Izhaja, vsaki četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom
na celo leto . 3 fl. „ pol leta . 1 fl. 50 k. „ „ . — fl. 80k. Brez pošiljanja na dom za celo leto . 2 fl. 50 k. „ pol leta . 1 fl. 30 k. » 7« » • — fl- 70 k. Posamezni listi se dobijo pri knjigarn Novaku na velikem trgu za 5 k.
SLOVENSKI
Poduči ven list za slovensko ljudstvo.
Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi ne prijemajo.
Oznanila se prijemajo, plača za vrstico je 10 k, in za kolek 30 k.
„Poduk v gospodarstvu bogati deželo."
Stv. 49.
V Mariboru 3. decembra 1868.
Tečaj II.
Slovenski tabor pri Sempas-u
na Goriškem.
(Konec.)
Za 6. točko se oglasi za govornika g. Živič, posestnik na Skopem. Kakor poprej g. Klavžar-ja, je ljudstvo Nzdaj tudi g. Živiča pozdravljalo s živahnimi živio-klici. G. Živič pa je govoril: „Slovenci! Le-ta točka je prav važna, a mislim, da ni treba veliko o njej govoriti in jo obširno razlagati. Navdušenost, s ktero ste glasovali, bratje mi domorodni, za zedinjenje Slovenije naše prekasne ali ljuto raztrgane, za veliko šolo ali akademijo v Ljubljani, navdušilo me je, ker sem spoznal veliko potrebo po slovnskih glavnih šolah na slovenskem Goriškem, da spregovorim nekoliko kratkih besedi o tej stvari. Imamo sicer ljudske šole, ktere mnogo hasnijo ali kakoršne so zdaj, ne zadostujejo tirjatvam sedaj-nega časa. Otroke pa na velike stroške v mesto pošiljati, je le nekterim bolj premožnim kmetom mogoče. Da pa moremo z drugimi omikanimi narodi v toku sedanje ljudske izobraženosti napredovati, sila potreba nam je sredstev in pripomočkov, ktere le dosežemo, ako si osnujemo dobrih glavnih šol po deželi. Veliko penezov se potirja za deželne naprave iz kmečkega žepa, sploh smem trditi, da izdržuje kmet celo državo, zakaj bi se mu toraj ne napravili zavodi, v kterih bi se učil potrebnih vednosti, da bi si potem svoj stan izboljšal in sebe ter svoje srečne storil. Da je dosegel saksonski kmet stopinjo jemu zadostujoče omike, komu drugemu ima on to zahvaliti nego glavnim šolam V Da je on izveden v vseh svojih opravilih, ne izvira mar to iz tega, da je vlada v njegovi mladosti skrbela za poduk in mu v srcc vtisnola hrepenenje do omike in do večega ter večega izobraževanja samega sebe? Zato pa tudi vidimo, da priprosto ljudstvo tam v vsakem obziru napreduje, bodi si v kmetijstvu ali v obrtniji. Srečna tudi država, kjer kmetijstvo cvete, in obrtnija pospešuje. Tudi v kronovinah naše države imajo glavnih šol ne le po mestih, ampak tudi po trgih: naj se podele tudi nam, ki jih neobhodno potrebujemo posebno na Tominskem in v Ajdovskem okraju na Krasu. Take šole so nam tembolj potrebne, ker bi morale zraven drugih v glavnih šolah navadnih predmetov posebno obzir jemati na kmetijstvo tako kakor pri Francozih in drugih v tem obziru na visoki stopinji stoječih narodov povzdignenib, to za neobhodno potrebno spoznamo, to tirja tudi čas, ki je čas napredka in omike.
Tabor soglasno sprejme 6. resolucijo. Zdaj je bilo končano posvetovanje.
G. dr. Lavrič se zahvaljuje zbranemu ljudstvu za lepi red, ki ga je zdrževalo, in pravi:
Kedar smo bili še na vseučiliščih, brali smo o narodnih shodih na Angleškem, in čudili smo se Angležem, jaz pa sem živo želel, da bi naj enkrat videl kak Meeting ali tabor. Videl sem ga, in na Slovenskem! Zagotovljam Vas, da je ta naj lepši dan mojega življenja. (Živio.) Radostno naznanjam tedaj konec tabora, in navdušeno kličem:
Živela Avstrija, živela Slovenija in svoboda! (gromoviti : živio.)
