78
Dopisi.
V Gorici 4. marca. (Smešnica v postu.) Pretekli pondeljek se je pripetilo na tukajšnji železnični postaji nekaj prav mikavnega. Zapustiti je imel Gorico z laškim vlakom o polnoči vodja kmetijske šole K. O hI s en. O hI a en je bil nenavaden mavovt, ki je veliko mero-dajnih ljudi za nos vodil. Nekteri izmed njih so se poslednji čas zavedeli, tako na priliko, deželni odbor in drugi. Ali namesti teh so pa drugi v mrežo O.-novega hinavstva zabredli. V tem, namreč, ko se je poprej delal črno-rumenega Avstrijanca, postal je kar na enkrat — pravijo — Lahon, tem bolj, ker je bil dosegel dobro službo v Italiji in red krone italijanske. Vsled tega so ga poslednji čas pred njegovim odhodom tukajšnji Lahoni radi imeli. Tisto noč, ko je imel odriniti, so se zbrali na postaji nekteri njegovih učencev in mnogi omenjene baze gospodje in so mu napravili bakljado. Manjkalo je malo časa več do minute, ko je imel hlapon zažvižgati, a Ohlsen-a še ni bilo. Kar na enkrat se sliši drdrati voz; častilci ravnatelja se razpostavijo z bakljami v dve vrsti; voz se vstavi in iz njega stopi — — dr. D o lijak, predsednik katoliško - političnega društva, s prvoatolnim kornim vikanjem Alpi-tom, ki sta odrinila tisto noč v Rim, poklonit se z avstrijsko deputacijo vred sv. Očetu. Vedeti pa morajo čitatelji „Novic", da Dolijak je Lahonom že od nekdaj trn v peti, in zdaj še bolj , kot prvosednik omenjenega društva. Dr. Dolijak se je, se ve da, svetilcem lepo zahvaljeval, misleč si: lejto no, saj Go-ričani vendar niso tako hudi, kakor bi kdo menil! — Se le nekaj minut pozneje je pridrdral Ohlsen-ov voz, al učinek se je bil vže skadil! — H koncu naj še omenim, da je vodja Ohlsen svoje bivanje v Gorici zapečatil z dvobojem, ki ga je imel na pepelnico z nekim grofom , nekdanjim mehikanskim častnikom. Zmogel je Ohlsen.
Iz Gorice 5. marca. —p— (Preskusna komisija za občne ljudske in meščanske šole) je imenovana tudi v Gorici. Udje te komisije, imenovani za dobo do konca šolskega leta 1872/3. so: Predsednik Franc Schaf-fenhauer, ravnatelj tukajšnjega gimnazija, namestnik njegov Peter Rajakovič, vodja c. kr. učiteljskega izobraževališča; gimnazijski profesorji: Jož. Kulot, Franc Hafner, Andr. Marušič; realna profesorja Ant. Diakin Vil h. Urbas; nadučitelja učit. izobr. Jož. Motz in Fr. Vodopivec. Sestavljena je komisija tako, da nekteri teh udov bodo izpraševali laške kandidate po italijanski, drugi slovenske po slovenski, samo Marušič bo preskuse val v verstvu v obeh jezikih. — Komisija je za tiste učitelje, ki imajo 2 leti potem, ko so dovršili izobraževališče, podvreči se po-
79
trdil ni preskušnji (ktera se nekako vjema s poprejšnjo adjustovalno preskušnjo) in pa za tiste, kteri hočejo dobiti spričevalo sposobnosti za meščanske šole. — Ker se je pri nas preskusna komisija pozneje ko drugod ustanovila, je tudi podaljšan obrok za izpraševanje kandidatov po starem, to je, na podlagi tega, kar so se v starem pripravniši učili, in sicer do jeseni 1. 1872.         Premenjena sta tudi letna obroka teh pre-
jskušinj; imele se bodo meseca maja in novembra vsacega leta.
