana, upajmo, napočil je čas obnove. Eden izmed prvih povojnih koncertov sta izvedla Brecelj in Jošt, kdo drug. Javna Dvaja je pač bend (oprostite, duo), ki ni nikdar bežal iz prvih bojnih vrst. Začenjajo se tudi koncerti za srednješolce, katerim je vojna skazila že pregovorno kratke počitnice. Sank Rock so jo mahnili na Primorsko, verjetno se bodo Mentonii tudi kmalu podvizali pristaviti lonček, Predin in Kreslin si bosta slej ko prej zopet oprtala šeststrunske avtomate in boj se bo začel. Med vsemi znanimi imeni lahko v prvi petletki pričakujemo cel kup nenadarjenih bedačkov in kozic, ki bodo v vseh mogočih navezah poskušali izkoristiti povojni čas in z domoljubno tematiko prikriti pomanjkanje idej. Kurt Vonnegut Jr. bi dejal: »So it goes«. Normalizacija stanja bo s sabo prinesla tudi nekatere stranske učinke, predvsem povečano stopnjo adrenalina v krvi obiskovalcev koncertov in s tem tudi večje število incidentov, ki jih že tako ni malo. Kot odgovor na tovrstne dogodke lahko pričakujemo žolčne reakcije dežurnih moralistov, ki bodo poskušali pripraviti mladino, da bio se zbirali pod lipa-mijn prepevali v zboru. Marsikateri klub bo občutil težo adrenalinskega naboja, ki se je v teh težavnih časih nabral v ljudeh. Z malo patetike lahko torej rečemo, da se je zdaj, ko se je končal boj za svobodo, začel boj za zabavo. Feršter-kerje na deset in gremo! Velika Britanija (NME) - neodvisni albumi 1. BABES IN TOVLAND - To Mother 2. NORTHSIDE - Chicken Rhytms 3. ELECTRONIC - Electronic 4. KLF — The White Room 5. BUDDV GUY - Damn Right Fve Got The Blues ZDA (Billboard) - singli 1. PAULA ABDUL - Rush Rush 2. COLOUR ME BADD - I Wanna Sex You Up 3. EMF - Unbeliveable 4. LUTHER VANDROSS — Power Of Love/Love Power 5. REM — Losing My Reli-gion ZDA (Billboard) - albumi 1. SKID ROW - Slave To The Grind 2. PAULA ABDUL - Spell-bound 3. NWA - Efilzaggin 4. GARH BROOKS - No Fences 5. C&C MUSIČ FACTORY - Gonna Make You Svveat RAP obeti (NME) 1. CHUBB ROCK - The Chubbster 2. EPMD - Give The People (remix) 3. KM D - Mr Hood 4. THE BLACK SHEEP — A Wolf In Sheep’s Chlot-hing LP 5. BIG DADDY KANE - It's Hard Being The Kane 1. GHOST 2. FLATLINERS 3. AN INNOCENT MAN 4. MEMPHIS BELLE 5. GOODFELLAS Marko Brecelj: »Mi se nobenega ne bojimo!« Velika Britanija (NME)-singli 1. JASON DONOVAN - Any Dream Will Do 2. ERASURE - Chorus 3. BRYAN ADAMS - (Eve-rything I Do) 1 do It For You 4. KENNY THOMAS - Thinking About Your Love 5. COLOUR ME BADD - I Wanna Sex You Up Velika Britanija (NME) - albumi 1. CHER - Love Hurts 2. REM — Out of Time 3. THE EURYTHMICS — Greatest Hits 4. SEAL — Seal 5. THE STRANGLERS -Greatest Hits 1977-1990 Velika Britanija (NME) - neodvisni singli 1. PRIMAL SCREAM - Hig-her Than The Sun 2. ERASURE - Chorus 3. ŠPIRITUALIZED - Feel So Sad 4. THOUSANDYARD STARE — Keepsake EP 5. SLOWDIVE - Holding Our Breath Lamp« Jimija ,Hendrixa, »Me-mories Can’t Wait« od Talking Heads in »Talking Loud And Saying Nothing«, ki jo je spesnil že omenjeni polbog James Brown. Ostali trije posnetki so bili narejeni v živo. Nova supergrupa se imenuje MATERIAL! Sestavljajo jo HERBIE HANCOCK, BO-OTSY COLLINS, THE JUN-GLE BROTHERS, MACEO PARKER, PEE WEE ELLIS, SLY DUNBAR in ROBBIE SHAKESPEARE. Kakšni zvoki bodo prihajali iz te RAP/ FUNK/REGGAE kombinacije, si lahko približno predstavljate, če vam povemo, da se med nekaj priredbami, ki so jih na hitro naredili, nahaja tudi »Cosmic Slop« kultnih Funka-delic. ROLLING STONES so si omislili film o njihovi turneji »Steel Wheels«. Posnet je na posebnem formatu in omogoča predvajanje na štirikrat večjih platnih kot običajno. Kot je nekoč dejal David Byrne: »Na odru mora biti vse veliko večje kot v naravi.« Novo ime, ki se bo pridružilo mladim angleškim bendom, katerih uspeh v ZDA je veliko večji od pričakovanega, je STEREO MC’s. ZA EMF, JE-SUS JONES in CATHY DEN-NIS so torej mladi nadobudneži uspeli navdušiti tudi ameriške mulce. Tokrat tega ni storil Jelio Bi-afra! Po No Means No in D. O. A. so na vrsti HARD-ONS. le da je v glavni vlogi HENRY ROLLINS. Album se imenuje »Let There Be Rock«, izšel pa je pri Vinyl Solution. KLJUB-u, s kakšnimi komadi bi v teh pasjih dneh najraje terorizirali nedolžne obiskovalce. Skupina, ki sije nadela zgovorno ime, UNITED JAFFS D. J. TEAM, je pedložila naslednjo lojtrco: 1. BEERS, STEERS AND OUEERS - Revolting Cocks 1. 'BEEN CAUGHT STE-ALING — Jane's Addiction 3. BEDROCK — Foetus Ali Nude Revue 4. LET’S BUZZ - The Pala-dins 5. THE MISSING - Ministry ZA VEDNO Z NAMI Pred 5 leti MADONNA - Papa Don't Preach Pred 10 leti THE SPECIALS - Ghost Tovvn Pred 15 leti DEMIS ROUSSOS - The Roussos Phenomenon Pred 20 leti MIDDLE OF THE ROAD — Chirpy Chirpy Cheep Cheep Pred 25 leti CHRIS FARLOVVE - Out Of Time ''"27"." Kupovati dragocene'dinarje Anthrax: »Bnng The Noise...