Tudi g. dr. Tonkli še spregovori nekoliko besedi: — Mi nismo puntarji, mi tirjamo naše pravice po postavnem potu in ni nas treba v strah devati s kanonami in bajoneti. Potem bere došle telegrame: iz Celja (čitavnica), iz Ljubljane
¡(dr. Bleivveis in Costa), iz Barkole (citavnica), iz Ljubljane (društvo za hrambo narodnih pravic), iz Dunaja ¡(slovenski pravniki), iz Gradca (slovanska beseda), iz Maribora (čitavnica), iz Ljubljane (Sokol), in Pivke (43 rodoljubov, ki obetajo, prihodnji tabor sklicati na Pivki).
In tako je bil tabor končan. Večidel ljudstva se je zdaj odpravilo na pot, vse sopet v naj lepšem redu, kakor so prišli, prepevaje slov. pesmi. Sploh se je ljudstvo tako zmerno in lepo obnašalo, da so žandarmi prav po nepotrebnem poslani bili na taborišče. Tudi politični komisar je hvalo izrekel osnova-teljem tabora za vseskozni lepi red; mi naj pa jo tu javno izrekamo g. dr. Lavriču in E. Ki a v žar ju, deželnemu vradniku, kterih neutrudljivi delavnosti se imamo v prvi vrsti zahvaliti, da se je osnoval 3. tabor na Goriškem.
Zvečer je bilo razsvetljeno taborišče s baklami, ume-talni ogenj je razveseljeval še zbrano ljudstvo, tominski in razdrški pevci so prepevali lepe in krepke slovanske pesmi: kresi pa, ki so okoli po gorah plamteli, naznanjevali še daljnemu svetu, da praznuje Slovenec na slovenski zemlji vstajenje svojega naroda.
„Živela Slovenija!" ta klic me je razveselil še pozno ponoči, ko smo se vozili z razdrškimi rodoljubi po ipavski dolini: Živeli Slovenci! Živela Slovenija! nam je nasproti donelo iz vsake hiše, ker so počivali in se krepčali naši vrli taboriti. Živela Slovenija ! v to imepomozinam Bog in sreča junaška.
Gospodarske stvari.
<*ospod,irska «lela meseca decembra,
V	hiši in dvoru. Podstrešja in kleti se morajo dobro zadelati, da sneg ne more notri letati. Žito se mora preme-tati in žitmca večkrat dobro prevetriti in sicer pri mirnem in suhem vremenu; kleti, v kteri se hranuje repa, krompir itd. se tudi naj prevetre in gnjila repa, krompir itd. izbere,
V	hlevih. Skrbeti se mora posebno za snago in dobro klajo. Pri suhem vremenu se ovce lahko pasejo po veliki setvi, prej se jim vendar mora suha klaja dati.
V	vrtu in sadovnjaku. Drevesa, ktera nočejo roditi se naj izkopajo, gosenična gnjezda naj poberejo in sploh drevesa lepo sesnažijo. Semenje se mora izlušiti, kesna sa-lata, redkva in petersilija se seja v tople grede.
V	vinogradih in hmeljnikih. Hmelj se mora večkrat pregledati. V vinograde se vozi gnoj in se trebijo gra-bice, trte na brajdah se pokrijejo.
Pri ribnikih. Trstje se mora požeti in v led na več krajih luknje napraviti.
Pri ulnjaku. Mora se večkrat pogledati ali je vse v redu.
Log in lov. Drva se morajo sekati, smrekovi češarki pobirati. — Veliki lov, kakor meseca novembra še se mirom lahko nadaljuje.
Stlačeno seno.
Med vsemi kmetijskimi pridelki je seno naj lahkeje, zato je velik kup sena, pa vendar malo vaga. Prevažanje njegovo tedaj prizadene precej stroškov; zato za navadno ne vidimo, da bi seno dalječ po svetu na prodaj vozili. Zato pa tudi senena cena o slabih letinah jako kviško poskoči, in
se v eni deželi nikdar poravnati ne more, ker se iz ene dežele v drugo lahko, posebno če je dalje, pošiljati ue more. Naj se ceste še tako zboljšujejo in poranožiljejo, železna cesta še tako daljša in razprostira, ima seno tako majhno ceno, da se nikakor ne izplača, ga po omenjenih potih sem ter tje prevažati. Zato tudi sena, slame, gnoja in enakih reči po železnici ue prepeljujejo, če daljava več od 100 milj preseže. Naj cenejše in naj zložniše se po vodi iz kraja v kraj pošilja, na pr. po reki in sicer po vodi doli; proti! vodi seno voziti, bi bili tudi pri nizki brodnini potroški še vedno prehudi.