Pri sv. Pavlu v Savinski dolini 1. marca. — Imeli smo jeseni meseca vinotoka kakor tudi v več krajih Volitev občinskega župana. Ker se pa tistikrat po postavnem potu volitev ni vršila, nas je naša dolžnost vezala, da smo se pismeno do naše c. kr. gosposke celjskega okraja oglasili. Bila je potem nova volitev 27. svečana, in izvoljen je bil gosp. Ferd. Svajncer, rodii sicer nemškega, pa je že 25 let pri nas kot veliki š posestnik in ljubi naš slovenski jezik. Ljubši nam je tak mož, kakor pa cela kopa takih domačinov, ki svoj materni jezik zametujejo , in ki bi nam zel6 vstregli, da bi kopita pobrali in romali v nemški „rajha in nam ne motili narodnih pravic! — Za svetovalce pa so bili izvoljeni: Anton Vasle, Janez Cajner, Martin Marin ec in drugi; vsi so pošteni možaki in vrli Slovenci; tako tudi odborniki. Zato stavimo veliko zaupanje v vse.   Bog daj srečo!
W., eden za več druži h. Iz Gorenskega 3. marca. — Ker čitalnice, ki .gojijo lepo petje, podajajo udom svojim po obilih časnikih in druzih knjigah berila, pa tudi skrbijo za polteno razveseljevanje, so res dober pripomoček k^omiki ljudstva; zatoraj naj bi se v ta namen tudi v Železnikih čitalnica vpeljala, ker to bi bila čast vrlim in narodnim Zeleznikarjem. Ne more se reči, da bi se tukaj zavoljo denarnih okoliščin čitalnica vstanoviti ne mogla, ker se v Železnikih nahajajo možje, ki bi čitalnico lahko izdržavali, in dobili bi se tudi v bližnji okolici udje, ki bi jo z veseljem podpirali. Toraj rodoljubi Zeleznikarji na noge, poprimite se dela za osnovo čitalnice! Gotovo tudi zaslug polni gosp. župan Vaš v tej zadevi ne bo zadnji.
Iz Ljubljane. (Iz seje odborove družbe kmetijske 5. dne L m.)    Največ časa  te seje se  je vpotrebovalo  za obravnavo nove postave za odvračanje in zatiranje kužnih živinskih bolezin,  ktero je mini-sterstvo kmetijstva družbi  kmetijski  poslalo  v prevda-rek, predno jo izroči državnemu zboru v sklep. Dr. J. Bleiweis, za to izvoljeni poročevalec, je stavil mnogo predlogov za premembo  te postave,   ki so bili po vsestranskem prevdarku  sprejeti.   —   Med druzimi obravnavami je bil razgovor tudi o zadevah državne podpore,   iz ktere se imajo deliti ovce in druge reči,   in ko je odbornik gosp. Seitner razodel svoje mnenje o ovčjih   zadevah   gorenskih , je   bil  izvoljen odsek,   ki najprihodnjemu pomnoženemu odboru  nasvetuje,  kako naj  se  izvrši  državna podpora.    Zarad semena svilnih črvičev iz celičnega zaroda je bilo sklenjeno,  da se takim učiteljem ljudskih šol,   ki   se   vspešno   pečajo s svilorejo in brž prosijo tega semena,  čegar unča velja 14 gold.,  daruje  po  '/4  lota brezplačno.  —   Odbor je radosten sprejel poročilo iz Bohinja,   da   se  ondi na krepke noge postavlja nova kmetijska podružnica in gospode Jan. Od^arja,  Jak. Berceta,  Franca P reže lj na in Ant. Čope ca sprejel za ude.
