JBk PoStnlna motnim t unturtHf m Cfena Din 1** jimitnshl dotn štev. 276 V dubliniu, sobota 4. dncmbca ww Uto II. Pred prihodom predsednika nase vlade dr. Stojadinoviča v Rim Italijanski listi o prijateljstvu z nami Rim, 4. decembra. Rimski listi prinašajo O prihodu dr. Stojadinoviča v Rim obširne članke, v katerih pravijo: Dr. Stojadinovič je glavni tvorec razčiščenja med Italijo in Jugoslavijo. Njegova zasluga je, da mu bo italijanski narod zmerom priznal, da je nadaljeval politiko in tradicijo pokojnega Pašiča in se odločno postavil po robu pritiskom, s katerimi so nekateri krogi hoteli vplivati nanj. V okviru takšnih sporazumov in takšnega lojalnega sporazumevanja je obisk dr. Stojadinoviča dogodek prvega reda. Odlični jugoslovanski državnik bo našel med nami tisto simpatijo, ki jo je meseca marca dobil v Belgradu italijanski odposlanec grof Ciano. Prvi dve leti dr. Stojadinovičeve politike sta odkrili sposobnost moža, ki je dvignil Jugoslavijo in ji dal prvič v njeni mladi zgodovini novega narodnega ugleda. Prejšnje vlade so vodile politiko na temelju, na katerem je bila Jugoslavija zmerom podložna tujemu vplivu. Dr. Stojadinovičevo vlado vodijo potrebe države, zato je opustila takšno politiko in stopila na stvarna tla. Jugoslavija je našla v dr. Stojadinoviču svojega novega moža. Dr. Stojadinovič je utrdil na vzhodu in na zahodu temelje države in tako kronal dolgo in težavno delo zedinjenja. Belgrajski dogovor ima visoko moralno vrednost z evropskega stališča, ker je uvedel pravi in resnični mir na mejah dveh velikih narodov Jugoslovanski narod je s tem dogovorom dobil trdnejšo podlago v svojo varnost in krepko poroštvo za gospodarski razvoj ob strani mladega prijateljskega imperija. Stojadinovič je zaslužen za svojo državo, v enaki meri pa tudi za evropski mir. Z mladeniško trdnostjo in odločnostjo nadaljuje politiko starega Pašiča, o katerem se more reči, da je bil eden izmed največjih Slovanov na jugu. Obisk dr. Stojadinoviča v Italiji bomo pozdravili z iskrenimi simpatijami, ker pomeni potrditev novega prijateljstva, ki je bilo dolgo pretrgano zaradi nespo- razumov. Pozdrav italijanskega naroda dr. Stojadinoviču kaže, kako visoko cenimo pozornost in prestiž njegovega dela. Ne dvomimo, da goji narod sosednje kraljevine enaka čustva. Članek riše dveletno delo dr. Stojadinovičeve vlade in njene uspehe za pomiritev političnih bojev in za zboljšanje gospodarskih razmer ter njene uspehe v zunanji politiki. Dopisnik poudarja, da se je Jugoslaviji posrečilo pridobiti nove prijatelje, ne da bi se bila odrekla svojih starih zaveznic. Italija je mnogo pripomogla Jugoslaviji, posebno pa Srbiji pri ustvarjanju njenega zedinjenja. List naglasa, da pomeni italijansko-jugoslo-vansko prijateljstvo širok pas miru v današnji vznemirjeni Evropi. List končuje z ugotovitvijo, da izraža dr. Stojadinovičev obisk v Rimu odločnost obeh vlad, da bosta nadaljevali politiko prijateljstva in sodelovanja. Ob obisku francoskega zunanfega ministra v Varšavi Tudi Poljska hoče dobiti kolonije Varšava, 3. decembra. A A. (Pat.) Včeraj ob 16.50 se je pripeljal na uradni obisk v Varšavo francoski zunanji minister Delbos. Na postaji so ga sprejeli in pozdravili poljski zunanji minister Beck, varšavski vojvoda Jaroševič, župan in visoko uradništvo poljskega zunanjega ministrstva. Delbos se je pripeljal v spremstvu kabinetnega šefa Rocha in g. Berarda. Z istim vlakom sta se pripeljala tudi poslanika Lukasijevič in Noel. Postaja je bila okrašena s francoskimi in poljskimi zastavami. Varšava, 3. decembra. AA. (Havas.) Poljski listi toplo pozdravljajo obisk francoskega zunanjega ministra Delbosa in poudarjajo enodušno potrebo po sodelovanju med Francijo in Poljsko za ohranitev evropskega miru. Listi pravijo med drugim, da francoska javnost zdaj pravilno pojmuje poljsko politiko, ki je takšna, kakor ustreza položaju Poljske. List poudarja, da bodo po londonskih razgovorih varšavski razgovori imeli pomen prvega reda in bodo mnogo pripomogli k zavarovanju miru. Vsi listi naglašajo korist poljsko-francoskih diplomatskih razgovorov. Domnevajo, da se bo glavni del razgovorov med francoskim zunanjim ministrom in poljsko vlado gibal o bodočem razmerju Poljske do Nem- Aljehin-Euwe 14.5:9.5 Deseta Alfehinova zmaga V četrtek zvečer 6ta Aljehin in Euwe zaigrala 6 voj o 24. igro za svetovno prvenstvo v šahu. Vse ee točno uresničuje tako, kakor 6i je Aljehin zamislil v svojem temeljito preračunanem načrtu za letošnji spopad. Po 20. igri, 6 katero ee je zaključila cela vrsta neodločenih partij, se je začel oster boj, ki naj prinese Aljehinu ah zmago ali poraz. Za zadnjo tretjino iger je Aijehin privlekel »izza brega« svoje najmočnejše topove, ki še niso bili nikdar prej preizkušeni in jih je skonstruiral sam zase doma. Gotovo niso bili 6latoi, že zato ne, ker 60 novi in jim njegov nasprotnik Euwe pri prvih spopadih tudi s še tako finim matematičnim orožjem pravočasno ne more do dna. Vse štiri igre, od 21 do 24, je imel Aljehin v rokah in le v 23. se ie Euweju posrečilo »iztisniti« vsaj remis, ker je bilo Aljehmovo orožje že preslabo, da bi 6e nasprotnik pred njim moral ukloniti. Aljehinovi uspehi v zadnji tretjini letošnjega dvoboja gredo morda nekoliko tudi na račun tega, da je Euwe nabrž že precej »poparjene, kajti dvoboj gre le že preveč h kraju in bi moral najprej nadomestiti dragocene točke, ki jih je v prejšnjih igrah moral dati genialnemu Rusu. Ker ve, da se več ne sme zadovoljiti samo s pol točkami, zato igra bolj na zmago in zato najbrž tudi tako strahotno izgublja. Aljehin pa si misli: »Maščevanje je sladko!« Ves potek letošnjega tekmovanja kaže, da se je Aljehin tokrat z dobro preračunanim načrtom vrgel na človeka, ki je, ne po svoji zaslugi, temveč po Aljehinovi brezbrižnosti, postal pred dvema letoma svetovni prvak v šahu. Nekaj iz tega Aljehinovega načrta že lahko posnameiio: Prva tretjina naj prinese Aljehinu nekaj točk več, druga tretjina naj bi bila nekak oddih, ki ga je Aljehin riskiral ob njemu najbolj znani slovanski obrambi, zadnja tretjina pa naj prinese po čisto novih poteh še nekaj zmag, da bo učinek tem večji. V četrtek sta tekmeca svojo 24. igro prekinila. Euwe je imel ob tej prikinitvi že precej obupno pozicijo poleg tega pa Se kmeta manj. Ko je po prikinitvi imel malo več časa, da je položaj temeljito preštudiral, se je vdal. Aljehin si je priboril dosedaj že celih deset zmag (Euwe le pet), in je stanje po 24. igri 14.5 : &.5. Še enkrat zmaga Aljehin, pa bosta mojstra že kar lahko pospravila svoje figure, ki so tokrat res precej prestale, v škatlo. Smrt poslanca JRZ Belgrad, 4. decembra m. Včeraj popoldne je tu nenadoma umiri poslanec Anton Videc. Pokojni Videc se je včeraj še skoro ves dan mudil v narodni skupščini. Ko je prišel domv, mu je v hipu postalo alabo in je kmalu nato umrl. — Poslanec Videc je bil rojen pri Sv. Juriju na Bregu pri Čakovcu, Gimnazijo je obiskoval v Zagrebu, iivino-zdravfttvo pa je študiral v Budimpešti. Dolgo časa je pripadal Srbsko-hrvatski koaliciji, po svetovni vojni pa bivši SDS. Prvič je kandidiral leta 1935 v pakovškem okraju. Zadnje čase je pripadal JRZ. čije in Rusije in pa o poljski zahtevi, da morajo velesile pri kakem bodočem urejevanju koloni-jalnega vprašanja in morebitnem razdeljevanju kolonij upoštevati poljske želje in potrebe. Na sestanek, ki se bo bavii s kolonijalnim vprašanjem, bodo morali povabiti tudi Poljsko. Varšava, 4. dec. AA. Havas. Snočnji prvi sestanek med Delbosom in Beckom je bil bolj vljudnosten. Pravi politični razgovori se prično danes popoldne. Delbos je snoči Becka obvestil o londonskih razgovorih, ki so dokazali tesno sodelovanje med obema zapadnima demokracijama. Seveda se zelo mnogo govori o vtisu, ki ga je v svetu napravil sestanek med Delbosom in von Neurathom na berlinski postaji. Beck je Delbosa še posebej opozoril na ta sestanek, ki ga sicer ne smemo precenjevati, vendar pa lahko ta dogodek mnogo pripomore k psihološki razbremenitvi mednarodnega položaja. Delbos je torej začel svoje potovanje v zelo posrečenih okoliščinah. Delbos je bil snoči na večerji pri francoskem veleposlaniku Leonu Noelu. Na večerji so bili samo sodelavci Delbosa in višje uradništvo veleposlaništva. Valencijska vlada prosi pomoči v Franciji Pariš, 4. dec. o Sem je dospelo posebno odposlanstvo valencijske vlade z nalogo, da bi od francoskih levičarskih organizacij in od vlade dobilo čimprej izdatne pomoči v denarju, orožju in živežu. Zastopstvo valencijske vlade je obiskalo te dni več francoskih ministrov, med njimi Bluma, Cota in druge. Pomoč mora priti takoj, ker v krogih španske vlade čedalje bolj prevladuje prepričanje, da je zmaga generala Franca neizogibna. V republikanskem delu Španije so izmenjali vse obmejne uradnike s sovjetskimi ali drugimi uradniki, ker dosedanji republikanski uradniki niso bil več zanesljivi in jih dolže zvez z nacionalisti. Vofni uspehi italijanskega letalstva Rim, 4. dec. AA. Stefani. Diplomatski urednik agencije Stefani piše, da je italijansko prostovoljsko letalstvo v Španiji sestrelilo 453 letal ruske, francoske, angleške in" ameriške proizvodnje. Tako je napravilo sovražniku veliko škodo in se pred vsem svetom sijajno izkazalo. Toda to še ne more v vsej veličini pokazati sodobnega letalstva, ki nosi večinor-švetovtrttr rekordov in je tako eno izmed najmočnejših letalstev na svetu. Francoski tisk je že večkrat poudaril nadmoč Italije glede podmornic. Moč italijanskega letalstva v razmerju z močjo podmornic še raste. Angleški obrsk v Valencii! London, 4. dec. A A.. Havas. Vodja delavske opozicije major