Kakor se tedaj seno v svojem navadnem rahlem stanu težko v druge kraje prepeljati da, ravno tako lahko se s tla č eno ali prešano dalje spravi. Že davnej imate vlada francoska in angleška v navadi, da ob vojskah v tujih deželah konjištvo, še cele tje čez morje, z domačim senom preskrbujete. Ob vojski v Moreji, Algeriji in v Krimu se je neizrečeno veliko prešauega sena v barkah za armadami pošiljalo in v dobrem stanu na odločeni kraj pripeljalo, da so konji in mezgi imeli obilo in dobre krme.
Le škoda, da se kmetijski gospodarji te koristne navade sploh ne poprimejo, da bi ob času potrebe obiluost sena po! francoski in augleški šegi prevaževali v tiste kraje, kjer jim ga primanjkuje. O suhih letinah bi posestniki iz takih travnikov, na ktere se da voda napeljati in na kterih vedno obilo sena nakosijo, vse seno, ki ga je preobilo za rabo domačo, lahko v druge kraje, ker jim ga primanjkuje, prav drago spečali, ako bi stlačeno tje pošiljali. Mimsterstvo francoskega vojaštva je dalo nedavno mašino napraviti, s ktero se seno tako spreša, da je trdo kakor les. Po tem takem se da tudi po železnicah v velike daljave pošiljati in ue prizadene v sprešanem stanu več stroškov kakor drugo blago. Stroški prešanja, obresti od denarja, ki se je za mašino dal, so le 1 frank (24 starih kraje.) za 200 funtov sprešanega sena. Razun tega, se da sprešano seno lahko sem ter je po svetu prepeljuje, ima tudi še druga predstva, ki se ne smejo prezreti. Tako stlačeno seno se ne more podrobiti, ne uprašiti, ne premočiti, ne popaliti, ne pogubi semena in se nikdar slabega okusa ne navzame.	„N."
Veliki krompir j evec.
V Češki je neki gospodarski uradnik knjeza Licbten-steina tako velik krompir pridelal, da je krompirjevec četiri šol nje visok vzrastel, na njem nahajajoči se krompir, pa je bil debel kakor polična steklenica in nek vagal više od jed-nega funta. Ta veliki krompir je bil izrejen po nekem novem umetnem načinu krompir rediti, kteri se je na knje-zovem posestvu prvikrat poskusil iu tedaj tudi potrdil.
Jabclko na trii.
Na vrtu Davida Mooroa v Boksintonu v Virginiji je letos izrastlo prvo lepo jabelko na trti; na eni strani jabelka se je videl grozdni cvet- Misli se, da se je ta čudna prikazen naredila tako, da je pal jabelčin cvet po naključbi v grozdni cvet in po tem ž njim skupaj rastel.
iVavodi k narodnemu gospodarstvu.
(Dalje.)
IV. del.
O bankah.
39. Osnova pa je sledeča: ko se ima vslanoviti banka z kapitalom n. p. en milijon goldinarjev posoditi, se ta vso-tina razdeli n. p. v 10.000 razdelov po 100 goldinarjev; kdor si koli, vzeme potem teh 100 gld. razdelkov ali delnic — akcij — (shares) kolikor mu drago, t. j. kolikor ima denara in ga na ta način v barant želi, postane z tim delničar
—	akcionarj — (share holder). Ko so se vse delnice po-prodale in so delničarji svoj denar vložili, se je priredilo en milijon denara za posojivanje, komurkol, ki si želi in je sposoben si od tega denara izposoditi. Ob določenih obrokih se razmerno obrestini dobiček porazdeliva med delničarje (share-holder). Porazdeljeni dobiček se imenuje „razdeljnina" ali „di-videnda"; delnice ali akcije činijo tukaj gmoto ali vložbino (stock). Ako kdo želi izvzeti tega denara, ki ga je tako v banko založil najde koga, ki mu odkupi jegove delnice
—	akcije — ali stock in s tim postane ta delničar — ak-cijonar — stock — holder); ta vloži v družno zalogo ali fond
kolikor oni izvzeme. Takšno medsobno prenašanje ali barant z vložbino (stockom) se čini vsak dan, kder so banke; naj znamenitije mesto pa je za takšen barant Londonska Stock — Esechange.