« za prihranjene marke. ANTHRAX so izdali album z naslovom »Attack Of The Killer Bs«. Na njem se poleg nekaterih pesmi starejših datumov nahajajo tudi priredbe skupin Discharge, Kiss, The Ventures in seveda Public Ene-my. Kljub mnogim očitkom, da so bebavi, ostajajo tako Ant-hrax najbolj odprt Trash bend na svetu. Howgh! »IN« — Alf »Chaplin« Valentino »OUT« — Tiskovne konference brez novinarjev Njegovo škrlatno veličanstvo, PRINCE je objavil datum izida njegovega novega albuma. »Diamonds And Pearls«, kot se LP imenuje, bi naj izšel 27. avgusta, dva tedna pred njegovim izidom pa naj bi z njega »sneli« hit-single, vendar za enkrat še ni jasno, ali bi naj šel v ogenj »Willing And Able« ali pa »Horny Pony Sex Dance«. Vsekakor imata obe pesmi dovolj zgovorna naslova, da ni treba dvomiti o kakšnem pešanju Prinčevega libida. Sam trdi, da bo to najboljši album doslej. Tako kot ponavadi... JAMES BROWN, oče, mama, bog funka in soula, je po obširni rekapitulaciji svojih pesmi, ki jih je izdal v box inačici, gre za zbirko plošč »Startime«, izdal povsem nov album z osmimi pesmimi, ki se imenuje »Love Overdue«. Po uspešnih koncertih v ZDA se kleni očanec namerava te dni pomuditi še v Angliji. Pa naj kdo reče, da lahko zapor škodi slavi. LIVING COLOUR bodo kmalu ali pa so že izdali EP, na katerem se nahaja šest pesmi, med drugim tudi tri priredbe: »Buming Of The Midnight Vročina je neznosna, zvezda pripeka in zvečer se lepo prileže oditi na kakšno mrzlo pivo. Če zraven slišiš še kakšen dober komad, nič hudega. Pobarali smo D. J.-je v celjskem John Peel: »Enkrat sem bil na tiskovni konferenci, na kateri je Nigel Kennedy dejal, da je Paul McCartney »fejst pob za okrog ga srat.« Vsak, ki dandanes reče kaj takega, je tako blizu oznaki »totaln dr-kač«, da bližje ne more biti. Jane’s Addiction-en klubski pozdrav s flašo. POLETNO BRANJE STRAN 20 NOVA ^ DOBA SENZACIONALNA SELITEV STEFFI GRAFF StefTi in princ Albert ILONA STALLER PUSTILA MOŽA, Cicciolinine Steffi Maria Graff, Maria je njeno drugo rojstno ime, si je pri svojih dvaindvajsetih letih omislila razkošen paradiž v centru samega Monaka. V enajstem nadstropju Pare Palače hotela si je najela najrazkošnejše apartmaje. Razkošna oprema in sanjska urejenost prostorov pričajo o namenih, željah in potrebah po najetju prostorov. Mesečna najemnina bogatih apratmajev, znaša 12.500 DEM. V kolikor bi pa hotela te prostore odkupiti bi zanje morala odšteti tri in pol milijone mark. Med posameznimi turnirji, kjer s svojo igro navdušuje milijone občudovalcev, se njihova teniška kraljica umakne v svoj raj. Tukaj se lahko bogata športnica prelevi v zapeljevanja vredno žensko - vsaj za nekatere. Dobro čuvan hotel, pred očmi radovednih novinarjev, ji služi za uživanje življenja kakršnega si lahko le malokdo privošči. Kdor ne ve je tudi sprva ne prepozna. Oprijeta obleka mini dolžine, skrivnosten dekolte in zlate nogavice na nogah spremenijo njeno znano športno postavo tako da StefTi v objemu princa Alberta - sanje ali resničnost? se tudi moško oko ustavi na njej. Morda vse skupaj ne bi bilo nič presenetljivega, če se ne bi v jstem hotelu nahajal tudi sam Njen salon z marmornatimi tlemi, z belimi sedežei in televizijskim sprejemnikom z dvaintridesetimi programi. princ Albert iz. Monaka. Samo nadstropje višje nad trosobnim apartmajem Steffi Graf ima svoje prostore^ tudi triintridesetletni princ. Če ne drugače ju pozorno oko lahko najde skupaj v raznih' športno zabavnih prostorih, ki jih v tako mondenem centru ne primanjkuje. Princ Albert prav pogosto obiskuje Fitness-Čenter. Kadar je le možno, običajno pa vsako jutro, ob sedmi uri in trideset minut, se odpravi na »fitting«. In ne zgodi se redko, da se tam sreča s Steffi. Če trenirata skupaj ali pa vsak zase pa naj zaenkrat ostane skrivnost. Kadar pa Steffi obišče zna- meniti obmorski tenis klub Monte Carlo Country Club. sreča tam, koga drugega, kot samega princa Alberta. Že dolgo je tega kar je poznano njegovo zanimanje za svetovno pomembne tenis turnirje, še posebej tiste, kjer nastopa teniška kraljica Steffi. In če pravijo, da Steffi ne more ostati ravnodušna ob srečanju s princem, bo že verjeti. Morda je na pohodu nova, skrivna, a mogoče trajna romanca med dvema mogočnežema, ki bi ju svet želel videti skupaj? Morda pa bo Steffi za vedno ostala v Monacu. StefTi kakršne svet ne pozna, mini krilo, dekolte z dekorativno čipko, nogavice v zlati barvi in zasanjan pogled Takšen pogled se razkriva z njene terase. m Bela jedilnica z rožami princa Alberta. Pare Palače hotel v Monaku, kjer ima Steffi dvosoben apartma. Najbolj pikanten zakon tega leta se maje. Še