Atlee je prišel včeraj popoldne v Barcelono s svojim spremstvom. Med svojim bivanjem v Španiji bo gost predsednika vlade Ne-grina. Ze snoči je Atlee obiskal Negrina. Madrid, 4. dec. AA. Havas. Poveljnik Madrida general Miaja je snoči izjavil, da so nacionalistična letala bombardirala vasi Taranson, Fuenta, Dujena de Tajo. Število žrtev še ni znano. Taranson je 60 km proč od Madrida na poti proti Valenciji. Ostale vasi so jugovzhodno od Madrida. Krvave vesti iz Sovjetske Rusije Varšava, 4. dec. o. »Express Poranny* poroča, da so ustrelili šest uslužbencev sibirskega expresa, ki vozi iz Moskve v Vladivostok, ker so poskušali zastrupiti vrhovnega poveljnika rdeče vojske maršala Blucherja. ko se je s tem vlakom vozil v Sibirijo. Od maršalovega spremstva je zaradi za-strupljenja obolelo 20 oseb, od teh sta polkovnik Potemkin in letalec Špukov umrla. Maršal Bliicher je zastrupljenju ušel po naključju, ker se tisti dan ni počutil dobro in zaradi tega ni kosil v vlaku. Od tedaj maršal Bliicher ne potuje pri svojih nadzorovanjih več z vlakom, marveč le z letalom. Čiščenje v diplomaciji Paraga, 4. dec. o. Sovjetski poslanik v Pragi Aleksandrovski je nenadno odpotoval v Moskvo, kamor so ga poklicale sovjetske oblasti pod pretvezo, da mu je v Moskvi umrl oče. Češki listi pišejo, da se poslanik ne bo več vrnil na svoje službeno mesto in da ga bodo v Moskvi najbrž prijeli, ker spada med tiste sovjetske diplomate, ki po Stalinovem mišljenju niso dobro izvrševali svoje naloge in jih zaradi tega kličejo na odgovor. Zadnje čase je dobilo 72 sovjetskih diplomatskih zastopnikov, poslanikov, svetnikov, konzulov itd. v Evropi nujen poziv, da morajo takoj v Moskvo na odgovor. Veliko izmed njih se pozivu ni odzvalo. Minister dr. Miletič v Ljubljani Davi se je z belgrajskim brzovlakom, ki je prispel v Ljubljano s precejSnjo zamudo kot običajno, pripeljal okrog 10. minister za telesno vzgojo naroda dr. Vekoslav Miletič. Z istim vlakom se je prav tako pripeljal minister dr. Miha Krek. Na kolodvoru je pričakal oba ministra ban gosp. dr. Marko Natlačen in jih prisrčno pozdravil. K sprejemu so prišli tudi številni zastopniki športnih organizacij in drugi odličniki, med njimi senator dr. Hribar, starešina gasilske zveze dr. Kodre s tajnikom Mežekom, nadalje Kermavner in Hvale za SK Planino, zastopnik Zveze fantovskih odsekov, Gorjanc za Avto in Motoklub, Vošpernik za kolesarsko podzvezo, dr. Pavlin za JZSZ in zastopniki sokolskih organizacij. Minister dr. Miletič je prišel v Ljubljano v spremstvu šefa kabineta Do-minisa in načelnika odseka prof. Ulage. Dopoldne je obiskal bana g. dr. Marka Natlačena, poveljnika dravske divizije divizijskega generala Touiča in _ Varšava, 4. dec. AA. (DNB) Na tukajšnjem sovjetskem poslaništvu je posebna šestčlanska komisija GPU izvršila, kakor poroča »Mali Dennik«, hišno preiskavo, trajajočo pozno v noč. Posebno pozornost je komisija posvetila zasebnim prostorom dosedanjega sovjetskega poslanika in delovni sobi tiskovnega atašeja, ki so ga takisto aretirali v Moskvi. Razen mnogih uradnih listin so zasegli tudi mnogo drugih zasebnih pisem dosedanjega poslanika. Komisija GPU se je vrnila v Moskvo. Nove usmrtitve Berlin, 4. dec. A A. DNB poroča iz Moskve: V severnem Kavkazu je bilo ustreljenih 6 uradnikov komisiriata za poljedelstvo. V Sverdlovsku je bilo obsojenih na smrt 5 uradnikov poljedelskega urada. V Samari je obsojen na smrt neki ravnatelj neke farme za svinje. Vsi so bili obtoženi, češ, da so sodelovali v sabotaži. Uradna poročila iz Moskve vedo povedali, da je bil odstavljen ljudski komisar za poljedelstvo v velikoruski sovjetski republiki Lisičin. Z njegovo odstavitvijo je popolnoma izvršeno tako imenovano čiščenje v sovjetstvu ljudskih komisarjev Velike Rusije. Od 15 članov sovjetstva v zadnjih štirih mesecih niti eden ni več ostal na svojem položaju. ljubljanskega župana dr. AdlešiSa, Okrog poldne je na magistratu izročil številnim gasilskim delavcem lepa odlikovanja. Popoldne pa bo g. minister po določenem programu obiskal športna društva in športne naprave v Ljubljani. Nova pomočnika vojnega ministrstva Belgrad, 4. decembra, ih. Na predlog vojnega ministra so kraljevi namestniki podpisali ukaz, s katerim je dosedanji prvi pomočnik vojnega ministra divizijski general Milorad Petrovič postavljen za vršilca dolžnosti poveljnika I. armadne oblasti v Novem Sadu, drugi pomočnik vojnega ministra divizijski general Živojin Stanisavljevič je pa postavljen za vršilca dolžnosti poveljnika II. armadne oblasti. Z drugim ukazom sta pa postavljena: za prvega pomočnika vojnega ministra divizijski general Aleksander Stojanovič, pomočnik nadzornika narodne obrambe, za drugega pomočnika vojnega ministra pa divizijski general Živojin Deržibašič, Vesti 4. decembra Ameriško finančno ministrstvo bo prihodnji teden razglasilo vpis notranjega posojila v znesku 450 milijonov dolarjev, ki ga vlada potrebuje za izvedbo svojega socialnega programa. General Goring je prevzel včeraj nemško gospodarsko ministrstvo in z njim vodstvo državnega gospodarstva. Pri prevzemu je imel govor o pomenu štiriletke. Več gospodarskih sporazumov sta podpisali Italija in Avstrija. Sporazumi urejajo trgovske odnošaje. Demokratične države so v svojem boju proti fašističnim, totalitarnim državam izbrale novo sredstvo, namreč sklepanje trgovskih in finančnih pogodb, ki naj tem državam zavijejo vrat. Tako piše »Popolo dTtalia« o nastopanju Amerike v mednarodni politiki. Velike manifestacije akademikov so bile v Carigradu zaradi nastopanja francoskih oblasti proti turški manjšini v Aleksandretti. 500 ameriških letal bo imelo prihodnje dni velike vaje ob ameriški atlantski obali Vaj se bodo udeležili zastopniki vseh zveznih držav. O nemškem posredovanju v kitajsko-japon-ski vojni zopet piše evropsko časopisje, vendar Japonci vse te vesti odločno zavračajo. Pri proslavi našega narodnega praznika v Ziirichu je nastopil tudi Pino Mlakar z nekaj točkami in je bil od vseh nastopajočih deležen največjega priznanja. Spremembe v vodstvu francoske vojske so zahtevali včeraj v zbornici komunistični poslanci, ki jim 6edanji duh v francoski vojski ne gre v račun. Trgovinska pogajanja med Nemčijo in Holandijo so se ustavila, ker niso mogli priti do sporazuma o ureditvi trgovine s holandskimi kolonijami. Lovski obisk generala Goringa v Avstriji so odlo/Jli na januar in upajo, da bodo avstrijska lovišča do tedaj toliko pripravljena, da bo mogel Goring priti tja brej posebnih narodnoso-cialističnih manifestacij. Angleški zunanji minister Eden je o razgovorih med francosko in angleško vlado poročal italijanskemu poslaniku Grandiju in nemškemu von Ribbentropu. Cerkev in njen nauk sta nespremenljiva, prav tako nespremenljiv pa je narodni socializem in njegove zamisli. To je govoril nemški propagandni minister Gobbels v Munstru in iz njegovega govora se da sklepati, da med Cerkvijo In hjtlerjanstvom ne more Kiti drugega kakor boj. Voditelj madžarskih pnščičarskih križarjev Machay_ se je moral zagovarjati pred sodiščem zaradi članka, v katerem je zahteval v imenu svoje politične skupine odpravo osebne svobode, odpravo verske svobode, tiskovne svobode, svobode vesti, misli, gospodarstva, umetnosti, dela, družine in svobode posameznih narodnosti na Madžarskem. Zaradi tega njegovega naprednega programa, ki bi krasno spadal v načelne članke ljubljanskega »Jutra«, ga je sodišče obsodilo na 3 mesece težke ječe. Zakon o prepovedi izvoza tistih francoskih listov, ki pišejo proti državnemu ugledu, pripravlja vlada ljudske fronte. To je že drugi zakon za omejitev tiskovne svobode, ki jo skuša v Franciji zadati ista ljudska fronta, ki po drugih državuh'trobcntaje zahteva svobodo tiska. ^ Francoski senat je soglasno sprejel vladni načrt o zvišanju uradniških plač. Zdravstveno stanje princa Bernarda, moža holandske prestolonaslednice, se je toliko izboljšalo, da njegovo življenje ni več v nevarnosti. Zn novega visokega komisarja v Palestini so imenovali sedanjega guvernerja v angleški koloniji Tanganjika. O razmerju med Kitajsko in Nemčijo je predaval včeraj v Hamburgu posebni odposlanec maršala Čankajška, Pali. Zbirka za pomoč Kitajski, ki jo je začel londonski župan, je dosegla v enem mesecu znesek 74.000 funtov. Francoski državni proračun znaša za prihodnje leto 54 milijard frankov. Zbornica se mora o njem porazgovorit in ga sprejeti v 30 dneh, kar bo rekordno delo. Preiskava o smodniku v pismu, ki naj bi ga dobil voditelj francoske ljudske fronte Leon Blum, je ugotovila, da je bil tisti skrivnostni smodnik, zaradi katerega je levičarsko časopisje vzdignilo velik hrušč, čisto navaden prašek za kihanje. Torej bi ta fašistovski atentat na barona Bluma povzročil kvečjemu, da bi Blum dva- ali trikrat kihnil. Danska kraljeva dvojica bo potovala v Anglijo 9. decembra in bo stala tam 14 dni. Argentinska vlada je izgnala dopisnika londonskega »Timesa« Johna Whiteja, češ da je širil neresnične vesti. Kakor kaže, ta list v kratkem ne bo imel nik jer več svojih dopisnikov. • Za 18.000 mark (250.000 din) so prodali v Leipzigu bakrorez slikarja Diirereja »Adam in Evac. — O pripravah komunističnega državnega udara v Franciji, o katerem vlada molči, bodo stavili na prihodnji seji zbornice vprašanja opozicijskih poslancev. Silen sneg je zapadel na švedskem, kakršnega že 20 let ne pomnijo. Več sto avtomobilov je obtičalo zaradi snega na cestah. Francoski državni svet je razveljavil ukaz Blumove vlade, s katerim je odstavila voditelja ljudske stranke Deriota kot župana v občini St. Deis. Belgrad, 4. decembra, m. Včeraj je bila na belgrajski občini konferenca, ki so se med drugimi udeležili tudi predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič, gradbeni minister Dobrivoj Stošovič in finančni minister Letica. Na konferenci so razpravljali predvsem o ureditvi glavnih belgrajskih trgov ter o prostoru pred novo narodno skupščino. Izbrano je bilo tudi mesto za novo justično palačo, v kateri bo imelo svoje prostore tudi pravosodno ministrstvo, Nekaj o severni steni Eiserja Sotrudnik nekega nemškega lista se je raztovarjal z mladim mUnchenskim alpinistom Ludvikom Vargom, ki je letos v družbi s Tirolcem Matijo Rebitschein prodrl visoko v severno steno Eigerja. Naskok je moral odložiti za boljše dni, ker je nenadoma nastopil vremenski obrat. Dosegel pa je pri tej priliki izredno višino, 3500 m. ^Severna stena Eigerja je možna.