DK: 669.187.8 ASM/SLA: Dll n
O nekaterih značilnostih žlinder sistema CaF2-AI203-Ca0
Izdelava EPŽ-zUnder iz sistema CaF2-Al203 in CaF2-Al203-Ca0. Vpliv pretaljevanja žlinder na kemično analizo in sicer pri treh različnih variantah pri konstantni in spreminjajoči izhodni sestavi.
Zakonitost odnosov med posameznimi komponentami žlindre:
Ca = f(Al), O = f(F), vsota Ca + Al pred in po pretaljevanju EPž-žlinder v pretaljenem stanju in mineralna sestava.
1.	UVOD
Pretaljevanje kvalitetnih jekel pred žlindro (EPŽ-postopek) je dobilo v zadnjem desetletju silen razmah in se že danes uvršča med najbolj perspektivne sekundarne postopke za izboljšanje kvalitete jekel. Pri EPŽ-postopku igra žlindra dominantno vlogo, tako za doseg visoke kvalitete jekla, kakor tudi za ekonomičnost procesa.
Žal najdemo v literaturi (iz razumljivih razlogov) zelo malo podatkov o načinu izdelave žlinder in njenem obnašanju med talenjem, zlasti kar se tiče spremembe kemične in mineraloške sestave.
Namen tega članka je podati nekatere značilnosti žlindre sistema CaF2-Al203-Ca0.
2.	Izbira surovin
Kemična sestava surovin, iz katerih smo izdelali sintetične žlindre v sistemu CaF2-Al203-Ca0 je podana v tabeli 1.
3.	Izdelava žlinder
žlindre smo talili v posebno izdelani grafitni peči z grafitno elektrodo, ki je bila napajana s 100 kVA transformatorjem pri sekundarni napetosti 30—50 V in jakosti toka do 1550 A. Ta način talen j a žlinder omogoča doseg visokih temperatur
v zelo kratkem času, kar pripomore k homogeni-zaciji žlinder in popolni reakciji med komponentami žlindre. Poleg talenja je mogoče vršiti rafinacijo žlindre s pihanjem zraka na površino žlindre ali delati z dodatki posebnih reagentov v tekočo žlindro.
Po fazi taljenja oziroma rafinacije smo žlindro zelo hitro odlili v suho grafitno kokilo.
Celotno količino pretaljene žlindre smo zdrobili, homogenizirali in vzeli vzorce za kemično in mineraloško analizo.
4. Analiza rezultatov
V	prvi seriji poskusov smo analizirali vpliv pretaljevanja žlinder sistema CaF2-AI203 na kemično analizo in odnose med posameznimi komponentami v žlindri in sicer:
a)	pri različni izhodni sestavi žlinder (serija poskusov B),
b)	pri enaki izhodni sestavi žlinder (serija poskusov Ž),
V	drugi seriji poskusov smo analizirali žlindre tipa: 55 % CaF2 + 25 % A1203 + 10 % CaO.
Pri talenju žlinder smo uporabili tri različne variante:
A: mešanica (CaF2 + A1203), B: CaF,->A1203 + zrak in C: mešanica (CaF2 + A1203) + zrak.
4.1 Sistem CaF2-AI203
Ker smo za izdelavo žlinder uporabili tehnično čiste surovine (glej tab. 1), dejansko niti.ne moremo govoriti o čistem binarnem sistemu.
Kemična analiza preiskovanih žlinder z oznako B, pred in po talenju je podana v tabeli 2 — in z oznako Ž v tabeli 3.