40. Mislimo si zdaj, da imamo po gori omenjenem načinu vstanovljeno banko: nekdo si želi izposoditi 1000 gld.; banka bi mu rtala 1000 gld. ali v kovini (zlatem in sreber-nem denarju), ali v svojih notah (bankovcih) kteri papir se vsak čas zahtevaje popolnoma za kovino zameniti more. Ako so bankine note povsodi jednako veljavne se za zlato in srebro zamenivati morejo, bi mnogim, če že ne vsakemu, zavolj lehkoče, prostora in obče priležuosti ljubše bile nego kovina. Po takem pa bi banka v kratkem spravila v kroženje toliko papirja, kolikor ima v svoji zalogi zlata in srebra, t. j. na mesto zlatega in srebernega deuarja krožil bi papir.
(Dalje prihodnjič.)
Iglic pri županu.
Iglič (stopi v sobo). Dober dan, slavno srenjsko pred-stojništvo.
Ž u p a n. Servus Iglič. Kaj prinesete novega.
Iglič. Celo nič posebnega. Delegacije so 16. novembra v Pešti skupaj stopile.
Zupan. Kako pa je to, da v Pešti, meseca januarja in februarja so na Dunaju skupaj bile.
I glič. Zdaj pa so v Pešti in drugo leto dojdejo spet na Dunaju skupaj.
Župan. To je zastran za — za —
Iglič. Ne morete prave besede najti.
Župan. Tako je. Kako se že pa pravi, če imata dva samo jeden plajšč in vsak bi si ga rad ogrnol?
Iglič. To se pravi nadloga.
Župan. Tega jaz ne mislim.
Iglič. Če imata dva samo jeden plajšč in če še je ta celo raztrgan, je vsikdar nadloga.
Župan. Kako se pravi o dveh, ki bi drug drugega rad odrinol ?
Iglič. Da sta soljubnika.
Župan. Saj jaz ne govorim o ljubezni temoč o politiki.
Iglič. Tudi v politiki se nahajajo soljubniki.
Župan. Jaz pa še nisem nikdar cul, „Bismark. in Napoleon sta soljubnika". —
Iglič. Tu se navadno pravi, da sta rivala.
Župan. To besedo seru hotel povedati.
Iglič, Rivala se pravita ona, ki se potegujeta za prednost,^—
Župan. Soljubnika pa hočeta drug drugega odriuoti. Da se delegacije menjavajo med Dunajem in Pešto se stori zastran r i v a 1 s t v a.
Iglič. Da, in da ne bi nobena pred drugo imela prednosti^
Župan. In to izvira iz dualizma.
Iglič. Tako je.
Župan. Dualizem bi tedaj bil to, da noben pred drugim ne bi imel prednosti.
Iglič. Tako pravijo, ali — (Urša županova dekla nastopi.)
Župan (jezno). Kaj hočeš tukaj ?
Urša. Hotela sem vas vprašati, kaj bomo danas kuhali
Župan. Zakaj pa mene vprašaš!
Urša. Koga pa bi drugega vprašala, saj bote vi jedli.
Iglič. Urša ima celo prav.
Župan. Kuhaj, kar hočeš.
Urša. Jaz bi rada svinjetino jedla.
Župan. Kuhaj jo.
Urša. Nimamo več svinjetine.
Iglič (se smeje). To pa je res prav smešno.
Urša. Jaz bi rada kuhala turšične žganke.
Župan. Skuhaj je.
Urša. Turšične moke tudi nimamo pri hiši.
Župan (vstane zlo jezno). Kaj me hočeš za norca imeti. —
Iglič. To celo ne. Urša ima samo to napako, da bi to rada imela, kar nima.
Urša. O je, kašo moramo hraniti za postne dni.
Župan. Te pa skuhaj zelja.
Urša. To si spet moramo hraniti, kedar bomo imeli svinjetino.
Župan. Te pa zastrau meoe kuhaj stare žreblje.
Iglič (se smeje). Župan, tega Urši ne smete dvakrat povedati, drugače bi vam res žreblje skuhala.
Urša. Če bi le mehki postali. Tako je vsakdan, kar jaz hočem, tega nočejo g. župau, in kar g. župan hočejo, tega nočem jaz.
Iglič. Temu se lahko v okom pride.
Župan. Kako neki.
Iglič. Morata tudi napraviti d u a 1 i z e m. Danas naj kuha Urša po svoji volji, jutro pa po vaši.
Urša. To ne bi bilo po norcu.