— (Dr. JVretschko })pro domu sua".) Čeravno nič druzega nego lastni interesi so deželnega šolskega nadzornika dr. Wretschkota zapeljali, da ne gledč na navadni „decorum" je zabrambo dveh tujih, zunaj naše dežele stanujočih šolskih nadzornikov (to je,  samega
s e b e in Holzingerja) stopil v „Neue fr. Presse" na očitni oder in je to, kar se je v ljublj. šolskem svetu godilo, odkril občinstvu, nam je vendar dobro došel ta njegov sestavek na dvojno stran, — na eno stran zato, da nam je on sam pokazal (in mi smo ž njim o tem popolnoma enih misli), da nikakor ni pravo to, ako bi deželni šolski svet skušal svoje obravnave skrivno držati in se s plaščem navadnega birokratizma odevati; svet naj sliši in zv6 vse, kar se govori in dela v teh zborih, da sodi, kdo se obnaša prav, kdo ne, kajti pošteno delovanje se nima nikjer in nikoli skrivati; — na drugo stran nam je pa njegov članek dobro došel tudi zato, ker „se resnica tedaj prav spozna, kedar slišiš dva zvona". Dr. Wretschko je svoje povedal, zdaj pa hočemo tudi mi povedati svoje, čeravno ,,Tag~ blatt", kije, zaničevaje,,klerikalno stranko", ponatisnil dr. Wretschkov članek, nas ne bo za „Facbgelehrte" priznavati hotel, tedaj z dr. Wretschkom ne za „eben-biirtig" o taki pravdi. Al ker od dr. Wretschkota še ni znanih nikakoršnih tacih del, da bi ga bil svet postavil v slavno „gelehrten"-vrsto, tedaj nam on ni za več v čislih nego le kot „Fachgelehrter Tagblattov", in zato se drznemo stopiti v duševni dvoboj ž njim.
Gosp. Wretschko razglaša svoje spise v ,,Neue fr. Presse". Ker pa je ta časnik najbolj zagrizen nasprotnik slovanstvu in ker prapor Griskrinega „libera-lizma" on najviše nosi, tedaj naj vsak sam sodi, kak osne ga duha je tudi prijatetj njegov — dr. Wretschko. Mi pa imamo še druzih prav gotovih poročil zato, da on za take dežele, kjer bivajo Slovenci, kot šolski nadzornik nikakor ni na pravem mestu. Za slovenske dežele so sposobni nadzorniki le možje tacega duha in tacega značaja kakor je, na priliko, dr. Močnik. Isto tako, kakor dr. Wretschko, tudi gosp. Holzinger za slovenske dežele ne more biti šolski nadzornik, ki vrh tega še slovenskega jezika ne razume, tedaj po samih besedah Wretschkovih nikakor ni v stanu „den vielfachen Anforderungen zugeniigen zu einer Zeit.. itd." K a k o š en duh vodi „den Schulmann und Fachgelehrten" dr. Wretschko, pokazal je posebno sijajno s svojim glasovitim predlogom, ko prof. Tušeka, ki je v šolstvu izvrstno skušen mož in poleg tega v svojih učnih predmetih sloveč slovensk pisatelj,, še v terno ni postavil v kompetenciji njegovi za gimnazijo ljubljansko! Kakošen duh pa vodi tudi gosp. Holzingerja, kazal je v oni priliki, ko se je deželnemu odboru odbijala 7olitev izvrstnega prof. Šolarja za deželnega šolskega svetovalca tako dolgo, dokler ga minister Strehmaver sam ni spoznal ter ga za svetovalca cesarju priporočil, čud6 se, zakaj da se je tako izveden šolnik zametoval v Ljubljani! —
To se nam je v karakteristiko gg. Wretschkota in Holzingerja omeniti potrebno zdelo, predno prestopimo v pretres dr. Wretschkovega članka, ki z znano svojo ošabnostjo, v kteri res slovi za „veli-kana", kritikuje predlog gosp. prosta dr. P o ga carja, ki ni ,,homo novus" v šolskih zadevah, in kteremu predlogu je soglasno pritrdila večina šolskega sveta, da namreč namesti dveh zunaj dežele bivajočih šolskih nadzornikov za gimnazije in realko naj se postavi samo en nadzornik v Ljubljani bivajoč. — Nadjamo se, da deželni zbor kranjski bode krepko zahteval ravno to. Ce minister nauka dr. Jirečekhoče zadostiti ravnopravnosti narodni v srednjih naših šolah, neobhodni je pogoj ta, da z Ho 1-zingerjem in dr. Wretschkotom osreči Nemce, kjer utegneta šolstvu in liberalizmu dobro služiti, — za šole slovenskih dežel sta oba le velika nesreča.
Zdaj pa denimo  dr. Wretschkovo besedovanje na kritično sito.