Iz dobljenih rezultatov kemične analize lahko potegnemo naslednje zaključke:
Tabela 1:
Surovina					Kemična sestava, ut.		%			P	Vsota	Bazičnost % CaO/ % SiOj
	Ca	Al	Si	F	O	Fe	Mn	C	S			
CaF2	49,8		1,04	46,1	1,56		0,04	0,37	0,30	0,003	99,31	0,50
A1203	—	52,5	0,046	—■	46,55	0,12	—	—	—	0,003	99,22	—
CaO*	61,4	—	0,815	—	25,67	—	— '	—	0,52	0,02	—	55,7
x) Apno vsebuje še 1,30 % MgO, 0,8
(Fe203 + TiOj) in 7,72 žarnih izgub
Tabela 2: Kemična analiza žlinder z oznako B pred in po talenju v grafitni peči
			Kemična sestava, ut. %							Vsota	Bazičnost
	Ca	Al	Si	F	O	Fe	Mn	C	P		% CaO/ % SiO>
B-l pred	46,50	2,97	0,955	43,10	4,07	0,31	0,008	0,44	0,003	98,35	0,63
po	47,26	2,38	0,930	42,80	4,02	0,21		0,41	0,003	98,01	1,45
B-2 pred	43,72	5,75	0,71	40,90	6,17	0,16	0,007	0,33	0,03	97,75	0,57
po	45,04	4,87	0,67	41,10	6,14	—	—	0,17	0,03	98,26	1,79
B-3 pred	42,50	7,15	0,55	39,90	7,20	0,11	0,003	0,26	0,003	97,76	0,47
po	43,16	7,15	0,49	40,00	7,31	—	—	0,18	0,003	98,53	1,27
B-4 pred	36,52	12,89	0,78	34,00	12,52	0,11	0,007	0,36	0,003	97,17	0,43
po	37,62	12,85	0,71	34,70	12,70	0,22	—	0,19	0,003	99,05	0,87
B-5 pred	33,75	15,90	0,67	31,20	15,17	0,14	0,007	0,33	0,003	97,17	0,87
po	31,15	15,45	0,66	32,60	14,43	0,14	-	0,10	0,003	98,75	0,74
B-6 pred	32,48	18,10	0,67	30,00	17,13	0,28	0,007	0,33	0,003	99,00	0,76
po	32,08	18,30	0,67	29,70	16,95	—	—	0,22	0,003	98,06	0,76
* Vse žlindre so pretaljene .po varianti A tj. mešanica (CaF2 + A1203)
Tabela 3: Kemična sestava žlinder z oznako Ž pred pred in po tlenju pri različnih variantah talenja
Žlindre
Kemična sestava, ut.'
Ca
Al
Si
Fe
Mn
Bazičnost Vsota % CaO/ % SiOa
Izhodna
sestava
34,23 15,90 0,74 31,90 15,10
0,11 _
0,30 0,21
98,60
2-7 36,44 2-8 35,15
13,65 15,38
0,65 0,65
32,80 31,10
13,57 15,21
B
2-9 32,96 2-10 29,95
18,10 21,70
0,39 0,20
29,40 27,52
17,15 19,85
0,11
0,10
0,11 0,25
0,12 0,14
0,03 0,08
97,27 99,11
0,55
1,74 2,25
0,08 0,08
0,07 0,02
98,26 99,55
2,93 2,40
2-11	36,82	14,50	0,26	34,50	14,94	0,20		0,18	0,1	101,4	0,79
2-12	37,58	13,25	0,39	35,0	13,97	0,20	—	0,34	0,1	100,7	1,13
C 2-13	37,38	13,62	0,25	35,1	14,03	0,20	—	0,16	0,1	100,7	0,74
2-14	31,03	20,2	0,20	28,47	20,60	0,20	—	0,12	0,1	100,8	1,38
2-15	39,20	11,71	0,21	36,20	11,85	0,30	—	0,12	0,1	97,59	0,17
* Izračunano iz kemične sestave surovin
1.	Pri taljenju žlinder po varianti A (žlindre B-l do B-6 in 2-1, 2-8) ostane vsebnost silicija, železa in fosforja praktično nespremenjena. Vsebnost ogljika in žvepla (pri seriji B ni analiz-nih podatkov) se zniža v povprečju: za ogljik 44 odst. (n = 8) in žveplo 73 % (n = 2).
2.	Bazičnost žlindre (serija B) se poveča po taljenju pri nižjih vsebnostih A120, celo za štirikrat, medtem ko pri višjih vsebnostih A1203 ostane praktično nespremenjena. Pri žlindrah s konstantno izhodno sestavo (serija 2) bazičnost naraste
pri variantah A in B za 3—5 krat, pri varianti C se spreminja in leži med 0,17 in 1,38.