Župan (jezno). Denar pa vendar jaz moram dati.
Iglič. To tudi spada k dualizmu, da mora eden glo-beje v žep segnoti, kakor drugi.
Urša. Meni pa je nekaj celo drugega došlo na misel.
Župan (poči z rokama). Za Boga, zdaj je Urši tudi nekaj na misel došlo, no to bo kaj lepega.
Urša. Jaz mislim, če bi skupaj djala.
Župan. Tega pa ne zastopim.
Urša (razlagaje). G. župan bi danas hoteli zel j e jaz pa repo, da se vsakemu po volji skuha, bom zelje in repo skupaj v jeduem loncu kuhala.
(Župan gleda Uršo prav debelo, Igli č pa se na glas smeje.)
Iglič. To je centralizem v celo sirovi podobi.
Urša. Če bi g. župan hoteli jesti ajdinsko kašo, jaz pa fižol, skuham skupaj ričet.
Župan. Se ve, da bi se jaz tedaj kašo še le moral izbirati, ker fižola nočem.
Urša. Jaz rada jem sir na pogačah, župan pa jabelka.
Župan (ji segne o besedo). Tedaj hočeš sir in jabelka na pogače deti?
Iglič. Jaz pa rad jem zelje na pogačah, če tedaj mene k obedu pozoveta, mora Urša, sir, jabelka in zelje na pogače deti. _
Urša. Če bi se moralo vsakemu po volji kuhati, bi morala dvajseti jedi na mizo prinesti.
Igli č. Urša ima prav in to bi bil federalizem. —
Župan. Da, to bi bil federalizem kakor si ga morebiti vi in dualisti mislijo; jaz pa rečem tako. Če kdo več ljudi k obedu vabi, mora kuhati take jedi, kakoršne vsi ali veči del povabljenih naj rajši je, in tako si jaz mislim federalizem. Če pa bi na primer 20 ljudi denar skupaj dalo in bi vam reklo, da pripravite za vse skupaj pojedino, še bi morali tim več na to gledati, da bi skuhali take jedi, ktere vsi radi jedo, to bi po mojem bilo lederalistično, če pa bi vi tedaj pripravili samo dve jedi, postavim za vas š p e h o v e k n e-delne, ker je naj rajše jeste, za vašega prijatelja pa g u-ljaš in prav obilno paprike v njem, ker on to naj rajše je, to bi bilo duali stično in s tem drugi, ki so ravno tako svoj denar po razmeri prinesli, kakor vidva, gotovo ne bi mogli zadovoljni biti — (k Urši) Urša, skuhaj danas kne-delne in mlečni hren.
Urša. Jaz rajša jem hren z očetom.
Iglič. Vlji malo očeta v mleko in bosta imela vsak svojo ljubljeno jed.
Urša. Ne potrebujem očeta, lahko vzemem kiselega mleka. —
Iglič (se smeje). To pa bo res kaj prav novega, hren v kiselem mleku kuhan.
Župan. Ostani pri tem, kar sem rekel in če Urša noče jesti mlečnega hrena, naj ga pusti.
Iglič. Tako je, to je absolutizem.
Urša. Prej, ko bi mlečni hren jedla, bom rajši gla-dovala.
Iglič. To je pasivni upor.
Urša. Jaz si skrivoma napravim hren s očetom.
Iglič. To je zarota, velika izdaja.
Župan. Jaz bom dobro pazil in ocet skril.
Iglič. To je začasno vstavljenje osnovnih postav, obsodni stan.
Župan. In Če to vse ne bi zadostovalo, bom še drugače; pokazal, kdo je gospod pri hiši.
Iglič. To je vojaška sodba.
(Urša odide mrmraje.)
Ž upa n. Ta ženska ima vendar pesebne muhe v glavi kaj drugega še nisem opazil.
Iglič. Verjemem, verjemem, drugda Vi vsikdar rečete da! kedar kaj hoče. — No no! ima vse svoje vzroke.
Župan (malo smeje). Zdaj pa glejte, da skoraj odidete. —
Iglič. Z Bogom. Dober tek k hrenu na kiselem. mleku kuhanem. (Odide.)
Mazači.
Naj povem „Slov. Gospodarju" kaj naši mazači znajo. Imela je v nekem kraju krava vreči; ko se pa mlado tele ne prikaže, gre kmet pomoči iskat.