80
Dr. Wretschko pravi, da se ne bo dobil tako vesten in izveden strokovnjak ali šolnik, ki bi se pod-stopil nadzorovati cil, metodo in potrebščine vseh naukov, ki se na srednjih šolah uče. Pa je pozabil, da je vendar še v najnovejši ^liberalni" eri mnogo dežel ali obdržalo ali dobilo po enega samega nadzornika, in ni slišati, da bi bili ti možje nevestni in da so te dežele zato na slabejšem od onih, ki imajo po dva nadzornika, pa le v tuji deželi, ki ne moreta ne z lastnimi očmi šolskega napredka opazovati, ne v seje šolskega sveta hoditi itd. Da 2 strokovnjaka različnih ved več vidita kot eden, mu mi radi pritrdimo, al po tem načelu more dr. Wretschko tudi nam pritrditi, da bi trije ali štirje še več videli, a še več pa, ko bi bili za vsako vedo po 2 ali po 3. To priznavši pa ne vemo, kako bo mogel trditi, da v Gradcu stanujoči nadzorniki naši deželi bolj vstrezajo, kakor bi, ako bi v deželi stanovali, in sicer v glavnem njenem mestu, kjer je največ učilnic in sedež šolskega sveta, čegar uda sta taka možd kot Btrokovnjaka in nadzornika učilnic gotovo bolj po pravici kot kdo drugi. Ce jih pa v deželi ni neobhodno potreba, potlej bi se pa spredej postavljeni vzor gotovo dal lože vtelesiti, ko bi se na Dunaj i — sedežu vsega centralizma — napravilo centralno nadzorstvo, ki bi obiskavalo vse dežele. Vsaj iz Dunaja v Ljubljano dandanes ni več ko samih 6 ur delj kot iz Gradca. Al pripustivši tudi tako nadzorstvo bomo vendar morali priznati vsaj to, da celokupnost nauka in osnove ene učilnice se more videti le, Če en človek vso učilnico pregleda, ne pa če jih je več in je pregleda vsak le en košček.
Dr. Wretschko dalje skrbi, da en sam nadzornik, stanujoč v Ljubljani, ne bi mogel, ako je, postavimo, humanist, na pr. voditi preskušnje zrelosti na realki, ker ne bi mogel presojati znanja iz realnih ved. — Radi priznamo, da bo humanist lože presojal svoje, realist pa svoje; al ker se oboji nauki na vsakem zavodu nahajajo, bodo toraj realistu pri maturi na vsakej učilnici humanistični nauki nekoliko težave delali, humanistu pa realistični, in to vselej, kedar bo en sam vodil tako maturo. Al pove naj nam dr. Wretschko, koliko je neki zastran tega presojevanja zdaj razločka, ko imamo dva nadzornika, pa le en sam nju sedi pri vsakej maturi: ali on ali Holzinger? Po svojem umstvovanji mora priznati, ali da on ni sposoben na realki mature voditi in soditi o humanističnih vedah, ker je le realist, pa jo vendar vodi, ali Holzinger ne za realne na gimnaziji, pa jih vendar tudi vodi, ali pa da sta izjemoma posebna ona dva na vse strani sposobna. Zakaj pa sta se potlej dva, vsak za eno stroko naredila, in ni eden obeh prevzel, ter bi potem lahko eden v Ljubljani stanoval, eden pa v Gradcu, in bi bila tako v okom prišla vsem neprilikam, ki iz nepričujočnosti nadzornika v deželi izvirajo.
Da pa napredek v naših krajih, dokler še nismo imeli po 2 nadzornika, ni bil tak, kakor je bilo želeti, tega ni bilo krivo prejšnje samozorstvo, ampak ta okoliščina, da se pri nas sploh učba nikdar ni tako osnovala , kakor osnovni načrt zahteva; v djanji so naše učilnice le popački (karikature) onega vzora (idela) , ki ga predpisuje omenjena osnova in ta spaka se začenja pri jezikovnih naukih in nehuje pri realnih, in bo tudi za naprej ostala, naj jo nadzorujeta 2 nadzornika ali eden ali deset tacib, ki maternemu jeziku ali ne morejo ali nočejo pripisovati nikake veljave pri poduku in v vrsti vseh naukov enega učnega zavoda, niti ne morejo najmanjšega upliva imeti na zboljšanje jezikovnih težav tistega naroda, kteremu učilnice nadzirajo.