3. Taljenje žlinder po varianti B (pri kateri se najprej razstali čisti CaF2 in nato šaržira določena količina A1203 s pihanjem zraka na površino žlindre) prinaša znatne prednosti glede odstranjevanja škodljivih primesi, kot so: Si (Si02), C in S. Vsebnost Si se zniža v povprečju za 60 % (n = 2), vsebnost žvepla in ogljika za okrog 78 % (n = 2) oziroma 73 % (n = 2).
Vsebnost železa se poveča pri vseh žlindrah, čeprav je lahko vzrok za povečanje železa tudi v pripravi vzorcev (drobljenje v jeklenih drobilcih).
4. Uporaba variante C, ki predstavlja delno kombinacijo variant A in B, pripomore k znatnemu znižanju vsebnosti Si (Si02) — v povprečju 65 % (n = 5), torej podobno kot pri varianti B. Odstranjevanje žvepla in ogljika je pri tej varianti
Slika 1
Grafična ponazoritev elementarne kemične analize preiskovanih žlinder v »binarnem« sistemu CaF2-Al203
Žlindre Ž
o--o Mtianico ICoFj * AljOj}
O—O CaFt—AltO, ' irok ■-• Mešanico fCo/j • A;l • trak
nekoliko slabše. Povprečna stopnja odstranjevanja žvepla znaša (min. 52 °/o) in ogljika 52 % (n = 4).
Pri tem je treba poudariti, da so izgube na CaF2 največje pri varianti B, medtem ko so pri varianti A najmanjše.
V nadaljnjem nas je zanimalo, kakšni so odnosi med posameznimi komponentami v pretaljenih žlindrah. Resume analize bi bil naslednji:
1.	Vsota (Ca 4- Al) v žlindrah pred in po tale-nju ostane praktično konstantna in se suče okrog 50 %, kar je razvidno iz podatkov v tabeli 4 in grafičnih ponazoritev na sliki 1 in 2.
2.	Obstoja funkcionalna odvisnost med vsebnostjo Al in Ca (glej sliko 4) in vsebnostjo F in O (slika 3). Te odvisnosti lahko izrazimo v analitični obliki:
ut. % Al = 54,9 — 1,11 ut. °/o Ca
ut. % O = 45,57 — 0,96 ut. % F
Grafična ponazoritev teh odnosov je razvidna iz slik 3 in 4.
Slika 2
Odvisnost vsebnosti Ca, Al in vsote (Ca + Al) od vsebnosti CaF2 v pretaljenih žlindrah tipa Ž
Slika 3
Odvisnost med vsebnostjo kisika in fluora v žlindrah sistema CaF2-Al2Oj
3. Eksistira korelacijska odvisnost med spremembo CaF2 in A1203.
Tab. 4 Vrednost vsote Ca + Al pri žlindrah sistema CaF2 + A1203
Vsota: (Ca + Al), %
B		B-l	B-2	B-3	B-4	B-5	B-6	
pred talenjem po talenju		49,92 49,64	50,05 49,93	50,05 50,31	50,47 50,47	50,81 50,60	50,98 50,38	
				Vsota: (Ca + Al), %				
2	2- 7	ž-8	2-9	2-10	2-11 2-12	2-13	2-14	2-15
pred talenjem po talenju	50,13 50,09	50,13 50,53	50,13 51,06	50,13 51,65	50,13 50,13 51,32 50,83	50,13 51,00	50,13 51,32	50,13 50,91
potem je mogoče napisati regresijo za A CaF2 in A A1203 v obliki:
% (A CaF2) = 3,4 — 0,465 % (AA1203),
kar je pogojeno z vsoto: % CaF2 + % A1203 = konstanta.