« Odločno in brez ovinkov se glasi odgovor šestindvajsetletnega Vorga. Močan in širokopleč mlad fant je to. Dopisnik je pričakoval, da mu bo krepko stisnil roko. In res. Njegovo roko sta stisnili dve taci. Ti dve roki znata na vsak način zagrabiti trdo, kadar se pripravita. Na stotih in stotih gorskih turah zavisi življen''e gornika v prvi vrsti od njiju. To sta roki, ki morata v steni na majhnih i ii najmanjših oprimkih včasih po več minut držati vso telesno težo, roki, ki morata v nekaj urah v ledeni steni izsekati po več tisoč stopenj. Severna stena Eigerja je tedaj možna. Tako pravi človek, ki mora to vedeti, človek, ki bi se mu bila skoraj posrečila rešitev »zadnjega alpinskega problema«. 132 ur sta Vorg in Rebitsch sredi letošnjega avgusta čepela v steni. Že sta rekognoscirala odločilna mesta za preplezanje zaključne stene, vrhovna ravan ju je že vabila iz zapeljive bližine — tedaj pa je nenadoma prišel vremenski obrat, ki ju je prisilil k povratku. Vsekakor je bil to umik, ki je bil za vsak slučaj načrtno pripravljen, tako, da ju je utegnil obvarovati žalostne usode, ki. so je bile postale deležne ostale vrvilve, ko so se morale vračati z največjo naglico, katera jih je veljala življenje. iToda le najboljše in najizbranejše vrvitve se sinejo drzniti v to strahotno steno.« Ta Vorgova opazka se zdi sama ob sebi umevna. In vendar smo bili neprestano priče, kako so se lotevali tako težavnih podjetij ljudje, ki jim ne po svojem znanju, ne po opremi niso bili dorasli. Konec je vedno isti: groza in očitki. V severno steno Eigerja se smejo drzniti samo ljudje, ki so v enaki meri mojstri v kopni skali kakor v ledu. Vorg gre celo še dalje in pravi: >Samo alpinisti, ki obvladajo tudi zadnja možnosti moderne ledne tehnike, utegnejo premagati ledene odstavke v severni steni Eigerja.* Pri lem misli predvsem na tiste poledenitve, ki leže morda samo 5 ali 10 centimetrov debelo na kopni skali; na teh normalna stopenjska tehnika nič več ne zaleže. Vorg in Rebitsch sta pri poskusu vzpona po severni steni Eigerja uvedla svojstveno taktiko, ki je v novejšem času za gorske ture v evropskih Alpnh brez dvoma še ni nihče nikjer uporabljal. Po vzgledu velikih himalajskih ekspedicij sta napadala in prodirala v etapah, na ta način, da sta poleg običajnih orientacijskih vzponov prirejala ludi vzpone za oskrbo s hrano: pri teh prilikah sta v spodnjih in v srednjih partijah severne stene uredila ležišča in zaloge za živež. Lo na ta način jima je bilo morda sploh mogoče, da sta ostala v steni 132 ur (s tremi bivaki). Severno steno Eigerja bo možno zmagati le s postopkom, ki bo podoben ravnanju in napredovanju ekspedicij. Razen tega je — po Vorgovein zatrdilu — treba pametno in natančno porazdeliti moči. Vorg in Rebitsch nista forsirala vzpona že takoj ob vstopu — kakor so doslej delale vse vrvitve, ki so bile pred njima v steni. Pravilno menita, ko pravita, da mora človek v steni tako silovitih dimenzij še zadnji dan vzpona imeti za zmago nad zaključno steno kolikor mogoče veliko zalogo telesne in duševne sposobnosti. Jasno je, da je taktika Vorga in Rebitsclia taka, da je zanjo potreben čas. Ta taktika je brez dvoma zamudna. Letos sta se vsega skupaj pri svojih poskusih zamudila šest tednov v območju Eigerja. Od teh šestih tednov je šel kar ves teden samo za reševanje in za udeležbo pri spravljanju trupel iz stene. Udeležila sta se ekspedicije, ki je spravljala iz stene Salz-buržana Priniasa in Goldacknerja, ki sta se bila ponesrečila v Laupersovi smeri (severovzhodna stena), drugič pa sta, ko sta se vzpenjala, da bi postavila v steni novo zalogo živil, nenadoma naletela na truplo Hinterstoisserja, ki se je bil v severni steni ponesrečil v poletju 1936. (Strahovita nesreča, pri kateri so izgubili življenje štirje mladi aplinisti; o tej nesreči smo že lansko leto takoj poročali v ^Slovenskem domu«), Hinter-stoisserjevo truplo sta v veliki nevarnosti in s hudimi napori sama spravila iz stene. Vorga in Rebitsclia ta mračna uvertura ni odvrnila od smelih načrtov. Preveč trdno sta bila odločena, da izvedeta prvi vzpon po severni steni Eigerja. Neukrotljivo kljubovanje in pogum za veliko pustolovščino se nista dala omajati. Pustolovščina (brez dvoma ne v slabem pomenu) le ostane naskok na to steno. Pustolovščina ždi v vsakem drznem alpinskem podjetju; celo pionirji so se tega zavedali: saj ima še dandanes najstarejši alpinski časopis, angleški 'Alpine Journal« drugi naslov, ^časopis za raziskavanje in za pustolovščine v gorah«. In Angleži so resni ljudje. Odveč bi bilo razpravljati o smislu ali nesmislu, posebno še po neštevilnih komentarjih in diskusijah, ki so jih bili letošnje poletje izzvali naskakoval« severne stene Eigerja po svetovnem časopisju (zlasti po švicarskem). Le eno morda lahko tod še ugotovimo: velika pustolovščina vabi že od začetka sveta, in niso bili vedno najslabši, ki so veliko pustolovščino doživeli in jo ukrotili. Z vprašanjem: '-■Kakšni praktični koristi odgovarja veliko zastavljanje zdravja in življenja?« ni mogoče načeti ali razvozljati vrednotenja gorniških vrhunskih ciljev. Če pa smo ponosni na velike uspehe naših gornikov, zlasti naših mladincev v zadnjih letih, potem ne smemo zmanjševati in devati v nič njihovih novih ciljev. Vprašanje ureditve ljubljanskega kolodvora Ljubljana, 4. decembra. Včeraj in danes je bila seja odbora, ki se je sestavil po nalogu ministrstva za promet z nalogo, da preštudira ljubljansko kolodvorsko vprašanje. Seje so se udeležili načelnik miuistr, sfva prometa dr. Krik. ing. Schmiedinger, za mestno poglavarstvo ljubljansko inž. Poženel, inž. Mačkovšek, za mestni svet ljubljanski prof. inž. Hrovat, inž. Tomažič, dr. Stele, za kr. bansko upravo inž. Porenta, arh. Črnivec, Združenje jugoslovanskih inženirjev in arhitektov, sekcijo Ljubljano je zastopal arh. Bevc in inž. Dimnik, Zbornico za TOI predsednik Jelačin, dr. Pless, železniško direkcijo dr. Fatur in inž. Kavčič, gradbeni oddelek inž. Stojkovič, inž. Fine, dr. Dekleva in inž. Zelenko, inž. Leskovšek, vojaško oblast general Nedeljkavič. Rezultat razgovorov na teh sejali, ki jih je z veliko objektivnost jo vodil načelnik prometnega ministrstva inž. Krik, je bil soglasen sklep, da se izvršitev projekta za povečanje kolodvorskih naprav odloži, ker so prometne razmere na ljubljanskem glavnem kolodvoru takšne, da zahtevajo bolj nujnih in za smotrno ureditev prometa bolj važnih ukrepov. Zato se poruši južna kurilnica na glavnem kolodvoru, da se omogoči najnnjneša razširitev tirjn in da se na drugem mestu v njeni bližini adaptirajo nove kurilne naprave. Ugotovljeno je bilo pri teni, du gre pri vseh teh napravah za smotrno in trajni koristi služečo porabo razpoložljivih kreditov. Za izvršitev in za študij celotnega kolodvorskega vprašanja brez aprioričnega protežiranja enega izmed kateregakoli obstoječih predlogov se osnuje ožji odbor, sestoječ iz tehničnih moči železniške direkcije, mestne občine ljubljanske, banovine, Združenja inženirjev in arhitektov ter Zbornice za TOI. Pod vodstvom tega pododbora se sestavi tehnična pisarna. Prva naloga tega pododbora, kj «e mora sestati še pred božičem, je, da sestavi koukreteu predlog za preložitev kurilnic in za napravo nujno potrebnega ranžirnega kolodvora, verjetno v smeri proti Zalogu Ja\nost bo gotovo z veseljem pozdravila te sklepe, ki omogočajo, da se bo vprašanje ljubljanskega kolodvora uredilo na način, kot ga želi vsa javnost in kot je potrebno, da se čim bolj smotrno uredi vse prometno vprašanje v Ljubljani. Bolnišnica v Murski Soboti Murska Sobota, 4. deeembra. Davna želja, da dobi Murska Sobota javno bolnišnico, se je začela uresničevati. Po dolgoletnih naporih nam je uspelo pridobiti vse pristojne či-uitelje za to tako važno ustanovo in banska uprava jp naša prizadevanja podprla, tako da smemo upati, da bo dobila Murska Sobota v prihodnjih letih banovinsko bolnišnico. Naša občina je sama pripravljena prispevati k akciji za zgraditev bolnišnice in bo v ta namen dala na razpolago potrebno obsežno zemljišče. Ker občinska zemljišča ne leže na takih mestih, ki bi bila primerna za zgradbo bolnišnice, bo občina zemljišče zamenjala s cerkvenim posestvom, ki bi edino prišlo v poštev za bolnišnico. Ta pogajanja za zamenjavo sveta so že uspešno izpeljana in tehnični oddelek banske uprave bo v kratkem začel s pripravljalnimi deli. Zmerili bodo zemljišče stavbne parcele, preizkusili njegovo kakovost glede na nosilnost ter ga izravnali. Ko bo to opravljeno, bodo na podlagi izsledkov meritev začeli na tehničnem oddelku banske uprave delati načrte za bolnišnico. Upamo, da bo to delo čez zimo opravljeno in da bomo prihodnjo pomlad že lahko veseli hodili ploda!, kako zidajo težko pričakovano boluišnku. , Koncert APZ Deset let je poteklo, od kar se je ustanovil Akademski