ne mesec po poroki z Jeffom Koonsom, ki sta jo praznovala v Budimpešti, je Ilona Staller, bolj poznana kot Cicciolina, 40-letna porno zvezda, zapustila svojega novopečenega moža, 36-ietnega umetnika, in vsa obupana pritekla k Riccardu Schicchiju, bivšemu zaročencu in še vedno njenemu managerju. Takoj ko je bila obveščena, da je njen zaščitnik v bolnišnici v SanCEugeniu, je Stallerjeva, sedaj Koonsova, prej Cicciolina, pustila svojega moža Jeffa v Monaku, le ta pa je iz ljubosumnosti priletel s prvim letalom za njo. Vse se je začelo že 27. junija, ko se je Riccardo z Ilono odpeljal na poizkusno vožjo s svojim novim avtomobilom. Vožnja se ni srečno končala in Cicciolina je morala za svojega »ex« Riccarda poiskati zdravniško pomoč. Njena vrnitev domov, nazaj k možu, je bila začetek majhne, vendar naraščajoče krize. Podobno se je dogodilo tudi Riccardu, saj je tudi njegova vrnitev pomenila začetek velike krize, diabetične, zaradi katere se je moral ponovno vrniti v SanfEugenio, ponovno pa je v bolnišnico prišla tudi Cicciolina. Vendar se ta avantura s Schicchijem ni nadaljevala, saj je Ilona sama naredila konec. Ilona sedaj živi kot v bajki z Jeffom Koonsom. Vse je dobro, če je konec dober, vendar je v tem zapletu, ki ga je razplamtel Riccardo Schicchi, največ pridobila prav Cicciolina, ki si je s svojim dejanjem prislužila pravcati Mercedes Ambrus. Budimpešta. Takole je izgledala najbolj pikantna poroka leta; 1. junija 1991 je Ilona Staller, bolj znana kot Cicciolina, z žarečim nasmehom in s polnim naročjem cvetja dahnila »da« kiparju Jeffu Koonsu. ^occoooeoocoooooooooooocoococ^sosooccococi 1 h MIR, SPROSTITEV IN POČITEK b MED VRŠACI KARAVANK IN o SAVINJSKIH AEP ^ Cene počitnic: JULIJ AVGUST 7 dni 3.795 10 dni 5.070 14 dni 6.640 7 dni 4.050 10 dni 5.420 14 dni 7.110 UPOKOJENCI JULIJ AVGUST 7 dni 3.230 ' 10 dni 4.310 14 dni 5.645 7 dni 3.570 10 dni 4.790 14 dni 6.280 ^ V CENI JE VŠTETO: I 7, 10 ali 14 polnih penzionov v 1/2 sobi v hotelu VESNA - neomejena uporaba termalnega bazena in savne - vsak dan (razen nedelje) telovadba v bazenu in telovadnici - zabavne prireditve, celodnevna animacija in rekreacija pod strokovnim vodstvom - plesni večeri, kulturne prireditve, izleti in še in še... MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA (3 OBROKI) INFORMACIJE: HOTEL VESNA. Topolšica 77. telefon. (063) 891-120, 113, 114 REZERVACIJE: telex: 33606 Looo: I ^SOOCCCOOCOOOCOSOOOOOO&eOCOOCOSCpOGC 21. STRAN DA JE OBISKALA EX ZAROČENCA zakonske težave »Pogum, s tabo sem!« je slab mesec po poroki Ilona Staller govorila svojemu »ex« zaročencu Riccardu Schicciju, ko gaje obiskala v bolnišnici SanPEugenio, kjer seje zdravil zaradi diabetične kome. Takole izgledajo težavni časi Schicchija in Ciccioline. Njuna medsebojna solidarnost obstaja še naprej, čeprav sta se s prihodom JefTa razšla, potem ko je ameriški umetnik Ilono poročil, 18 let ljubezni pa naj bi tonilo v pozabo. K0RAJŽNJI CILJI TLAKA OTOČJE V INDIJ. OCEANU VRATNI OBESEK S PODOBO VOJNI ZASEŽEK \ ORODJE AMER. CIGARETA IZPLAKO- VALNIK PERZIJA IVANI- ŠEVIČ GORA V ZAHODNIH JULIJCIH CELOSTNO ZAJETA PODOBA OBDOBJE REKA NA PELOPONEZU REKA V JUŽNI AFRIKI RIMSKI HIŠNI BOG PERU TRENJE 9 ČEŠKO »JA« PEVKA OTTA ZIME ‘1 KOLIČKI MESTO V FRANCIJI / ■%& SLOV. GORA Ir f ILOVICA GUSTAV IPAVEC BILKA FIZ. ENOTA ZADELO PLOD NAVIJAČ RASTL. SEMEN- ČICA ULICA V CENTRU ZAGREBA OSREDNJE SVETIŠČE V MEKI VELIK LIST PAPIRJA KRIŽANKA: FRANCI PAVŠER PRED- SEDNIK SIRIJE Nagrajenci nagradne križanke iz prejšnje številke 1. nagrada: Vikend paket za eno osebo na Rogli - Matjaž Šuligoj, Kidričevo naselje 10, 66230 Postojna 2. nagrada: Garnitura orodja UNIOR - Rudolf Kiklič, Klajnškova 4, 63000 Celje 3. nagrada: 3 brezplačna kopanja v Termah Zreče - Mateja Zalokar, Krivica 42, 63262 Prevoje Nagradna križanka Terme Topolšica 1. nagrada: Vikend paket za 1 osebo v Termah Topolšica (2 polna penziona in masaža) 2. nagrada: Servis za kavo 3. nagrada: trimesečna naročnina Nove dobe Nagrade se morajo koristiti v roku treh tednov od objave. Pri žrebanju bomo upoštevali pravilne rešitve, ki jih boste po pošti ali osebno dostavili v naše uredništvo do ponedeljka, 29. julija, do 9. ure dopoldan. GORNJA RADGONA Kmetijski sejem bo Časi so vihravi — »naše kmetijsko gospodarstvo in stroka se zavedata svojih korenin« — to je vest, ki nam jo pošilja organizator našega največjega kmetijskega sejma Pomurski sejem iz Gornja Radgone, ki že pospešeno pripravlja »29. MEDNARODNI KMETIJSKO ŽIVILSKI SEJEM«, ki bo letos od 17. do 25. avgusta in za katerega že lahko povemo, da ne bo posebno okrnjen. Glavni steber sejma: razsta- va goveje živine, konjev, drobnice, prašičev ter strokovna predavanja in posvetovanja za kmetijske strokovnjake ter kmetovalce. Vsekakor pa ne bodo, po dosedanjih prijavah, posebej okrnjene razstave in prodaje kmetijske mehanizacije, živilsko-predelovalne industrije, agrokemije, hlevske opreme in drugega kar sodi v sklop kmetijske proizvodnje, kajti močan razcvet podjetništva prinaša tudi na sejem vse več domačega in tujega blaga. Na Kmetijsko živilskem sejmu v Gornji Radgoni pravijo, da je potrebna ob vsakdanjem delu tudi sprostitev, to pa bodo lahko obiskovalci izkoristili ob ogledu »PRVEGA SLOVENSKEGA KASAŠKEGA DERBIJA« - 18. 