		Ca			
T		Al			
--1 1 1 l 1 i i					
2	4	.6 .g 70 ----ut. •/. CaF; --	.2	.4	6
35
1jI. •/. Ca
Slika 4
Odvisnost med vsebnostjo Ca in Al v pretaljenih žlindrah sistema CaF2-AI203
Ce to spremembo definiramo v obliki:
(CaF2)izh- (CaF2)pret
(CaF,)«- . 100 = A CaF2 (%)
oziroma:
(AIA)m,— (Al203)pre. --■ 100 = A A1203 (o/o)
Slika 5
Odnosi med različnimi komponentami in njihovimi spremembami pri pretaljevanju žlinder sistema CaF2-Al203-Ca0
Sistem CaF2-Al203
o mešanica (QiF2*Al20) e CaF2 —~A[20j * zrak • mešanica (CaF2*Al203) * zrak o Žlindre B-3, B-4.B-5. 3-6
0	Izhodna sestava žlinder M-1
1	ANF-6*
+ ANF-6* "
*)Latai. Ju. V., B I. Meda/ar: Elektrošbkovii pereplav, Metallurg 1970
■* *)Rajčenko. T.F el al Stal' 5 (1971)417-479 (1770)
Tab. 5 Kemična sestava pretaljenih žlinder s konstantno izhodno sestavo
Kemična sestava, ut. %
Žlindre-------
Ca	Al Si F	O	Mg Fe C S
Izhodna
sestava*) x) 38-42	0.76 30,0 15,15 — _ 0,24 0,19 97,99 5,76
	2-17	42,09	9,95	0,33	35,9	10,89	0,12	0,16	0,12	0,10	99,53	8,40
C	ž-18	42,03	9,65	0,30	36,2	10,33	0,36	0,16	0,16	0,10	99,29	8,35
	Ž-19	42,82	9,61	0,33	36,3	10,53	0,24	0,15	0,16	0,10	100,14	8,20
	2-20	42,70	9,54	0,30	36,2	10,50	0,36	0,20	0,14	0,20	99,94	9,80
C — žlindre so pretaljene po varianti C. x) Izračunana sestava iz kemične sestave surovin
Vsota °/o CaO/ % % Si02
4.2 Sistem CaF-Al2OrCaO
V tem sistemu smo izbrali le eno žlindro z okvirno izhodno sestavo:
65 % CaF2 + 25 % A1203 + 10 % CaO. V tabeli 5 je podana kemična analiza pretaljenih žlinder.
Z analizo teh rezultatov pridemo do podobnih zaključkov kot pri žlindrah sistema CaF2-Al203:
1.	Vsebnost CaF2 v vseh preiskovanih žlindrah naraste v povprečju za okrog 20 %. Povečanje vsebnosti CaF2 v žlindrah gre na račun zmanjšanja vsebnosti A1203 in CaO v žlindri.
2.	Razmerje med Ca in Al se poveča od prvotne vrednosti 2,94 na 4,38 toda njihova vsota ostane praktično konstantna (glej tabelo 6 in sliko 5):
Žlindra 2-17 2-18 Ž-19 Ž-20 Izhodna sestava 2 (Ca+Al) 52,04 51,68 52,43 52,24 51,52
3.	Tudi pri žlindrah sistema CaF2-Al203--CaO opažamo določeno odvisnost med vsebnostjo CaF2 oz. A1203 in njihovimi spremembami ACaF2 in AA1203. Ravno tako obstoja korelacija med spremembo ACaF2 in AA1203, ki izražena v analitični obliki glasi:
% (ACaF2) = 5,41 — 0,59 % (AA1203)
4.	Povprečne spremembe kemične sestave žlinder kot posledica pretaljevanja lahko ocenimo takole: ASi (%) = — 58,5 %, AS (%) = — 37,5 %, AC (%) = —40 %.
5.	Bazičnost žlinder se poveča v povprečju za 60 %.
Povečanje vsebnosti CaF2 v pretaljenih žlindrah na račun znižanja CaO in A1203 tolmačimo z že opaženim pojavom razmešanja.
Raziskave žmodina in Čaterdija1 in Mitchella2 opozarjajo na tvorbo dveh plasti žlindre. Zgornja plast žlindre je bogatejša na CaF2, medtem ko so spodnje plasti bogatejše na CaO in A1203. Pri izlivanju tekoče žlindre v kokilo, ostane del žlindre iz spodnjih plasti v loncu kot skorja, kar vodi do povečanja vsebnosti CaF2 v žlindri.