pevski zbor. Pevovodja France Marolt je sestavil zbor. ki se bo ponašal vedno in povsod kot strumna, nerazcepljena pevska družina. Z njemu lastno ljubeznivostjo in preudarnostjo je zbral preko 50 članov, jih vadil teoretično in praktično. Sadove idealnega desetletnega dela bo pokazal APZ na samostojnem jubilejnem koncertu dne 13. dec. v veliki dvorani Uniona. Ljubljana, ki vedno s ponosom zasleduje delo akademikov-pevcev in njihovega dirigenta, bo imela zopet priliko na tem koncertu slišati najlepše bisere slovenske narodne pesmi, ki jo je že pred leti isli zbor z velikim uspehom izvajal. Izredno zanimanje za koncert dokazujejo številna naročilna pisma iz dežele za rezerviranje vstopnic, ki so v predprodaji na univerzi v vratarjevi loži od 8 do 19. Cene sedežev od 50 do 10 din, stojišča 7 in 5 din. Brata Šubica in češka umetnost Kot dostojen zaključek veličastne retrospektive umetnostnega dela genialnih bratov Šubicev, ki jo je s toliko ljubeznijo in prodornim uspehom ustvarila Narodna galerija v Ljubljani, priredi jugoslovansko-češkosiovaška liga v Ljubljani v torek 7. decembra v mali dvorani ljubljanske filharmonije ob 20 nad vse zanimivo, s krasnimi skioptičnimi slikami bogato opremljeno predavanje o temi -»Brata Šubica in češka umetnost«. O velikem umetnostnem poslanstvu Janeza in Jurija Šubica v likovnem življenju Prage in Češke v enem najslavnejših obdobjih češke kulture, ki jo predstavlja za brate češkoslovaške generacija obnove Narodnega divadla, o bogatem donosu dela slovenskih umetnikov k stvaritvam takratnih duhovnih velikanov, Alešu, Brožiku, Zcnišku, prav pesebej še Vojt. Kyuaisu in drugim, o življenju obeh slovenskih mojstrov ter njih delovanju v Pragi in Češki nam bo predaval eden najboljših poznavalcev umetnosti bratov Šubicev, njihov edinstveni mentor, odlični naš umetnostni zgodovinar univ. prof. dr. Franc Mesesnel. V profesorju dr. Fr. Mesesnelu pozdravljamo nad vse uglednega in agilnega predsednika po-sestrimske lige v daljnem kraljevskem Skoplju. Odlični naš predavatelj se ni ustrašil truda daljne zimske vožnje, da pohiti med nas, da povzame ob zaključku manifestantne prireditve Narodne galerije v Ljubljani tudi svojo najme-ritornejšo in autoritativno besedo, osvetljeno po povsem novih gledanjih na sijajne tradicije, ki vežejo našo slovensko likovno umetnost z veliko umetnostjo naših bratov Čchoslovakov. Vstop bo vsakomur prost. Vabimo pa ne le vse prijatelje češkoslovaškega naroda, našo češkoslovaško kolonijo, marveč tudi vse, ki se zanimajo za slovensko likovno kulturo, zlasti umetnike in znanstvenike, predvsem pa velja naše vabilo našemn dijaštvu. Brezovšek - ravnatelj belgraiske opere Belgrad, 4. decembra. Za vršilca dolžnosti ravnatelja belgrajsko opere je postavljen Slovenec g. Brezovšek. Stabo zanimanje za slikarsko razstavo Maribor, 3. decembra. Čeprav je pokazala mariborska javnost res lepo zanimanje za nekatere prireditve Umetnostnega tedna, zanimanje za razstavo slik in kipov v kazinski dvorani, ki bo odprta do 9. t. m., ni tako zadovoljivo. Obisk ni najboljši in prodaja je še slabša, saj je doslej prodanih komaj 6 del. Skrbno prirejena in zares izbrana razstava bi na vsak način zaslužila večjo pozornost, saj je po mnenju strokovnjakov najboljša izmed vseh dosedanjih revij domače mariborske umetnosti. Pred vsem bi pa moralo biti večje zanimanje za nakup umetnin, saj so cene razmeroma zelo nizke in bodo ta dela že čez nekaj let dosegla dvakratno in trikratno sedanjo vrednost. Na to razstavo in na njej razstavljene umetnine bi pa bilo treba še posebej opozoriti zlasti ljudi iz gospodarskih krogov, predvsem iz naše industrije, ki doslej žal ne čuti potrebe, da bi navezala kake stike s kulturo in umetnostjo narodoa, med katerim živi. Povsod drugod, po vsem svetu je prav industrija tista, ki najizdatneje podpira kulturna in umetniška stremljenja.^ Ali naj ostane Samo pri nas za vse čase drugače? 0 tem vprašanju bo treba še bolj temeljito spregovoriti. Zaenkrat pa naj zadostuje ta opomin. A tudi vsa ostal ajavnost se mora zavedati, da umetniki ne ustvarjajo svojih umetnin zase, ampak za javnost — za narod. Miklavž pred durmi Ljubljana, 4. decembra. V zadnjih dnevih so sc vse izložbe ljubljanskih trgovin odele v rdeče in obložile z Miklavži in parklji. Ne samo igrače, sladkarije, druge dobrote in priložnostna darila, ampak celo milo in vse druge gospodinjske in hišne potrebščine ne morejo shajati brez tako značilnih miklavževskih insignij. Šolska mladina prihaja seveda z velikanskimi zamudami iz šole domov. Ko pa imajo toliko dela! Če najprej mažejo z nosovi številne šipe izložbenih oken, za katerimi se razkazujejo tako čudovite reči, je jasno, da ni mogoče priti pravočasno na kosilo. Popoldne pa je zopet drugega tako važnega dela čez glavo. Saj je na Kongresnem trgu tako velikanski Miklavžev semenj. Kar celi dve vrsti stojnic in še nekaj tretje stoji tam in kdo bi se mogel vzdržati, da ne bi pregledal vsake stojnice prav natančno. Živ žav na Kongresnem trgu povečavajo seveda še podjetni fantiči, ki kot »selfmademank prodajajo korobače in šibe in vpijejo kot jesiharji. Današnji dan bo prav gotovo najživahnejši, jutrišnja nedelja bo pa zlasti za trgovce, ki bodo imeli ves dan trgovine odprte, najmanj srebrna nedelja, če no prva zlata. Jutri bodo pritisnili v trgovine tudi vsi tisti, ki čez teden nimajo časa, da bi nakupili primerna darila za velike in male. Obsojeni ubijalci . Maribor, 3. decembra. Poročali 6mo o dveh razpravah,ki 6ta se vršili pred mariborskim okrožnim sodiščem zaradi ubojev. Kot krivca uboja v Košakih sta bila obsojena Jožef Danko, ki je 6 kolom pobil na tla posestnika Antona Hladnika ter mu zadal 6mrtno-nevarne poškodbe ter Leopold Šmigoc, ki je Danka k napadu nahujskal. Danko je bil obsojen na 4 in pol leta strogega zapora, Šmigoc pa na 3 in pol leta strogega zapora ter v izgubo častnih državljanskih pravic za tri leta. Tretji obtoženec v tem procesu, Rudolf Kromfogel, je bil oproščen. — V drugem procesu so bili obtoženi trije Avstrijci Zaradi uboja delavca Franca Magdiča, katerega so zabodli z nožem na povratku z žegnanja v Št. liju v Slov. gor. dne 25. septembra. Od treh obtoženih pa 6e je znašel na zatožni klopi samo glavni krivec 36-letni delavec Franc Bretterkleber iz Deutsch-landsberga v Avstriji, ki se je nahajal v preiskovalnem zaporu v Alariboru, dočim njegova tovariša Jožef Majhen in Karol Stiendl k razpravi sploh nista prišla iz Avstrije ter je bilo postopanje proti njima izločeno. Razprava kroti Bretterkleberju se je vršila s pomočjo tolmača. Obsojen je bil na 4 in pol leta rabije ter na 4 leta izgube čast. pravic. Zimska pomoč v Jugoslaviji Belgrad, 4. decembra m. Prvi sestanek akcijskega odbora za zimsko pomoč je bil včeraj popoldne. Predsednica odbora je kneginja Olga, v odboru pa so še žena predsednika vlade ga. Avgusta Stojadinovičeva, žena belgrajskega župana Olga Iličeva in minister za socialno politiko Dragiša Cvetkovič. Včerajšnjega sestanka 6e je udeležil tudi predsednik vlade Stojadinovič. Akcijski odbor bo tudi letos organiziral dobavo hrane in obleke za brezposelne delavce. Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje je v ta namen nakazalo kredit 200.000 dinarjiv. Filmi, ki jih velja videti... ali ne videti »V -varstvu teme«. Union. Sentimentalnokii-minalna komedija, ki je v nekriminalnem delu močno obrabljena, dolgočasna, po dejanju in po sliki bleda, po dialogu nemško prazna. To traja kaki dve tretjini vsega filma, potem se pa zadeva preobrne v napetost, nastopijo nepričakovani in dobro pogruntani preobrati, nekaj igralsko in filmsko močnih prizorov, tako da gre človek na vse zadnje kljub vsej povprečnosti filma še nekam zadovoljen iz lokala. Za vodstvo filma odgovarja Peter Ostermayr, vendar ne pomeni to nobene prednosti, ker se vidi, da mu te vrste dela ne ležijo. Kriv je seveda tudi takst, ki je povzet po nekem grajskem romanu za dva solda. Za uvod kažejo dober nemški kulturni film »Kovina z neba«, ki v pestrih slikah kaže nastanek in mnogovrstno uporabo jekla. Vremensko poročilo Raleče-Planica: —2, jasno, 10 cm novega snega na 30 cm podlage. Planica-Tamar: —2, 60 cm zmrznjenega snega. Kranjska gora: —2, barometer se dviga, jasno, mirno, 10 cm posrenjenega snega na 30 cm podlage. Erjavčeva koča na Vršiču: —6, nekoliko oblačno, zapadlo 30 cm suhega snega na 50 cm podlage. Dom na Komni: jasno, 20 cm suhega snega ua 140 cm podlage. Dom na Krvavcu: —4, severni veter, 20 cm pršiča na 35 cm podlage. Velika Planina: —4, pooblačeno, 20 cm pršiča na 50 cm podlage. Zelenica: jasno, 40 cm suhega snega na 80 cm podlage. Gorjuše: —4, 20 cm suhega snega na 20 cm podlage. Borba proti tuberkulozi v Mariboru Maribor, 3. decembra. Protituberkulozna liga v Mariboru prireja veliko anketo, ki se bo vršila v sredo, dne 15. decembra 1937 ob 6 zvečer v posvetovalnici mestnega poglavarstva v Mariboru. Na anketi se bo razpravljalo o vseh zadevah, ki se tičejo borbe proti tuberkulozi v bivši mariborski oblasti, zlasti še o boju proti tuberkulozi v Mariboru s posebnim ozirom na akcijo Protitu-berkulozne lige za zgraditev azila za jetične bolnike. Referate so prevzeli gospodje: Dr. Robert Neubauer, primarij banovinskega zdravilišča na Golniku in referent za pobijanje tuberkuloze pri kr. banski upravi v Ljubljani; dr. Franc Radšel, primarij oddelka za pljučno bolne v splošni bolnišnici v Mariboru in dr. Valentin Varl, šef protituberkuloznega dispanzerja v Mariboru. Most čez Temenico Ljubljana, 4. decembra. Na banovinski cesti Pluska—Dobrnič—Mirna peč je pri Ivanji vasi čez Temenico star most, ki prometnim razmeram že nikakor ne odgovarja. Poleg tega je pa že tudi tako oslabljen, da je promet s težjimi vozovi čez njega nevaren. Na prošnjo prizadetih prebivalcev je tehnični oddelek banske uprave izdelal načrte in proračune za nov železno-betonski most, ki naj bi stal v bližini starega mostu. Prav tako je bila določena manjša preložitev ceste ob novem mostu. S tem bi odpadel nepotreben ovinek in hud klanec. Ban g. dr. Marko Natlačen je v oktobru te načrte potrdil in odločil, naj se razpiše licitacija za zgraditev mostu. Prva licitacija je bila 6. novembra, pa žal ni uspela. 