8. in na Paradi kmečkih del in običajev - 25. . in drugih spremljajočih pri- reditev. Torej svojo vest zaključujemo s sloganom sejma, ki smo ga zapisali ob eni izmed obletnic sejma: »Iz zdravih korenin — raste močno drevo«. Slovenska vina zavzemajo na Kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni, ki ga vsako leto obišče okrog 200.000 obiskovalcev, pomembno mesto. Že nekaj let nazaj je bil sejem priložnost primerjave te naše žlahtne kapljice zasebnih pridelovalcev, zadnja leta pa je zrastel v predstavitev vseh slovenskih vin iz zasebnega in družbenega sektorja. S tem so v Gornji Radgoni udejanili potrebo po celotni predstavitvi slovenskih vin na enem mestu. Sicer pa je prav, da se vinogradniki zbirajo na Kmetijskem sejmu, ki leži v bogati vinorodni pokrajini, ki je že od nekdaj povezana z vinsko trto. Posebno skrbno pa bo na letošnjem sejmu predstavljena razstava, ki bo predstavila »Zgodovino vinogradništva na Slovenskem«. In če se Slovenci upravičeno ponašamo s svojimi dosežki na sejmu, predsem govedoreje, zakaj ne bi tudi vinogradniki pokazali, da smo tudi dežela vrhunskih vin, s katerimi se lahko postavimo ob bok ali celo pred posamezna kakovostna vina v Evropi. Ta priložnost je dana tudi na »Ocenjevanju slovenskih vin«, ki ga bodo tudi letos izvedli v sklopu sejma. Zbiranje vzorcev za ocenjevanje bo 1. in 2. avgusta na sejmu v Gornji Rdgoni, vina pa bodo ocenili 5. in 6. avgusta — svečana razglasitev rezultatov bo tradicionalna na dan vinogradništva 20. avgusta. M NOVA W DODA POLETNO BRANJE STRAN 22 KAJ JAPONCI MISLIJO O AMERIČANIH Odrasti, Amerika! »Ali niso ameriški delavci leni?« sprašuje japonski gost Američana. Ta odgovori: »Ne. Oni samo težijo k bolj uravnovešenemu življenju. Oni ne delajo ves čas.« Nato Japonec vpraša Američana, če ve, koliko ameriških delavcev bi nadaljevalo s svojim delom, če bi nepričakovano obogateli. »Večina,« meni vprašani in to pojasni: »Američani pač radi delajo.« Japonci se tem odgovorom le smejejo, saj jim prizori poležavanja na delu v ameriških tovarnah nikakor niso neznani. Skoraj štiri desetletja po drugi svetovni vojni Američanov ni skrbelo, kaj Japonci menijo o njih. State Department je Japonce imenoval »partnerje« v osnovnih povezavah med Zahodom in Severovzhodno Azijo. Tako dolgo dokler Japonci niso postali resen »partner«, so Američani imeli japonski arhipelag samo za vojaški prostor, posli pa jih niso zanimali. To pa se je spremenilo v velik japonski biznis. Danes je resnica že na prvi pogled vidna, japonsko mnenje pa je neizogibno. Nobena druga država namreč nima tako velikega vpliva na življenje Američanov kot ravno Japonska. Že dolgo časa namreč vedo, da Japonska konkurira z ' avtomobilsko industrijo, s težko industrijo in s kovinskimi izdelki. Zdaj vedo, da bo Japonska predstavljala in pripomogla k razvoju ekonomske rasti v 21. stoletju. Potem, ko so japonski tržni presežki z Združenimi državami Amerike postajali vidni, se je dolar pričel vračati tudi v de- želo vzhajajočega sonca. To-kyo je postal de facto ameriški bankir. In hočejo ali ne, Japonci so v poziciji, da povedo Ameriki, kaj si o njej mislijo. Sporočilo je jasno: Odrasti, Amerika! Japonci mislijo, da so Američani prenapete jokajoče lutke, ki godrnjajo nad ekonomskimi problemi in nad tem, da ne znajo narediti stvari, ki bi jih vsakdo želel kupiti. Mnogi Japonci tudi pravijo, da se Američani delajo, da so indiferentni na takšna mnenja in se nad Japonci stalno zmrdujejo in jim ne priznavajo ekonomskega uspeha. Nekateri na Japonskem o Američanih govorijo tudi z neprikrito žalostjo. »Bogastvo je mnoge Američane naredilo zadovoljne z njihovimi življenji in naredilo jih je tudi lene,« pravi Voshiko Taniguchi, 40-letni tokijski gostinec, ki je svoje prvo potovanje v Ameriko opravil pred 23 leti. »Na koncu so izgubili delovno etiko svojih starih staršev in staršev, kar se kaže tudi na njihovih izdelkih.