Dr. Wretschko pa vendar trdi, da se je šolstvo že zdaj  na  Kranjskem  zbolj šalo, kar imamo  dva
taka strokovnjaka nadzornika, — mi vsaj njegovim besedam : „hatte der Herr Kanonikus Pogačar einen Ruck-blick gethan und sich die Muhe genommen, das im vergangenen und heurigen Jahre auf dem Gebiete der Mittelschulen in Krain im fortschrittlichen Sinne Voll-fiihrte mit dem Stillstande friiherer Jahre zu vergleichen, so wurde er vielleicht Anhaltspunkte gefunden haben, das gegenwartige Inspectionssystem, trotzdem die In-spektoren nicht in Laibach den Sitz haben, gerechter zu beurtheilen", ne moremo druzega smisla podtikati. Nam se, po pravici reči, to, da se je v zadnjih časih šolstvo pri nas zboljšalo, jako verjetno zdi, a verjeli bi kaj tacega tem raji, ker tudi mi želimo, da bi se. Al le tega ne moremo razumeti, kako da je mogel ravno dr. Wretschko zaslediti napredek? Obiskala sta namreč oba nadzornika le enkrat, kmalu po nastopu svoje službe leta 1869. novembra meseca, hitro eden za drugim vse naše srednje šole. Napredek do takrat ni mogel prav ugoden biti, kar se glasi iz vsega* dr. Wretschkovega sedanjega sestavka. Po tem sta bila le še eden pri gimnazijalni, eden pa pri realni maturi konec leta 1870. Matura je bila po nju mnenji oboja slaba. Al ker je bila prva pod njima, ne more dr. Wretschko reči, da je bila že boljša kot prejšnje, ki jih poznal ni! Tudi ne more trditi, da se je pri maturi videlo, da so se mladenči od njegovega prvega nadzorniškega prihoda v Ljubljano do konca leta, to je, do prve mature več naučili, kot druga leta v enakem času, kar se to pri maturi, zlasti pri prvi, nikakor ne da zapaziti — saj se pri njej le napredek zadnjega razreda preskuša, ne pa tudi 5 ali 7 nizih razredov. Tedaj nadzornika do zdaj napredka na naših učilnicah nista še 2krat opazovala. Da }e pa kdo kos po pameti trditi, da je ena reč boljša zdaj ko prej, jo je vendar moral 2krat opazovati, ali pa vsaj od druzih to slišati, da je zdaj boljše ko je bilo. Al vsaj mi nismo nič ena-cega od koga druzega slišali, niti ne mislimo, da bi bil kdo v stanu, kaj tacega reči, ker prvič med tem nihče drug šol ni nadziral, in drugič tudi nikomu drugemu ne gre take sposobnosti prisojati kakor šolskim nadzornikom, ki morajo biti po dr. Wretschko-vih besedah ;,ein alle Zweige des Unterrichtes mit Verstandniss be-herrschendes Vermittelungsorgan zwischen der Schule und den Verwaltungsbehorden, einsichtsvolle, durch den fortwahrenden Verkehr mit der Literatur vor geistiger Stagnation sich moglichst bewahrende Ratbgeber nach oben wie nach unten!
Ker pa dr. Wretschko resno pred vsem svetom v liberalno-nemškutarskem časopisu trdi, da se je ta čas napredek že kaj moral zboljšati, akoravno ne on ne ikdo drugi ni imel priložnosti tega zapaziti, toraj bi mu mi morali to s tisto pravico verjeti, kakor onemu, ki sanja ali pa ki sam sebe okorno hvalisa; al to naša naša navada ni, ki smo le — klerikalno-narodni.
Potrebno se nam je zdelo obširnejše pretresti dr. Wretschkovo besedovanje, da svetu pokažemo puhlost njegovo, in da vsak sam lahko sodi „klasično logiko" take ,;Faehgelehr3amkeit"!