29. novembra je bila druga licitacija in jo zgraditev mosta, ki je bila proračunana na 341.000 din, izlicitiral pooblaščeni graditelj Ivan Svetina iz Ljubljane za 339.000 din. Ban g. dr. Natlačen je licitacijo potrdil in bodo spomladi začeli z graditvijo mostu. Na željo prebivalstva je bilo pri vodopravni obravnavi za zgradbo tega mostu tudi sklenjeno, da se bo lastnikom parcel, ki jih bo nova cesta prerezala, napravila posebna izvozna možnost. Nova cesta bo šla po visokem nasipu in bodo zato uredili skoraj 200 metrov dolgo kolovozno pot v višini sedanjih parcel na nizvodni strani na levem bregu Temenice. Stroški za ta kolovoz bodo znašali okrog 8000 din. K stroškom za zgradbo mostu bo prispevala banska uprava iz svojih sredstev polovico, drugo polovico pa bo dal iz svojega proračuna okrajni cestni odbor v Novem mestu. Umetnik v izrezevaniu šip - obsojen Celje, 3. decembra. Pred malim 6enatom celjskega okrožnega sodišča je bila razprava proti 21-lctnemu tekstilnemu delavcu Vajcu Ferdinandu iz Buč pri Koljem. Ferdinanda so še v pravem času ujeli, kajti pc6tal je že nevaren ptič, pred katerim niso bili varni nobeni lokali, nobena trgovina, nobena gostilna. Že dalj časa se je »bavil« s tatvino, meseca marca pa je delal še prav posebno predrzne mojstrske »izpite*, dokler jih ni meseca julija prisilno končal. Izvršil je več tatvin v Brežicah, Framu, Pragerskem, Slovenjgradcu, št. Janžu pri Velenju, Trbovljah, celjskem in laškem okraju. Ko je prišel v kak kraj. si je kratkomalo določil ulico, v kateri je v eni noči izvršil 6voje vlome. Izrezaval je šipe na oknih in skozi okna prišel v 6obe; kjer je odnašal vse: obleko, čevlje, ure, zlatnino, poročne pnstane, verižice in denar. Sodišče ga je obsodilo na 4 leta robije, po prestani kazni pa še dve leti prisilne delavnice. Ferdinand je kazen 6prejel. 5 let robije, ker je ubila moža Ratobešanjo reklamnih plakatov nad, cestami m ulicami prepovedano. V Ljubljani se je razpasla grda navada, da razna društva razobešajo nad cestami in ulicami reklamne, bodisi platnene ali papirnate plakate, kar zelo kvari lepoto ulic. Te navade so se začela posluževati že celo podeželska društva. Zato mestno poglavarstvo za bodoče ne bo dovoljevalo nobenih takih neokusnih reklam več in je torej vsako izobešanje sličnih plakatov čez cesto prepovedano, Celje, 3. decembra. Danes ob 10 dopoldne se je pričela pred petčlanskim senatom okrožnega sodišča, ped preds. g. Ročnika, razprava proti Mohorko Mariji, 57-Iet-ni posestnici iz Marijine vasi pri Žetalah, ki je 4. oktobra zabodla z nožem v srce svojega moža Mohorka Antona in mu zadala 6mrtno rano. Ob-dolženka je svoje zločinsko dejanje odkrito priznala, kakor je že izpovedala tudi orožnikom. Prvotno 6e je izgovarjala na svojo takratno vinjenost, pozneje pa na svojo jezo, češ, da jo je neposredno poprej zmerjal mož v 6voji pijanosti, jo prijel celo za vrat, jo tresel ter sunil v hrbet. Ker je imela v roki nož, e katerim je iupila krompir, jo je baš ta usodna okolnost dovedla, da je prišlo do tako groznega zločina. Najstarejša hčerka Marija je izpovedala, da sta 6i bila na domačiji oče in mati vedno dobra in da v hiši sploh nikoli ni prišlo do prepira, kadar je bil oče trezen. Do besedičenja je prišlo med očetom in materjo le takrat, kadar je bil mož pijan ali vinjen. V j>onedeljek zjutraj je odšel oče s svojo mlajšo hčerko v vinograd v trgatev, popoldne pa je bil doma in 6e je j>recej napil. Mati je bila s svojimi hčerkami na njivi in nabirala fižol, zvečer v mraku pa je na vežnem pragu lupila krompir in pripravljala večerjo. Že ko je šla v klet po krompir, se je vnel med ženo in možem j>repir. Ko je Mohorko Marija šla iz kleli v vežo, je ael za njo tudi mož in se prepiral s svojo ženo v veži. Med lupljenjem krompirja je mati nenadoma skočila pokonci, se obrnila proti svojemu možu in mu z vso močjo zasadila nož v prša. Mohorko Anton je izrekel svoje zadnje besede, da mu je 6labo, nakar se je zgrudil na tla in obležal mrtev. V družini so vladale res žalostne razmere. 31 let odkar 6e je jx>ročila Marija z Mohorkom, ni bilo v družini pravega miru. Mož je vedno zapravljal, popival, žena pa je v skrbi za svojo družino nastopala proti svojemu možu, vsled česar sta se tudi pretepala. Žena se je morala, kadar je bil mož vinjen, skrivati po skednju, svinjaku, morala je celo bežati k sosedu. Vina, ki so ga pridelali vsako leto okoli 8 polovnjakov, niso prodali, temveč so ga popili sami doma. Zato je pač razumljivo, da si ga je privoščil posebno na jesen v obilici oče. ki je bil vdan pijači, prizanesla mu jia tudi nuli ni, ki 6e ga je tudi rada nacukala. Tako je prišel usodni dan. Po storjenem dejanju je obel ol žen k a zbežala na skedenj in ko so jo jioklicali k mrtvemu možu, je žena dvignila vpričo 6voje hčerke pesti in iznstilo besede: »Prav je, zakaj pa nie je jezil.« Sodišče je ot6odilo Moliorkovo Marijo na 5 lef robije in na 2 leti izgube častnih državljanskih pravic. Upoštevalo pa je žalostne razmere, ki so vladale v družini nad 30 let, ko je mati trpela kot mučenica, skrbela, da bi vsaj malo privarčevala, da bi imeli tudi številni otroci dovolj kruha doma. Vremensko poročilo »Stovenefova doma« Po stanja dane* ob 7 zjutraj Kra 1 s - ; » c il-i e ’ C c II* 1 l emp»-*atui> sr (' X > — -i * - r — Veter (sroei, lakost 1 Pada- vine X 't ?! st 5 B n I Liubiiana ■ 51':- 4-0 6-fc 92 8 N, ee-9 dež Maribor 7481 5-0 8-0 9d 8 SE, 3-0 dež Zagreb 747-t- 7-0 1 -o 90 10 NE, 7-0 dež Belgrat 752-1 7-0 19-0 70 10 SE, — — Sarajevo 751-5 7-0 12-0 95 10 S, — — Skoplje 753-£ -2-0 9-0 95 10 0 — — Split — — 15-0 — — — — — Kumbor Rab Vremenska nanoved; Pretežno oblačno in nestanovitno vreme padavinami. Splošne priponke o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: Včeraj je ves dan z malimi presledki deževalo, le okrog 13.25 se je za pet minut pokazalo sonce. Tudi ponoči je rahlo deževalo. Barometer se počasi dviga. Ljubljana danes Koledar Danes; soboto, 4. decembra: Barbara. Nedelja, 5. decembra: Saba. Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič, Tržaška cesta, rassiaa Eden Izmed nallepših četioalovažklb filmov JPater Vojteh po romanu Jana tUecando V slavnih vlogah: Rolt Wanka, Jlnna fttep-nlCtcova, L a. Struaa, Jaroslav ulurvao Jutri dopoldne ob 10.30 uri izredna predstava po znlžamt) cenah uf.V WI Na)viS|a fronta svetovne volne v aoKumenta-nenom veletilmu Dolomiti v plamenih Jutri dopoldne ob 10-30 uri izredna preostava po znuanlh etnau UNION izredno lep Ib napet kriminalni film - V zaščiti teme (8cbloss Vogeloa; V glavnih vlogah Hans sttiwe, Carola Hohn, Hans 8cnietow, m mali fetor eosee DDPn»TAl/f no P^IAVMIKIH 08 16..19.” IH 21.”uit> rKCI/JlAVC pRA2N>|5.17..1P. IN 21.URI O francoskem violinskem virtuozu Robertu Soe-tonsu, ki bo koncertiral v ponedeljek v LjubJJaui, piše kritik U Sofije: «Sootons jo eden največjib violinistov naao dobe. Njegova alava je evropska in bežen pogled na njegove aporede zadošča, da določimo nje-govo visoko umetnost. Cela Francija se ponaša z njim kot z naj večjim interpretom svoje violinske glasbe ali pa se gra poslužuje, kadar želi pokazati vrhove svoje umetnosti.j Slične kritike ima Sootens v drugih glasbenih centrih. Zato opozarjamo na njegov koncertni nastop v ponedeljek, dne 6. t. m. ob 20 v veliki Filharmonični dvorani. S.K. Ljubljana prireja drnžabni večer. Namesto običajnega nedeljskega popoldanskega programa nam prireja SK Ljubljana danes zvečer v kletni dvorani hotela »Metropol« družabni večer. Na programu so komični nastopi in ku-plcti. Začetek ob 20. Miklavž obišče tudi Rokodelski dom, in sicer v nedeljo, dccembra ob 4 popoldne in isti dan zvečer ob (tol osmih. Popoldne bo uprizorjena J. Vombergarjeva igra Noboška štorija«, pri kateri sodeluje poleg itfral-cov Uokodolskega odru So mnogo otročičev, katere za ta nastop skrbno pripravlja in vadi gdč. .Jurčeva in skrbi, da bo igrica uprizorjena ros ljubko in dobro in v zadovoljnost vseh, ki sc je bodo udeležili. Prav tako lepa in zanimiva je pa tudi druga igra ^Reboljon v poklu«, katero bodo uprizorili isti dan zvočer v režiji g. J. Preglja sami dobri igralci. Po obeh predstavah bo prihod Miklavža in obdarovanjo. Leto6n.il prihod Miklavža v Rokodelskem domu pa bo še posebno zanimiv in lep. ker so bo izvajal na popolnoma prenovljenem in na novo opremljenem odru in v novih, nalašč za to prireditev nabavljenih oblekah. Zato pohitite vsi ta dan v Rokodelski dom in naročite Miklavžu darila žc danes popoldno ali pa jutri od 8 naprej v Pisarni Rokodelskega doma. Komenskega ulica 12-1., kjer boste lahko dobili tudi vstopnice. Sostanek staršev ogledne ljudske iolc za Bežigradom bo v ponedeljek, dne 8. decembra s sledečim dnev-nJLm, onii L Predavanje pod vodje Rudolfa Kobilica ^Otrok v ljudski Soli«. 