Ima blizo soseda, kteri slovi, da si pri porodu dobro ume. Gre po njega. Ta se kmalu k svojemu po3lu pripravi, pa se prepriča, da je mlado v napačni legi in da so spolovila za porod preozka. Misli si: zdaj vidim, da z lepa ne pojde, trebalo bo sile. — Dobf še pet pomagačev, z^adi v mladiča ostni kavelj, na kterega je bila precej debela vrv navezana. Začno vsih šest dobro močno vleči, — le vlečejo in na zadnje vendar potegnejo iz starke — prazen kavelj. Mladega so strgali!
Nasledek tega ravnanja je bil, da je krava čez nektere ure potem poginola.
Š.e eno ne kmalu slišano.
Imel je kmet lepega mladega konja, veljal je nekaj čez 100 for.; pa zboli mu. Pošlje po konjederca in ko ta kmalu pride, nameša in skuha nekakašno „meneštro" zdravilo; pravi da bo treba konja zaliti. Zakaj ne, če vi za dobro spoznate misli kmet. Prično ga zalivati, in kmalo je bil konj brez — jezika. Nevem pa vendar, kteri je bil tako neroden ali konje-derec ali kteri pomagačev, pa sajjejedno ali vem ali nevem; konj je bil brez jezika, koža jegova, konjederčeva, škoda pa kmetova.
Grozovito mučenje živali! Bodo naši ljudje kedaj pametni ?	— i —
Dopis.
Velika nedelja, 16. listopada 1868. F. G. Nikdo, tudi naši naj veči nasprotniki ne morejo te resnice skriti niti tajiti, da se je v napredek našega slov. naroda v kratkem času storil velik korak, ker duh naroda se vedno bolj in bolj vzbuja, od dne do dne se bolj svoje cene zaveda, in kdo ima zato naj več zaslug? —Po pravici moramo reči: v prvi vrsti naši časniki ne vstrašljivi branitelji slov. naroda, kterih vredniki trpijo, kot krščanski manterniki, za temi tabori in v obče naši rodoljubi. — Odkadar se nam dače zmiraj bolj in bolj pomnožavajo, je nam živa potreba, da si tudi dohodke zboljšamo, da pa znamo umno kmetovati, moramo citati marljivo naše kmetijske knjige in časnike, posebno je našim kmetom „Slov. Gospodar" priporočati, iz njega se naučimo raznoterih stvari, kakrošnih nam je v sedaj nem času naj bolj potrebno; posebno da se zboljša poljedelstvo, živino-, vino- in sadjereja, z eno besedo, da se podigne kmetijstvo, ktero je prva podpora dežele. — Hvaležni moramo biti našim pisateljem in drugim rodoljubom, kteri nam priskrbijo lepih podukov v kmetijstvu, v knjigah in v časnikih.
Zraven tega tudi naši duhovni pastirji ne spijo, ker so nam zdaj v kratkih letih priskrbeli toliko duhovne hrane, to je knjig, da je veselje. —
Kder bistra je glava,	In žlahtno srce
Tam sreča je prava,	Po noči po dne!
Med vsemi dozdaj na svetlo danimi knjigami v duhovnem obziru pa nam „Getzemane in Golgata" naj bolj do srca sega, in jo zatoraj vsem brumnim dušam živo priporočamo, v zalogi so pri M. Gerberju v Ljubljani.
K slednjemu še z veseljem naznanjam, da se je vOrmužu vstanovila Čitalnica, ktere nam je živo treba, in želimo ji tudi naj boljši vspeh; pravila so se za potrdbo na si. name-stništvo odposlala, upamo, da bodo dovoljena.
Politični ogled.
Gosposka zbornica na Dunaju je potrdila brambovsko postavo brez premembe, kakor jo je predložila zbornica poslancev. — Ni bilo dvombe. — Zdaj še dojde ta postava v ogerski zbor, ker bo gotovo tudi potrjena.
— Ali pa bo res osrečila Avstrijo ali ne, bo še le prihodnost kazala. —
V cislajtanskih delegacijah je baron Beust predložil osnovne postave, po kterih se imajo v pokoj izpuščati državni poročniki, poslanci na tujih dvorih in drugi diplo-matični uradniki. Dr. Rechbauer je nasvetoval naj bi se di-spozicionalni zakladi namesto tirjanih ,550.000 gld. dovolilo samo 350.000 gld. On bi sicer po principu ne bil za to, da bi se kaj dovolilo; vendar bo za to manjšo številko glasoval, ker Avstrija ima zvunajne sovražnike. — Dalje je Rechbauer nasvetoval, naj bi se zarad prevelikih stroškov odpravila poslanstva na Saksonskem, v Wiirtembergu in v Por-tugalu, in naj bi se nadomestila z cenejemi opravništvi. Pri glasovanju ne obvelja Rechbauerjev, temoč odborov ali oziroma vladin nasvet. Za popravo poslanske palače v Rimu se dovoli 20.000 gld.