« KALKULATOR Vojsko potrebujemo Od nekdaj se je svet delil na bogate in revne, močne in šibke, pametne in neumne, trezne m nerazsodne ipd. Tudi danes Še ta delitev obstaja, le da se lastnosti združujejo in povezujejo, vsaka pa dobi še svojo kategonjo oz,- rujejo pred zunanjimi vplm (NA LO pakt, EGS,.. Dobro vemo, kako so takšna »združenja« oblikovana, kako delujejo, pa čutimo v zadnjem času. ko prihaja do izraza časovna dinamika, in funkcionalna fleksibilnost Če že odobravamo zunanjo diplomacijsko dejavnost Repu- vam po priznanju in denarni pomoči. Kdor denar ima, lahko postavlja svoje pogoje ne glede na to, če so za drugo stran sprejemljivi. Na žalost nimamo nikakršnega protime-hanima ali če hočete varovalnega sistema, da bi lahko Zahodu vrnili porcijo v slučaju za nas nesprejemljivih rešitev. Zaidemo lahko v situacijo, ko bomo prisiljeni popuščati, sicer nas lahko v najslabšem primeru doleti usoda brodolomca na samotnem otoku, Slovenci smo sicer nedavno tega še bili del najštevilčnejšega bloka ah gibanja - neuvrščeni, kipa je resnici na ljubo bolj podoben orehu s trhlim jedrom, kot pa sodobni mednarodni povezavi. Združenje evropskih regij, pridruženo članstvo v kakšni organizaciji in pa razni statusi opazovalcev so za Slovenijo prvi koraki: toda ne tisto, na kar vsi računamo. Togost in nepokretnost močnejših svetovnih in evropskih unij pa nas lahko drago stane, nihče si namreč ne bi želel še ene katastrofe v takšni ali drugačni obliki, zaradi časovnega zamika v reagiranju na finančni bazi pa bomo prej ah slej gospodarsko potolčeni. Inče pogledamo še zadnji aktualni problem, ki se sovpada z našo zgodbo. Na srečanju sedmih gospodarsko najrazvitejših držav v Londonu je kot gost prisotna Sovjet- bačov je tja prišel po domače povedano žicat, po diplomatsko pa prikazovat svoje poglede in dosedanji potek Perestrojke. Realno gledano bi vsak drug predsednik tam ne imel kaj iskati, toda SZ kljub razpadu Varšavske zveze še vedno velja za eno najmočnejših armad, najštevilčnejšo pa prav gotovo. Od tu izhajajo možnosti, da bo Gorbačovov obisk uspešen. Zdaj lahko stvari postavimo na skupni imenovalec z rahlim preurejanjem enačbe: Slovenija naj ima močno in dobro opremljeno vojsko, nakar bi celotni Evropi grozili z jedrskim orožjem, denar pa bi kar sam sproti pritekal. Toda v Sloveniji se zavzemamo za demilita- Po Japoncih nekateri najresnejši problemi Združenih držav Amerike: 93% - droge in alkoholna zasvojenost 66% — leni delavci 57% - preveč rasnih in etničnih skupin 55% - premalo dolgoročnega načrtovanja 53% - delavci in njihovi šefi so preveč pohlepni Drugi pa so ostrejši. Menijo, da je s trgovinsko vojno med ZDA in Japonsko nastal kroničen konflikt med tema dvema državama, slabosti pa naj bi se kazale predvsem v Ameriki. Ameriški izobraževalni sistem naj bi bil prerazdrobljen, v me- stih se razširja kriminal, fiskalna neodgovornost in kratkoročno gledanje pa naj bi oslabila tudi njihov trg. Tako kot Rimljani, menijo nekateri japonski intelektualci, Američani prenašajo nekatere svoje »bolezni«, namesto da bi jih zdravili. DAROVI IND USTRIALIZA CIJE Luči velemesta Kako močan magnet je bila ideologija povojne industrializacije kažejo primerjave dveh slovenskih občin v grafu, ki so tipične, ne pa edine v naši deželi. Medtem ko je v eni prebivalstvo ob popisih upadalo, se je v drugi povečalo za več kot trikrat od leta 1948. Fascinirano z obljubami modernih časov se je prebivalstvo selilo v območja, kjer jih danes čakata negotovost in poslabšani življenjski pogoji. Prazne obljube Večja dostopnost civilizacijskih dobrin, večja svoboda izbire načina življenja in večje možnosti družabnih stikov z različnimi ljudmi, so res prednosti večjega mesta, ki pa so vedno bolj omejene na manjši del njegovega prebivalstva. Drugi pa verjetno počasi spoznavajo, da bi bilo boljše živeti na področju, kjer je le 85 prebivalcev na kvadratni kilometer kot tam, kjer jih je 1300. Ali v kraju, kjer je koncentracija S02 štirikrat manjša kot v večjem mestu. Največja pokora mestnih prebivalcev pa so podjetja pred razsulom, nizke plače, predrago bivanje in odiranja trgovcev s prehrambenimi artikli. Kako nazaj Velik del današnjih mestnih prebivalcev je prva generacija industrijskih delavcev, ki se sve spominjajo življenja na podeželju. Ohranjajo stike s svojo rodbino, del podeželja pa so prinesli s sabo. Verjetno so se tja zatekli ob zadnjih grožnjah bombnih napadov. Gotovo pa je, da nimajo več zemlje s katere so prišli, niti ne več znanja kaj z njo početi. Prebivalstvo občine Lj. Bežigrad ob popisih prebivalstva število 60.000 -ž 50.000 - 40.000 30.000 20.000 - 10.000 - 0.000 58-243 55.609Z 41.318 •/ / 31.239 20.839 17.538,Z--{ z~7’ i i Z7 1948 1953 1961 1971 1981 1991 popisi prebivalstva po podaUdh Zavoda RS za statistiko J k/ Prebivalstvo občine Ormož ob popisih prebivalstva število Delavci v New York Cityju si vzamejo domor tudi med delom. Kvoooococooocoocoooco&ooooooccocococcosoac | , SALON | | Intera POHIŠTVA !i Ulica XIV. divizije 14, e Ulica XIV. divizije 14, 63000 CLEJE Tel.: 061/24-413 Fax.: 063/26-820 60.000 / 50.000 - 40.000 - 30.000 - 20.000 !j - AKCIJSKA PRODAJA KUHINJ | IN OSTALEGA POHIŠTVA I - KREDIT NA 7 OBROKOV BREZ k POLOGA - NAD 20.000,00 DIN * % ^^^^564 18,000,7 ^6 x rULU«A - nhu lu.uuujuu um ^ g>=ooo&:>oc^^ po podatkih Zavoda RS za statistiko 1948 1953 1961 1971 1981 1991 popisi prebivalstva 23. STRAN NOVA W DODA & 1*^2^ AVTOMOBILI AUDI 80 LD, letnik 1980, registriran do 17. 