5. Mineraloške preiskave
Ugotavljanje mikrostrukture in mineralnih sestavin v CaF2-žlindrah je zelo otežkočeno zaradi nepopolnih podatkov o optičnih in rentgenskih lastnostih mineralov, ki nastopajo v teh žlindrah. Zato se podani podatki nanašajo le na faze, ki jih je bilo mogoče z gotovostjo identificirati.
5.1 Žlindre tipa CaF2-Al203
Zaradi velikih hitrosti hlajenja, žlindre nimajo razvite kristalne strukture. Pri vseh analiziranih žlindrah opažamo tri plasti:
a) zunanji rob, ki je ponavadi dokaj gost in je njegova debelina v povprečju le nekaj milimetrov,
b)	vmesna plast med zunanjim robom in sredino bloka žlindre,
c)	sredina bloka žlindre, ki je v večini primerov omejena s centralnim lunkerjem, v katerem so razviti drobni kristali.
Za analizo smo izbrali le dve žlindri ž-12 in ž-15. Bistvena razlika med njima je, da ima žlindra ž-12 običajne vsebnosti CaO in Si02, med tem ko je žlindra 2-15 vsebovala izredno malo CaO; zato je njena bazičnost abnormalno nizka.
Na slikah 6 in 7 je pokazana mikrostruktura žlinder v treh omenjenih plasteh bloka žlindre.
Karakteristično za žlindre tipa CaF2-Al203 je močna heterogenost strukture. V skrajnem zunanjem robu opažamo igličaste in stebraste kristale korunda (si. 6, št. 1) in korunda ter Ca0.6Al203 (si. 7 št. 7). Velikost kristalov se giblje med 10 in 350 mikronov, debeline 3 do 10 mikronov. Igle so žarkovito razporejene in zaradi hitrega ohlajanja »površno« zgrajene (skeletaste). Prostor med alu-minati zapolnjujejo temnosiva ksenomorfna zrna fluorita, ki merijo 10 do 50 mikronov.
V	plasteh globlje proti notranjosti se struktura spreminja v korist CaF2. Kristali korunda so vedno večji, toda njihova količina se zmanjšuje (glej sliko 6, št. 4 in 5). V notranjosti prevladujejo kristali fluorita (CaF2), ki merijo 50 do 150 mikronov.
Za razliko od žlindre 2-12, opažamo pri žlindri ž-15 z zelo nizko vsebnostjo CaO v notranjih plasteh močno naraščanje debeline korundnih kristalov, ki so tabličaste oblike in dokaj »površno« razviti. Njihova velikost se giblje med 70 in 500 mikronov (glej sliko 7, št. 9 in 11). Med kristali korunda opažamo le delno kristale CaO . 6 A1203 in CaF2.
Taka razdelitev mineralov govori, da pride pri ohlajevanju žlindre v talini do diferenciacije posameznih komponent. CaO se je skoncentriral na zunanjem robu ob površini, medtem ko najdemo A1203 v zunanjosti in deloma tudi v osrednjem delu žlindre. Fluorit je nakopičen v glavnem v notranjosti.
5.2 žlindre tipa CaF2-Ala03-Ca0
Tudi pri tem tipu žlinder opažamo plastovito heterogeno strukturo, ki je pogojena s kristaliza-cijo mineralnih sestavin.
V	zunanjem pasu opažamo skelete mineralov, ki so med seboj bolj ali manj paralelni (glej sliko 8, št. 12 — vzdolžna smer, št. 13 — prečna smer). Skeleti merijo do 700 mikronov, kažejo jasno anizotropijo, imajo srednje visoko dvolom-nost in poševno potemnitev. Take kristalne oblike in optične lastnosti so značilne za kalcijev dialu-minat (CaO . 2 A1203).
Kristalni skeleti, ki kažejo razen omenjenih lastnosti tudi dvojčične lamele, pripadajo mono-kalcijevem aluminatu (Ca0.Al203).