— (O kazenski obravnavi zavoljo dvojnega zakona)7 vsled ktere je bil Alfred Meninger vitez Lerchenthal od ljubljanske c. k. deželne sodnije kriv spoznan tega hudodelstva in obsojen na 15 mesecev težke poostrene ječe, na zgubo plemstva itd., so „Novice" poročale ob svojem času. Na pritožbo obsojenega pa je c. k. viša deželna sodnija v Gradci po razložbah zagovornika dr. Razlaga popolnoma premenila razsodbo 1. stopinje ter izrekla, da se ta reč ima po §. 4. reda kazenske pravde poprej razsoditi pri civilni sodniji, in če ta spozni, da je zaveza z Rozario Perez bila zakonska
se ima še le kazenska obravnava nadaljevati. — Iz tega se spet razvidi prvič to, da je res treba več stopinj pri sodnijah, — drugo pa to, da slovenski pravoznanec je dokazal, da tudi Nemce ravno tako nepristransko in marljivo zagovarja, kakor svoje rojake, in da „Tag-blatt", ki naše slovenske odvetnike neslano imenuje ^klerikalne", ne razume ne te besede in da tudi nima pojma o dolžnostih pravnega zastopnika.
—  (Kako našo pesnico gospo Lujizo Pesjakovo) cenijo tudi bratje naši Cehi, priča nam prevod krasnega njenega prologa na čast Vodniku, v čitalnici govorjenega 2. svečana in v „Novicah" natisnjenega, po g. Vaclavu Pok-u, pisatelju češkem, ki, ves navdušen od lepote te poezije, jo je izvrstno prestavil v nemško besedo in poslal vredništvu „Novic" s željo, naj jo pokloni slavni pesnici. Pri tej priliki je gosp. Pok, ker je tudi sodelavec „Naučnega slovnikau, prosil vred-ništvo, naj mu gospa Pesjakova ali pa vredništvo pošlje *za ta slovnik Vodnikov življenjepis. Vstreglo se bode želji njegovi.
— (V Rim so odpotovali)} tako „Danica" piše, preč. gospodje: korar Urh, dekan Kožuh, Jeran in Pr. Peterlin. Z njimi so šli tudi Mih. Potočnik, posestnik pri sv. Lenardu in Mih. Blažir, semeniški hlapec in še dva od Loke. — Iz Stajarskega so šli v Rim vis. č. g. Riedl, prost v Gradcu, en korar iz Gradca, prost iz Vorau-a, dva druga duhovna in litograf Lambl. Tudi so odpotovali v Rim: grof H. d' Avernas, grof Ant. Brandis in baron Gudenus, in vodja deputacije grof R. Salm.
—  (Tiskovno društvo v Mariboru), čegar oklic je naš poslednji list svojim bralcem podal, je za začasna pooblaščenca v Ljubljani izvolilo dr. Razlaga in vredništvo „Novic". Naj se tedaj rodoljubi iz Kranjskega, ki želijo ta slovenskemu narodu koristni zavod djansko podpirati, brž oglasijo pri enemu ali drugemu gori imenovanih pooblaščencih in z oglasom svojega imena, stanu in stanovališča pošljejo v oklicu določeni denar.
—  (Učiteljski koledar za leto 1871.), ki ga je izdalo in založilo učiteljsko društvo kranjsko in ga je vredil deželni šolski svetovalec gosp. Andrej Pra-protnik, je ravnokar prišel na svitlo. S posebnim veseljem pozdravljamo prihod te od konca do kraja zanimive knjižice, kajti vstrezala bode učiteljem ljudskih šol, ki že pri opazkah koledarskih vsaki mesec bode jim kažipot za imenitni njihovi posel. V njej nahajajo pa tudi postavo o šolskem nadzorstvu, šolski in učni red itd., kazalo važniših šolskih postav in ukazov itd. Jako zanimiv je pregled vseh mož na Kranjskem, ki imajo s ljudskim šolstvom opraviti, da se drug druzega poznajo. Vse to pa daje ,,učiteljskemu koledarju" tako znamenitost, da tudi vsak, ki, bodi si k raj ni ali okrajni šolskt svetovalec, ima pri šolstvu besedo, bo rad segel po njem. Ta knjižica bila nam je res potrebna, in g. Praprotniku grč čast in hvala, da jo je vredil izvrstno.