2. Ustanovitev dru&tva Sola In dom. 3. Razgovor s starti. Zaradi važnosti sestanka vabimo k čim stovilnejSi udeležbi. - ITpraviteljstvo. Vodstvo v razstavi bratov Šubicev bo v soboto, dne 1. decembra ob 15.uri; vodi g X. Zorman. V nedeljo, 5. dccembra ob 1] vodi g. dr. F. Stele. Med številnimi Miklavževimi prireditvami jutri obetata biti dve prav posebno lepi. Pripravili so ju gojenci salezijanskega zavoda nn Rakovniku. Znano pa je, do imajo nastopi salezijanskih gojencev neko razgibanost in svežost, ki človeku tako dobro de. Prva garnitura priredi na Rakovniku ob 16.30 in 19.30 dr. Gržinčičevo opereto »Miklavž prihaja« ob spremljavi domačega orkestra. Nastopi 45 igralcev. Druga garnitura uprizori isto opereto ob spremljavi vojaškega orkestra v novi dvorani banovinskega deškega vzgajališča na Selu (Zaloška cesta, nasproti Karmeličank). Tu nastopi kar 70 igralcev. Dirigiral bo skladatelj sam. Predstavi bosta ob 17. in 2015. Vstopnice za rakovniSko prireditev se dobe na Rakovniku, za selsko pa na Rakovniku in pri vratarju banovinskega vzgajali-Sča na Selu. Tu se oddajo tudi darila. Združenje jugoslovanskih inienjerjev in arhitektov — sekcija Ljubljana, vabi na predavanje, ki bo v torek, 7. decembra, ob 20. v predavalnici mineraloškega instituta univerza (vhod s Kongresnega trga). Predaval bo dr. inž h. c. Mirko Roš. Uublfansko gledališče Drama. — Začetek ob 20. Sobota, 4. decembra: »šimkovi«, Izven. Znižane cone od 20 din uavzdol. Nedelja, 5. decembra: ob 15: »Princeska in pastirček«. Izven. Mladinska predstava po znižanih cenah od 22 din navzdol. Nastop sv. Miklavža in njegovega spremstva. Opera. — Začetek ob 20. Sobota, 4. dec.: iAnčka<. Opereta. Red B. Nedelja, 5 decembra.: ob 15: »Prodana nevesta*. Izven. Znižane cene od 50 din navzdol. Ob 20: Sveii Anton, vseh zaljubljenih patron«. Izven. Znižane cene od 50 din navzdol. Nastop sv. Miklavža in njegovega spremstva. Ponedeljek, 0. decembra: Zaprto, Obupno stanje državne ceste Maribor — Slovenska Bistrica Maribor, 3. decembra. V času, ko časopisje toliko piše o modernizirani cesti Ljubljana—Kranj, je prav umestno, če spomnimo našo javnost na drugo našo važno cesto, ki te za naš narodni ugled in prestiž še važnejša, kakor betonizirana gorenjska cesta. To je cesta, ki vodi od št. lija preko Maribora proti Zagrebu in Ljubljani. Od št. lija do Maribora je cesta modernizirana in dobra. Od Maribora naprej do Slovenske Bistrice pa je v takem oUupnem 6tanju, da jo poseka danes že vsak občinski kolovoz. Cesta je polna kotanj, po katerih avtomobilsko vozilo kar poskakuje. Sedaj, v času jesenskega deževja pa je povrhu tako blatna, da 6e vozila ugrezajo do osi. Vsak, ki 6e po tej cesti pelje, se upravičeno škandalizira, kako je to sploh mogoče, da je ta 6koraj najvažnejša prometna žila v državi tako strašno zapuščena. Povrhu je še to ironija, da je ob cesti že več mesecev navoženega dovolj prodca, katerega bi bilo treba samo razgrniti, pa bi bile najhujše kotanje zasute, vendar 6e nihče ne zgane, ki bi to odredil. Celo med svetovno vojno, ko ceste nekaj let niso posipali z gramozom, ni bila tako razrvana in kotanjaeta, kakor je sedaj. Obsodba nečloveškega očeta Zaradi pretepanja otrok je dobil mesec dni zapora Maribor, 3. decembra. Pred sodnikom okrožnega sodišča se je vršila danes razprava proti 28 letnemu posestniku Ludviku Fekonji iz Plitvičkega vrha pri Sv. Jurju ob Ščavnici. Zadeva, zaradi katere je prišel pred sodnike, je sledeča: Orožniki v Gornji Radgoni so izvedeli, da ravna Ludvik Fekonja na Plitvičkem vrhu zelo grdo s svojimi otroci in da zlasti svojega najstarejšega sina, 6 letnega Friderika kruto pretepa. Orožniki so napravili preiskavo ter so našli vse tri otroke v strašnem stanju. Bili so popolnoma zanemarjeni, blatni in umazani. Najstarejši, šestletni Friderik se je ves preplašen stiskal pod mizo v kuhinji. Ko so ga slekli, se je pokazalo, da mu je vse telo pokrito z modrimi podplutami, ki izvirajo od udarcev. Sosedje so videli, da je obtoženec pretepal svojega sinka z borovim kolom toliko časa, dokler se ni kol zdrobil na drobne kosce. Osumljeni je pred sodiščem priznal, da je otroka pretepel s hojevo vejo ter je bil obsojen na mesec dni strogega zapora nepogojno. Pred občnim zborom iahkoatSetov Pozna jeseu je doba občnih zborov vseh mogočih organizacij in društev. Tudi športniki posameznih športnih zvez polagajo svoje račune za preteklost in delajo načrte za bodočnost. Vsi ti občni zbori bi morali biti mejnik novega dela v bodočnosti in ponosen pogled na pretečeno delavno dobo. Tudi v našem športnem življenju imamo vsako leto toliko in toliko občnih zborov, ki so pa zelo daleč od tega, da bi jih lahko smatrali kot mejnike kakega pozitivnega dela za nastopno dobo. Že vsa leta nazaj zasledimo na teh občnih zborih same prepire in ne-plodonosno delo. Pravkar smo odpravili en tak občni zbor. To so bili plavači. Že v prvem poročilu o občnem zboru plavalne zveze, o katerem je bilo toliko govora, smo pokazali, da je bil to velik udarec za slovenski plavalni šport. Delo in uspehi Slovencev v plavalnem športu so nam vsem dobro znani in vendar sc je dogodilo, da v vrhovni instanci jugoslovanske plavalne zveze ni zastopan niti en slovenski delegat. Ne bomo iskali krivcev, ugotavljamo samo dejstvo in poudarjamo, da je treba proti takemu omalovaževanju slovenskega plavalnega športa odločno in_ jasno nastopiti, pa četudi z najostrejšimi merami. Drug tak občni zbor imamo na programu jutri. To pot bodo zborovali lahkoatleti. Poznavalcem našega lahkoatletskega športa so dobro poznane obupne razmere v vrhovni instanci^ te zveze. Prepiri, v katerih se izživljajo zagrebške kunštne glave in -pobornikk te športne panoge, ki ji pravijo kraljica športa, presega že vse meje. V kolikor ne onemogočijo dela'najrazličnejše intervencije na vseh mogočih mestih, pride še tbirič« z znamkami, ki prelepi in zarubi premičnine in priborjene polčale. Tako je pač pri nas. Ko imamo pred seboj poročila dosedanjega odbora, vidimo vso obupnost teh razmer. Le do kdaj še.. Iz teh poročil posnemamo samo teliuične rezultate, ki so bili letos doseženi. Številke in doseženi rezultati so edino točni in nam najzgovorneje kažejo, kako ugodno vplivajo te športne razmere na razvoj lahke atletike. Da pa bomo imeli še popolnejšo sliko, bomo poleg naših rezultatov navedli še rezultate Fincev. Primerjava je drzna. Finci so danes res narod s športno tradicijo in rezultati, ki jih ne dosega noben narod v Evropi in e katerimi tekmuje lahko samo Amerika, vendar nam pa prav ta niti štirimilijonski narod lahko pove, kaj pomeni složno in sistematično delo na športnem polju. Navajamo povprečne rezultate desetih najboljših šporinikov, ki so jih dosegli v posameznih disciplinah jugoslovanski atleti v letih 1957 in 1956. Poslednji rezultati so rezultati najboljših desetih finskih atletov. Tek na tOO m: 11.25 H957), 11.05 (1956). 10.79 (Finci v 1. 1957). Tek na 200 m: 25.19, Zagorje oh Savi S stopnic je padla tako nesrečno Elzuer Liza, da 6i je prebila lobanjo ter je danes na posledicah umrla. Blagi pokojnici iu verni ženi bodi zemlja lahka. Ob povratku s kamnoloma 6e je ponesrečil Bene štelan. Vozeč se iz službe na železniški »tre-zini« ob kamnolomu pri Renkah je v istem hipu pridrčala e hriba znatna skala ter ga zadela v glavo. Resno poškodovanega Betica so prepeljali v oskrbo ljubljanski bolnišnici. Preteklo noč so bih na delu zopet taovi. Komaj nekaj dui je tega, ko je bilo vlomljeno v Jur; čevo trafiko pri cerkvi, tako je bilo v prejšnji noči udrto v tukajšnjo trgovino .Bate«, kjer je napravil tat za približno 500 diu škode. Odnesel je uekaj blaga ter izpraznil iz blagajne ves drobiž. Oči-vidno pa mu navedeni plen m zadostoval ter se je zato podal še v podružnico mesarja Ina Janka ter mu dodobra zmanjšal zalogo suhega mesa. Tatu doslej še niso prijeli. 25.06, 22.59. Tek na 400 ni: 51.79 (Dezpot. Stefanovič, Pleteršek, Skušek, Gaberšek), 52.55, 49.88. Tek na 800 m: 2:01.6 (Goršek, Flas, šindelar, Gaberšek), 1:55.27. Tek na 1500 m: 4:14 (Goršek, Kotnik, Flas, Srakar, Košir), 4:15.8. 5:55.98. Tek na 5000 m: 16:45.8, 16:55, 14:56.61. Tek na 10.000 letrov: 54:28.8 (Bručan, Krevs, Srakar), 55:27.2, 51il 1.41. Tek preko zaprek na 110 m: 16:72, 16:55, 15:54; na 400 m pa: 59.72, 59.52, 57.12. Skoki: višina: 176.5 cm. 177.2 cm, 189.8 cm: daljava: 661 cm, 661.1 cm, 715.5 cm; troskok: 1550.7 cm, 1541.7 cm, 1488.5 cm. Ob palici: 557.5 cm, 551.7 cm, 585.5 cm. Meti: krogla: 1546.9 cm, 1550.7 cm; disk: 4154.0 cm, 4256.6 cm; kopje: 5504.9 cm, 5265.8 cm; kladivo: 4049.2 cin, 41.55.6 cm. Ta razpredelnica nam jasno kaže naš razvoj v lahki atletiki od lani do letos. Edini napredek, ki ga beležimo, so teki na 400 m, na 800 m, na 1500 m in na 10.000 m, ter skok ob palici. Napredek o tekih beležimo Slovenci izključno na 800, 1500 in 10.000 m. Naši tekači: Goršek, Pleteršek, Skušek, Kotnik, Košir, Bručan, Gaberšek, Krevs so kljub vsemu napredovali. Na 400 m so odločilno pomagali Despotu (Split) in Stefanoviču (Bolgrad) k znižanju. — Zboljšanje v skoku ob palici je zasluga Bakova in njegovih učencev. Možje, ki bodo jutri v Zagrebu zastopali sloveusko lahko atletiko, naj imajo te ugotovitve pred očmi in naj odločilno posežejo tudi v borbi za zeleno mizo. Ne sme se dogoditi, da bi bili jutri tako odrinjeni kot pri plavanju. V zadnjem trenotku pa še ugotavljamo, da je tudi jutrišnji občni zbor današnja uprava odložila na nedoločen čas. O tem je obveščena tudi policija. Člani zveze se Ss opozarjajo, da je z ministrovim odlokom potrjen občni zbor JLAZ od 8. decembra 1935 in da sta oba občni zbora od 15. oktobra in 20. decembra 1937 neveljavna. Gozdni tek SK Ilirije in SK Reke je zaradi slabega vremena preložen. Kratek opis vremena v mesecu novembru 1937 Letošnji mesec november nam podaja sledečo vremensko sliko. Številčne rezultate navajamo v povprečkih. Pritisk zraka, reduciran na 0° je znašal 734.4 milimetra. Najvišji, in sicer v iznosu 744.3 mm je bil dne 29., najmanjši in sicer 720.0 mm je bil dne 10. nov. Opazovanje se je izvršilo na barometru. Tlak vodnih par je iznašal 5.4 mm. Najvišji t. j. 9.7 mm je bil dne 2., najnižji 2.G mm pa 29. Relativna vlaga je iznašala 89%. Najvišja je bila dne 17. in sicer 97%, najnižja pa 45% dne 29. Temperaturo smo imeli sledečo: Srednja mesečna je iznašala 3.6° C, najvišja 18.2° C je bila dne 2-, najnižja — 6.4® C pa dne 29. Padaviuskih dui smo imeli 16. Celotni padavinski znesek iznaša 176.0 mm. Največ padavin je bilo dne 10., in sicer 87.0 mm. število padavinskih dni s snegom iznaša 4. Prvi sneg jo padel dne 10., s pričelkom ob 22. uri. Sneg jo ležal od 11.