4. 1992, prodam za 9.000 DEM. Telefon: (063) 39-504. FORD ESCORT, starejši let nik, registriran, garažiran, 6. mesec 1991. Tel.: (063) 821-090. ZASTAVA 101 GTL 1986, garažirana, dobro opremljena, zadnji lastnik, cena 5.000 DEM. Golf 1981 GL. garažiran, dobro opremljen. Tel.: (063) 44-913. GOLF JGL 1981, prvi lastnik. Ksenija Mlinarič, Gimnazijska 6, Trbovlje. Skoda 120 l, letnik i9so, garažirana, lastnik 2. Pogačnik Milenko, Log 28/E, Hrastnik. LADA 1500, letnik 1983. cena po dogovoru. Telefon: (0601) 81-058. FORD ORION GHIA 105 KS, dodatno opremljen, prodam za 31.000 DEM ali menjam za BMW 320 i, novo prodam za 1.200.000,00din. Telefon: (049) 50-005. ~ - - JUGO KORAL 55, letnik 1988. prvi lastnik, prodam. Tel.: (063) 33-800. GOLF DIESEL, letnik 1984, 85.000 km. prodam za 6.900 DEM. Tel.: (0608) 79-474. JUGO 65, letnik 1989 in jama-ho kros 125 cm’, letnik 1987, prodam. Tel.: (063) 24-292. LADO RIVA 1500, letnik 1989, registrirano do 28. 6. 1992, prevoženih 26.000 km. prodam. Cena po dogovoru. Tel.: (063) 851-417. GOLF J GL, letnik 1981. prodam. Cena 4.600 DEM. Zupan Manja, Prapretno 64, Hrastnik. RENAULT 4 GTL, november 1987, 20.000 km. prodam. Tel.: (0601) 24-935. ŠKODO 120 L, letnik 1986, registrirano do 30. 7. 1991, tehnično pregledano, prodam. Pod-menik Jože. Brnica 65. Hrastnik. ŠKODO 120 L, letnik 1989, 31.000 km. Tel.: (049) 72-190. ✓ RENAULT 21 TL, nov, neregistriran, prodam za 25.000 DEM. Tel.: (063) 821-624. JUGO KORAL 55, letnik 1988, garažiran, dobro ohranjen, prodam. Tel.: (063) 712-774, od 20. ure. JUGO KORAL 55, letnik 1989, prevoženih 21.000 km, prodam. Vlado Dečman, Novi biol 166, Šmarje pri Jelšah. FORD kombi letnik 1976, neregistriran, v voznem stanju, dobro ohranjen, ugodno prodam. Cena 1.500 DEM. Tel.: (063) 39-930 JUGO 45, prva registracija 1982 (motor 1986), dobro ohranjen, registriran do 26. 6. 1992, prodam. Tel.: (063) 36-807 zvečer. GOLF diesel, letnik 26. 12. 1989, prodam. Tel.: (063) 37-375) ZASTAVO 620. ugodno prodam, nosilnost 2 toni, letnik 1976, prodam večjo količino rezervnih delov za zastavo 126, 850. Možnost zamenjave ali kredita. Sajevic Helena, Ojstro 2, Laško. BMW 316/2 letnik 10/86, srebrne metalik barve, izredno lepo ohranjen, kot nov, redno servisiran, garažiran, prodam za 19.000 DEM. Tel.: (063) 712-590. REZERVNE DELE stare in nove prodam za avtomobil Alfa SUD. Derče. Parižlje 11 A, Braslovče. KARAMBOLIRANO Zastavo 128 Skala 55, letnik 1988, ugodno prodam. Tel.: (063) 714-191. OSTALO OBRTNIKI: Nudim uslugo koriščenja mojega telefona, pisanje dopisov, korespondence itd. Šifra: Z računom. MOTOR Automatic A3L, letnik 1988, dobro ohranjen, ugodno prodam, plačilo možno v dveh obrokih. Tel.: (063) 28-958 (po 15.00 uri). LJUBITELJEM malih živali podarim 2 meseca stare psičke. Mama je škotska, oče pa nemški ovčar. Pokličite po telefonu (063) 29-005, Maja. MALI OGLAS ZASTONJ KUPONE!] Petrovče 231, 63301 Pelrovče Telefon: 063/28-220 063/25-121 Telefax: 063/24-115 računalniški Inženiring do.o. TEČAJI RAČUNALNIŠTVA Z UPORABO IBM RO RAČUNALNIKOV ZA OTROKE OD 10 do 15 LET - osnove računalništva - risanje, pisanje, računanje in programiranje (WS, LOTUS, OUATRO, PARADOX, PAINT BRUSH, PASCAL) - igrice - 16 ur praktičnega dela z računalnikom 5. 8. 91 do 8. 8. 91 od 9.00 do 12.30 TCDKAIMIi 91 od 15.30 do 19.00 I CnMlm. 19. 8. 91 do 22. 8. 91 od 9.00 do 12.30 19. 8. 91 do 22. 8. 91 od 15.30 do 19.00 INFORMACIJE: (063) 28-220 - 6 računalnikov - v skupini 12 do 18 udele-žencev - poleg predavatelja še asistent HIŠO takoj vseljivo, primerno za vikend ali stanovanje, 22,5 ha zemlje, v bližini smučarske vleči-ce z urejenimi smučišči, v- Koprivnici pri Brestanici, ugodno prodam. V račun vzamem tudi Opel Kadett. Škoda Alojz, Bobova 9a, Šmarje/Jelšah. TOVORNO prikolico za osebni avto, štedilnik 4 plin + 2 elektrika, ugodno prodam. Kupim Kuhinjske elemente VO-80 Petu-nija jesen. Tel.: (063) 857-350. DEL HIŠE z vrtom prodam v Šentjurju ali menjam za boljši avto. Tel.: (063) 856-603. KOZE dobre mlekarice, prodam, ter klavirsko harmoniko, 60-basno, cena po dogovoru. Uršič Milena, Ples 26, Bistrica pri Sotli. NOVI Automatic, prodam. Edi Lešnik. Ul. II. bataljona,. Šentjur pri Celju. MLADO