Ogerski minister Eotvos je v zboru, ko se je posvetovalo o narodnostni postavi rekel takole: „Trdi se, da je narodnostno vprašanje samo nastopek podpibovanja in umetne agitacije. Jaz mislim, da ne. Narodnostno vprašanje je samo veja velikega svobodnega gibanja v zdajnosti, ktero gibanje vodi do svobode in jednakopravnosti vseh individualnosti in ver. Lehko je kazati na Švicarsko in Belgijo, ker so jednake narodnostne razmere. Ali s tem se dela velika napaka. Takih razmer med narodnostimi, kakor so pri nas, tam danas ni, temoč so bde pred tisoč leti. Ne more se določiti, kako bi se te razmere danas razvile". —
Ogerska postava o narodnostih pre ne bo dobila naj višega potrjenja.
Pravi se, da je zarad stroškov za penzijo, ktere mini-sterstvo tirja, nastal razdvoj med Deakovo stranko, ki bi še vtegnol ministersko krizo za seboj potegnoti. Deak se zlo trudi, da bi stranke spet pomiril.
Erdeljski listi javljajo iz Romunske, daje tamo došlo pred kratkim 6000 pruskih delavcev in je bilo rečeno, da se potrebujejo pri državni železnici, bili so vendar brž vrineni v armado in posebno kot častniki in neki prav visoki. Zdi se, da se na Romunskem res nekaj prav važnega pripravlja.
Iz Rima se piše, da bo sv. Oče pred vseobčnim zborom imenoval 10 novih kardinalov.
JMovičar.
Državno vojaško ministerstvo je telegrafovalo pred kratkim v Gradec, da se mu naj taki naznani, koliko se v ta-mošnem magazinu nahaja vojaške obleke in če bi se nošena še mogla nositi v vojski. Ali je to morebiti znamenje miru ?
V	nedeljo, t. j. 22 t. m. je bila v Ljubljanski čitalnici beseda v namen, da se nabere nekoliko denarja, s kterim se naj kupi zimska obleka ubogim šolarjem. Beseda je sijajno dosegla dvojni namen, nabralo se je namreč za dober namen 223 gld. in zabava je bila prav izvrstna.
Novi Avstrijski poročnik za Rim grof Trautmannsdorf je že odšel na svoje mesto.
Iz Pešte se čujejo neki glasi, da se hoče vlada s Cehi spraviti.
Ker je Hrvaška sprava z Ogri že dognana, so tudi hrvaški poslanci prišli v ogerski zbor.
V	Ljubljani je čitalniško pevsko društvo pretekli teden napravilo veselo sercnado g. dr. Janezu Bleiweisu k njegovemu godu.
Pri zboru kmetijske družbe v Ljubljani je bilo više 100 udov zbranih. Predsedoval je dr. E. C ost a, ker g. Fideli Terpinec se je odpovedal predsedništvu zavolj starosti. Grof Potočki, minister kmetijstva, je bil imenovan za častnega uda. —
V	Lljubljani si neki gospodje zlo prizadevajo, da bi se napravilo „Katolško či tališče".
IzKonigsvvarta (v Ceski) se piše, da je tamo že pal suegna sežen visoko, in da zvirjadi, ki ne morejo nikder najti hrane, dojdejocelo do hiš, in da celo nič ni nevadnega gledati jerebice na strehah sedeti.
Gospodarski kongres na Dunaju je pretresoval vprašanje; ali je potrebno, da se napravijo gospodarske kamere, kakoršne imajo trgovci. Proti temu se je naj bolj upiral krajnski poslanec dr. Costa; podpirali pa so ga gornjo-avstrijski, tirolski, vorarlberski in bukovinski poslanci
in kamere so padle. Prijel se je vendar predlog, da se naj izpolni občna želja in se vojaki naj pustijo na odpust, ko naj dalje posebno ob času žetve.
