Tudi med vojno so rasli brki
Tudi med vojno so Ijudem rasli lasje, brade in brki. Kot vsako mesto je imela tudi Ljubljana frizerske in brivske salone, za ženske in moške, kjer so lepšali svoje stranke. Tako mojstri kot pomočniki so bili deležni »vseh blagrov«, ki jih je prinašala italijanska okupacija. Zato so se mnogi med njimi vključili v OF in ustanovili svoj matični odbor. Pravzaprav sta bili dve organizaciji, za mojstre in pomočnike.
Robert Mihič je organiziral frizerje v OF po vsej Sloveniji. Pri tem delu je bil povezan z učiteljem Francetom Ki-movcem, tipografom Štrek-Ijem in svojimi stanovskimi tovariši, frizerji Marjanom Mi-trom, Marijo Božič in Cirilom Travnom, pomočnikom v sa-lonu Pliverič v hotelu Slon. Mitar je povezal Ignaca Gru-beija, ki je delal za OF z Ni-kom Černičem in Slavko Va-šel. Z njo je sodeloval tudi Traven, ki pravi, da so imeli sestanke v odmoru v opoldan-skem času, ker so imeli deljen delovni čas. Srečevali so se v Tivoliju, največkrat po trije.
Iz spominskih zapisov na čase okupacije med frizerji je razvidno, da so imeli prav oni najbolj razvito organizacijo po sistmeu trojk, kar za druge matične odbore ni bilo najbolj značilno.
Med organizatorji je bil tudi Vinko Benda, ki je imel salon na vogalu Erjavčeve in Pre-šernove ulice. Maja 1941 se je po priporočilu Marije Božič in
Ernesta Eypra vključil v ma-tični odbor OF brivskih moj-strov. Majhen ga je nato pove-zal v trojko z Josipom Godino in Viktorjem Popitom. Znano je, da so z OF sodelovali še Franc Wildman z Napoleono-vega trga, Miro Trtnik z Am-broževega trga, ki je bil prvi sekretar OF kvarta Poljane, Mirko Furlan, brivski pomoč-nik pri Klobučevarju na Re-sljevi cesti, ki je 3. junija 1942 odšel v partizane in padel, An-drej Novak, frizerski mojster v palači Okrožnega urada za zavarovanje delavcev na Mi-klošičevi, Jernej Kos iz Mest-nega trga, Miro Turk in Marija Pavlič, ki je bila najprej zapo-slena v frizerskem salonu Žabjek na Krakovskem nasi-pu, v neposredni bližini kara-binjerske postaje.
»V salon so vedno prihajali italijanski policisti, od katerih sem med pogovorom često zvedela za razne podatke o na-meravanih racijah in drugih akcijah fašistov,« ter o tem sproti     obveščala     Marjana
Jamnikarja, ki jo je zadolžil tudi za zbiranje denarja, oble-ke in sanitetnega materiala ter za propagandne akcije. Po njegovem odhodu v partiza-ne, marca 1942 in ko se je kot frizerska pomočnica zaposlila pri Jožetu Moharju na Vidov-danski cesti 24, je spoznala Meto Smrekar.
Na njen predlog je barvala ilegalcem lase, da so s tem laž-je spremenili svoj izgled in bi-li tako varnejši pred italijan-sko policijo. Omenim naj, da je bilo pred italijansko kapitu-lacijo 9. septembra 1943 v Ljubljani približno 200 ile-galcev. Decembra 1942 so ji zaprli šefa. V salonu je ostala sama, lahko ga je uporabljala za razne zaupne sestanke in kot skrivališče za Draga Čiha-ka, ki se je moral zaradi izdaje umakniti iz prejšnjega skriva-lišča na Florjanski 34, današ-njega Gornjega trga. Ko se je vrnil iz zapora njen šef, febru-arja 1944, je morala zaradi var-nosti menjati službo.
Delo frizeijev za  OF je bilo nevarno. Mihič, Majhen in Traven so bili aretirani že v času italijanske okupacije. Zadnji je bil pred aretacijo član rajonskega komiteja KPS Pojjane, kjer je odgovar-jal za delovanje Narodne zaš-čite-                             lojz Tršan