Zunanji rob žlindre št. 1
Vmes med zunanjim robom in sredino št. 4
V notranjosti žlindre št. 5
Slika 6
Mikrostruktura žlindre tipa CaF2-AI203 v odbojni svetlobi
FAZE:
št. 1
Svetle igle — CaO . 2 A120„ svetle ploščice — CaO . 6 A1203, siva zrnca — CaF2, črni skupki — ogljik in pore
št. 4
Svetla zrna korund in CaO . 6 AI203, siva zrna — fluorit, črno — ogljik in pore
št. 5
Svetli stebrički korunda v debelo zrnatem fuoritu, črno — ogljik in pore
Kemična	sestava
Komponen.	ut. %
CaF2	71,9
A1203	25,0
CaO	0,95
Si02	0,84
MgO	0,40
Fetol	0,20
S	0,1
C	0,34
P	0,003
°/oCaO/% Si02	1,13
2	99,65
Vmesne prostore med skeleti Ca-aluminatov zapolnjujejo kristali fluorita, ki merijo od nekaj mikronov do 70 mikronov.
V notranjosti bloka žlindre opažamo enake skelete Ca-aluminatov, le da so njihove stene znatno debelejše (glej sliko 7).
Iz opisanega sledi zaključek, da pri žlindrah tipa CaF2-Al203-Ca0 (v slučaju analiziranih sestav) nastopa vedno diferencija sestavin. CaO in A1203 se koncentrirata predvsem na obrobju, medtem ko v notranjosti popolnoma prevladuje CaF2.
6. Zaključki
1. Med talenjem žinder sistema CaF2-Al203-Ca0 poteka vrsta kemičnih reakcij, ki vodijo do odstranjevanja Si02, žvepla in ogljika. Vsebnost železa, mangana in fosforja ostane praktično nespremenjena. Stopnja odstranjevanja Si02, C in S je odvisna od parcialnega pritiska kisika na povr-žini tekoče žlindre.
Žlindra Z-12 CaF2-Al303
Zunanji rob	
žlindre	
št. 7	
Vmes med zunanjim	
robom in sredino	
št. 9	
V notranjosti	
žlindre	
št. 11	
Kemična sestavina	
Komponen.	ut. %
CaF2	76,4
A1203	22,1
CaO	0,08
Si02	0,46
MgO	0,20
Fetot	0,30
S	0,10
C	0,12
P	0,003
%CaO/% Si02	0,17
S	99,68
2.	Obstoja funkcionalna odvisnost med vsebnostjo Ca in Al in F in O. Vsota (Ca + Al) = 50—51 % ostane praktično nespremenjena med celotnim postopkom talenja, neodvisno od razmerja CaF2/Al203.
3.	Med ohlajevanjem žlinder sistema CaF2-Al203-Ca0 pride vedno do diferenciacije sestavin. CaO in A1203 se koncentrirata predvsem v zunanjih plasteh, medtem ko v notranjosti prevladuje fluo-rit.
Slika 7
Mikrostruktura žlindre tipa CaF2-AI203 v odbojni svetlobi
Literatura
1.	Žmodin, G. I., A. K. Čaterdi: Osobenosti kristalizaciji šlakov sistemi Al203-CaF2, Izv. AN SSSR, Metali, 6 (1971) 46—52
2.	Mitchell A., J. Cameron: The Electrical Conduetivity of some liquids in the System CaF2 + CaO + A1203, Metal-lurg. Transactions, Vol. 2, 12 (1971) 3361—3366
FAZE:
št. 7
Igličasti in letvasti kristalni skeleti korunda, sivo — CaF2
št. 9
Svetli tabličasti kristalni skeleti korunda, sivo-drobno zrnat CaF2
št. 11
Tabličasti kristali korunda, sivo-debelo zrnat CaF2
Žlindra 2-15 CaFj-AKO,


tsSfL,.(
ž-17
Notranji del žlindre št. 13
2-20
Zunanji rob	
žlindre	
št. 14	
Notranji del	
žlindre	
št. 15	
Kemična sestava		
Komponen.	ž-17 ut. %	2-20 ut. %
CaF2	73,8	74,4
AI2O3	18,8	18,0
CaO	5,86	6,28
Si02	0,70	0,64
MgO	0,20	0,60
Fetot	0,16	0,20
S	0,10	0,20
C	0,19	0,14
p	0,003	0,003
%CaO/% Si02	8,4	9,8
2	99,81	100,46
Slika 8
I Mikrostruktura žlindre tipa CaF2-Ai203-Ca0 v odbojni
svetlobi
FAZE:
št. 12 in 13
Skeletni kristali Ca-aluminatov sivo-debelozrnat CaF2 št. 14
Skeleti CaO . 2 AI203l sivo-zrna CaFs št. 15
Svetlo-klinasti skeleti Ca0.2Al203, sivo-zrna CaF2
ZUSAMMENFASSUNG
Beim Elektroschllaokenschmelzverfahren (ESU-Verfa-hren) spielt die Schlacke eine entscheidende Rolle. Es ist vor allem wichtig, die physikalischen Eigenschaften wie elektrische Leitfahigkeit, Viskositat, Oberflachenspannung, die Schmelztemperatur und Schmelzinterval zu kennen, weil diese in grossem Umfang von der chemischen und strukturellen Zusammensetzung der Schlacken abhangig sind.