kozo in kozlička, sanske pesme, prodam. Tel.: (063) 38-702. EKPRESO za kavo, na eno ročko, za 5 kavic, cena 50 DEM, prodam. Tel.: (063) 35-850 OTROŠKO posteljico z jogijem (120x60), bele barve, prodam za 1.000,00 din. Vodušek Lidija. Oblakova 28, Celje. BRAKO prikolico, samo dvakrat rabljeno, ugodno prodam. Duška Bajramovič, Šalek 83, Velenje. DOMAČE sveže nabrane maline, prodam po dogovorjeni ceni. Dostava možna do naročnika. Tel.: (063) 770-034. IZDEUUJEM kvalitetno ladijski pod. Cena zelo ugodna! tel.: (063) 770-034 STREŠNO opeko, novo in rabljeno, poceni prodam. Tel.: (063) 711-278 dopoldan, ati 701-370. LJUBITELJEM živali oddam mlade muce. Tel.: (063) 29-211 interna 1115 (dopoldne). BREZHIBEN Super avtoma-tik, pralni stroj Zoppas, ugodno prodam. Tel.: (o63) 33-192. RAČUNALNIK Spectrum 2x80 + Memopak 16 K RAM, prodam. Zraven dodam še 2 kaseti in popolno literaturo. Prodam tudi rabljen pralni stroj Gorenje, cena po dogovoru. Božič Boštjan, Poženelova 7, Laško. KOMBINIRANI voziček Rocky, zelo ohranjen, prodam. Tel.: (063) 37-638 po 19. uri. PRODAM zelo dobro prikolico za prevoz živine, in mlado živino, ter kobilo vozno, tri mesece brejo in žrebičko. Prodam tudi motor in menjalnik za avto Z 750. Cena po dogovoru. Ferme Jakob, Ogorevc 21, Štore. OTROŠKO posteljo z jogijem, poceni prodam. Tel.: (063) 736-303. PISALNO mizo s stolom in omaro, prodam. Tel.: (063) 35-321 v večernih urah. PRODAM graverski stroj ter nekaj materiala z lokacijo v Rogaški Slatini. Možnost prodaje na istem mestu. Blagovnica »Metro«. Tel.: (063) 814-050 od 17-19 ure (Marko): MOJ NAŠLOVj_________________ Kupon in čitljivo besedilo malega oglasa pošljite na naslov Nova doba, Aškerčeva 15, Celje, s pripisom »Za male oglase« in svojim polnim naslovom. Oglasov pod šifro in oglasov za podjetja in obrtnike ne objavljamo brezplačno. od 25. 7. do 1. 8. Oven 21. 3.-20. 4. V prihodnjih dneh se boste morali opogumiti in se soočiti z neko neprijetno zadevo. Vzemite to kot realnost, ki se ji ne da ubežati. Ampak kasneje boste imeli prijetne občutke. Bodite previdni v prometu. Srečne številke 3, 20, 23, 29. Bik 21. 4.-20. 5. Če partner ne pozna takta, to velikodušno spreglejte. Nekoliko napeto vzdušje se bo nekako samo po sebi uredilo in konec tedna bo minil proti pričakovanju lepo. Ne pozabite na nekaj že starih obveznosti. Srečne številke 5, 11, 34. 44. Dvojčka 21. 5.—21. 6. Prihajajo dnevi razočaranja. Pričakovali ste denar, ki pa ga ne bo in vsi vaši načrti bodo šli po zlu. Toda ne sekirajte se in svoje nejevolje ne kažite drugim. Ne nasedajte govoricam in pazite na zdravje. Srečne številke 9, 17, 25. 38. Rak 22. 6.-22. 7. Če boste preveč samosvoji in boste trmasto vztrajali pri svojem, se vam bo to maščevalo in boste izzvali neljubi nesporazum. V prihodnjih dneh dobro pretehtajte svoj položaj in vse, kar nameravate storiti. Srečne številke 7, 19, 29, 40. Lev 23. 7.-23. 8. Zaradi nepremišljenih potez si boste ustvarili težave, ki jih bodo morali reševati drugi. Oživela bo stara ljubezen. Imeli boste nepričakovano veliko izdatkov. V soboto se izognite zapeljivi družbi. Srečne številke 5, 8, 12, 41. Devica 24. 8.-23. 9. ___ Morali boste pljuniti v roke, če boste hoteli narediti vse, kar od vas pričakujejo. Na partnerja se ne zanašajte preveč. Živčna napetost bo popustila šele, ko boste spoznali, da so pred vami še drugi cilji. Srečne številke 8, 17, 28, 35. Tehtnica 24. 9.-23. 10. V prihodnjih dneh se boste počutili brez volje, čeprav za to niti ne bo pravega razloga. Privoščite si predvsem veliko spanja, koristili bi vam tudi daljši sprehodi. Ža kar ste se odločili, pa kar uresničite. Srečne številke 1, 11, 20, 31. Škorpijon 24. 10.-22. 11. Na ljubezenskem nebu se bodo pojavili oblaki. Zdaj ni čas, da bi provocirali partnerja in igrali neupravičeno ljubosumje. Na delovnem mestu pazite na vsako izrečeno besedo. Ne bodite do nikogar krivični. Srečne številke 2, 30, 35, 47. Strelec 23. 11.-21. 12. Kljub temu, da boste imeli zvrhano mero dela, boste dobre volje in vam nobena pikra ne bo šla do živega. To bo prineslo tudi nepričakovane sadove. Pazite le na zdravje, grozi nevarnost infekcijske bolezni. Srečne številke 3, 19, 36, 39. Kozorog 22. 12.-20. 1. Prihodnji teden ne bo minil brez nesporazumov. ki pa jih boste na koncu le zgladili. Sprevideli boste, da nimate v vsem prav, to pa bo edino pametno. Pazite na denarne izdatke, ker prihajajo suhi dnevi. Srečne številke 6, 18, 22, 40. Vodnar 21. 1.-19. 2. Čustveno boste precej razrvani. zato ne bo pravega delovnega elana. Pretiravati pa nikar, ker to ne bi bilo dobro. Posebno ženski vodnarji se predajajo čustvenim izbruhom in solzam. Pozor v prometu. Srečne številke 8, 20, 34, 37. Ribi 20. 2. 