—22. iu od 28.—30., skupaj 15 dni. Meglenih dni je bilo 16, medtem 6 dni s celodnevno meglo. število povprečne oblačnosti znaša 8.0 (0—10). Kot posebno zanimivost navajamo povprečke za mesec november na podlagi 35 letnega opazovanja v Ljubljani, ki naj služijo za primerjavo številk letošnjega novembra- Pritisk zraka 735.6, tlak vodnih par 6.1 mm, relativna vlaga 88%, temperatura -1.2° C, število dni s padavinami 12, ce-letni znesek padavin 114.0 mm, povpreček oblačnosti 8.0. Popravek: V vremenskem pregledu za mesec oktober t. 1., ki smo ga objavili v tem listu začetkom novembra, je treba popravili; Najnižja temperatura dne 20. oktobra ni znašala 10.3° C, temveč le 0.3° C, kar je očividna tiskarska napaka. + DOTRPEL JE NAŠ PREDRAGI OCE KOZAMERNIK MIHAEL STROJNIK PIVOVARNE »UNION« 3. DECEMBRA 1937, OB POL 10 ZVEČER, PREVIDEN S TOLAŽILI SV. VERE. POGREB BO V NEDELJO, 5. DEC., OB POL 3 POPOLDNE IZ HIŠE ŽALOSTI LJUBLJANA, ROŽNA DOLINA XV/23 LJUBLJANA, 3. DECEMBRA 1937 ŽALUJOČI; IVANA roj. GLINŠEK, žena; FANCI, ROZA, VIKTOR, FELIKS, otroci JANEZ, brat; ALBIN PETELIN, MILAN ŠP0RN, zeta; FRANCKA roj. PERME, VIDA roj. NOVAK, sinahe; JANEZ, MARIJA, JANEZ, vnuki Od tu in tam Pred finančnim odborom Narodne skupščine je včeraj finančni minister nadaljeval z obrazložitvijo proračuna za prihodnje leto. Odgovarjal je tudi na nekatere pripombe, ki so jih stavili člani odbora. Danes dopoldne pa se bo začela načelna debata o proračunu ter bo trajala z malim presledkom vse do katoliških in pravoslavnih božičnih praznikov. Po izjavi predsednika odbora Ra-jakoviea bo finančni odbor sejal in debatiral ves december in ”es januar. Ko bo končal 6voje delo, bo predložil obe poročili, poročilo večine in poročilo manjšine plenumu Narodne skupščine. Pogajanja la reorganizacijo Glavne radruine zveze po predpisih novega zadružnega zakona so se začela včeraj v Belgradu med predstavniki sedanje glavne zadružne zveze in med zastopniki petih banovinskih Zadružnih zvez. Včerajšnji razgovori niso prinesli niti sporazuma, še manj pa kak_ pozitiven rezultat. Predstavniki Glavne zadružne zveze zahtevajo, da se sedanja zveza samo toliko preuredi, da bodo mogli v zvezo stopiti tudi še tiste zadružne zveze, ki dosedaj niso bile članice. Nasprotno pa zahtevajo banovinske zadružne zveze, da je treba Glavno zadružno zvezo povsem na novo ustanoviti. Zaradi neuspelih razgovorov so se nadaljnja pogajanja odložila na nedoločen čas, dočim vodilni člani Glavne zadružne zveze zatrjujejo, da bo zveza delala po sedanjih načelih dalje. Zagrebški tramvaj je včeraj spet povzročil smrt nekega upokojenca. Mož je baje nekoliko vinjen kresnil preko Uice, ko je prav ta čas pridrvel od^ zadaj tramvaj in moža od strani rahlo butnil. Vendar je bil sunek za ne preveč trdno ravnotežje neznanca prehud, da ga je zavrtelo in je omahnil pod prikolico tramvaja. Toda vozilo ga je ponovno butnilo vstran, da jo mož padel tako nesrečno, da si je ob robniku pločnika razbil glavo. Seveda je obležal mrtev. Druga smrtna nesreča pa se je včeraj zgodila na zagrebškem gl. kolodvoru. Premikač Gjuro Kukolič je stopal preko tira, ko se je nenadoma znašel pod kolesi lokomotive, ki je premikala vagone. Kukolič je obležal na mestu mrtev. Strahovit zločin se je spet dogodel v neposredni bližini Zagreba. Josip Gjurkovič in Jana Polovanec sla odšla v četrtek v Zagreb, da bi prodala nekaj sodov vina. Vino sta res prodala, nakar sta se zvečer vračala z izkupičkom domov. Pri Sesvetih pa sta se pred vozom iznenada znašla dva moška, ki sta zahtevala denar. Se preden sta se nesrečnika zavedala nevarnosti, ki jima je grozila, so že padli po njiju koli, da sta se krvava in nezavestna zgrudila. Ko se je žena nekaj minut kasneje prebudila k zavesti, je zagledala poleg sebe Gjurkoviča v zadnjih zdihljajih. Preden je kmet, ki je imel razbito glavo, izdihnil* je kmetici se naročil, naj se odpelje z vozom v vas in obvesti orožnike. Ženska, ki ni bila močno poškodovana, se je odpeljala v vas in povedala zgodbo. Komisija, ki je odšla na kraj zločina, ni mogla najti za zločinci nobene sledi. Obema napadencema so napadalci pobrali ves denar. Na poti v Ljubljano se je včeraj r Zagrebu ustavil minister za telesno vzgojo dr. Vjekoslav Miletič. Minister je najprej obiskal bana dr. Ružiča, poveljnika armadne oblasti generala Jurišiča, nato pa še nadškofa pomočnika dr. Stepinca. Danes zjutraj so je minister odpeljal dalje v Ljubljano, kjer se bo porazgovoril s predstavniki telesno kulturnih in športnih organizacij ter obenem obiskal tudi Planico in Kranjsko goro. Ko se bo minister vračal iz Slovenije, se bo spet ustavil v Zagrebu in razpravljal s predstavniki zveze športnih društev o važnih športnih zadevah. Stavka mesarjev v Subotici prehaja v čudne oblike, čeprav so vse mesnico zaprte, prihaja v mesto dovolj mesa, zlasti pa so prišli na svoj račun kmetje, ki prodajo sedaj toliko perutnine, kolikor je morejo prignati s seboj v mesto. Povrh tega pa je občinska uprava sklenila, da bo dovolila okoliškim mesarjem uvažati meso brez trošarine. Če se bo to zgodilo, so vsi napori mesarjev za znižanje trošarine in podobno že vnaprej obsojeni na neuspeh. Ugledni ameriški ekonomist in profesor političnih ved na univerzi vOklahama v Združenih državah dr. Ernest Eumarth je prispel v našo državo ter se ustavil v Zagrebu. Ameriški učenjak bo študiral gospodarsko organizacijo v naši državi, nakar bo odpotoval v Nemčijo in od tam nazaj v Ameriko. Nemški železniški uradniki obiščejo v večjem številu prihodnje leto Jugoslavijo ter *e nameravajo zadržati po dva dneva v Sloveniji, Belgradu in Sarajevu. To je prvi večji obisk železničarjev iz Nemčije ter se jim pripravlja lep sprejem. V Sloveniji si hočejo predvsem pogledati Bled, Bohinj in Ljubljano. 15 vagonov mesa so iivoiili naši trgovci z mesom pretekli teden samo na Dnnaj. — Mnogo manj pa so prodali v Nemčijo in Češkoslovaško. Enako je tudi s prodajo jajc v Francijo in Nemčijo. Finska pa je letos kupila pri nas 800 vagonov koruze. Dvema špijonoma je sodilo sodišče za zaščito države v Belgradu. Oba špijona sta delala v korist neke 606ednje države. Obsojena sta bila: delavec Jovan Obrič iz Smilčiča na deset let in tri mesece težke ječe in na trajno izgubo častnih državljanskih pravic, delavec Marinkovič Ante iz Poličnika pa na dvanajst let in pol robije in enako na trajno izgubo častnih državljanskih pravic. V bolnišnico v Čakovcu so včeraj pripeljali močno razmesarjenega in razbitega fanta, ki se piše I. MurkoviČ, doma pa je iz Miklavca. Fant jo je iztaknil v nekem pretepu v domači vasi. Vsa vas je Ivana poznala kot nasilnega mladeniča, nepoboljšljivega izzivača in pretepača. Nazadnje pa jo je le iztaknil. Ko se je vračal iz hiše, kjer je ličkal koruzo, domov, so ga v zasedi počakali neki fantje ter ga s krampi, noži in koli temeljilo preklestili. Zjutraj so ga šele našli ter poslali v bolnišnico. V Plitvicah so doživeli svoje vrste dogodek. V vasi je umrla 70-letna starka Mirka Radič, Prav za prav so ljudje mislili, da je umrla, ko ji je postalo zvečer na trgu slabo in je prišedši domov takoj trdno zaspala. Domači so z grozo ugotovili, da je starki zastalo srce in se sprijaznili z mislijo, da je Radičema umrla. Položili so jo na mrtvaški oder, prižgali eveče in primemo uredili sobo. Ko je starka tako ležala že polnih deset ur, se je dogodilo »čudot. Ko so vaške žeuske molile ob odru, se je nenadoma premaknila starkina roka. Temu je sledil lahen vzdih, takoj nato pa se je starka začela ozirati okrog sebe. Prestrašeno ženske so poklicale sorodnike, ki so starko dvignili iz krste in jo prenesli v posteljo. Kmalu po tem je starka vstala spet zdrava. jamem ... Zdaj na južni strani, in kdaj!« : pa 60 ugotovili, Cherbourgu se i vlakom pripe Vickers se je proti volji nehote nasmešil: bil je ponosen na to dekle. Ta trenutek ni več mislil na razgovor, ki jima ga je pred nekaj minutami pretrgala nevarnost, ko je padel prvi strel. Na ves glas je vzkliknil: »Elizabeta!« Dikle se je obrnilo: *Geoffrey, pomagaj mi! Nočejo pustiti svojih reči!« Skočil je k njej, ji vzel malega Prema iz rok ter na ženske: »Suristanci prihajajo! Pustite vse svoje reči, kjer so... Vzemite otroke in bežite za menoj!« Te besede so učinkovale. Zenske so divjem diru hitele za majorjem Vickersom, ki je sam tekel prvi z malim Premom v naročju. Elizabeta je zdaj nosila majhno dekletce, čigar mati se je v splošnem me-težu zgubila. Nekaj minut za tem so bile ženske na varnem v barakah. Tam je Geoffrey pustil tudi Elizabeto. Vojaki so še vedno z vseh strani drveli na svoja mesta na obzidju. Polkovnik Campbell je stal na južnem zidu, zraven njega je bil trobentač in nekaj nižjih častnikov. Polkovnik je dajal zapovedi. Na vsako povelje je eden od častnikov stekel k svojemu oddelku. »Vickers, vzpnite se na stolp! Sporočite mi takoj, kako se vam zdi položaj! Streljanje je prenehalo! Zdi se mi, da se bo zdaj začel glavni napad!