Wahrend des Schmelzens der Schlacken des Systemes OaFz-AhOj-CaO verlauft eine Reihe der physikaJlischen und chemischen Reaktionen, welche zu der Anderung der Schlackenzusammensetzung fuhran. Es handelt sich vor allem um die Entfernung des Si02, 40 — 60 %, des Schvvef-fels 40 — 80%, und des Kohlenstoffs bis zu 80%, was von der Art der Prozessfiihrung abhangig ist. Dabei spielt eine
besonders vvichtige Rolile der Partialdruok des Sauerstoffes in der Gassphase.
Es besteht eine funktionelle Abhangigkeit zwischen dem Ca und Al sovvie F und O Gehalt. Die Summe (Ca + Al) = = 50 — 51% Ibleibt vvahrend des Schmelzens praktisch unverandert und unabhangig von dem Verhaltniss CaF2,/Al2C>3 in der Schlacke. Die Kenntnis dieser Verhalt-nisse ist sehr wichtig, da es auf Grund des minimalen Analysanprogrammes moglich ist die chemische Zusammensetzung der Schlacken im geshmolzten Zustand voraus-zusetzen.
Beim Obergang verni fliissigen in den festen Zustand der Schlacken des Systems CaF2-Alz03-Cao kommt es im-mer zu der Differenzierung der Bestandteile. CaO und AI2O3 konzentrieren sich vor allem in den ausseren Schioh-ten \vahrend der CaF2 iibervviegend im Inneren herrscht.
SUMMARY
In the electro-slag remelting process (ESR) slag has important role. Knowledge of physical properties as: elec-trical conductivity, viscosity, surface tension, melting point and melting point interval is of great importance. These properties are mainly influenced by chemical composition and by the strueture of slags.
During the melting of slags of the system CaFi-AbOs-CaO a number of physical and chemical reactions take plače, and aH of them change the slag composition. Mainly 40 to 60 % removal of SiCh, 40 to 80 % removal of sulphur, and removal of carbon up to 80 % is ment by this which depends on the control of the melting process. Oxygen
ipartial pressure in the gas phase has the most important role here.
Functional relationship exists betvveen the Ca in Al content, and betvveen the F and O content. The sum Ca + Al = 50 — 51 % remains practically unehanged during the melting independently on the ratio CaF2,/AlrC>3 in the slag. Knovvledge of these relationships is very important as chemical composition of slags in the remelted state can be predieted on base of the minimal analytical program.
In solidification of slags of the system CaF2-AL03-Cai0 components always segregate. CaO and AI2O3 are concen-trated mainly in outer layers while fluorite is inside.
3AKAIOTEHHE
Pemaiomee 3HaqeHHe SAeKTpo-nepenAaBKH MeTaAAOB noA niAaKOM HMeeT COCTaB H (j)H3HMeCKIie xapaKTepHCTHKH IIIAaK. Me>KAY <j>H3H-qeCKHMH OCOČeHHOCTHMH IHAaua HMetOT 0C06eHH0e BAHflHHe: 3ACKTpO-npoboahmoctl, bji3koctl, n0BepxH0CH0e hataacehhe, TeMnepaTypa H TeMnepaTypHbiH HHTepBaA nAaBKii h np. Ha 3TH CBoilCTBa Ha nepBOM MecTe BAHJieT xnMHHecKMii cocTaB niAaKa a TaKjKe ero CTpyKTypa.