Slovenski Prijatelj vabi k naročbi za prihodnje leto. Izhajal bode kakor dozdaj in donašal: 1. Popolnoma izdelane pridige za vse nedelje in praznike celega leta. 2. Kratko pa dobro osnovane pridige za vse nedelje in praznike. 3. Pridige za druge crkvene priložnosti ; post. pri novih mešah, porokah itd. 4. Keršanske nauke od sv. sakramentov naprej. 5. Vse oglase o družbi sv. Mohora. 6. Prestave čč. gg. duhovnikov po vseh slovenskih škofijah.
Ker se je „Slovenski Prijatelj" povečal za celo tiskano polo in tedaj prinaša tri pole tesno tiskane velja za celo leto 4 gld. 30 kr. Priporočbe dalje ni potrebno, če rečemo, da ga vreduje g. A. Einspielerv Celovcu.
Drugega decembra so napravili slovenski in hrvaški dijaki dunajskega vseučilišča o 8. uri zvečer v spomin 69. rojstnega dneva slovenskega pesnika Franceta Prešerna slovesno besedo.
Staro slovanski denar so našli v Bernu, ko so popravljali palačo Kauničevo.
V Ve lički na Poljskem, kder kameno sol kopajo, je prodrla voda v šahte, ktere zmirom več prihaje, če se ravno vse moči napenjajo, da bi to zabranile.
Slovstvo.
„Novi svet" tako se uaslovuje šalna igra, ktero je kot izvirnik spisal Anton Klodič v Gorici. Igra je v vsakem obziru izvrstno izpeljana tako, da smo knjižico prebravši jo zadovoljni iz rok položili in jo vsem, ki kaj izvirnega in je-dernatega na tem polju brati želijo, prav vroče priporočamo.
Notrajni vrednosti se stavi dostojno na stran zvunajna oprava in tudi cena je knjižici prilična. Velj.a pri gosp. pisatelju 50 kr.
„Hervat" pod tem naslovom je prišel ravnokar na svitlo prvi vezek dolgo naznanjenega in mnogo zaviranega časnika, ki ga vreduje dr. Matok v Zagrebu. Zadržaj je mnogovrsten in naročnina mu iznaša za zvunajne naročnike 1 gold. 20 kr. Drugi vezek pride okoli 7. dec. t. 1.
„Mladika" prinaša na 14 polah male osmerke mnogo slovstvene tvarine. I. dvajset pesmi. II. „Svetinova Metka" izvirna povest. III. „Zorin" odlomek izvirnega še netiskanega romana. IV. „Ako bi človek vse videl in vedel". Humoristično-satiričen spisek. V. „Na Gorenjskem", balada. VI. „Pomlad in jesen", sedem pesmi. VII. Popotne pesmi. VIII. „Izgubljeni sin", balada. IX. „Orest", odlomek izvirne tragedije. X. „Sosedov sin", izvirna povest.
Tržna ceua
pretekli teden.
Pšenice vagan (drevenka) . Rži „	....
Ječmena „	....
Ovsa „	....
Turšice (kuruze) vagan Ajde	„
Prosa	„ . . .
Krompirja	„	.	.	.
Govedine funt .... Teletine „	....
Svinjetine črstve funt Drv 36" trdih seženj (Klafter)
„ 36" mehkih „ .
18"
., io ,, ,,
Oglenja iz trdega lesa vagan
„ „mehkega,, ,, Sena cent	....
Slame cent v šopah
„ „ za steljo Slanine (špeha) cent
Jajec, pet za	....
Cesarski zlat velja 5 fl. 57 kr. a. v. Azijo srebra 117.—. Narodno drž. posojilo 64.25.
Loterij ne srečke.
V Trstu 25. novembra 1868: 78 33 4 558 50
Prihodnje srečkanje je 9. decembra 1868.
Var¡ dim		'C 68	K- o o	t>	£
>		S			
H.|k.|fl.		k. ¡fl.| k.		fl.	k.
	4 70		4 90	4	30
	3 30 i		.•¡30	3	
	—	—i	320		—
	2	-	1Í80	1	70
	3	10'	260	2	70
	2	90	3-	2	70
13	3		2 80	o	
O ■"Ö	1	5	1 20	1	—
o	—	26	-24		26
s	—	29	-26		28
ca "tí	_	28	— 26		26
! s o a i o o	11	50	9-	10	.—
	5 60:			__	—
		_1	7-	650	
cž p	3,80				—
'2	—	60,	-¡46	_	90
H	—	so:	-85		70
	1	—	— 85	i	—
	1		-¡70	—	90
	—		— 60	_	70
	42		40-	88	—
	—	10	—112	-|10