—  (Od Častitega tukajšnjega glavnega zastopa vSla-vije") smo prejeli sledeči dopis: „Na našo slovenski pisano zahtevo zastran vpeljave slovenskih tiskovin in popolne ravnopravnostipri c. k. poštnih uradih nam je c. k. poštno vodstvo v Trstu poslalo priloženi nemški odgovor, najbrž v dokaz, kako malo čisla narodove potrebe. Protesti so poštnemu vodstvu došli iz Kranjskega, Primorja in Istre". Odgovor vodstva se glasi: „Der lobl. Bank „Slavija" in Laibach. Note. In Er-wiederung der geschatzten Zuschrift ddo. 18/2. 1. J. be-ehrt man sich der lobl. Bank zu eroffnen, dass die der gefertigten Direktion von mehreren Ortschaften in Krain zugekommenen Eingaben betreffend die Einflihrung amt-licher Dokumente bei den krainiachen k. k. Postamtern
in slovenischer Sprache dem hohen k. k. Handelsmini-sterium in Wien zur hohen Schlussfassung hieruber un-terbreitet worden sind. Es wird demnach der diessfal-ligen hohen Entscheidung entgegengesehen, welche der loblichen  Bank seiner Zeit mitgetheilt werden".
Triest am 22. Febr. 1870.             J. Hueber m/p.
—  (Nove kompozicije.) Za sv. teden živo priporočamo vsem cerkvam „L amen taci je" in „Oči tanje", ktere je v eni šestki ravno izdal vodja cerkvene godbe v stolni cerkvi g. Ant. Forster. (Dobivajo se pri skladatelju v seminariju po 40 kr. a. v.) Prihodnjič več o tem delu.
—  (Dramatično društvo je s šestnajsto predstavo) v gledališču preteklo nedeljo spet pokazalo svojo marljivost na polji slovenske dramatike. S posebno pohvalo je bila sprejeta vesela igra „Telegram", v kteri so gospodje Suštersič, Nolli, Jeločnik in gospodičnji Brus-ova in Jamnikova veče naloge vršili izvrstno, prvakinja njim pa bila je gospodičnja Brusova. -— V burki „Po plesu pozabljeni" sta gospa Odijeva in gosp. Kajzel storila vse, kar le je bilo mogoče, da bi bila občinstvu rešila uganjko te komedije; al vse njuno lepo prizadevanje bilo je zastonj. Gosp. Alešovec nam bo moral že v „Brenceljnu" razvozljati skrivnost te prečudne burke. — Strašanska (ne elegična) opereta „Pred lovsko hišo" ni v muzikalnem oziru nič vredna, a to dobro je imela, da je gosp. Heidrichu, ki je prvikrat nastopil gledališčin oder, priliko dala, pokazati se nam vrlo izurjenega igralca in pevca, s kterim si je opereta pridobila novo dobro moč. — Gledališče je bilo spet lepo polno.
—  (Čitalnica naša) napravi prihodnjo nedeljo „besedo", ki obeta jako zanimiva biti. Program jej je: Riharjev zbor „Zalostni glas zvonov" in Jenkov zbor „Sablja moja", — „Mladost", Stockl-nov samospev za bariton, — Jan. Brahmsovi ,,Ogerski plesi", čveteroročna igra na glasoviru, — iz slavnoznane Lortzingerjeve opere „Undine" recitativ, arija in zbor, ki ga s s premije vanj em glasovira pojo gospe, go-spodičine in gospodje. Po tem pevskem razdelku se predstavlja nova vesela igra: „Ne kliči vraga, da ti ne pride!" poslovenil dr. Karol Bleiweis. Začetek ob 7. uri zvečer.
—  „Sokol" napravi prvo veČernico prihodnjo sa-boto 11. dne t. m. ob 8. uri zvečer v gosp. Tavčarjevi restavraciji. Vrstilo se bo petje z deklamacijami in godbo c. k. grof Huyn-ovega polka. Vabijo se k tem večeru gospodje Sokoli in prijatli tega narodnega društva.