« Geoffrey je občudoval tega častnika, ki je tako mirno in hladnokrvno govoril o »položaju«. Da, Campbell je zares bil pravi človek za to mesto! Naglo je zlezel na stolp. Ko se je začel zgoraj previdno razgledovati na vse strani, ni mogel nikjer ničesar odkriti. Nikjer ni bilo o sovražniku sledu... Kaj se je pripravljalo za onimi peščenimi holma? ... Ali se tara skrivajo Suratovi oddelki? ... Najbrž! Tam so čakali, da je konjeniški polk odšel iz trdnjave, potem bodo pa napadli. Če bi se človek mogel splaziti izza obzidja, da bi prilezel na skrivaj do reke... Tam so čolni... V treh urah bi bil v Lohari in bi tam lahko dobil pomoči... Toda zdaj to ni bilo mogoče ... Surat kan je trdnjavo že gotovo obkolil in oklenil z obročem svoje vojske... Podnevi ne bo več mogoče odnesti peta iz trdnjave ... Treba je bilo počakati noči. i. Vickers se je ozrl na trdnjavsko dvorišče. Tam doli so vojaki nosili strelivo na obzidje. Sonce je neusmiljeno pripekalo na vojake, ki so s puško v roki čakali, kdaj bo sovražnik naskočil trdnjavo, to pot gotovo z vseh strani... Nekaj minut je vladala tišina, samo zdaj pa zdaj se je zaslišalo žvenketanje orožja in tu pa tam pritajen vzklik. To je bila tišina pred nevihto. Vojaki so vedeli, da bodo čez kratek čas Suristanci napadli z vseh strani. Čakali so nadaljnih zapovedi, čakali sovražnika, čakali... smrti... Vickers je odšel s stolpa in poročal poveljniku o tem, kar je gori videl in dognal. Polkovnik Campbell ga je poslušal, potem pa je mirno dejal: »Da, vse je tako, kakor sem si mislil. Zdaj bo prišlo do glavnega napada.« Malo je premolknil, potem pa je položil Geoffreyu roko na ramo in mu mirno dejal: »Če bi se meni kaj primerilo .... prevzemite poveljstvo vi...! Pazite na ženske! Ponoči bomo poskusili poslati koga v Loharo, da pokliče pomoč... Morda se rau bo posrečilo... a ne ver- Foto Waruer Bro* Vojaki so Se vedno z vseh strani drveli na svoja mesta po obzidju »Slurenekl dom« iihut va«k >r u MftteAna narofcnina IS Din. h tnosenmtvo 2S Din OradniStvo; Kopitarjev* ulica S/lII. 1'elHon £»4 te 8996. Uprava« Lonitarteva k ~ ~ tJLAaMlAaii K- LsdajaMi; Dredx^ JiiM.JK.Q4i volkovom, ki so ga v gozdu napadli. Ena izmed volčjih tolp — tako pravi poročilo — kakršnih je v naših krajih vedno več, posebno, ko jih je z Ruskega pregnala ostra zima, je pretekli četrtek napadla nekega gozdnega delavca, ki se je ravno vračal s sanmi domov. Ko so se volkovi približali že na kakih deset metrov, je temu delavcu nenadoma padlo v glavo, kako bi bilo. če bi nad volkovi poskusil svoje novo orožje vžigalice. Res je začel prižigati drugo za drugo, vselej, kadar so se že tik njega zasvetili beli volčji zobje, da ga raztrgajo. Volkov se je res tudi lotil strah pred tem neznanim orožjem in so se pri vsaki novo prižgani vžigalici vsaj nekoliko odmaknili. Počasi je ta delavec tako le prišel že čisto blizu doma. Volkovi pa imajo tudi že slabe skušnje s tem, če pridejo v preveliko bližino ljudi. Zato so se vrnili nazaj v gozd. Delavec je res lahko vesel, da mu je padli tako posrečena misel v glavo, ali pa, da volkovi niso bili bolj lačni. Če ni morda to le nekaj, kar bi lahko imenovali »balada gozdnega delavca« po istem zgledu kot >Godčeva balada«. Programi Radio Ljubljana Suhota, 4. decembra: 12 Plošča za ploščo — pisana zmes, godba vesela in pesmice vmee — 12.45 Vreme, poročila — 13 Cas, spored, obvestila — 13.15 Plošča za ploščo — pisana zmes, godba vesela in pesmice vmes — 14 Vreme — 18 Vesel delopust (Radijski ork.) — 18.40 Program javnih del v dravski banovini: Hidrotehnika (g. inž. Ciril 2nidarič) — 19 Ca«, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nac. ura — 19.50 Pregled sporeda — 20 O zunanji politiki (g. urednik dr. Alojzij Kuhar) — 20.30 Pratika za meeec gruden ali december. Besedilo napisal Niko Kuret, igrajo člani radijske igralske družine — 22 Oas, vreme, poročila, spored — 22.15 Vesel konec tedna (Rad. ork.). Drugi programi Sobota, 4., decembra: Belgrad: 20 Orkestralni koncert; 21 Prenos iz A'ek->in<'8; 22.20 Kavarnišk-i godba; 22.45 Plesna glasba — Zagreb: 20 Koncert; 20.30 Vokalni koncert; 21 Zabavna glasba — Dunaj: 19.25 Glasba; 21.55 Klavir; 22.20 Zabavni koncert; 23 Ciganska glasba — Budimpešta; 20 Opereta; 23.15 Jazz — Trst-Mi-lan: 17.15 Plesna glasba; 19 Glasba; 22 Opera — Itim-Bari: 21 Glasba; 22 T— »Kaj že vendar piše za takšen primer... ?< »Naprodaj hiša e 16 sobami. Ogledovanje -roak dan od 10 do 16«. Tak napis lahko vidiš na vratih malega gradiča v bližini angleškega mesteca Dath. Hiša je precej poceni, tako da bi lahko napravil ugodno kupčijo. Pri ogledovanju bos morda opazil tudi sedanjega lastnika hiše, majhnega moža, podobnega enemu treh modrih z Jutrovega, z ogljeno črno brado in lasmi, ki je nekdaj bil v resnici kralj iz Jutrove dežele, abesinski kralj Selasije. Ko je prišel v Anglijo, je prodal drago<«no namizno posodje in orodje ter z izkupičkom kupil gradič. V njem živi 22 oseb: negušovi otroci, sorodniki in prijatelji. Sedaj pa so stroški za vzdrževanje toliko ljudi postali prehudi. Hišni oskrbnik nima s čim več kuriti številnih sob. Večji del dneva preživi v otroški sobi, ki je sicer edina, kjer je vsaj nekoliko zakurjeno, pa mora ves dan pihati v roke, da se ogreje. S hišo vred lahko kupiš tudi avto; da ga boš pa imel kam spraviti, boš moral najprej vreči na eesto neguševega bratranca, ki se je s svojo ženo in hčerko nastanil v garaži. Toda vsemu temu bednemu življenju bi se neguš lahko izognil, če bi ne bil tako trmast, ponosen in pravicoljuben. Italija mu namreč ponuja prost povratek v Abesinijo pod pogojem, da prizna italijansko nadvlado. Neguš sam je že rekel: »Naj reče kdo kar hoče, jaz nisem vzel pri odhodu iz Abesinije nobenega denarja s seboj, ker sem trdno upal, da nu bo Zveza narodov pomagala, čim prej se vrniti. Tisto malo, kar sem vzel za prvo silo, sem vse potrošil za svoje podanike, ki so mi ostali zvesti, in za pravde, ki sem jih imel v Parizu in Londonu za svoje pravice. S seboj sem vzel nekaj srebrnine, toda nobenih draguljev ali zlata.< Nekateri so že posredovali pri angleškem zunanjem ministrstvu, da bi nakazalo negušu kako podporo, toda do zdaj je bilo še vse zaman. Neguš sam išče skromno predmestno stanovanje, da bi vsaj zimo preživel; bodočnost pa se mu zelo temna še obeta. Zdehanje po modi Moderni japonski tank na starem kitajskem mostu, ki je proti tej morilni zverini odpovedal Najnovejša modna bolezen je spet prišla iz Amerike oziroma se je vsaj tam pojavila. Prav vseeno je, če kar tam tudi ostane. Ta bolezen je zdehanje, ki spada tako rekoč že kar k lepemu vedenju. Kakor se vsake mode morejo ali smejo držati le gotovi ljudje, seveda »boljša« družba, tako so se zdehanja kot mode oprijeli v Ameriki tudi le tako imenovani »gornji desettisoči ljudi«. — Zdehanje smatrajo ti ljudje za nekaj, s čemer poudarjajo, da so nekaj drugega kot navadni ljudje, da so res tudi že na zunaj »boljša družba«. Rekli bi še boljše, da ti »gornji desettisoči« zehajo tako nekako »od zgoraj navzdol«. Ta svojevrstna modna novost pa ima še to posebnost, da velja samo za moške in sicer, kakor rečeno, iz »l>oljše družbe«. Delavce in sploh ljudi, ki imajo dovolj prilike, da se z vsakdanjim delom, ne pa z bedarijami ali pohajkovanjem lahko utrudijo, takšna modna novost, ki je res že nekakšna bolezen, ne velja in tudi ni potrebna, saj se jim zdeha samo od sebe ko so izmučeni in bi si radi privoščili zasluženega počitka, čeprav ne na mehlii postelji. To delavčevo zdehanje ni kar tako za šalo, ni izraz posmehljivega pomilovanja vsega »nižjega sveta«. Mali človek zdeha na kratko rečeno zato, ker je od utrujenosti zaspan. Drugačni so seveda ljudje, ki si v brezdelju ubijajo glavo s tem, kako bi bili bolj moderni. Čudno je le to, da se hočejo sploh še oprijeti takšnih stvari, ki jih ima navaden človek. Saj jim zdehanje n. pr. ni tako nujno in jih tudi ne stavlja tako visoko nad ostalo ubogo »paro«. Oni, ki ne zamude v Ameriki skoraj nobenega filma, pravijo, da je tudi že na platno prišla moda zdehanja in da to zdehanje filmski ameriški igralci smatrajo že za nič manj važno stvar, kot je frak ali kaj podobnega. „Peš iz Londona v Pariz" Nedavno so pariški časopisi slavili mladega Angleža, ki se je bahal, da je prišel peš iz Londona na pariško razstavo. Zastopniki Anglije v angleškem paviljonu in razstavne francoske oblasti so krepkega navihanega športnika pozdravili z vsemi častmi, kot jih navadno izkazujejo v Franciji velikim športnikom. Na razstavo je namreč prišel napravljen kot kak ciklistični dirkač, pravil je, da je na ladji, ki ga je pripeljala čez Kanal (Rokavski preliv) neprestano hodil gor in dol, iz Cherbourga v Pariz (380 km) pa prišel v 28 urah. Kmalu pa so ugotovili, da jih je pošteno »potegnile. V Cherbourgu se je nastanil v udobnem hotelu, se z vlakom pripeljal do pred Pariza, se preoblekel v športnika, morda se še povaljal v prahu ali blatu — kakršno vreme je pač bilo — in se zmagoslavno prikazal na razstavi. Iz pogovorov s časnikarji, katerim je na dolgo in široko opisal svoje doživljaje s pota, se vidi, da, če je morda slab v nogah, je izredno močan v domišljiji in izmišljanju. Stave, kdo bo več spil, se ne vrše samo pri nas, kjer je zaradi te blazne navade že toliko norcev izgubilo življenje, ampak celo v tako pametni Angliji. Nekdo je stavil, da bo spil 40 steklenic piva in plesal valček s katerokoli lepotico, ne da bi ona ali kdo drugi opazil, da je kaj pijan. »Junaštvo« se mu je sijajno posrečilo: dobil je stavo.