20. 3. V prihodnjih dneh boste varni pred neprijetnimi presenečenji, svojo svobodo boste lahko užili v polni meri. Neko potovanje vam bo prineslo marsikaj lepega, a previdnost tudi naj ne bo odveč. Srečne številke 5, 13, 14, 46. STRAN 24 DODA FOTOREPORTAŽA ZAKONCA V ČERVARJU VZTRAJATA Slovensko Vroče celinsko albanska zveza poletje_____________ Spoznala sta se Slovenka in Albanec. Špela Kavčič je pristna Gorenjka, ki seje s turizmom srečala že v zgodnjih letih, Juksen Sadiku pa je Albanec, ki ga je pot v gostinstvo prinesla preko očeta, ki je 20 let slaščičaril na Jesenicah, sedaj pa že 13 let posluje v Cervarju v hrvaški Istri. Pred časom je v Červar prišla tudi Špela, tako da dva prelepa lokala napolnjujeta červarsko središče, kjer se ob dobri hrani in pijači lahko zapleše tudi ob živi glasbi. »Ko sem bila majhna in sem živela na Jesenicah, sem neslovence ravno tako sovražila kot vsak Jeseničan. Pri nas je namreč zaradi težke industrije delalo veliko južnih delavcev, tako da smo se Slovenci nemalokrat počutili kot manjšina. Cez nekaj let pa sem spoznala Jukija, kot mu pravim, ki je Albanec iz Gostivarja in sedaj se dobro razumeva,« pripoveduje Špela, lastnica kavarne Porat. Sicer pa je Juksen ali Juki prav prijeten mož. V gostinstvo je prišel preko očeta, njegova okusno opremljena pizzerija pa kaže na velik smisel za gostinstvo. Potem, ko so pred trinajstimi leti prišli z Jesenic, so se morali spopasti z drugačnimi gosti in po vsem sodeč jim je to tudi uspelo. Špela in Juki se nista spoznala na Jesenicah. Špela se je namreč že kot otrok srečala s turizmom, njena radovednost pa jo je pripeljala tudi v Červar. Ko se je po končani turistični šoli zaposlila kot turistični delavec v Gozd Martuljku, še ni vedela, da jo bo življenje pripeljalo tako daleč. »Če bi takrat pomislila, da bom živela kje drugje in da se bom kljub temu imela lepo!«, razmišlja Špela, ki je pred petimi leti prišla v Červar in se zaposlila v Adriatiku, kjer je zdržala kar eno leto. Ko je spoznala Jukija, je v njegovi pizzeriji delala nekaj časa, po priliki, da najameta še en lokal, pa je šefovsko mesto prevzela še ona. Špela je velik optimist. Ugotavlja, da je gostov res manj kot pretekla leta, vendar temu ne pripisuje tolikšnega pomena. Razpoloženje gostov pa se vsekakor spreminja. Červar, ki je majhno turistično naselje v bližini Poreča, je najbolj znan prav po svojih stalnih gostih. Okolica Červarja je pokupljena, največji delež pri tem pa imajo Slovenci, ki si lastijo velik del turističnih kapacitet. In ravno v tej smeri se napovedujejo velike spremembe. Slovenci svojih počitniških domov zaenkrat še ne prodajajo, Srbi in drugi pa že na veliko ponujajo svoje hišice. Nekaj je za to krivo seveda pretirano nacionalno zavzemanje, še največ krivde za razprodajo Červarja pa ima republika Hrvaška, ki namerava visoko obdavčiti vse tuje lastnike. Špela ima sicer v svoji kavarni kar nekaj stalnih gostov iz Nemčije, ki pa jo v teh napetih časih pogosto kličejo in sprašujejo, če je varno priti v Jugoslavijo. Ona jim seveda zagotavlja varnost in ugodje. Sezona je v Cervarju zelo kratka. Največji naval je v treh poletnih mesecih, potem pa se vse nekako umiri. Špela in Juksen pa gostinita celo leto. Ker v Červarju stlano živi in tudi prezimi približno 30 družin, imata oba lokala odprta skozi celo leto. »Da se imamo sploh kje zbirati,« pove Špela. »Če bo tako hudo, kot napovedujejo nekateri, potem se bova tudi midva morala posloviti od mojega lokala,« z razočaranjem ugotavlja gorenjska Istranka in upa, da bo v glavah politikov vendarle prevladal razum in bodo sporne zadeve rešili na najboljši način. Drugače jih čakajo težki časi. VZ//////77//7//7//77//7/7////////////////////////////////////////S////S/S/////S/////////////////////////////////////SSSS s zavarovalnica triglav nič ni tako varno. Da ne bi potrebovalo zavarovanja 'y777777777777777///////////////////////7/////////////////////7////////////////////////////////////7///////7////////////y Po informacijah je zadnji vikend na severni Jadran prišlo nekaj tisoč Slovencev. Nekateri le preko podaljšanega konca tedna, nekaj pa jih je ostalo tudi na dopustu. Tako na primer v hotelu Adria v Ankaranu biva 515 Slovencev, 10 Hrvatov in 38 tujcev, v bližnjem avtokampu pa 393 Slovencev, 20 Nizozemcev, 11 Avstrijcev, 8 Italijanov in en Bosanec. V »slovenskem« istrskem naselju Červar pri Poreču je bilo še včeraj približno tisoč Slovencev, pa tudi nekaj turistov iz Vojvodine. Ob tem je, kot zanimivost, lastnik restavracije Evropa ’92 v Červarju spekel 200-kilogramskega vola. Veliko Slovencev biva tudi v novigradskem hotelu Maestral, podobno pa je tudi v ostalih krajih vzdolž slovenske in hrvaške obale v Istri.