Odbor.
—  (Dramatično društvo in „Tagblatt".) Da so naše zadnje besede o dram. društvu in o hranilnici segle do živega tistim, kterim so bile namenjene, kaže vekanje „Tagblattovo". Ne odgovorili bi ničesa na to, ako bi ne bilo besedovanje njegovo prenesramno arogantno in pa lažnjivo. „Tagblatt" zagovarja hranilnico, češ, da je dala že tudi narodnim zavodom kaj. Dobro! zato so jej ti hvaležni. Dalje pravi, da dram. društvo ima že tako izdatne dohodke in veliko podporo od deželnega zbora, da ne potrebuje še podpore od hranilnice, ker delovanje udov dram. društva bazira se na narodno-patriotično radodarnost, in tedaj ni treba nikakoršnega odškodovanja za njihovi trud in njihove stroške, tudi če se ne ozira na vrednost tega, kar se predstavlja. Dobro vemo, gospodine „Tagblatt"! da te zel6 jezi, da slovenska dramatika vrlo stopa naprej in skuša storiti korak iz diletantizma, kterega je deloma tudi že storila. Za topa potrebuje plačanih moči, ktere podpirajo druge neplačane, vsi pa delajo iz ljubezni do domovine in narodnega napredka. Zakaj vendar • modri „Tagblatt" ne svetuje, naj se nemški igralci od-
81
poved6 svojim plačam in igrajo brezplačno, da bi tako na noge pomagali hirajočemu nemškemu gledališču? To bi bil kaj dober recept temu bolniku! — Koliko vrednost imajo slovenske predstave, o tem se ne bomo prič-kali z „Tagblattoma; občinstvu vstrezajo dobro, to kaže obilno obiskovanje, in to je naj bolj a kritika. Gotovo pa so take, da se nam jih ni treba sramovati! Vsaj to „Tagblatt" sam potrjuje s tem, da o njih molči, ker jih hvaliti noče; lagati se pa, da so slabe, si vendar ne upa tolikim pričam v obraz. — Da ,,Tagblattu kvasi, da je filharmonično društvo in nemško gledališče zanimivo za celo ljubljansko prabivalstvo (der ganzen Be-volkerung Laibachs), predstave dram. društva pa le za mali del občinstva (fur einen kleinen Theil des Publi-kums) to je nesramno-bahasto preziranje resnice, kakor jo le „Tagblatt" v svoji slepi strasti izblekniti more! Kje pa je vendar „die ganze Bevolkerung LaibachV, kedar je, kakor po navadi, tako prazno v nemškem gledališču, da bi se ,,Tagblattovci" lahko v njem slepe miši lovili? Kako je vendar, da ta ,,ganze Bevolkerung" ni v stanu napolniti našega gotovo ne prevelikega gledališča, kedar se igra nemški? In ,,mali del občinstva" vselej napolni gledališče pri slovenskih predstavah! Saj vendar niso Slovenci tako široki in debeli, da bi „ein kleiner Theil des Publikums" mogel gledališče vselej napolniti! — Konečno svetuje ,,Tagblattu-modrijan, naj se ne izdaja toliko brezplačilnih vstopnic pri slovenskih predstavah. Naj pogleda le pri gledališkemu kasirju dohodke slovenskih predstav, in videl bo, da ni treba dajati prostih vstopnic, in da je, hvala obilni podpori slovenskega občinstva, denarni stan društva ugoden, in še ni prišel iz ravnotežja. Gotovo hvaležno bi bilo dram. društvo sprejelo tudi mali dar hranilnice, poginilo pa tudi še ne bo zarad tega, da se hranilnič-nim možem nova kočevska gimnazija zdi slovenskemu narodu bolj koristna nego slovensko gledališče! Naj tedaj le delajo „ad majorem Germaniae gloriam", a ne pozabijo naj vendar nikdar, da denar, s kterim ravnajo, je večidel iz krvavih žuljev slovenskega naroda.
82