B BpeMH nAaBKH b uiAaKe CHCTeMH CaFj-AljOj-CaO npOHCXOAHT UeALIH pjIA XHMH*ieCKHX H 4>H3HHeCKHX peaKHHH npH KOTOpbIX Ha-CTynaeT H3MeHeHHH cocTaBa niAaKa. B nepBbiio oiepeAb HacTynaeT ycTpaHemie Si02 B KOAHiecTBe 40—80 %, cepbi B KOAimecTBe 40—60 % H yrAi,epoAa ao 80 %, hto 3aBHCHT oa pejKHMa npn npoueccH nAaBKH. OcoSeHHoe BAHHHne Ha peacnM TaKoro npouecca HMeeT naciinHoe AaBAeHHe KHCAopoAa b ra3006pa3H0fl <}>a3e.
CyruecTByeT 4>YHKUHOHaAbHas 3aBHCHMOCTb mc>kay coAep>KamieM Ca H Al H F h O. CyMMa (Ca + Al) = 50—51 °/o oCTaeTCH bo Bpe.Mfl nAaBKH npaKTmecKH HeH3MeHHMa He3aBHCHMO oa OTHomeHH« CaF9/Al,03 B niAaKC. 03HaKOMAeHHe c 3THMH othouichhjimh oLieiu. BaJKHO, TaK KaK oho n03B0AaeT Ha ocHOBamin MHHHMaAbHora aHaAH-TiinecKOra nporpaMMa 3aKAK)hhtb o xhmhhcckom cocTaBe niAaKa b pacnAaBAeHHOM coctohhhh.
npn nepexoAe 113 5KHAKora b TBepAoe cocrosHHe b !UAaKax CHCTe.Mbi CaF2—A1203—CaO npoHCxoAHT BcerAa ao nepeMeHbi b cocTaBe. CaO h A1^03 COCpCAOTOHHBaiOTCH B BHeHlHHX nAaCTHX, Me?kay tem KaK b BHyTpeHHbix nacTflx mAaKa npcoGAaAacr (Jjaioopht.
odbojnih T ^ oporna pločevina
Enojna odbojna ograja
Stebrički iz HOP
»C« 25 X 250 X 120 X 4, dolžina 1500 mm »U« 60 X 120 X 4 dolžine 260 mm Odbojnik iz HOP: 4200 X 3800 X 3 mm Teža cca 15 kg/m.
Enojna ograja na mostu
Stebriček ima privarjeno podložno ploščo,
na zabetonirano siderno ploščo.
Razmak stebričkov na 2 m.
Teža: cca 20 kg/m brez siderne plošče.
ki
se privije
Dvojna odbojna ograja
Stebriček dolžine 2000 mm. Razmah stebričkov 4 m. Vsi vijaki so pocinkani. Ves material ograje C 0361. Teža cca 29 kg/m
Izvedba vseh vrst ograj
a) dvojni oplesk na bazi epoksidne smole cijo
Dobava:
a)	brez montaže
b)	z montažo na terenu
s 5 letno garan-
Dvojna ograja na mostu
Teža cca 31,5 kg/m brez siderne plošče.
Prednosti ograj z distančniki:
—	možnost hitre zamenjave poškodovanih delov
—	deluje na varilo kot zavora ob strani in kolo ne more udariti ob stebriček
—	elastičnost
—	možnost horizontalne in vertikalne korekture linije pri montaži	*
Zaključnice:
a)	za zaključek ograje, na cestah, ki niso namenjene hitremu prometu: zaključnica ima 4 m odbojnik in 3 stebričke. Zadnji del zakopan 200 mm v teren
b)	za zaključek ograje na hitrih cestah: dolga je 16 m stebrički so zabiti v tla na vsaka 2 m. Vkopana v tla'
c)	takšna zaključnica cestne ograje je predvidena na uvoznih in izvoznih delih hitrih cest. Izdelano iz standardnih delov z različnimi radiusi.
Cestni odbojniki izdelek profilarne v železarni Jesenice